fcUrvd M Hfonil-tliH matur Dmnbir 4, l»i»T, al th« poil offUx at Cfclem. t'l-. ua..r t h« Act of Caagw at Marth IH. I tT* CHICAGO, ILL., 30. APRILA, (APRIL 30,) 1931 Milijoni sirom sveta si podajajo .roke in manifestirajo za svoje pravice V grozni krizi, ki je zrahljal* kapitalizem do temeljev, spoznava mednarodno delavstvo bolj in bolj Zvojo zgodovinsko nalogo. Silen ekonomski polom, ki ga je povzročil profitarski sistem, je zadal delavskemu in kmečkemu ljudstvu najtežje udarce. Bankrot kapitalistične uredbe Se nikdar poprej ni kapitalizem tako ocividno pokazal svoje nezmožnosti pod pezo socialnih problemov kakor sedaj. Ob ogromnih zalogah žita in drugik živil, obleke ter v»eh drugih potrebščin, ki jih rabi človek, trpe pomanjkanje milijoni. Sto in sto tisoči so obsojeni počasnemu umiranju vsled glada. Kapitalistični sistem pa stoji poleg in misli edino, kako bi si ohranil profit—kako bi iztisnil še več profita iz obubožanih množic! Jasno je kakor se nikoli, da tak kaotični organizem nima pravice do življenja. Razmere kakršne so, zahtevajo preobrat, zahtevajo preosnovo človeške družbe—SOCIALIZEM! Nenasitnost izkoriščevalcev Delodajalci izrabljajo krizo, da potisnejo delavce v še večje ekonomsko brezno in odvisnost. Znižujejo jim plače. Čimveč je brezposelnih, bolj prigarajo tiste, ki so zaposljeni. Ljudstvu nalagajo nove davke. V mnogih deželah so delavcem odvzete vse življenske ugodnosti. Plačajo jim komaj toliko, da zadostuje za najbornejše životarenje. Delodajalci vsepovsod se bore proti zavarovanju brezposelnih. V Zed. državah si prizadevajo, da za-duše v zakonodajah vsako predlogo, ki dotoča redno podporo nezapoeljenim. V deželah, kjer je že uvedena, zahtevajo privatni interesi, da se jo zniža. Svojo takozvano ekonomijo vodijo na stroške delavcev in kmetov. Njihov smoter je zviševati premoženja in profit—pa magari v krvi in mizeriji protetarskih množic! i S svojimi mejami in carinami, s svojimi investicijami v mednarodnem obsegu in z militarizmom, s svojimi izkoriščevalnimi in tiranskimi metodami povzroča kapitalizem ljudstvu neizmerno gorje. Taka je slika Prvega maja 1931. Orkan delavske manifestacije Delavstvo pa sklepa svoje vrste in demonstrira proti zniževanju plač! Proti carinam! Proti nasil-stvom delodajalcev! Proti umetnim mejam! Zahteva plače, ki mu bodo dovolile človeško živeti! Zahteva zavarovanje brezposelnih! Starostno pokojnino! Skrajšanje delavnika! •i ■ i In končno: mednarodni proletariat zahteva s trmoglavi jen je kapitalizma in socialistično uredbo! Delavstvo demonstratira proti fašizmu, ki je histeričen izbruh propadajočega kapitalizma. Izreka svojo solidarnost z delavstvom v Italiji, na Madžarskem, Poljskem, Litvinskem in v Jugoslaviji, katerega tlači teror diktature. Za najširše ljudske pravice Socialistično delavstvo je za svobodo govora, zborovanja in tiska, za civilne svobodščine v čimšir-šem obsegu in za uredbo, v kateri bo mogoča indu strialna demokracija. Smo proti militarizmu! Proti tekmi oboroževanja! Proti vojni! Za razorožitev! Za mir! Naš cilj je uredba, v kateri bo človeštvo reševalo svoje probleme v interesu splošnosti. Smo proti fašizmu! Proti reakciji! Za demokracijo! Za enoten, solidaren delavski razred v in-ternacionali svetovnega obsega! Delavstvu vse, kar mu pripada Svet pripada delavstvu! Imelo ga bo. Ideja solidarnosti zmaguje. Proletariat ene dežele je eno s prolet ari atom druge dežele. En svet, en razred, ena uredba—socializem, to je program, za katerega demonstrira delavstvo 1. maja—milijoni m milijoni— ena sama armada—nosilka bodočnosti, oznanjevalka nove, človeške civilizacije! Po prromajskam proglasu Dalavika-iocialiiticn« intarnacionala. < Dežela, ki je mislila, da jeimela prosperiteto Namesto blagostanja je dobilo delavstvo brezposelnost, zniževanje plač in nasilstva reakcije PRVOMAJSKA ŠTEVILKA "PROLETARCA" je poslana V vse naselbine v mnogo več izvodih kakor ostale izdaje. To so omogočila društva, klubi in posamezniki s svojimi naročili. Druga naloga je, te izvode razpečati med delavstvo. Sodelujte, da bo imela ta številka čimveč čita-teljev. Ob enem jih skušajte uveriti, da bo njim v korist, ako si "Proletarca" stalno naroče. Nad sedemintrideset milijonov delavcev v Z?d. državah je glasovalo leta 1928 za kapitalistična predsedniška kandidata in s tem za kapitalizem, misleč, •da bo s kapitalistično zmago "prosperiteta" ohranjena. Namesto prosperitete je nad sedem milijonov stalno nezaposljenih. Tisoči brez stanovanja. Sto-tisoči brez sredstev. Cele armade proletarcev v krušnih vrstah. Delavcem prodajajo domove, ker so brez zaslužka in^iimajo s čem plačevati obrokov. Plače delavcem so znižane. Znižujejo jih dalje. Takozvani "delavski voditelji", ki reprezentira-jo unije v A. F .of L., so obljubili Hooverju, da ne bodo pozivali delavcev na stavke in da ne bodo zahtevali zvišanje plač, zato, ker so kapitalisti obljubili, da jih ne bodo zniževali. Delavci res ne zahtevajo povišanja. Ponujajo se v stotisočih v najem za vsako plačo. Glad jih sili, in pa to, da so brez organizacije, in da so politično v kapitalističnih strankah. Obe stranki kontrolirajo multimilijonarji. V njune kampanjske fonde prispevajo velike korpora-cije ter posamezni kapitalisti. Mar zato, da bi služile vam? Socialisti dopovedujemo delavcem, da jih ka- pitalisti varajo in da rabijo njihove glasove v svoj 4 prid. Kaj imate od tega, da ste dali moč strankama multimili jonar jev ? Cemu poslanci, katere ste izvolili, nočejo sprejeti predlog za zavarovanje delavcev proti brezposelnosti in za starostno pokojnino? Cemu ni v ameriških zakonodajah nobene odločne, organizirane opozicije proti zatiranju delavstva? Mar ne vidite, da je vaše mesto v stranki, ki obstoji radi vas, in ki ima program, kateri nima z republikansko-demokratsko stranko ničesar skupnega? Koliko ste na boljšem, ker ste izvolili kandidate, katere so vam nominirali ter jim financirali kampanjo z milijoni dolarjev privatni interesi? Ali veste, da so tisti milijoni iztisnjeni iz vaših srag in vzeti iz vaših žepov? Zdaj, ko imate resnico o vsem tem na dlani iz izkušenj—čemu odlašate? Pristopite v klube JSJZ. in s tem v socialistično stranko. Ne tarnajte, nego pridružite se vrstam vaših razrednih tovarišev in jinf pomagajte v borbi za boljšo bodočnost delavskega ljudstva. Raz.družene delavce druži tovarna ali rudnik pod vodstvom bossov in kompanijska disciplina. Toda zase so brez moči. Združeni v slabi organizaciji so istotako brez moči. Ali ste si že kdaj predstavili, kaj bi pomenilo za ameriško delavstvo, ako bi nas bilo recimo dva ali tri milijone v socialističai stranki? Vse drugače bi se čul naš glas. Vse drugače se bi ozirali v kongresu in legislaturah na indu-strialne delavce in farmarje. Zdaj pa—čemu se nas bi bali! i Pridejo volitve, pa začne delovati ves kapitalistični aparat: časopisje, radio, kino, cerkev itd. Ljudstvo pa se pusti slepiti z gesli o dva in pol procent-nem pivu ter verjame "radikalnim" frazam kapitalističnih govornikov. Cemu jih vidite samo pred volitvami? Socialistična stranka uči, da edino zavedno delavstvo bo v stanju spremeniti razmere na bolje. Zato agitiramo, da razširimo naš tisk. Da ojačamo naše organizacije in pripravimo delavce misliti. Ne izgovarjajte se, da ne bo nič, dokler ne pridejo drugi zraven ,npr. Amerikanci. Kajti Ameri-kanci se izgovarjajo, "da ne bo nič", dokler ne pridejo tujerodci zraven. Eni kot drugi pa so skupaj v kapitalistični stranki ter oddajajo svoje glasove_ svoje obrambno orožje—kandidatom privatnih interesov. Ako nočete da bodo vaši otroci ginevali v še slabših razmerah nego vi, izstopite iz vrst brezbriž-nikov ter postanite živ človek! Samo borbeni prole- tarijat bo v stanju zmagovati. > Brezbrižniki med delavstvom so odgovorni za obstoječe razmere. Ako nočete nositi te krivde, vstopite v armado, katera osvaja svet za socializem! Jugoslovanski delavci v Ameriki svojim bratom preko morja Tisti, ki so prerokovali izboljšanje razmer v Jugoslaviji pod diktaturo, so bili v zmoti. Jugoslavija je v agrikulturi in prirodnih zakladih bogata dežela. Poznavalci ekonomije radi priznavajo, da ima vse pogoje za blagostanje. Kljub temu mizerija v nji narašča. Delavstvo je v skrajno bednem položaju. Manjšajo mu plače in odvzemajo razne pridobitve, ki si jih je izvojevalo po končani vojni, toda vsled zakona o "zaščiti države" ne sme protestirati. Ne sme govoriti o politiki. Ne sme kritizirati vlade. Ne sme prirejati shodov. Politična stranka delavstva je prepovedana. Delavski tisk je pod šikanami cenzure oslabljen. Privatni interesi so izrabili ta položaj z razbijanjem delavskih strokovnih organizacij, katere hočejo po vzgledu italijanskega fašizma nadomestiti s svojimi—s takimi, v katere delavstvo potem mora pristopiti, ne sme pa se boriti v njih za svoje pravice. Jugoslovansko delavstvo v Ameriki izreka na mednarodni delavski praznik proletarijatu v Jugoslaviji svojo solidarnost in mu zagotavlja svojo moralno pomoč ter vsako drugo mogočo oporo. Naše stališče z ozirom na odnošaje z Jugoslavijo je odrejeno. Smernice nam določa resolucija katero je 1. 