39. številka
Mim Uhaja vsak petek K datumom naslednjega jme. — Naročnina ca celo [*Jp K 32'—, la pol leta J161-, za če trt lota K 8—. Naamazna Številka 60 vin. Baročni aa v inoaematvo sorazmerno vei. Poiiljatva na uredništvo is npravaiitvo llobljana, Šalenbnrgova Ule« ttev. C. EL nadatr. Telefon It 225.
Pavšalni ffranko v drSavl SNS.
V Ljubljani, dne 25. septembra 1920.
vn. lito.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati se zaračunavaj«* milimeter vrstica in ain! cer pri enkratni objav-po 85 vinarja, pri trikrat«; ni po 80 vinarja, pri aart-' kratni po 75 vin., pri celo«, letnih objavah po 70wfaL; za vaakokr&t — Za nsM iajaveiid. stane nun vrstica K 1'— Reklam. so poit-, n in« proste. — Neftankira-aa pisna se ne sprejemajo.
Ig, Mihevc:
Dokumenti kovinarskega zedinjevanta.
O prilik! Vukovarskega kongresa komunistične stranke smo bili povabljeni tudi zastoonikj strokovnih organizacij v [Vukovar k strokovni konferenci, ki bi se imela tam vršiti. Po čakanju štirih dni so nam komunisti naznanili, da se strokovna konferenca ne more vršiti, ker oblasti ne dovolijo. Na moje začudenje sem vzel to na znanje in mislil sem si. kako vraga. da političnega kongresa komunistov oblasti niso prepovedale, pač pa strokovno konferenco, za katero bi bilo najmanj povoda. Nato smo se dogovorili s hrvaškimi sodrugi. zastopniki strokovnih organizacij, da se' peljemo v Bel-, erad in tam priredimo konferenco strokovnih organizacij, kar se je tudi zgodilo.
V	Belgradu smo se cel dan prerekali, kdo ima pravico prisostvovati na tej. konferenci, to pa vsled tega. ker so srbski komunisti na to konferenco nagnali kot zastopnike vse belgrajske profesorje. ki naj bi odločevali o delavskem strokovnem pokretu. Končno smo se zedinili v toliko, da smo dovolili navzočnost le profesorju Sime Markoviču, češ, da naj ostane kot poročevalec „Radnič-kih novin“. Tudi slovenski komunisti so prišli na to konferenco, ki pa so tudi bili odklonjeni iri se konference niso udeležili.	.
Po tridnevni razpravi se je sestavil odbor, ki naj bi do prihodnjega dne izdelal resolucijo, v ta odbor so-bili izvoljeni ss.: Svetozar Delič in Josip Ovčaricčk za Hrvate. Javo Jakšlč in Franjo Rauser za Bosno, Ivan Tokan in Ignacij Mihevc za Slovenijo, Laza Stefanovič in Blagoje Bračinac za Srbijo.
Ta odbor je izdelal naročeno resolucijo, ki jo je dnigi .dan predložil in ki je bila tudi sodasno soreieta. To resolucijo, ki se je 28. junija t. L v Belgradu sklenila, smo objavili v seh delavskih listih, tako. da jo je vsak naš član lahko čltal. Menili smo, da smo stopili z zedinjenem na pozitivno pot.
Komaj pa je minilo osem dni, že je prišel iz Belgrada od »Centralnega rad-ničkega sindikalnega veča“ drugi tiskani ferman. ki Je postavil sklenjeno resolucijo dne 28. junija v Belgradu na glavo, kakor tudi vse drugo delo. Med tem časom so tudi takozvani čisti komunisti vse zagrebške strokovne organizacije razbili.
S tem je šel naš up po vodi in prišli smo glede zedinjenja do mrtve točke. Mi smo o vsem tem delovanju obvestili naše podružnice in jih Prosili, naj nam pošljejo svoje predloge. Vsi predlogi glede oblike organizacije se ujemajo z mnenjem in s sklepi centralnega odbora kovinarjev za KJnv^niin razen Kamnika: le podružnica
v Kamniku je poslala od komunistov razposlani predlog neizpremenjen na centralno vodstvo v Ljubljano.
Predlog, ki so ga ljubljanski komunisti razposlali za hrbtom organizacije na kovinarske podružnice, je poln demagogije; iz njega je razvidno, da, ga ni ni-kakoršen strokovnjak, noben kovinar sestavil To pa, kar je v predlogu navedeno, da bo kovinska industrija v Sloveniji izumrla in da se bo iz Slovenije izselila v Bosno. Komunisti v tem predlogu zahtevajo isto. kakor srbska buržoazija, to te. da se ima v Sloveniji Industrijo uničiti in prenesti na Balkan. Naše mnenje je pa nasprotno; mislimo namreč, da moramo ravno v Soveniii industrijo obdržati in jo še ojačiti, to pa, ker so ji v Slovenili dani vsi Dotroii in na. ker to nuino potrebujemo, da se materijelno ojačimo, to je pa mogoče le potom industrije. Ako mi tega ne storimo, ostanemo v Sloveniji pastirski narod brez vsake bodočnosti.
Kovinarska organizacija s svojo centralo v Sloveniji se je ustanovila 1. 1918, dne 22. decembra, vzela je v svoj okvir ostale avstrijske podružnice po Štajerskem in Koroškem ter ustanovila več novih podružnic na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.
Na kongresu decembra 1918. ko se je postavil temelj kovinarski organizaciji za Slovenijo, je ta organizacija zadobila vpliv in ugled pri vseh podjetnikih in uradih. Na tej podlagi je delovala do sedaj in skuša delati tudi Še vnaprej!
Že na kovinarskem kongresu 1. 1908 ob otvoritvi so bile moje prve besede te, da ne smemo misliti, če smo se danes zbrali v svrho, da ustanovimo svojo centralo. da mislimo ostati sami svofi. temveč naloga naša na! bo, da se priklopimo ioternacijonaH in. da se združimo z ostalim proletariatom v Jugoslaviji! V ta namen smo tudi povabili avstrijski „Me-tallarbeiter-Verband“. „Savez metalskih radnika« iz Belerada in oa »Kovinarski savez“ iz Zagreba, ki so bili zastopani po svojih delegatih. Bili smo tedaj uver-jeni in odkritosrčni, ter smo računati na solidarnost vseli teh bratskih organizacij. Solidarnost smo pa našli samo pri avstrijskem „Metallarbeiter-Verbandu“ in pri internacijonalnem »Metalkrbeiter-Bund“ v Stuttgartu. Ne pa pri bratih Srbih!
Avstrijski „Metallarbeiter-V erhand** je izvedel takoj likvidacijo in nam odra-čunil 22.000 K. Tako je tudi internacijo-nalni „Metallarbeiter-Bund“ sprejel nas v svoje okrilje kot brate in nam je zasigu-ral po njegovih pravilih v slučaju potrebe pomoč.	V.
Drugače je ravnal z nami srbski „Savez Metalskih radnika“!!
Sklicali so Srbi kongres kovinarjev v Savski Brod in tam so nam diktirali zedinjenje, češ, vi v Sloveniji morate likvidirati vse svoje podružnice in pa vaša
centrala i nam šaliiti para! Ker pa dete* gati iz Slovenije in Hrvatske nismo na to mogli pristati, so nas ozmerjali, da! smo Slovenci analfabeti!!! In da se moramo podvreči, ker smo mi Srbi Vas zavojevali! Ker smo na tem kongresu ffaH vati in Slovenci situacijo spoznali, smo; skupno kongres zapustili.	j.!;" ’,
Brez Hrvatov in brez Slovencev so Srbi zborovali nadalje in ustanovili „Sar« vez Metalskih radnika“ za Jugoslavijo in pustili tiskati: Pravila in pravilnik z naslovom : „Savez Metalskih radnika u Ju-goslaviji“ usvojena na kongresu ujedinje-1 nja 25. i 26. decembra 1919. godine, « Slovanskem Brodu.
Nato so romali srbski sodrugi ne-' prenehoma v Ljubljano in Zagreb, ker pai so uvideli, da se zedkifenite ne da izvršiti po diktaturi, so pričeli organizacije razbijati. najprej v Zagrebu in poizkusili soi tudi pri nas v Sloveniji, kar pa se jim do«; sedaj še ni posrečilo, ter upamo, da jim tudi vbodoče ne bol	;	.
Z vprašanjem zedinjenja se je vsaka! seja centralnega odbora po več ur pečala. iskali smo pota, kj bi vodila do sporazuma, končno smo vse pripravili za1 celjski kongres, ki se ima vršiti L im 2^ oktobra 1.1.	k	,
Oglasil sem se .ker me je centralni odbor pooblastil, z referatom o interna-cijonali, ki ga pa danes odklanjam ini opravičeno odklanjam, ker ne maram iel odgovornosti nositi, da bi pomagal lcovi-< narsko organizacijo v Sloveniji spojiti as ljudmi, ki so vsepoprej nego odkritosrčni. Dokaz temu je, ker pošiljajo svoje; emisarje, ki hočejo kovinarsko organizacijo od Bernske zveze odtrgati In tre®! internacijonali priklopiti To se hoče tudi v, Celju doseči —.
Ker je pa za kovinarje eminentnega pomena, da so včlanjeni v internacijonal-i nem ,,Metallarbeiter-Bundu* , kjer je včlanjenih 20 milijonov delavcev, bi .bSi vsak, ki bi na to deloval, da bi se kovinarji v Sloveniji odtrgali od Berna! in se priklopili eksperimentalni organizaciji v Moskvi, bfl zločinec 'm kot taki ne maram biti. ker sem se in se bOdeKj še v naprej legalnim potom boril asa. kovinarski proletarijat.	;	-	-
........——........................     •	•	i/
Volitve v konstituanto.
Volitve v ustavodajni zbor (Konsfi-tuanto) so razpisane na 28. november t. 1. Meščanske kakor tudi proletarske, stranke se z vso vnemo pripravljajo nanje. Vsi se zavedajo, da so te volitve zelo važne, in da je konstituanta merodajna, v kateri smeri se bo razvijala mlada država. Predvsem se bo odločilo, ali.naj bo ta država federalistična aJJ centralistična. Kolikor le dosedal znano bodo za federalistično formo šle v boi Socijalno demokraška, Narodno socijal-na. Samostojna kmetska in klerikalna .
stranica. Za centralizem pa komunistična in liberalna (demokratska) stranka.
Težko stališče bodo imele predvsem stranke, ki zagovarjajo centralizem, ki se je do sedaj kaj slabo obnesel. Država s tako različnim ljudstvom kakor je jugoslovansko, se ne da z enega mesta upravljati. Rakove poti naše industrije, ki povzroča veliko brezposelnost med delavstvom, je v glavnem kriv centralizem, kajti v Belgradu za ta vprašanja niso imeli nikoli mnogo zmisla. Res je, da tudi, če bi v takih vprašanjih odločevala ljubljanska vlada, ne bi bilo mnogo bolje, to pa zato, ker so imeli tukaj vla-dp v rokah klerikalci, ki se boje industrije kakor vrag križa.
,V kolikor pa se da posneti iz mnenja ljudskih množic, bodo tisti,- ki zagovarjajo politiko centralističnega Belgrada, >o volilnih rezultatih razočarani.