1928 sprejel VIII. redni zbor JSZ. v Decroitu. Nalaga nam, da ohranimo z delavci v Jugoslaviji kolikor mogoče tesne stike in da se borimo z vsemi danimi močmi proti izjemnemu stanju, v katerega jih je pahnila diktatura. To je potrebno, da naglasimo posebno sedaj, k« hlapci diktature skušajo spraviti pod svoj vpliv tudi jugoslovanske delavce v tej deželi. V imenu teh proletarcev, ki so zapustili rodni kraj, ker so pod pritiskom razmer morali za kruhom, pošiljajo zdaj režimski agentje s .svojimi hlapci vladi in vladnemu tisku v Jugoslaviji brzojavke, v katerih izrekajo kralju "globoko podaniško udanost". To je gnusno'-klečep]astvo, ki pojasni, čemu so narodi v mizeriji, namesto da bi živeli kot ponosna človeška bitja, brez skrbi za vsakdanji kruh. Jugoslovanska asocialiastična zveza je proti temu vazalstvu napovedala boj in ga bo izvedla zmagovito. Sodrugom v rodnih krajih naših priseljencev bo to v veliko vzpodbudo. DELAVČEVE DIVIDENDE * - Solze mater, garanje, majhne plače» predčasno ostaranje, in nato odslovitev vsled izčrpanosti. Jo je tudi zapuščina, ki jo dobe za njim njegovi ¿troci. DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični listi "PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA misleče čitatelje. PRVI MAJ, PRAZNIK MEDNA RODNEGA DELAVSTVA MOC DELAVSTVA JE V ORGANIZACIJI LETO—VOL. XXVI. ST.—NO. 1233. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE ' "je5 ¿At '^rAlSsÍMBWSíicLtr' BfcJSMSP» Anton Garden: ▼ ▼TT vfffmrfs NAS PRVOMAJSKI KLIC Štirinajst je let, odkar sem je ohijska ganga nominirala in potegnila s seboj milijone pro- se mora in se bo v večji meri glavna potreba. Organizacija prvič praznoval mednarodni izvolila za predsednika Zdru-spektivnih milijonarjev — wall- prenesel v tovarne in rudnike brez Jimmy Higginsov je mrt- delavski praznik, Prvi maj. ženih držav Hardinga in pro- streetskih raketirjev. Potegni- in v politično areno. Tukaj je va. Plačevanje prispe/kov ne Dolga povorka nas je korakala vincialnega Coolidga stavko- a je s sefcoj tudi kapitalizem, dom razrednega boja, ne v zadostuje; v tem ni življenja iz glavnega dela mesta v bivše lomskega plovesa za podpred- ki se v tem času še vedno po- krušnih linijah ali v možnih na- in od tega ni odvisen uspeh predmestje, kjer se je slavnost sednika. Veleropanje s po- greza. Z njim vred pa se po- valih na trgovine z življenski- stranke, unije ali kake druge zaključila s shodom. Korakali močjo Washingtona se je na- grezajo tudi delavske mase, ka- mi potrebščinami. Iluzija pa bi delavske organizacije. Treba je smo za rdečo zastavo, simbol daljevalo. Kriza leta 1921 je terim je kapitalizem odpove- bilo pričakovati, da bi Ameri- več kot plačevati članarino, delavske solidarnosti in nosite- prilično hitro minula in klic: dal pravico do življenja. ška delavska federacija, poniž- A. P. KRASNA: ljica socialistične družbe. Bilo Producirajte več! se je zopet ln ta masa, ta ameriška maje sicer več zastav in banderov, zaslišal, čeravno se je odmev sa? Žalostna je. Optične ilu-ampak vse rdeče. Vsaka sku- hitro izgubil. pina je imela svojo. Takt za Prosperiteta.. Po kratki kri- skoraj do neozdravljenja. 2i- korakanje pa so dajale godbe, z[ se je zopet pokazala in rastla veča v največjem pomanjkanju ki so bile uvrščene v povorki. iz leta v leto, dokler se ni raz-'— milijoni brezposelnih z dru- Noga je bila lahka, srce vriska- počil mehurček na Wall stree- žinami vred — se upa komaj joče, na srcih rdeč nagelj in tu. O tej prosperiteti so nam prositi, prositi s klobukom v znak, iz ust pa so donele de- izredno veliko pripovedovali in roki in obupana in z upognje- lavske pesmi, kadar godba ni dokazovali. Svilnate srajce, v nim hrbtom. Prosijo milošči- igrala. Korakali smo več tisoč katerih so med vojno delavci ne. Pobirajo jedilne odpadke močni poldrugo uro do dvora- hodili na delo, so bile zadnja po alejah. Suše se, stradajo in ne. leta sicer izginile. Nadomestil umirajo. Drznejši, ljudje moč- To je bilo pred štirinajstimi jih je rajon, ki je dokaj cenej- nejše volje, gledajo za raketir- V duhu ameriške iole, komaj iakajo, ^ K™tk* doba in l™?»* in svi1*' lma Pa * »kimi prilikami in snujejo roda se vrnejo boljši časi, da pojdejo dolga. Rdeča zastava takrat ni lastnost, da izgleda piav tako parske načrte, ne stane), je popolnoma umestno po- potem iskat prilik individualne priloi- j bila prepovedana. Tudi za- kot svila. In Amerika se je v To je v glavnih potezah tem-«vetiti nekaj *oplih besed tem ubogim, j nosti obogatenja. Njih črni očetje | smehovana ni bila, dasiravno teku let privadila formi, na su()- na stran Amerike spomladi le-pre.iranim in nesramno izkoriščanim " jim_sde «ostali m neseni, Jker .»| o5aovražena. lr) tudi delo nisi stanco se ni gledalo. Optična ta 1931. Je produkt socialnih ki so bile na MIzeren položaj premogarjev Dandanes, ko je svat tako radodaren s simpatijo (najbrž zato ker nič premegarjem, osobito še, ker je med niso mogli pomagati k boljšemu in . ... , , . . . ., -. - , , njimi mnogo naših rojakov, kateri so lažjemu življenju, toda vkljub temu izgubil v tovarnah, ako si imel iluzija, to je glavno. 'I)a le le- m ekonomskih sil, bfli in so v precejšnji meri še, glavna mora marsikateri sključen premogar praznik na prvega maja. Do- p0 zgleda," je bilo IlOVo miš- delu skoraj pol opou teli našim organizacijam v tej de- Ta ubogi, črni premogar, ki je pu atil svojo mlado moč v globinah, ob K*rja kako delo, zaslužijo komaj za Ji ljudje ne bri- ljudstvo tdzvalo morilneniu kli- uapihnenja . pridali pridevnik državah i svojim izčrpa- cu ker ijudje še niso bili po- "Nov". glavobol. generaciji in na stara leta skrbeti za odraslega in ber mesec prej so bile Združe- ijenje, za katerega širjenje so prej. Po čezmernem rajanju deloma izšolanega sina ali hčer. In ne države napovedale vojno pridno skrbele propagandistič- rada glava boli, je star prego-tudi če imajo odrasli otroci premo- „. . ,, . Kil^ * i i i . J ,. , ; "kajzerju in oblasti so bile se ne fabnke izredno zrejenega ver. In ameriško ljudstvo — pUsteiT7rnega"demanta, j^danes po- se;"v premnogih slučajih niti tega ne. negotove, da-li se bo ameriško kapitalizma, kateremu so radi sploh ljudstvo v vseh zapadnih milovanja vreden siromak. Kadar Vendar pa se ti mladi dela, se muči dolge ure za borih par da bi pomogli dolarčkov skrb za jo morebitni prihranki? Kam se obr niti, ko ne bo hotel nihče več posoditi na skromni dom? Unija je raz-1 prilike za življenje, bita, nobene zaslombe, nobene projekcije. ni, ki bi omilila premogarju obupno stanje. Dobrodelne ustanove nerade pomagajo premogarjem, meneč, da premogarji bi lahko imeli pre na dekla ameriškega kapitalizma, pričela boj proti kapitaliz-zije dolgih let so jo omamile | mu z masnim organiziranjem delavcev v tovarnah. Od nje ni ničesar pričakovati, ker je intelektualno in moralno popolnoma bankrotirana. To delo Čaka nekoga drugega — mlajšo generacijo. Prišlo pa bo, ker mora priti. Tudi političnega demagoštva do kosti koiumpiranih starih strank, od katerih je ena bolj kot druga udinjana velebizni-su, mora biti konec. Predno pride do tega, bomo praznovali še nekaj prvih majev, ker tudi politične stranke, ki bi bila sila, ni mogoče zgraditi čez noč. Delo zahteva pač dokaj let neumorne agitacije, pridi-govanja, konfliktov in žrtvovanja. Upanje imam, da bo socialistična stranka postala Širiti nauk socializma med ljudstvo, organizirati delavstvo na vseh poljih razrednega boja in aktivnosti — to naj bo naš klic Prvega maja. Ako bo zavedno delavstvo hodilo po taki poti svojih prizadevanj in agitacije, je uspeh neizogiben. . ...............MM John Metelko, 0. D. Preiščemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. »MMMMM...........MM zopet faktor v deželi in vodni-irna izredno hud ca delavstva v razrednem boju. obstanek^ TÄ.Ä SÄ'l'ÄÄ Si -lilne paro- "^rso srednji in tudi de.av- pZi ÄffK titni nrihr»nki? Kam so obr- da bi se brigali za delavsko gibanje, le ... He Saved Us Out ol ski sloji pošiljali radi \ojne 111 ki jih dopnnaša in jih bo .