Konstituanta bo odločila tudi vprašanje,. kaka forma vladavine se da tej državi, monarhija ali republika. Meščanske stranke bodo glasovale za monarhijo. Sicer so klerikalci takoj po zlomu nekaj bobnali o republiki, takoj pa. ko so prišli v vlado, so pa lepo utihnili. Za republiko bodo glasovale socialistične stranke iz vse Jugoslavije in pa meščansko republikanska stranka v Srbiji. Boj o vseh teh vprašanjih bo zanimiv in se že začenja. Dnevniki različnili strank so z volilno kampanjo že pričeli. Osobito ostro ie nastopil za avtonomijo »Naprej*, za centralizacijo pa „Slov.. Narod“. Kakor se govori, bodo socijalisti zahtevali za važna vprašanja referendum. To se pravi, da bo vlada morala o vseh važnih vprašanjih notranje in zunanje politike vprašati ne samo parlament, temveč direktno ljudstvo, ki bo odločilo z glasovnicami. Tak sistem Je uveden dosedaj v Švici, ki je kakor znano najbolj demokratična država na svetu.
Prvi uspeh.
.. ' Kakor znano, so se nedavno tega vršile v Trbovljah, Hrastniku itd. volitve V, II. skupino rudarske zadruge. Unija slovenskih rudarjev je z ozirom na prizadevanje tovarišev iz komunističnega tabora, prepustila zadrugo brez boja onim, ki so v zadrugo silili. Svoje kandidatne liste je postavila le formalno. In ker se od strani Unije slov. rudarjevem razvila nikakršna agitacija, se pretežna večina rudarjev volitev sploh hi udeležila. Zaupnikom Unije slov. rudartiev le bilo naravnost ležeče na tem, da pridejo komunisti v zadrugo, da pokažejo, kaj znajo. Za kritiko so imeli časa dovoli, treba Jhn Mo dati prilike, da se tudi praktično udejstvujejo.
No, danes že lahko poročamo, da prizadevanje komunistov ni bilo zastonj. Tekom kratkega časa, odkar je zavladal zaupniSci sistem komunistov, so se za bolniško blagajno bratovske skladnice povfiafi prispevki za 100 procentom "e da bi 9e tudi le za en vinar povišale tudi bolniške podpore!
Ze danes gre po revirjih glas. da! so poprej tako grmeči radikalci postali krotki kakor jagnjeta. Rudarji takih ,.uspehov" seveda niso veseli. Mislimo, da "bodo rudarji takih 1 nenakih razočaranj doživeli še več. In tudi tovariši komunisti se bodo kmalu prepričali, da je med profesorskimi teorijami in praktičnim de-fom velikanska razlika.
To smo hoteli le konstatirati, brez Vsakega drugega namena. Konstatacija pa ni nobeno napadnje. kakor se nam to tako rado podtika., Zabavljanje- in delo stajo« dve stvari.
Savez grafickih radnika u Jugoslaviji.
Pod tem naslovom so se ..ujedinili“ svoječasno tiskarji Srbije, Vojvodine, Bosne-Hercegovine in Dalmacije. Da ne pozabimo na Črnogorce, tudi tiskarji iz črne gore so se „ujedinili“ v gori označenem »Savezu«. ki ima. to se samoob-sebi razume, sedež v Belgradu. Samo tiskarji na Hrvatskem in v Slavoniji ter v Sloveniji niso šli v Belgrad. in kakor vse kaže,, je bila njihova sreča, da niso šli, kajti danes bi bili „suhi“ kakor cerkvene miši. Tiskarji Vojvodinci, Bosanci. Dalmatinci in Črnogorci so belgrajčanom šli na lini in SO: novoizvoljenemu belgrajske-mu centralnemu odboru ob priliki likvi-daaiie svoiih dotedai. avtonomnih organizacij izročili, in sicer: strokovna organizacija tiskarjev v Srbiji 55.030 dinarjev 13 par, (Srbom je bilo seveda lahko izročati. ker ie ostalo itak vse v Belgradu) tiskarji v Bosni so poslali v Belgrad 44 tisoč 200 dinarjev 90 par, to je 176.803 K 60 vin., dalmatinski .6.562 din. 50 par — 26.750 K, Vojvodinci so dali 15.178 din. 75 par — 65.715 K, končno so dali Črnogorci 300 dinarjev, to je 12 tisoč kron.
Vsega skupaj se je torej v rokah belgrajskega odbora tako ujedinjenih tiskarjev nabralo 121.272 dinarjev in 84 par oziroma 485.089 K 36 vin. Razume se, da so Belgrajčani spričo tolikega denarja zvesti svojim načelom takoj uprizorili stavko,- za katero so porabili še več kakor pa je znašala nabrana svota. namreč 147.774 dinarjev in 62 par, ozir. 591.098 kron 48 vin.
Ne le ves denar „ujedjnienih“ tiskarskih organizacij, ki smo jih zgorai navedli, so belgrajski praktičarji zapravili, ampak vrhuteca so še napravili »ouf«. Konec Strajkarskega veselja Belgrajča-nov je bil ta. da je stavka potom spretnega vodstva istih Belgrajčanov štrajk slavnostno skrahiral v toliko, da je izguba daleč presegala dobiček.
Slišali smo iz ust komunistov že večkrat, da ostanejo vse strokovne organizacije suhe veje, ako se ne „ujedini-jo“ po belgrajskem vzorcu. Ta slučaj nam pa jasno dokumentira dejstvo, da bi postale res suhe veje. tako, kakor so postale omenjene strokovne organizacije „suhe“ veje na „suhem“ belgrajskem deblu, ker so zaupali Belgrajčanom svoje težko nastradane groše. Mislimo, da se bodo tiskarji na Hrvatskem. v Slavoniji in v Sloveniji dobro premislili, preden iz-roče takim gospodarjem vse svoje imetje v denarju in nepremičninah, kakor to Od njih in od vseh drugih organizacij zahtevajo belgrajski modrijani.
In potem naj sklicujejo ..ujedinjeval-nih“ kongresov kolikor hočejo. Komur ni ležeče na tem. da se izvede zedinjenje na pošteni podlagi, temveč gleda le na to, kako bi spravil v svojo popolno odvisnost, da ga izkoristi in spravi na kant, pri vsem tem pa na tak efclantanten način dokazuje svojo popolno nesposobnost, ki jo opažamo na belgrajski „šoli“, ta nima pravice učiti in ukazovati drugim. Počakati bo moral, da se mu razgreti možgani nekoliko pomirijo in olila-de, ker šele potem bo dostopen pameti, pa tudi poštenju.
Kakor smo že navedli v zadnji številki, ko" smo omenili slučaj belgrajske stroge centralizacije organizacije natakarjev in posledico take centralizacije, tako tudi danes povemo: kdor v Sloveniji hoče postati »,suha veja‘\ ta nai se „ujedini“ in centralizira tako. kakor to hoče Belgrad. Za vsakega pametnega
strokovno organiziranega 'delavca, ki noče postati objekt belgrajske eksploatacije, velja zedinjenje na federativni podlagi z vsom delavstvom Jugoslavije v kolikor stoii na razrednem stališču ln ne samo z belgrajskimi komimisti. od katerih se nikakor ne pustimo speljati nekam na uralske gore.
Savez žvižga .,.!
Kakor znano, so se popolnoma zedinile pokrajinske strokovne organizacije železničarjev v takozvani „Savez sa-obračajnih i transportnih radnika i služ-benika Jugoslavije«, to ie uradni naslov, slovenskega nima! In dasi nima našim ljudem razumljivega naslova ta savez, vendar je znano, da je to organizacija železničarjev. Kako ta „Savez“ vrli svoje dolžnosti, nam kaže sledeče:	Kvoto v
znesku 30 vinarjev, ki jo ima ta Savez odračunavati takozvanemu Centralnemu radničkemu sindikalnemu veču v Belgradu in koje ima potem po številu članstva odračunati po 15 vin. dotični pokrajinski strokovni komisiji, ta Savez ne odračunava nič. Strokovna komisija za Slovenijo seveda tudi za leto 1920 ni prejela ničesar od železničarske organizacije. Pa potolažiti se je treba, kajti tudi Centralno radničko sindikalno veče, torej osrednja delavska strokovna komisija v Belgradii tudi še ni prejela vinarja od železničarjev, odkar ta „Savez“ obstoja. Kako pozna ta „SaVez" svojo dolžnost napram instituciji, pri kateri je priključen nam pove dopis, ki ga je poslal tajnik CRSVJ. Pavlo Pavlovič v Belgradu na tozadevno urgenco tajništvu strokovne
komisije za Slovenijo v Ljubljani.
•	Da se ne bo sumničilo, da se poslužujemo neresnice, navajkmo tozadevno besedilo dopisa v originalu. Glasi se:
Pokrajinskom Radničkom Sindikal-nom Veču —Ljubljana.
T .
Dragi drugovi!
Na Vaše poslednje pismo otigovara-mo Vam sledeče: Centralno Radničko Sindikalno Veče nije jošte ni dosada pri-milo ni jednoga filira od Saveza Saobra-čajnih i Transportnih Radnika i Službe-nika u Jugoslaviji na ime kvote. Taj Savez je bio neuredjen u plačanju pre Straj-ka, a posle štrajka moremo ga čekati za kvotu, jer nije v stanju da je plati jter nema novaca. Ta] Savez duguje CRSVJ. oko 100.000 krtina kvote, a polovina od te sume bi imala da se podeli izmedu pokrajina Bosne, Hrvatske i Slovenačke.
Razume se da CRSVJ. ne može topolovimi obračunati potnenutim pokrajina-, ma, kad nije od te ogromne sume ni samo još primilo ni filira 1 - - - .itd.
Torej tudi pred železničarsko stavko in sploh od časa svojega obstoja ta organizacija še nikoli ni odračtraala niti vinarja Centr. Rad. Sind. Veču v Belgradu. na katero se zagovorniki centralizma ob vsaki priliki tako radi sklicujejo. Kam spada torej ta Savez? Na to ie kratek odgovor — nikamor, zakaj ne tvori nič drugega kakor molzno kravo ljudi Pavičevičeve in Kaurlčeve sorte.
Razume se. da plačal ta „Savez“ ne bo nikoli.
Tako izgleda stroga centralizacija strokovnih organizacij. Ampak vse zastonj, dopovedati si v Belgradu ne dajo. Čudnega ni piav nič, če potenrtaki „Sa-vezi‘‘^dobe jetiko kakor jo je, žal, dobil tudi že Savez železničarjev. Neizkušene roke pai vse pokvarijo. Zato počasi z belgrajskim centralizmom. Za sampmor v SUveniji ima še časa dovolj, če ga trmo hoteli sploh storiti.
/
Izseljevanje.
Razvoj vsake industrije, tako' tudi naše jugoslovanske, je odvisen od znanih pogojev: 1.kapitala; 2.surovin; 3. premoga; 4. gonilnih moči (vodnih sil in drugih); 5. prometnih zvez in 6. delavskih moči. Opaža pa se v zadnjem času, da je izseljevanje spričo naših dezolatnih gospodarskih razmer silno naraslo. Pospbno se selijo ljudje v moderno obljubljeno deželo, v Ameriko. Pri tem jih nič ne ovira draga vožnja (do 8000 K), taksa za notni list (1000 R) ter sitnosti in stroški, ki jih fcnaio zlasti radi vidirania potnega lista Po amerikanskem konzulu v Beogradu oz. Zagrebu. Tudi obidejo naši izseljenci vse amerikanske prohibitivne predpise glede naseljevanja.