še vžiti proletarskega duha v vec- s čemer bi tudi sebi priborili boljše War." Fabrika vojne propa- povojne prosperitete svoje hče- doprinašalo. ji meri kot ga imasedäj Je vse XT^i i«tik gande 0 "barbarstvu hunoNJ" še re i" sinove na univerze V ved- * * - odvisno od članstva, sedanjega napredek svojega razreda Krivdo ni bila izdelana In Prvl 0(\me' no večjem številu, kjer so se Zdravilo je v simbolu Prve- in bodočega. . ______vi nove uarole: "Vojna za kon- oridno vežbali v aoliciraniu ,ro »„j,,«,.«,!,,,,,.., ^„1,,.. Potrebujemo Jimmy Higgin- dih ljudi, ki se hočejo brigati za kak j . bn izdelana in prvi odme- n0 večjem številu, kjer so se napredek svojega razreda. Krivdo , . i.«« . , .. «• • - » slabih razmer mečejo čestokrat na vi uove parole: Vojna za kon- prldno vezbali v apliciranju maja> mednarodnega delav svoje stariše, češ, "čemu ste čepeli čanje vojn" so komaj odjeknili .izniške psihol vse življenje ob teh črnih majnah." Tako žive črni premogarji osam- psihologije, in po iz- skega praznika, v idejah ki ob mejah te širne in tedaj se pitu postali super salesmani, je jih zastopa razredno zavedno dokaj mlade dežele. In rdeča bila prodaja prosperitete nad- delavstvo, v »ocializmu. Iz se- sov — tirali Snoyjev — med maso. ki bodo agi-nabirali na- FENCES RESTAVRACIJA IN KAVARNA , 2609 S. Lawndale Ave^ Chicago, IU. T»l. Crawford 1312. Pristna in okusna domača jadila. Cana šmarna. Postrežba točna gar j i kadar dar pa v zadnjih modro molčali MMM + M + MMMMMMMM Dr. Andrew Furlan ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ofdan Bank Bldf.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. Tal. Crawford 2893. Tal. na domu Rockwall 2816. ♦ MMMMMM»MM#MMMe cej p ihrankov, kajti med idijotskim vse ^ in ueinko^N« Temu so v gotovi meri krivi prer , _ _ . ^ _ ................................. . ,---------- ...------------ ---, _______________,. ... be, njih niičešče) so kajpada neradi, trpeti podlo izkonšiaije od . fT\ V.-• v u ■ .........'T""0",.".. mi/a». jiiisnrii, «a siuji Ka- o " i- „„ Odtod mnenje, da strani baronov premoga. Nihče noče je.' Tnminutniki so bruhali iz gih državah širom Unije za pitalizem pred razsulom, vsaj »^ne kampanje S socialistično slednji Pivmogar lahko tekmuje Z do- uposliti napol ali že docela izčrpanega sebe besedo "demokracija ne- sramotno nizko mezdo po 60 ne v Ameriki, dasiravno je tu- J0 mecl delav8tvo, to je bro stoječimi "bossi". Danes je se- premogarja, saj se norčujejo deloda- nehoma, v njenem imenu so za- ur na teden in več; da so ban- kai dane8 več i a revščina na----—-:- ■ s i' _ 9 - - - _1 _ —. 1 : • X i ei^o propagando nacionalUt«. rašial, dn , potem uidejo kamorkoli časih brezpomembne, ko imamo v de- si v pozicijah a—dollar—a— temu je vladala — prosperite- blagostanja širokim masam kot rta. želi okrog sedem milijonov brezpo- year_men kupičili bogastvo z ta. Vsa ta leta je okrog jo je_vsaj v Ameriki_v voi" ^po^etr'^ pitalistični tiirtl. !>nznavaJ0 ce j ropanjem ljudstva s pomočjo najst milijonov delavcev pov- poVojii dobi. dasiravno je bo kupoval pijačo če ni sredstev niti Ubogi premogar, upajoč vse živ- vlade in privatno, mlade fan- preeno zaslužilo $17 ali manj bila ta mera dokaj oškrbljena. za najnujnejše potrebščine; če pa se Ijenje, da si bo prihranil vsaj toliko, te in može pa so pošiljali na Xedensko. Bila je prosperite- Kapitalizem ne bo dal masi tU in um komu posreči da naipravi <*• je bo enkrat naužil solnca m mu evropska bojišča v boj — za ta kljub vsemu temu. Za to ničesar brez boja. Se privatne kak stjtak, S tem še ni rečeno, da so trrtademokracijo . . . Medtem pa s0 skrbeli super salesmani ame- miloščine ne daje iz svojega že- so doma s koreninami vred iz- ruškega kapitalizma. »«a «« .. a«.^— i * * * * * * * * * * * * * * * --------------------""""""nnnn n n K K K TT TT TT TT TT TT TT 7T T Dobro znani slovanski pogrebnik I ZA LA SALLE—PERU—OGLESBY * LOUIS M. PTAK 612 EAST 5th STREET, PERU, ILL. Tel. 172 Priporoča Slovencem »voj POGREBNI ZAVOD. Cene zmerne, postrežba točna. I * * * * * * * * * * * * ********** vsi tako s rečni, ker, vedeti moramo, da tiste, ki lahko plačajo, zalagajo s pijačo dobro situirani kršilci osemnajstega amendmenita. Nobenega izgleda ni, da se razme- zemljo, je dočakal bridko razočaranje. Njegovo življenje je bilo brez solnca in veselja, ko je nategoval sVoje mišice za kapitaliste, globoko v črnih rovih, v večni nevarnosti • brez solnca in veselja je tudi zdaj, ko mrko gleda, « Uboljiajo, narobe, obetajo se „an, kako ^ " « mu ie huj. i«. Poletje .e bi,ia m rev-na plač.ca premogarja bo skoro po-1 ° • f___A__V _ D «antn Mrtlik* 1 f ruvali vsako sled o demokraciji. Kaka ironija! Človeštvo ni nikdar pr#j videlo večje. In potem? "Back to Nor- pa, pač pa v Ameriki posega direktno v delavske žepe in Štirinajst let v omotici. Glava prispeva v svojem imenu v bla-napihnjena. Mišljenje mase gajne krščanskih in malome-usmerjeno v en tok, v tok po- ščanskih dobrodelnih organi- polnoma izosUla. • Prejšnja poletja je segel po prihrankih, ki jih je pri-stradal pozimi, dobro vedoč, kaj ga čaka v poletnih mesecih; zdaj nato ne more misliti, treba bo potrperti in stradati na živežu ii drugih življen-skih potrebščinah. Seveda, premnogi niso bili tako srečni, da bi si mogli prihraniti kako malenkost za slabe ¿aae, med temi *e največ še prilično mladih "premogarjev, ki imajo maj-hne otroke. Prizadeli na ta način so mnogi naši priseljenci, ki so prišli po vojni v to deželo in so se zakopali taicoj v premog, meneč da za drugo delo ne bi bili sposobni radi neznanja angleščine, često pa tudi, ker ni bilo drugega dela na razpolago in če je bilo, je bilo težko delo za nizko plačo. Tako so mnogi mladi ljudje, ki so najprej občutili vso vojno bedo v "ljubi" domovini, prišli v Ameriko, da pobe-ro vso mizerijo našega prosvitljene-ga veka. In potem se še najdejo ljudje, ki se smejejo, če kateri od te oesrečne vojne generacije pove »voje mnenje o današnji piškavi civilizaciji in o naših slavnih možeh, ki drvijo daleč pred nami s svojimi dognanji in ianajdbami, dočim masa umsko zaostaja po zaslugi današnjih edino le po profitu stremečih predstavnikov ljudstva, kateri imajo v svoji oblasti tako onega, ki je izumil boljši stroj, kot delavca, katerega je brcnil stroj na cesto. Večkrat slišim ipremogarje, ki so se borili za unije in zapravili v raznih stavkah s težavo skupaj snravljene prihranke, kako zdaj preklinjajo voditelje in svojo pamet in ne verjamejo v nobeno remeduro več, pa naj sveni še tako mikavno. Itesignirano gledajo v črno bodočnost in postali so «popolnoma brezbrižni za vse; med njimi je mnogo takih, ki so bili prej aktivni v delavskem gibanju, a zdaj jim ni nič mar, če poginejo v miseriji, saj lajboljša leta imajo za seboj. So pa tudi nrinogi, potebno med našimi premogarji, ki trdno verujejo v končno i map o delavstva 'n ti bodo znebiti v bližnji bodočnosti zopet poskusili priboriti premogarjem njih poteptane pravice. malcy". Novo geslo, s katerim vršnosti in optičnih iluzij. Mi- zacij v pomoč revežem. Ti pa ----= lijoni so vsled tega neozdravlji- daj, hočeš nočeš. Ker pa v de- vi. Kritična misel ne more na lavske žepe tudi ne bo mogel plan. Tabloidni časopisi in pet- posegati daljšo dobo — sploh centne revije o seksualizmu, so kampanje zaenkrat poneha-jubezenskih škandalčkih, ropih le — bo reveže prepustil same in umorih so zatrli miselne kli- sebi. In dasi so ljudje priče v možganih mase in obenem pravljeni več prenesti kot se-ustvarili potrebo po tej "dušev- stradane tolpe volkov, nikakor ni hrani". Ljudje z velikimi ne morem misliti, da ne bo en-ali nekoliko večjimi dohodki, krat zagrmelo v tragičnih kru-med te.ni tudi delavci, so zad- šnih linijah, posebno pa, ka- V Penntylvaniji ima socialističnega župana in socia- nJa leta Pridno Prebiral,i vldar z njimi prenehajo. dnevnikih finančna poročila o Boj med kapitalizmom in de- cenah delnic na borzi. Poseb- lavstvom je neizogiben. Le da Socialisti v javnih uradih _____________ Sedem mest v Zed. državah ima socialistične župane, oziroma socialistično upravo. Pet jih je v državi Wisconsin, namreč Milwaukee, Racine, Beaver Dam, Manitowoc ter Iola. manov. supervizorja. listično upravo mesto Reading. Milwaukee County ima socialističnega ierifa in sedem no unijski voditelji so morali ¿lanov v mettnem lol.kem odboru. ^tS^jS^^Si Laureldale v Pennsylvaniji ima socialističnega bur- in z nJ° tudi zaspali. gessa in izmed osemnajstih je sedem socialističnih alder- . P°K0V°ri nied srednjo in vrhnjo plastjo so se sukali o cenah delnic in drug drugemu Racine County v Wisconsinu ima dva socialistična pripovedovali o naraščajočem bogastvu. Ako je slučajno pogovor nanesel na primer na V legislaturi države Pennsylvania sta dva socialistič- RusiJ°, stavke in podobno, te-na poslanca. ~ daj ze je odprla zatvomica predsodkov in sovraštva proti V zakonodaji države Wisconsin je devet socialistič- boljševikom. Boljševik! K nih poslancev, med njimi Slovenec John Ermenc, in dva v/a*u f vsemi in vsaki?