Ako hočemo, da bomo imeli pri industrializaciji svojih dežela, ki sicer oo-casi, pa vendar stalno napreduje, tudi dovolj delavskih moči na razpolago, bo treba državni upravi poskrbeti, da se izseljevanje omeji. Vrhutega bi lahko veliko storila v tem oziru privatna inicijativa v časopisju in v društvih. Jugoslavija rabi 2a svoi politični in gospodarski razvoj vse svoje državljane doma.
Tako piše list .Jugoslovanska borza*. Kapitalisti v Jugoslaviji prihajajo -''časi do spoznanja, da je vse njih delo končno odvisno tudi od delavstva. Sicer navdajo
•	vse druge točke prei kakor to. ali tudi tukaj bodo prišli še do spoznanja, da vse
ne koristi, če imajo še toliko surovin in drugega, ako jim bo onj. kovalo izučenih delavcev, se industrija p® bo razširila. Mesto da premišljuj To, kako bi odvzeli delavstvu 8umi delavnik, rajši poskrbeli, da s pametnimi nared-Dami omogočijo delavstvu življenie. ^ole-na* ki jih mečejo na delavstvo, jim bodo Padala nazaj na njihove glave.
Iz strokovne organizacije.
člane osrednjega društva živilskih delavcev v Ljubljani, Kranju in v Ptuju opozarjamo, da redno vplačujejo tedenske prispevke. Strokovni ftst »Delavec« dobe od sedaj naprej samo tisti člani, ki imajo tekoče prispevke plačane — dru-zače je osrednje društvo preveč oškodovano, to Pa vsled tega, ker moramo upravi »Delavca« sedaj plačevati po 40 vin,, lansko leto pa le po 11 vin. Podružnico Ptuj pa prosimo da nam pošljejo takoj mešečne razvidnice za prejšnje 3 mesece In obenem, da odbor takoj kontrolira vse članske Izkaznice, do kedaj imajo člani vplačane prispevke. — ljubljanski pivovarniški delavci so na j**?tanku Pri Petanu v petek izvolili deset zautml-ov za vsajt	po enega in sicer: Žirovnik
tt v!fi! ^entn*r Ivan, Kos Franc, Grintal Franc l a JVan* Švigelj Stefan, Jenko Ivan, Dežman van, Pimat Angela In Novak Franc in tl bodo ooieanem tudi prispevke pobirali in odračunavall glavnemu blagajniku Ropretu.
*ne pekovske podružnice v Ljubljani opozarjamo, da s« vplačuje prispevke vsak dan dopoldne in PopoJdjjei oj, nedel5ah pa samo od 9. do 11. ure dopoldne v društvenih prostorih, Se-lenburgova ulica št. $. n. v nedeljo dopoldne je pekovski shod v salonu pri Novem svetu na vrtu. Začetek ob 9, uri.
Mlinarjem cele Slovenije v vednost. Osrednje društvo živilskih delavcev je vložilo na deželno vlado (poverjeništvo za socljalno skrb) vlo-io za posredovanje glede zahtev, ki jih je zveza IndlistrUcev, odsek mlinskih podjetnikov, odklonila. Pogajanja se vrše v kratkem in opozarjamo vse mlinarje, da brez navodil od strani osrednjega društva ne store kake korake, dokler se Pil vladi ne vrše pogajanja z zaupniki iz vseh krajev:
Rajbenburg. Naša podružnica Unije slov. rudarjev le Imela dne 12. L občni zbor. Po-
trdil se je stari odbor. Izvolili smo še dva zaupnika za delavce, ki delajo pri rudniški opekarni za zidno opeko. Ta zaupnika sta ss. Rebernik Ivan la namestnik Zorgar Ivan. Odborniki so ss.: Reberšek Alojzij (predsednik), Illastan Jožef (podpredsednik), Strmak Anton (blagajnik) in odborniki kot zaupniki ss.: Krevel Martin, Fridl Franc, Zvonar Josip, Pribošek Franc, Požun Franc.
Me%eftn& gibarofa.
Mezdno gibanje raizatjev v Mariboru še ni končano. Zaradi tega naj mizarji ne sprejemajo dela v Mariboru.
Mizarji, pozor na Šoštanj! Kdor pri mizarskem mojstru Martinu Lampret v Šoštanju noče delati 12 ur na dan, ga vrže na cesto. To je velika nadutost, ki bi io morali varuhi zakona zapisati v svoi protokol in ga pozvati po kazenskem paragrafu na odgovornost
ShocSi.
Osrednje društvo stavbinskijj delavcev podružnica Llubiana sklicuje na ne-delio dne 26. t. m. ob 9. uri dopoldne društveni shod svoiih članov v »Mestnem diomu«. Ker ie shod važen, le dolžnost vsakeea stavb&iskeea delavca, da se ga udeleži.	Odbor.
Za mlinarje v Kranju je shod v nedeljo dopoldne in vsak član naj prinese s seboj društveno izkaznico in se tudi opozarja vse člane, da redno vplačujejo tedenske prispevke.
< Shod živilskih delavcev na Jesenicah se vrši v nedeljo popoldne ob 15. uri v hotelu Pošta. Pekovski pomočniki iz Radovljice, Lesc, Bleda Itd. naj pridejo na sestanek na Jesenice. Poročevalec iz Ljubljane.
Dopisi.
Celie. V nedeljo. 12. t. m. se le vršil nri nas iaven shod kovinariev. Centralni tainik s. Svetek ie razložil položai kovinarske oreanizaciie. K točki o zedinieniu ie .govornik razložil stališče centrale v Liublani. ki zaeovaria federalistično zedinjenje s široko avtonomijo. Predsednik podružnice v Celiu, s. Hrastnik, ie razložil v zelo lepem in iedematem govoru stališče celiske podružnice h kongresu, ter poudarjal, da odklaniaio vsako zedi-nienie. ki bi ne bilo federalistično. Tozadeven predlog le bil soglasno sprelet. — Več drugih govornikov ie obravnavalo lokalne razmere. Shod ie pokazal, da se celiski kovinarii zavedalo ooložaia.
Jesenice. V petek 17. t. m. se Je vršila seja zaupnikov. Referirala sta ss. Tokan in Svetek iz Liubliane. Debata se ni razvila, kakor bi bilo potrebno, ker ie zbor na predlog Koširia zakllučil razpravo. Nekateri navzoči so se vedli skrajno netaktno, na kar se še povrnemo.
Bistrica v R. Shod. ki ga le priredila tukaršnia podružnica kovinariev' dne 18. t,. m. ie bil zelo številno obiskan. S. Svetek ie poiasnil položai kovinariev ter obravnaval točko zedimienia. Soglasno le bila spreieta resolucija, ki zagovarja federalistično formo ziediniema.
Liboje. Podpisani prosimo, da sprejmete sledečo iziavo v Vaš cenleni list. kot odgovor na nesramne napade naše organizacije v »Rdečem Praporu« št. 30. — V imenu delavstva iziavliamo podpisani. da imamo polno, neomaleno zauoa-nie v naše orvohoritelie Uniie in Strolcov-ne komisiie v Celiu. Oni so storili vse kar ie bilo niim mogoče, da so nam pri-bojilj večio plačo. S stvarnim delom in ne z frazami, po vzgledu komunističnih
farizeiev dosegli so še vedno kadar ie funkciionarie poklicalo Liboisko delavstvo na pomoč, kar nailepše uspelie. —* Komunističnih voditeiev nismo nikdar in iih tudi nikdar ne bodemo klicali na pomoč. Želeli bi samo eno. da nas komunisti enkrat za vselei pustiio: frazerii. ki goiiio vedno in povsodi le neslogo in gorie delavstvu, popolnoma pri mira. Mi smo se nahaiali kot sociialisti v mezdnih boiih. v štraikih že v letu 1905 kot soci-ialisti. ko so ti ultra komunisti le ministrirali raznim meščanskim strankam. —1 Podaite se razni Jazbeci in Simčiči, kot plačani farizeiski agitatorji v kraie. kier imate boli zaslepliene liudi kakor v Libo-iah. Ne hodite v naie kraie. sal veste, da Vas niti tovariši, ki delaio v iami skupno z Vatni ne marajo in želito tem srečne jšo pot v kraie. kier shaia delavstvo v se-danii dragi n ii ob neslani vodi in pri Puhlih komunističnih frazah, brez vsake stvarnosti. Za delavstvo v Libojah: Avgust Dosedla. s. r.. Franc Dosedla. s. r, Franc Kos. s. r. — (Iziavo priobčujemo tako. kakor smo io prejeli. smo pa mne-: nia. da ie treba ob vseh takih prilikah navaiati stvarno suha deistva. brez vsake .strasti. — Uredi.)
Tedenski pregled.
Boi italijanskih kovinarjev
orehaia h . koncu. Zadnie vesti vedo poročati. da pripravlja iraliianski ministrski predsednik Giolitti zakon o delavski ■kontroli nad nodiscii. S teni uoa. da be pomiril razburjene množice.
Jadranska vprašanje
se vleče kakor iara kača. Laški imperi-r ialisti nalašč zavlačuieio rešitev in sporazum. ker čakaio. da bo v Ameriki Izvoljen nov piedsednik. ker ie sedanii bare Jugoslaviji naklonjen. Vrše se sicer pq-gaiania. kar pa bo le pretveza.
Rusko-aneleška oogaiania.
so se no poročilih iz Londona razbila1. 1— Zastopnik sovjetske Rusije Kamenjev: dolži v Pismu, ki ga ie poslal nekemu angleškemu parlamentarcu, angleškega min. predsednika Llovd-Georgea. da ie med celim potekom pogajam deloval na to. a ne pride do sporazuma.
V	zadnjem času. se ie izjavilo več delavskih strank
proti III. InternaciionaTi.
Na seii italijanskih delavskih organizacij 11. t. m. v Milanu ie predlagal tajnik splošne delavske zveze Deragone dnevni red. v katerem izraža proti diktaturi proietariiaita in proti bpljševiškim tendencam. Dnevni red ie bil spreiet z veliko večino, dočlm ie propadel dnevni red. ki ga ie predlagala sociialistična stranka. Poročila iz Londona navaialo tudi. da se ie iz v,r Sevalni odbor angleške delavske stranke (Labour Par tv) izjavil proti diktaturi proletariiata in proti III. internacionali.
Nemški neodvisni sociialisti
so odposlali v Rusiio sodr. Dittmanna z nalogo, da preštudira položaj. Pred kratkim se ie vrnil, ter napisal več člankov, katere prinaša tudi dunaiska »Arbeiter-zeitung.« Dittimnn ie v teh člankih podal uničuiočo kritiko nad razmerami v Rušili. Predavania. ki iih prireia širom Nemčiie. so povzročila., da se ie večina oreanizacvi neodvisnih sociialistov izjavila proti III. internacionali.
t
Slovenci v Amerik?
so užaloščeni radi odhoda s. Etbina Kristana. ki ie. kakor smo poročali, že ori-SDel v Liubliano. Dnevnik »Prosveta«, ki izhata v Chicaei. piše ob oriliki niegove-ea odhoda v dališem članku, kako so različni klerikalni in liberalni elementi preganjali sodr. E. K. samo zato. ker se iie neustrašeno boril za delavske pravice. NaznaniaAi so ga policiu. ki ga te prega-nlala. Snovali so cele zarote, ki so imele namen, da ca umore. Umoriti so ga skušali na več_shodih. pripravljene so imeli revolverte. v Chicagi so ga dvakrat napadli. Tl kapitalistični tolovaji so mu ob te» priliki zlomili roko. ter zbili neka! zob.	_______________________________
Gospodarstvo.