}' ki,8e socialistična senatorja. drzne knt,ziratl a™"*ko vi* V proilem in tem letu so bili izvoljeni socialisti za aldermane (občinske odbornike) v raznih krajih Unije, mnogim pa je manjkalo le majhen odstotek glasov do izvolitve. PRIKLAD" STAVBINSK0 in -POSOJILNO 0RUŠTVO 2619 So. Lawndale Ave., (Sokol Havliček-Tyrš Hali) Se priporoča Jugoslovanom na zapadni atrani na obilen pristop. 5% obresti na predplačane (Paid up Stock) delnice razreda E. Stavbinska in posojilna društva so najzanesljivejše banke sedanjega časa. Posojila se dajejo le na prve uknjižbe (Firat Mortgage). Nadaljna pojasnila dajejo uradniki JOSEPH DVORAK, VINCENT CAINKAR, predsednik. blagajnik MATTHEW J. TURK, tajnik. 2651 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. Tel. Crawford 4424. ZAKAJ do — in "delavske" voditelje! Masa na dnu pa je rajala, se zabavala s cenenimi in potvor-jenimi igračami ter se divila junakom oporiščne žoge. Drz- nejši na dnu, želeč priti do bo- Argument, da socialist ne more biti izvoljen, ne drži. gaitva in brezskrbnega življe- \r • _ •___•. x ....... nJa. so si ustvarjali nov poklic Kjer se delavci dovolj močno organizirajo, in ako imajo I raketirstvo. sposobno vodstvo ter determinacijo, da hočejo zmagati, ♦ • • so uspehi v doglednem času sigurna stvar. je mehur na newyorški Socialiitičn» .tr.nka „i .tr.nk. prollo.ti ter .eda- v^ de^.^V^^ njosti, nego je stranka bodočnosti! Delo socialističnih Evropa, ki ae je zvijala ves čas agitatorjev mora roditi dobre sadove. Na mesto gnilega ameriške prosperitete v politič- 1900 BltlC Isldfld AVtflUC a. «t noZt j" )^nrj9n,ii;:( -koriMev.lnega k.pit.li.tiinega .ut.m. mora prid .o-' ^Vffivl^r «vSaU « naraAiaj. M,adi ljudje, vajeni | c.luem! . z/radt fz kan «e je «Mula in se toliko ljudi poslužuje našega pa-robrodnega oddelka? ZATO ker je splošno znano, da jim mi nudimo točno postrežbo na katero se lahko vsa potnik zanese. Zastopamo vse parobrodne družbe in nam je mogoče vsakega potnika odpremiti na njegov cilj tako kakor sam hoče. Vsak potnik se pelje v istem vozu skozi do New Yorka, brez da bi se mu bilo treba kje presedati, tako da lahko vsak posameznik dospe ravno pred odplutjem parnika in mu ni treba iskati prenočišča. KASPAR AMERICAN STATE RANK Chicago, 111. ZANESLJIVA BANKA ZA VASE VLOGE IN INVESTICIJE ŠPANIJA PORUŠILA GRAD MONARHIZMA silneje kot kdaj prej. Za teboj pridemo! S skupno borbo si bomo utirali pot skozi življenje." France je molčal. Čutil je z ženo, tudi njega so vzpodbudile njene besede. Drugi dan je France odšel v daljno mesto, tam ob velikem jezeru. Čez nekoliko dni je pisal svoji ženi. Opisal ji je, kako je hodil za delom in ga končno tudi dobil pri konstrukciji pod-cestnega odvodnega kanala. Omenil je, da je delo nevarno in da podjetniki najraje upo-slujejo rudarje, ki so že vajeni težkega dela pod zemljo. Poslal ji je tudi nekaj denarja in obljubil, da bo kmalu prihranil zadostno vsoto, da bo lahko prišla z otroci za njim. Marija se je veselila. Sanjala je o novem življenju. V duhu si je predstavljala veliko mesto, kjer mora biti življenje lepše kot v mrki rudarski naselbini. Mrzlično se je naprav-Ijala na pot. Teden dni pozneje je čitala v časopisu o požaru in strupenih plinih, ki so zajeli veliko število delavcev v podzemskem predoru v mestu, kjer se je nastanil njen mož in kamor je držala njena pot. Med imeni žrtev je čitala tudi ime svojega moža. fe delavski list za misleče čltatelje Urejevati je v duhu načel zavednega delavstva in v smislu programa mednarodnega socializma. Razumniki tu in v starem kraju priznavajo, da je "Proletarec" najboljši jugoslovanski socialistični časopis. Je drugi najstarejši delavski list, kar jih izhaja v slovenskem, hrvatskem ali srbskem jeziku, bodisi tu ali v Evropi. Samo eden. ki izhaja v Beogradu, je starejši. "Proletarec" je eden izmed najstarejših socialističnih listov v Zed. državah. Izhaja šestindvajseto leto. V vsi svoji zgodovini je bil borbeno delavsko glasilo. Pri "Proletarcu" ni nevarnosti, da se ga preokrene v reklamni list za kako kapitalistično stranko. Na konvencijah JSZ. še misliti ni, da bi kak delegat kdaj predlagal, da se naj "Proletarec" spremeni v "nepristransko" glasilo, ali v "nestrankarsko", 44nevtralno" itd., kar se dogaja na konvencijah in v diskuzijah v vseh jugoslovanskih podpornih organizacijah o njihovih glasilih. "Proletarec" je resnično delavski list. Bil je ustanovljen, da zastopa interese delavskega ljudstva. To je temelj» na katerem sloni vsa njegova zgodovina. Delavec, v tvojem interesu je, da čitaš list, ki je urejevan v tvoj prid. Vrši tvoje boje. Razglaša svoj nauk tebi v korist. "Proletarec" je list načel in programa. Bil je to od početka in ostane v bodoče. Naše geslo, "Proletarec je delavski list za misleče čitatelje", ima polno veljavo. Delavci, ki nočejo misliti, se branijo "Proletarca". Misleči zanj agitirajo in beležijo uspehe. Vzlic depresiji je število naročnikov "Proletarca" naraslo. "Proletarec" je že dolgo tudi najboljše ilustriran jugoslovanski list v Zed. državah. V času svojega obstanka je priobčil več ilustracij kot katerikoli jugoslovanski list, ki je kdaj izhajal v tej deželi. Delavci, kateri še niste naročniki, in dobite to številko v roko» preudarite vse to ter postanite naročnik "Proletarca", ki je razredno glasilo zavednega jugoslovanskega delavstva. Naročnina je $1.75 za pol leta in $3.00 za celo leto. Lahko ga naročite tudi za krajšo dobo na poskušnjo. Za četrt leta stane en dolar. Prva Jugoslovanska restauracf ja DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry Milkovsky, lastnika. 4047 W. 26th Street So priporoča Slorancom v po«Ol Ivan Jontez CIGANOVA avec Martin Baretincic & Son POGREBNI 7AVOD 324 Broad Street Tol. 1475. JOHNSTOWN, PA. je spet ter spet dvignil pest in grozil. In je spet treščilo vanj, a ubilo ga ni. In on se je vselej ponovno zaklel, da ne odneha, dokler ne bo poginila krivica, ki vlada svet. Od tedaj ga je zadelo že sto in sto nesreč, veriga razočaranj je postala neskončno dolga, a mladenič — cigan kot jaz — še zmerom živi, budi speče in nevedne, odpira zatvornice pravičnemu srdu, 'ki bo nekoč požgal vse, kar je lažnjivega in krivičnega. Vsako razočaranje rodi sto novih upov in nesreča ga ne more streti, temveč ga celo dviga. Trdoživ je cigan. Nič ga ne more uničiti, in krivica ga preganja, nesreče ga tepejo, toda upanje ga bodri in večna, neminljiva upornost ga dviga, ga drži, da ne pade, da se ne poda zlobi in krivičnosti. Mnogo nas je, ljubica, ki delimo njegovo usodo, ki mu pomagamo pri njegovem delu, toda še nas je premalo in zato smo še slabotni, ne moremo še posekati glav tisočglavemu zmaju, ki mu iz tisoč ostudnih gobcev sikajo strele sovraštva, ki pa nas ne more uničiti. Ampak na vzhodu se že dani, prikazal se je že prvi odsev zarje, ki je znanilka novega dne, lepega, krasnega dneva, ko bo svet obsijalo solnce ljubezni in pravice, ki bosta osrečili človeški rod, mu odprli vrata v raj zadovoljnosti in sreče. Sicer slutimo, da bo preje morala zadivjVi strašna nevihta, ki bo zahtevala mnogo žrtev— tudi marsikdo izmed nas bo med temi — toda nas to ne plaši. Prerinili smo se že skozi mnoge trnjeve goščave, preved-rili marsikatero nevihto in trdno upamo, da bomo srečno prestali tudi grozečo nevihto ter videli vzhajati novo solnce, ki ga napovedujemo; Zdaj veš, ljubica, kdo so cigani in kakšna je njihova pot. In ker veš, premisli, če si dovolj močna, da lahko stopiš na mojo cigansko pot, na pot u-pornika proti krivici in laži, ki je polna trnja in robatega kamenja, na katero dostikrat dežuje ogenj in žVeplo! Če se bojiš, da omagaš, tedaj rajši zdaj reci svoj zbogom! Ne bom Ti zameril. Ženska si, sla-botnejša od mene, pot, na katero Te vabim pa je tako naporna in težavna. Če pa misliš, da vzdržiš, tedaj pa pozdravljena! Pozdravljena na cesti trpljenja, ki vodi v novi dan! V revni sobi hiše v neki rudarski naselbini v zapadni Pennsylvaniji