Cene čaja, kave in riža so na Holandskem v zadnjem časa zelo padle. Posebno ponujajo velike možtae riža za 20 hol. goldinarjev 1 ceut. Caj ia kavo dajejo pa vsakemu pol libre po vrhu, kdor kupi za en bol. goldinar blaga.
Za izdelovanje sukna v Slovenili. Posebnemu strokovnjaku je poverjena naloga, da napravi nažrt za predilnice sukna v Sloveniji. Proraču-naoo je, da bi bflo okrog 150 milijonov kron, potrebne sirovin« bi stale 120 milijonov in obratni Stroški 60 milijonov Lroa. Tvornice bi se sezidale v Medvodah. Sirovin, ki Mh sedaj za nizko ceno izvažamo v inozemstvo, imamo v Jugoslavi-N dovolj. Ce računamo, da 13 mUijonov prebivalcev naSe države potrebuje vsako leto najmanj ■40 milijonov metrov tkanega blaga, katerega meter stane povprečno 200 kron, potem damo vsako leto za 70 ulilijard kron tujcu samo' za obleko, lakaj bi ae ostale te mfiijarde doma?,
Zadružništvo se pri nas precej lepo razvija. Konzumno društvo za Slovenijo bo letos v svojih 36 prodajalnah prodalo za 50 milijonov blaga. Nakupov akia zadruga, ki preskrbuje vse konsu-
| blagost bo pa imela že prvo leto za več sta mHjooov kron prometa. Sedaj snujejo v*e te različne organizaciji svojo banko, ki se bo Imenovala. Zadružna banka, ki sl je nadala nalogo, zbirati večja denarna sredstva, ki bodo financirala v®e konzumne zadruge itd. Banka bo pričela netaoavijati tudi produktivne zadruge. Delnice so naprodaj po 400 K, Id so namenjene pred vsem delavskemu sloju. Vpisuje se pri Splošnem kreditnem društvu v Ljubljani, Aleksandrova cesta Vt f. C«s m podptoovanie je do 10- oktobra t L
Rasno«
prepoved nočnega dela v pekovski in kokč-attU obrti traja od 21. ure zvečer do 4. ure zju-tn«) poleti ta do 5. ure pozimi. Za poletni čas se smatra od 1. maja do zadnjega septembra. Po tej prepovedi so izvzeta pripravljalna opravila (kvas, pe&) y toliko, da se sme pričenjati eno mo ta pol pred začetkom skupnega dela. Za ta dela pa j« uporabljati le neizogibno potrebno število delavnih oseb, ki se morajo tedensko menjavati. Izključeni so vajenol, mladostne pomožne delavne osebe ta delavke. Ta naredba Je bia objavljena v št 99. Uradnega lista z dne 27. avgusta 1920 ta je stopKa takoj v veljavo z dnem razglasitve. Ker pa nekateri obrati kljub tej prepovedi delajo ob prepovedanih nočnih urah, se opozarja, da bodo kompetentne oblasti strogo postopale proti kršitvi in tem primerno kaznovale. Nekateri mojstri so mnenja, da sami smejo delati ali tudi zanje velja prepoved isto kot za ostalo uslpžbeustvo. Prestopki se kaznujejo do 1000 kron ali z zaporom do 3 mesecev in pri ponovnih prestoploih odtegne obrtna pravica.
b kemične tovarne v Mostah, V tovarnah so povsod tudi ljudje, ki jim je najsrčnejša Zelja, da se organizacija razbije. V naši tovarni je tak mož obratovodja g. S. Izpočetka, ko se je vrnil, je Imel pri nas slaba tla. Zato Je skušal pridobiti
delavstvo zase, kar se mu je tudi posrečilo. Nekoč je delavstvo hujskal na svoje kolege v pisarni, na kar ga je gospod ravnatelj odpusti iz službe. Tu pa se je delavstvo zavzelo zanj. Ravnatelj se je vdal; takoj pa Je g. S„ ko je bil zopet v tovarni začel kazati delavstvu rožičke. Naj nikar ne misli, da so še tisti časi, ko je dajal zaušnice ruskim vojnim ujetnikom in jih obešal na kol. Mož naj bo pameten, če hoče, ali pa pričnemo odkrit boj, ki mu ne bo prijeten. Delavstvo naj se pa zaveda, da bi taka gospoda še vse drugače postopala z njim, če ne bi bilo organizirano v svoji strokovni organizaciji. — Več zavednih delavcev.
Popravek. V št. 37 »Delavca« pod naslovom mezdna gibanja v Libojah v sedmi vrsti stoji 31. julija je Prt tvrdki Souneoberg delavstvo stopilo v stavko. Pravilno je: 17. avgusta stopilo v stavko. Isti da so tudi rudarji pri Schfitzu stopili v stavko.
Radi griže. »Večerni list41 poroča, da ie klerikalna organizacija v Prevaliah prenehala poslovati radi — griže. Menimo, da bodo polagoma vse klerikalne organizacije dobile grižo.
Obrtno nadzorništvo v Celju. Na novo ustanovljeno obrtno nadzorništvo v Celnu razpisuie nastopni službi: 1. Za praktikania ali praktikantinjo pisarne s 1500 dinarjev letne plače in 20 dinarjev dnevne doklade, za ženo in vsakega otroka poieb&j še po en dinar dnevno; 2. za slugo s 1000 dinarjev letne plače in Va dinarji in 50 par dnevne doklade, za ženo in vsakega otroka posebei po en dinar dnevno. — Prednost gre kompe-tentom ki imajo prakso v tvorniškem obratovanju ter dokažejo zmožnost v samostojnem konceptu. Kolkovane prošnje, opremMene /. dokazili o dosedanjem službovanju, je predložiti najpozneje do dne 30. septembra 1920 pri obrtnem nad-zorništvu v Celju. — Inž. A. Dejak, obrt. nad. — Inteligentnim strokovno organiziranim delavcem priporočamo, da se potegujejo za te službe.
Celje. V naši cinkarni imamo še vedno uradništvo, katero je med vojno znalo tako lepo postopati z delavstvom. Ako je bil kdo utrujen in ni hotel delati čez uro, brž so ga spoznali za pijanega ki hajdt ž njim v barake rn strelske Jarke. Obljubo-vaM so nam klofute in klofutali bi nas bili. ako bi imeli dosti poguma, smilili se Jim nismo. Oni menda mislijo, da smo mi vse to pozabili, ali zelo se motijo. Te dni Je neki delavec prišel v pisarno, mislil pa je. da se nahaja v čevljarski delavnici. Gospod paznik je bil strašno užalien, ker se Je delavec pozabil odkriti. Naj le potrpi, kadar »e bo on poboljšal, se bomo mi tudi. Ako ne bo slabega ravnanja kmalu konec, bomo primorani to drugače povedati. — Delavci.
V	Celin v tovarni Westen le umrl sodr, Krautbercer Ludovik. Bil ie čez eno leto bolan ln na nogi amputiran. Nleeov pogreb se ie vršil z nagrpbnim govorom sodr. Korena dne 6. septembra 1920. ob veliki udeležbi delavstva. Umrli ie bil zvest sodrug strokovne in politične organizacije. Zemlja mu bodi lahka! — Zalu-
5oči stariši.
Šoštanj. V usnjarm g. Vošnjaka Je dne 26. avgusta t. L zagrabil gonilni jermen delavca Blaža Zalesnika. Posledica tega je bila, da je Zalesnik drugi dan v celjski bolnišnici umrl. Zapušča ženo in šest otrok. — Pričakujemo, da bo obrtno nadzorništvo v Celju dognalo, kako je bila mogoča takaxnesreča.
Neumnost la ciganka. V Hrastniku jc v torek okolo poldneva prišla ciganka k rudarjevi ženi C. Povpraševala Je o raznih stvareh. Izvedela Je končno, da ima ta žena 1600 K denarja. Začela
Je potem pripovedovati ifizne grozne stvari k JI Je prerokovala, da bo pogubljena, ako ne da za eno egiptovsko mašo. Razbila Je tudi jajce, v. katerem je menda bilo nekaj kosti in lasje. Zena Je seve mislila, da je že v peklu. Po rešitvi vpra-šajoča, ji je računala ciganka 2500 K. Ker pa žena ni imela v gotovini toliko, ji da 1600 K v gotovini lu še dva prstana v vrednosti 900 K, češ da mora nesti ta o polnoči na pokopališče in tamkaj razne molitve opraviti. Pred odhodom Je še zabičala ženi, da ne sme dva dni svojemu možu v tem nič povedati. Tako Je tudi storila. OrožnBtvo je bilo komaj v petek obveščeno o tej slepariji, katere žrtev je ubogi rudar. Rudarje pa opozarjamo, da je njih dolžnost, da pouče svojo žene, da ne bodo verjele takim vražam. Saj čudno vi, da Je tako, ker so razni sedaj najboljši komunisti agitirali za razne pohode ob nedeljah k maši z rudarsko godbo in zastavo, češ, bomo pridobili kmete in menda tudi ciganke.
Obvestil®.
Izključitev člana iz strokovne organizacije.
Osrednie društvo kovinarjev fa so. rodnih strok ie v seli dne 22. t. m. šo: glasno sklenilo na predlog ljubljanske podružnice izkliučitev g. Vlktorfa Koleše (članska štev. 915. Liubliana) iz organizacije. Imenovani le izključen po 5 7„. odstavek 3. društvenih pravil. Zoper ti sklep ie dovoliena britožba na društveni občni zbor (pokrajinski kongres), Funk-ciionatfem in članom kovinske organizacije sporočamo to v vednost. "
Osrednii odbor.
Izdajatelj ia odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska »Učiteljska tiskarna* ▼ Ljubljani.
COSULICH-LINE
s TRST—NEW-YORK s
Odplov parnikov ia Trsta i
8. oktobra.......PRESIDENT	WILSGfi
16. oktobra	BKLVKDERE
31. oktobra......ARGENTINA
8. novembra . . . . . COLUMBIA EHT Odhod od Ljubljane 8 dni poprej.
Vozne liste prodaja in prostore za potnike iz Slovenije pripravlja edinole:
SIMON KMETEC, Ljubljana
Kolodvorska uliea 26.
IICITEUSKA TISKARN*
»»BBBBBBpBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
IH, MP oto itn. e.
fe-n mitironu i »MjiM atu.
Tiskovine za Sole, županstva in urade. Najmodernejše plakate ln vabila « ia shode in veselice. -
LETNE ZAKLJUČKE
«r
Najraodernejia uredba >a tiskanje listov, knjig, bro-•*. * Sur itd. itd. ■ v
jjj^ STEREOTftPIJA LITOGRAFIJA.,