sta stala mož in žena in se pogovarjala o težkih časih, ki jih je prinesla brezposelnost. Nemirno sta se ozirala okrog sebe in na pet malih otrok, ki so se stiskali v kotih. Otroci so gledali preplašeno kot da bi čutili, da se pripravlja nekaj nenavadnega. Vse je bilo nekam čudno, drugače kot v prejšnjih časih, ko se še ni povsod govorilo o bedi in brezposelnosti. V deželo je namreč prišla kriza, in polomila svojo težko roko na milijone delavskih družin. Premogovna industrija, ki se je že pred krizo nahajala v slabem položaju, ni dajala dosti zaslužka rudarjem. Kom-panije so zapirale premogovnike in s tem upropaščale cele naselbine. Kdor je mogel je bežal v mesta, na farme ali kamorkoli, upajoč na boljšo srečo v drugih krajih. Malokdo jo je našel. Teman oblak brezposelnosti je visel nad vso deželo in ljudje so bili zbegani in preplašeni. Kot v davnih časih, ko so romali narodi v oddaljene kraje, kadar so jim naravne nesreče uničile polja„ tako so se v tej krizi tudi brezposelni selili iz enega kraja v drugega, "iskajoč dela in zaslužka. Tudi France Potokar se je odločil, da pojde v veliko mesto. Sicer je slišal in čital o veliki bedi v velikih mestih, vendar mu to ni jemalo poguma. Sklenil je, da si poišče srečo drugod. V tej žalostni rudarski naselbini mu ni bilo več obstanka.! Želel si je proč iz tega kraja. "Kdo ve, če bo kompanija sploh še kdaj obno-ila obrat v premogovnikih ? Ali naj tukaj čakam na boljše čase, ki najbrž nikdar ne pridejo?" si je mislil France. O tem sta se večkrat pogovarjala z ženo in ona je končno privolila v njegovo željo, da gre najprej sam, potem, če bo našel delo, pa pride še ona in otroci za njim. In tako je prišel čas slovesa. Mračilo se je že in Marija je »rižgala plinovo svetilko. Njena svetloba je pokazala na revščino zapuščene, skoro vsega pohištva oropane sobe. Pohištvo, kolikor ga nista neobhodno potrebovala, sta prodala že prej in denar porabila za nakup živil. France je videl vso to revščino in v srcu ga je zabolelo. Prijel je ženo za roko, kakor da bi jo hotel prositi odpuščanja. Pogledal ji je v oči: bile i Milwaukee Leader \ % | Največji ameriški socialisti- | Sni dnevnik.—Narocninai $6.00 1 na leto, $3.00 ca pol leta, $1.50 ! za tri meseca. j Naslov: 52S Juntau Aro. MILWAUKEE, WIS., HERMINIE. PA. Trgovina s maianim blago« in pralni stroji naša posebnost. Tel. Herminie 2221._ I Park View Wet Wash Laundry Co. K FRANK GRILL, predt. f PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Ji Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in y Berwynu in dovažajo čistega na dom. jj TOČNA POSTREŽBA DELO JAMČENO. § Telefoni: Canal 7172-7173 § 1727-1731 W. 21 st St. Chicago, 111. Wm. B. PUTZ .i Cicero's j ""cest \ Florist ( OLDEST ) Cvetlice in venci xa vse slučaje. 8134 W. 25TH ST.. CICERO, ILL. Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143. MMT Hočete pristno in čisto mleko za vašo deco in ostalo družino. Dovolite da vam postrežemo z njim. Dostavljeno na dom iz naše sanitarne, solnčno zračne NOVE MLEKARNE WENCEL'S DAIRY PRODUCTS EDINA SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU. 2380-82 Blue Island Ave. Tel. Roosevelt 3673 Prvo največje, najaolidnejše in edino jugoslovansko podjetje te vrste na zap. strani mesta je Jugoslovansko Stavbinsko In Posojilno Društvo 2552 SO. CENTRAL PARK AVE. IN W.26th St. Telefon Crawford 8200 CHICAGO, ILLINOIS To drultro jo na 3692 poteklih delnicah ¡splačalo •rojim ¿lanom troto $369,200.00. Sprojamo hranilno rloff« na dolntta tor jik ob r o« t ti jo od 5% do 6 H NA LETO. Pogojuje denar Svojim ¿lanom na prro rknjilbe. 50. SERIJA DELNIC IZDANA DNE 3. APRILA 1931. Drultreno pnemoienje ja tnaialo DNE 31. MARCA 1931 $402,002.46 Druitvo poalujo po lakamih driare Illinois, ja pod driaritim nadeorotrom in nadtorttvom «ftruitvanofa nad ■omaga odbora. PROLETAREC Lut M iaUrtM daUv«k*ga ljudstva, t Uhaja vsak četrtek. Udaja J«|mI«vmiIu Dalavska TUko« •• Druiba, Ckicago, III. Glaatta Jugaslavanska Socialutiia« Zvasa NAROČNINA sa Zedinjene drl*ve in Kanado sa cela tate $1.00; sa pol leta $1.76; ss četrt leta $1.00. — Lnoassnatvo: sa celo leto $3.60; sa pol leta $2.00. ▼si rokopisi m oglaai morajo biti v našem uradu naj-poanaj* do pondeljks popoldne sa prioMitev ▼ ttevilki tekočega tedna. PROLETAREC Pabliahed every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. _______________________ Frank Zaits Manager _______ Charles Pokorelec__ SUBSCRIPTION RATES: United SUrtsa and Canada, One Year $3.00; Six Months •1.76; Tfcrse Months $1.00.—Foreign Countries, One Tsar $3.60; Six Months $2.00. Addrass. PROLETAREC M39 W. 26th St., Chicago, III. Talapbonat Rockwall 2864. PRVI MAJ Veliko je rok, ki si segajo druga v drugo in prepregajo svet na svoj praznik, na dan Prvega maja, ko delavstvo manifestira svojo razredno zavest, solidarnost in determinacijo, preobraziti dežele in narode v socialistično uredbo. . Naša sila ni še odločujoča. Je pa mnogo mogočnejša, kakor je bila, ko je Proletarec prvič pozdravljal Prvi maj. Šestindvajset let je od tega. Velik del sveta je bil takrat še pod fevdalnimi razmerami. Delavstvo je bilo večinoma povsod brez pravic. Mogočni monarhi so gledali pomilovalno na liberalne republike. Republikanska gibanja so bila prepovedana. Socialisti preganjani. Mnogi v ječah. Delavci v večini dežel brez volilne pravice. Njihov tisk pod najstrožjo cenzuro. Shodi ovirani, zabranjevani, ali pa pod strogim vladnim nadzorstvom. Slika je danes v marsičem drugačna. Vsemogočni kapitalizem je privedel ljudstva v svetovno vojno in potem v največjo ekonomsko krizo svetovnega obsega. Parlamenti sprejemajo socialne zakone, za kakršne so mnogi delavski boritelji morali prejšnje čase v jeco, ker so jih propagirali. Monarhi po milosti božji so danes le še reven ostanek, ki so med ljudstvom izgubili večino svojega nekdanjega bleska. Vere v njihove nadnaravne pravice in lastnosti ni več. Namesto njih pa se šopirijo novi monarhi, in-dusirialni in finančni knezi, ki so si podvrgli veličanstva po milosti božji v razpolago svoji volji. Zraslo pa je v teh deseiletji\ še eno veličanstvo—organiziran proletariat, ki zbira svoje drobce v enotno verigo, s katero bo sklenil sve. v eno družbo v dobro človeku. Drevo ne zraste v enem dnevu. Niti v enem letu. Socialistična družba je v procesu, tu Več, tam manj, nekod počasi, drugod hitreje; tam napravi socialistično gibanje skok, drugod je vrženo za nekai let nazaj, ali v celoti drug k drugemu gremo naprej. Danes med pametnim svetom ni več gibanja, ali socializem pride, ali ne pride. Vedo, da PK1DE. Vprašanje je le, ali bo ta proces presnavlja-nja trajal dolgo, ali ga bo mogoče z gospodarskimi krahi in socialnimi potresi pospešiti. Noben prerok ne bi mogel dati točnega odgovora. Ali vsakdo, tudi če ni prerok, lahko, ve, da družba, za kakršno manifestiramo Prvega maja, PRIHAJA. Nihče jo ne prinaša na krožniku k poginjeni mizi. Zanjo se je treba boriti, treba je delati, treba je misliti, kajti socialistična uredba pomeni sistem mislečega človeštva. Z vzbujanjem ljudske miselnosti raste veletok, ki tira razvoj družbe v socializem! DA SE NE POZABI Pred tedni je bil na obravnavi v Chicagu spoznan krivim umora gangster Leo Brothers, doma iz St. Louisa. Obdolžen je bil, da je ubil raketirskega poročevalca čikaške "Tribune", Alfreda Lingle. Od vsega začetka je bilo jasno, da so listi dvigali vsled tega zločina krik ne da bi imeli resen namen posvetiti na dno gnilobe. Čikaški okraj (Cook County) je potrošil z odobrenjem državnega pravnika $150,000 v zasledovanju morilca. Porota se je le s težavo zedinila o krivdi, in obsojencu določila najnižjo mogočo kazen. Čikaški dnevnik "News" je pisal o obravnavi med drugim v uredniškem članku tudi sledeče: "Vprašanje motivov, ki so dovedli do umora "Tribuninega" poročevalca, pred sodiščem ni bilo obravnavano. Nihče ee ni prizadeval dognati, kdo je najel morilca in v čigavo korist ter v kakšne namene je sentlouiški gangster storil zločin. Edino zagovorniki obtoženca so parkrat omenili zarote in zveze. Državno pravništvo je očitke prezrlo in jih o-značevalo za brezpomembne." Vsi poznavalci čikaškega zločinskega sveta bo zatrjevali že tedaj, da bo obravnava farsa, in da bodo koncem konca morda koga obsodili za umor, da zakrijejo sebe in pobelijo svoje grehe. Ljudstvo pa plača njihovim advokatom in "investigatorjem" samo za ta slučaj pol-drug sto tisoč dolarjev. Tudi to je raket ra-ketirjev, ki pobijajo raketirstvo. BREME PROLETARIATA .me*' AU i JBBSŠ!* Jft ■ v ^ m**- % 4i/ f j L*" M V .V i^a ¿^^■•t T** ^^ K'0 K ' / é* i X v» ■hÉI .1*. t K. ."'■¿¿že* - .¡»à 7v šr-ai.:.,^ V Narisal Frits Nyhoff. Delavski razred j« sila, ki gradi, dviga, podira na povelje, kopij« predore, vrta pod zemljo, preprega svet z železnimi in betonskimi cestami, ustvarja morje izobilja—pa ven-dar mu je vac to ustvarjenje v breme, ker je zasužnjen, ker mora delati gospodarju v prid namesto sebi. K.o se delavec zave, da mu je gospodar nepotreben, da si lahko zgradi družbo, v kateri bo tisto, kar ustvarja, koristilo niemu in splošr.osti, tedaj bo zravnal svoj upognjeni hrbet ter odvrgel breme. Sovjetska trgovina in sovjetski dumping Ljubljana, koncem marca 1931. O sovjetski trgovini in posebno še o sovjetskem dumpin-gu se toliko piše in govori, toliko razpravlja in prepira, toliko boji in kriči, da bo vsekakor za bralce zanimivo, če priobčimo glavne misli nekega članka iz dunajske socialistične "Arbeiter-Zeitunge": Znano je, da je začela Rusija izvažati mnogo svojih produktov po zmernih ali celo nizkih cenah ter da je že v mnogih državah Evrope dobila zase u-godna tržišča. Zlasti z Nemčijo nekako dobro izhajajo so-vjeti glede trgovine. Ni dolgo tega, ko so nemški industri-alci obiskali Rusijo ter si ogledali podjetja. Uspeh te£a je, da bodo nemški indstrialci bržkone za 200 milijonov mark svojih produktov prodali v Rusijo. Nemškim kapitalistom sicer nič ni do ruskih bolj-ševikov, toda trgovina je trgovina in če napravijo precejšnjo kupčijo z Rusijo, bo nemška industrija vsaj lahko zaposlila spet nekaj brezposelnih tisočev ali pa vsaj odpuščati ne bo treba več delavcev iz službe. In na tako akcijo, na tak kšeft bo tudi nemška vlada rada pristala. Nemška veleindustrija je namreč v veliki krizi; generalni direktorji so odpotovali v Moskvo, da bi tamkaj poiskali kupcev za produkte, ki leže v njihovih skladiščih poleg ugaslih fabrik. Sovjetska Rusija pa hoče Zed. državam ameriškim iz katerih je dobila zadnja leta velike pošiljke traktorjev in strojev, pokazati, da lahko prenese naročila tudi na drugo državo, če že v Ameriki zabavljajo in protestirajo proti sovjetskemu dumpingu. In tako so se našli nemški in ruski gospodarski možakarji. Nemški industrijski baroni so se vrnili s trdnimi izgledi na velika ruska naročila. Če se posreči financirati trgovino s pristankom nemške vlade, potem bo nemška industrija prejela velika naročila iz Rusije, naročila, ki bodo zaposlila stotisoče nemških delavcev. Kapitalistični tisk v vseh državah je prav v zadnjih mese-j cih stalno tožil nad sovjetskim dumpingom ,nad cenenim izvozom sovjetske unije in zahteval je, da zapro ruski izvoz v njihove države. Vedno so pripovedovali, da Rusija nalašč meče svoj les in svoje žito s prenizkimi cenami v inozemstvo, da bi s tem gospodarsko uničila kapitalistične države in pospešila svetovno revolucijo. Vedno so zahtevali, da naj jih države ščitijo z zajezitvijo ruskega izvoza, s prepovedjo u-važanja ruskih produktov. Toda ves ta pohod se je končal z —velikim ruskim biznisom nemške težke industrije. Sovjetski dumping? Dumping imenujejo izvoz velikih količin blaga po nizkih cenah. V tej dobi gospodarske krize ni nikjer države, katere podjetniki ne bi svojih produktov izvažali v inozemstvo po nižjih cenah, kakor pa jih prodajajo domačim kupcem. In če sovjetska unija dela prav tako, potem nimajo kapitalisti v*eh držav nobene pravice, da se moralno zgražajo nad tem. Obsega ruskega izvoza ne smemo pretiravati; v resnici tudi danes Rusija ne ižvaža nič več, kakor je izvažala pred vojno, v mar-sikakem oziru celo veliko manj. Vsekakor so cene na svetovnem trgu znatno padle, odkar je začela Rusija izvažati. Tako1 n. pr. cena ržene moke v skandinavskih krajih. Tako predvsem cene lesa v Evropi. Ni dvema, da je Rusija s svojim izvozom lesa po zelo nizkih cenah poostrila krizo v gospodarstvu in lesni industriji v E-vropi; gospodarski delavci in Žagarji v Rumuniji, ki so postali brezposelni, odkar je ruski les izpodrinil rumunski les s svetovnega tržišča, čutijo težke posledice ruske konkurence. Toda ali res verjamejo, da sovjetska Rusija, ki v svojih mestih deli kruh na izkaznice, nalašč, iz političnih razlogov izvaža rž v inozemstvo ceneje kakor pa je treba? Ali naj res mislimo, da sovjetska Rusija brez stiske izvaža les po nizkih cenah, le da bi uničila evropsko gospodarstvo? Ne, ne, bilo bi nespametno! Rusija potrebuje inozemskih denarnih sredstev, za katere nabavlja stroje, ki jih po svojem petletnem načrtu mora dobaviti v teh letih. Kolikor sploh lahko govorimo o sovjetskem dumpingu, ne služi nobenemu političnemu cilju, marveč ima svoje gospodarske vzroke. Rusija je pred vojno izvažala velike množine žita in lesa v inozemstvo. Pustošenja meščanske vojne se to presekala; mnogo let Rusija ni mogla izvažati ničesar. Šele zadnja leta se je spet pojavila na svetovnem trgu kot prodiijalka. Nastop tako novega, velikega, prodajalca je seveda — posebno še v tem času težke mednarodne gospodarske krize—moral zbiti cene navzdol. In da bi si Rusija megla po večletnem presledku znova pridobiti izgubljena tržišča, mora sovjetska vlada nuditi svoje produkte poceni, ker vlada v Rusiji inflacija. Denarni promet je narastel v Rusiji v dveh letih od 1600 na 4200 milijonov rub-Ijev. Del industrijskih novih razmahov po petletnem načrtu plačujejo z novo natisnjenimi bankovci. Vilki inflacija pa učinkuje kot izvozna premija. Poleg tega mora Rusija u-važati stroje, instrumente, a-parate, letala v velikih množinah iz inozemstva, če hoče u-resničiti svoj petletni načrt; kakor hitro mora plačati ta u-voz, kakor hitro zapadejo njene menice, mora vreči Rusija na trg les ,žito za vsako ceno, da si preskrbi potrebne dolarje, funte, marke itd. Ni politična namera v tem, marveč gospodarska stiska, ki sili v take nizke cene. Toda vse to je prehodna doba. Bržkone bo Rusiia v prihodnjih letih znatno zvišala svoj izvoz. Ko bodo zgrajeni kalijevi rudniki, fabrike dušika m mperfoafata, ki jih zdaj gradijo, bo Rusija z zboljša-nim gnojenjem dvignila produkcijo poljskih pridelkov in tedaj bo lahko izvažala še vse več žita in mogoče celo bomba-ževine. * Kakor hitro bodo zgrajeni plavži, ki jih zdaj gradijo,' bo Rusija izvažala lahko tudi rudnine. Kakor hitro pa bo imela sovjetska unija velik, reden izvoz, ne bo več prisiljena, preskrbeti si za vsako ceno denar, da bi plačala zapadle menice,1 in da bi radi tega metala na svetovna tržišča produkte po nizkih cenah. Kakor hitro se bo Rusija rešila gospodarske stiske, se b0 osvobodila tudi inflacije. Namesto tega izvoza in stiske bo nastopil reden, stalen izvoz, ki bo pomagal zgraditi novo rusko industrijo. Po-' tem sovjetska Rusija ne bo imela nobenega razloga, da bi izvažala svoje produkte po nižjih cenah; lo bi vendar pomenilo, deliti delovne produkte ruskih delavcev in kmetov skoro zastonj, in s tem bi poslabšala njihovo življensko stanje, da bi obogatila kapitalistično inozemstvo. Sovjetski dumping je torej prehoden, začasen pojav. Toda uvoz v Rusijo bo postal za svetovne industrijske drž a ve vedno večjega pomena. Vsa svetovna trgovina je blagovno izmenjavanje. Vsaka država prodaja svoje produkte v inozemstvu, da bi -si za izkupiček nakupila produkte inozemstva. Nobena država ne more uvažati, ne da bi izvažala; le z izkupičkom izvažanih | produktov lahko plačuje uva-žane. Rusija more dandanašnji zelo malo kupovati v ino-' zemstvu, ker sorazmerno malo svojih produktov proda v inozemstvu. Toda čim več bo Rusija zmožna radi porasta in razmaha svoje industrije izvažati, temveč bo kupovala v inozemstvu in uvažala v svojo državo; saj bo porabila ves denar za v inozemstvu prodano žito in rudnine le za nakup inozemskih industrijskih produktov. Rusija bo postala torej čimdalje važnejši trg za evropsko industrijo. In to spoznavajo nemški industrijski magnatje. Če bi lah- POLITIČNE MOLITVE Cerkveni krogi na Slovenskem in Hrvatskem so nedavno določili poseben dan v svr-ho molitve za zatirane Jugoslovane v Italiji. Bila je to politična poteza, kajti škofje še po^ sebno dobro vedo, da molitve ne bodo osvobodile nobenega naroda. Molitveni dan je bil I« demonstracija proti Italiji. Italijanska vlada se je pritožila Vatikanu. Namignila je papežu, da naj izreče jugoslo^ vanski katoliški duhovščini preko meje oster ukor in pokliče škofe na odgovor. Italija je katoliška dežela. Papeštvo ni imelo še nobenkrat, od kar mu je bil vzet Rim in posvetna oblast, v nji toliko moči kakor jo ima zdaj. Mussolinijeva vlada je dala sveti stolici pravico, proglasiti Vatikan z njegovimi 700 prebivalci za samostojno državo. Italija ji J c dala milijone lir "odškodnine". Vero-nauk Ji s j) t* t obvezen v šolah v Italiji, v sodnih dvoranah visi zopet razpelo, in s posebno pogodbo je dana katoliški cerkvi oblast nad duhovnim življenjem Italijanov. Italijanska vlada je fašistično-cerkvena. Slovenci, Hrvatje in Nemci v Italiji so večinoma verni katoliki. In za te vernike v papeže vi-Mussolinijevi Italiji molijo katoličani v Jugoslaviji. Res, čudna nesoglasja v katoliškem svetu, ki nam pričajo, da je katoličan-stvo s svojimi nauki samo firma, brez vrednosti v praksi. Papež porablja Mussolinija, in Mussolini papeža, ker njuni interesi v Italiji soglašajo, in v kolikor ne, se pogajata in me-šetarita, da jih vsoglasita v obojestransko korist. Molitve katoličanov na Slovenskem in Hrvatskem za, katoliške rojake pod posvetno vlado Mussolinija ter versko vlado sv. očeta torej^ ne bodo izdale. Razdražile pa so papeževe diplomate v Vatikanu, za kar bodo plačali kazen posamezni katoliški dostojanstveniki v Jugoslaviji, ne da bi verniki izvedeli, razen za slučaje, kakor se je dogodil z nadškofom Jegličem, kateremu je katoliška Italija zabranila prestopiti mejo na katoliški) ersko slovesnoflt v Gorici. ŠE VERJAMETE? Ali se še spominjate, da so delavci 1. 1928 glasovali za Hooverja zato, da ne bi izgubili delo? "Ako hočete stalno delo, dober zaslužek in prosperiteto, glasujte za republikansko stranko," so oklicavali sirom dežele. In delavci so glasovali kakor so hoteli bossi. Če pa bi glasovali za socialiste, bi kapitalisti seveda zaprli tovarne in rudnike*in nastala bi kriza. MOč RAZUMA Nič obupavati! Le vztrajnost in potrpljenje! Socializem BO naslednik kapitalizma, pa naj kdo hoče ali noče. Nestrpneži bi radi. da se to dogodi hipoma že danes, toda svet ne prehiteva. Dobra ura gre, kakor se od dobre ure pričakuje. In ura ne gre nikoli nazaj. Socialistično gibanje je kakor dobra ura. Katka Zupančiči Spomeniki Literatu, učenjaku, spomenik! A čemu? Saj on živi! 2ivi j v delu svojem in zato mu spomenika treba ni! Ako pa je mrtvo njega delo— ga ni spomenik ne oživi! Kamen le nagrobni tak je spomenik. Vojskovodjem, zmagovalcem spomenik! Le čemu? Mar ne smrde vse preveč že v zgodovini? — Vendar takle spomenik odveč le ni: Opominu služi in svarilu poznim 4e rodovom, naj ne zabijo vseh onih» ki po sili kri so dali in življenje; dali vse za prazen nič— kakor je mogočnih hotel bič. Padlim je nagrobni kamen—spomenik. še je nekdo, ki gradi si spomenik: je to kapital s svojo gardo. Hiti, kapital, le hiti z gradnjo, kajti delavcem počasi se dani! Prapori rdeči, PRVI MAJI, to zunanja znamenja njegove so probuje— kažejo začetek tvojega propada. Dokler ne doseže te rdeči pramen— gradi le si spomenik—nagrobni kamen . i Rado Samov o strankah Rado Samov je v "Enakopravnosti" z dne 16. aprila napravil "pregled delovanja slovenskih strank v Ameriki". Besede v narekvaju so naslov tistega članka. Nimamo ničesar proti piscu. Je prav. da se včasi pogovorimo pod psevdomimi, če ni mogoče drugače. In je res težko navsezadnje, ker nas je premalo. Pa preveč "strank". Rado Samov označuje tri glavne stranke med ameriškimi Slovenci: katoliško, socialistično, ter liberalno-narodno. Slednja ima po ko zadavili »ovjetski režim, o kako radi bi ga stisnili, rajši danes kot jutri. Toda tega ne morejo! Oni se zavedajo: če ne bomo prodajali mi Rusom strojev, jih bodo prodajali Angleži ali Američani; zato rajši sami udarijo kupčijsko Rusiji I v roko. Zavedajo se: Rusija bo postala važen semenj in dobro je, da se takoj udomačimo tamkaj. Boljševikov ne marajo, toda naročila kaj radi prevzamejo. Evropa se zelo boji gospodarsko močne Rusije, toda pro-jti njej storiti ne more več. Bil je čas po revoluciji, ko je 23 držav šlo nad sovjete, pa jih I niso premagali. In zdaj bodo kmalu tekmovale, kdo bo sklepal z Rusijo kupčije. ' Rusija se gospodarsko utrjuje dan za dnem. Rusija je spojila Sibirijo z Evropo z novo železnico, Rusija je odkrila številna rudninska ležišča v Sibiriji, Rusija je napravila reke plovne in zgradila ob sibirskih rekah polno novih velikih trgovskih pristanišč, Rusija zgradi kemične tovarne za u-metna gnojila, žetev bo pora-stla, porastla bo industrija. In veliki meščanaki in trgovski in borzijanski časopisi Evrope objavljajo s spoštovanjem ruske statistike, ki govorijo vse več in vae drugačne stvari, kakor papeževe poslanice in molitve po cerkvah Evrope proti "ruskemu razbojništvu"! V. V. njegovem mnenju 51 odstotkov naroda, torej dovolj za zmago na vseh plateh ,toda ni uveljavljena. Za njeno najizrazitejšo glasilo smatra "Enakoprav nost". Pravi, da je liberalno-narodna stranka v primeri z ostalima brez ghisu, ker ne zna kričati in noče osebno napadat posameznikov, kot to delata verska in socialistična stranka. Hm, hm. Rado Samov bržkone ni čital polemičnih editorialov v "E." proti "Ameriški Domovini", niti menda ne čita liberalno-narodne kobal-sko-slovenske "Svobode", ki je tudi liberalno-naroden list, dasi oglaša včasi cerkvene bazarje, koledar Ave Maria in podobne versko-strankarske stvari. Ce ne bi bili tako skromni in se ne bi bali zamere, bi rekli, da je liberal*o-narodna stranka zato tako brez glasu, ker se preveč uk varja z osebnimi boji, pa premalo z idejami. Ako bi bilo v njenih krožkih po naselbinah več načelnosti, pa manj koritaške politike, bi za tistih 51 procentov našega naroda, ki si jih lasti zase, ne bilo slabo. Kaj pa katoliška stranka? Ta pravi, da ima kar 90 odstotkov naroda na svoji strani. Socialistom torej ne ostane ničesar. Nas sploh ni. Zato smo mi vsekakor najboljši del našega naroda. Kajti česar ni, se ne prepira, sploh ne more imeti ne dobrih ne slabih lastnosti. Osebni napadi in slični grehi so potemtakem svojstvo le klerikalne ter liberalno-narodne stranke. Zveličanje je naše, ker smo popolni, zgolj duh z voljo, pa brez telesa, kakor se spodobi za božanstvena bitja. Rado Samovu, Lemontu, čikaškemu sv. Štefanti in "starim avstrijskim pod-oficirjem" smo zelo hvaležni za tolmačenja procentov, k .* so nas z njimi zagotovili, da nam na sodnji dan ne bo treba stati na levici. SLABE MISU Ljudje, ki o svojem bližnjem slabo govore, »o sami slabi in pokvarjeni v svojih dušah. * Joško Oven: POPOLDNE PRI PERUŠKU Lep solnem dan, dasi je velikonoi-. no «premeni v «vetlo-ieleno in v dru-na nedelja, torej dan, na katerega ge boje ter odseve, s« po pravici ra-stari Jupiter Pluviua rad ponagaja dujeA lepote teh kompuiicij. Gledul Kospodi pri njeni modni paradi « sne- »eni in mislil, kje sem nekod videl #om ali dežjem. Letos je pa na to na- nekaj sličnega . . . gajanje menda pozabil, ali pa se je Pet socialističnih županov v državi Wisconsin spomnil, da mnogi ¿isto navadni ple- Leial sem v razoru, obrnjen proti bejel tudi iele na solnce. Bilo kar- *»lncu, obraz pokrit s pijanim slam- siiebodi, cesta proti Evanstonu je bila kakrine smo v tistih časih no- polna avtomobilov — vse je hitelo iz aiIi i*koro vai otroci, «kozi prosojne mesta s tiaio naglico, ki karakterizira aitke v slami prodirali iarki in »t prebivalce velikih mest — želja priti lomiU v čudovite nianse barv; gledal čimprej na deželo. st'm J'*1 napol miže \er sanjal o da- VT ..... ljnih deželah . . . Hodil seai' po beli Na koncu Western Ave. ob meji cegtif truden popotnik akoti vasi in hvanstona se obrnemo * ceste na ožjo meaU< $umel je potok v 8enčnem ulico ¿e malo po travi, pa smo pred KOZtlu _ skozi vrlove ,e je vill4 belu 1 eruftkovo koio. pol ^ na hrblu _ Gbraz Kdo izmed nas ga Se ne T>ozna ali proti solncu — in sanjal o romancah ie ni slišal o Perušku? Mnogi so in avanturah. Kdo izmed nas &e ni videli njegove slike na razstavah, dru- imel takih sanj! Mehka, zelena tragi so čitaii o njih. Velik umetnik, na va, svetlo nebo in otro^ko-mlada du-katerega smo slovenski delavci v A- ¿a • • • Pa j« bilo treba na pot skozi meriki lahko ponosni. Zanimiva in življenje in marsikomu je utihnila čudovita je zgodba tega človeka, kate- pesem. Ume.nik -pa, ki čuti to, česar ri že od rane mladoaii hodi po tisti ti ne «nore* povedati — tiste sanje, ozki, grapavi stezi, po kateri je hodilo ki so ti samo vizije, katere lahko za-že toliko umetnikov, a le malo jih je driia za trenotek, jih on izrazi v bar-vztrajalo. vah na platnu in ti s tem kosom živ- Smo pred malo leseno hi*o, ki mu ¡Jt njtt naxaj Žti davno poZab" služi že več let za stanovanje in atel- IJen0 nUaUOirt- RAE WEAVER, Bcavvr Dem. MARTIN GEORGENSON, Manitowoc. R. J. ANDERSON, lole. DANIEL W. HOAN, Milwaukee. WILLIAM J. SWOBODA, Racine. Louis Beniger: MAJSKE MISLI je. Vstopnimo. Vsi so doma: Perušek, njegova soproga in hčerka. Vsedemo se. Perušek je pokazal po prostoru naokrog: "Vse imam nekako iz reda, Gledali smo slike, dokler se ni stemnilo ter so zagorele luči tam zunaj. Perušek je nam pravil svoje doživljaje in o načrtih za bodočnoau Poslušal sem ga in mislil: Tu je ker spravljam slike in drugo v zabo- velik umetnik, eden izmed tiste peš- je," je dejal. "Saj veste, selim' se."| čice, ki si upajo sta.i na svojih nogah. Odpravljal se je namreč na selitev v Njegove besede, "rajši stradam, kot zapadne kraje, kjer ostane mor^a le- da bi moral napraviti nekaj, kar ne to, mogoče tudi več le:. čutim, nekaj, kar je v nasprotju z Prišli smo z nado, da nam pokbže mojo vero v unietnost," so mi dolgo svoje novejše slike, katerih še nismo zvenele v ušesih. Ob slovesu sem mu Pomlad je, pomlad! dajo trudni po klopeh parka.! od zore do mraka, Če bi jo raz- Nastopil je veseli maj, ki Zanje ni ne pomladi ne solnčne- melaval kakor cestar beli snej?, ---i..ga paradiža. Solnčni žarki jim pa je ne bi razplal . . . le ojcrejejo otrple ude, ker so Majsko jutro, gladni prespali noč v zatohlih prenočiščih. imeli priliko videti. Prinesel je prvo, odgrnil zaveso pri oknu, da je bila soba polna svetlobe, odmaknil stole, postavil na enega velik okvir in notri sliko, pa je bila razstava otvorjena. Začudeni smo gledali. Bil je z menoj s. Zaitz ter najini ženi. Sliko za sliko je polagal stisnil roko in mislil: koliko jih je med filistri, ki te. razumejo? . . . e- Omenil sem že, da se Perušek preseli na zapad, kjer ostane mogoče salno. Mogoče, pravim, ker svojo bodočnost nihče ne pozna. Medpoto-ma bo imel nekaj razstav. Ena bo v oznanja prebujenje priro.de. Vse vrvi in brzi jasnejših lic— ven v naravo. Solnce je prilezlo izza vrhov nebotičnih stolpov in je v hipu storilo to, česar se ni posrečilo vso noč luni in zvezdam. Že nas je poiskalo s svojimi žarki V zatišju velemest nega parka se je zganilo. Vanj prihaja Kako lep je rdeči mak, ki ziblje svojo žarečo glavo sredi polja. Kako lepa je roža zlatica, ki gleda iz žita, kako prekrasna je jablana, ki cveti kakor ogromen šopek na parobku njive. Pa kako ponosna je lipa, ki se košati v logu in zeleni in razpenja svoje cvetje, a v njej bo kmalu za.šumel veliki roj marljivih čebelic! Vse, vse klije in brsti in sili na dan. od prirode sleherno pomlad -in ga .dobi! • • a Tudi v velemestu je majsko jutro lepo. Mračno in zadimlje-no zidovje in zrak obvesti|<> solnčni žarki in preženejo meglo in turobot Zemljani pre-pijo dni in noči in se gnetejo in vesele in žalujejo. Iščejo pota iz megle na svetlo poljan . . . Saj je v prirodi toliko rož in zdravja ko nastopi vesela vi-gred in nas obda majsko ozračje. Prsi zemljana so kakor skala, iz katere bi kakor iz trdih skal studenci kipela iz njih prsi židana volja, pa prevladuje skrb in moreča negofco*oat. Pomlad! Odela se je v pcelestno na-kitje. Solnce je pregnalo glo in nas poiskalo s svojfmi žarki in nas oblilo vse s svojo toploto. In ena sama edina noč je napravila iz črnega, o-gromnega in zadimljenega velemesta solnčen paradiž! triSsaš * m f™-;.. i armada brezdelnih in gladnih, Mesec Maj! Simbol prole-fctai sem na trotoarju široke , . , , , . 111 + 1 j ..•» r> • • sfp in nH kl S() v hlad'11 potskah le- tarske zavednosti! Prijazno ceste in od začudenja motril mlado drevje, ki v dolgi, ravni jc ^uiaivaiu rrtpii /»petrj hm»3nnti 1 iruioarji. i a so prisu v l njim preuuue sieviuie mno- in nas oblilo vse s svojo toploto. — i,™?opwp . park, da si ogrejo mrzle ude, žice trpečih.in bednih in glad- Ena sama majska noč je na- tujl 111 j\eznam. nite da jim bo |aRiJe prenašati glad nih, ob njegovih božajočih in pred nas, večinoma njegova novejša Rock sprinKsUf Wyo., od 8. do 10. dela, katera je napravil od časa do maja RoJmki kaU,ri živite tam okroK> časa, ko se je vrnil iz Jugoslavije in ne iamudite te ppiMke. Saj so take Francije ter iz ameriškega zapada. To j rawUve v naših naselbinah silno redni vec tisti Perušek, ki sem ga poznal ke Na du bo to prva. videli pred petimi leti; tu vidimo silen razvoj že takrat velikega umetnika, nova dela mojstra. Uganil je naše misli in se nasmejal. "Grem zmerom boste lepoto, in jo uživali. « Na svojih potovanjih širom' Arne- naprej", je skromno komentiral pri- fike sem bil v hiii marsikaterega roja-pombe ^a. Priznam, da nisem dober opazo- I valeč, in da stvari, kot so npr, pohi-Perušek je mojster v slikanju na- štv0( zavese in obleka, ne vzbujajo rave. V izražanju te je popolnoma moje pozornosti. Žena mi je to že samosvoj. V zimskih slikah se izraža dostikrat omenila. Ali slike —'te ta-! v kon rastih temne in bele barve, s koj zaarže moje oko. Toda kaj naj-katerima doseže čudovito svetlobo večkrat vidiš? Povečane poročne sli-snega. Nejrajši rabi »temno-modro ke v eudnih .zveriženih barvalh in po-ali temno-zeleno, katera prinese, ako Prepričan sem, da jih je izmed potreb.io, do najizrazitejše svetlobe. p0nesrečenih slik in fotografij največ Z veseljem sem opazil, da je melan- _ poro^nih ... Ne da imam kaj proti holija ,ki je pred leti tako odsevala z njim Ali fiovek je takrat, ko se že-njegovih kompozicij, skoro popolno- „i . . . eh, pa kaj bi govoril! pravila iz črnega, ogromnega mi"J?. brziJ° na del° in n zadimljenega velemesta soln- »ubijajo v morju množice. Z čen paradiž mladih dreves pozdravlja br-a' a e zeče veseli 4,živ, živ," in "čiv, V Chicagu in v vseh veleme- čiv . . In človeku v srcu raslih se pojavi pomlad nenado- dostno odzdravlja, živ, Jo fikrjanek"/ na prostem, ma, čez noč. Stopiš zjutraj na Solnce je visoko nad vrhovi kjer je prjroda tako lepa, kjer ulico, pa te pozdravi z brez- nebotičnikov in še močneje raz- ni djma ¡n ne' jam na oblačnega neba jasno, toplo, liva svojo toploto na prirodo v odprtem polju, na farmah, kjer ljubko, sveže solnce, pa te po- nižini. Poiskalo nas je s svoji- ge svetjjo gveže razorana po. zdravi tisoč jasnih, svežih, to- nu žarki in nas oblilo vse s svo- jja jn pumi jz svežih brazd so-plih — prerojenih pogledov mi- jo toploto in nam dalo novega ara yj3oko y zraku pa pre. moidoče vrveče množice., življenja, novega upa in novih peva'.škr janček svoja božansko Lahen, prožen korak te no- nad. si preko širokih cest in ulic, in Koliko svetlobe je že razlilo vse je zlato in solnčno tam, ko- solnce po zemlji! der si se še sinbči mukoma bo- Koliko! ril z vetrom in blatom. In če Tudi če bi prišel orjak velik in milijone rož, ozelenelo bo še zaviješ v park, ti .zastane ko- od zemlje do neba, pa če bi nebroj in neskončno travic in žišča v zapuščenih Kdlibah in nas pozdravlja in kliče, da se pod trotoarji. Pa so prišli v z njim prebude številne mno- J Trgovina modnih potrebščin za moške. 1726 So. Racine Ave. Chicaga, I1L Tel. Canal 3636. ' in tugo, ki je velika. živijenjapolnih pozdravih, da * Obstal sem na drugem koncu zahtevajo svoje, ki jim tfre, kot * parka, ob cvetličnjaku in mislil zahteva Maj svoje ozaljšanje * na zelene stezice v predmestjih _________________{ in na farmah, nad katerrrfii po- pesem. e e e Prišlo bo še mnogo pomla-' di, razcvetelo bo še na milijoni JOHN GANTAR Čevljar Prvovrstno delo, zmerne cene. 120 Tenth Street No. Chicago, III. James V. Kirn Trgovina z železnino. 724 TENTH ST., WAUKEGAN, ILL. Tel. Waukegan 94. ************************** * * George Mamek | i * * * I i i * * ************************** ma izginila. Njegove slike po moti- V večini so vse tiste povečane slike !ih A^1 delo raznih šarlatanov, ki hodijo ohlstvom- N,so dra«e' toda vendar zadja. isebo je ažurno, barve tako predrage. Ako imate. mlade in močne, da komaj sledis vis- .... . . . f. ^ n „ • ,, ' t-s nu priliko obiskati razstave Peruškovih njevo-zelenim sencam, ki jih mečejo ,., .. . . .. . .. . slik, ali ne bi mogli namesto tistih "Precej močno, kajneda," je pripo- cheap imitacij nabaviti nekaj v resni- mnil Perušek, ko'je gledal'naše obra- c» originalnega ter umetniško lepega? Vzel je to sliko ter položil na Vl ne veste, kako lepa slika izpopolni ter spremeni stanovanje. Kazen tega boste imeli v sobah originalne slike, ki so delo mojstra-rojaka. Posebno naselbine, ki imajo svoje domove, bi se morale potruditi, da dobe v zbo-rovalne dvorane in Čitalnice nekaj Peruškovih slik. Ker se tako pogosto naglaša "svoji k svojim", smatram, da je naša dolžnost podpirati tudi domače umetnike pri njihovem delu. To, kar tu pišem, Perušku ne bo u-gajalo. Mu je mučno, ako kdo priporoča v nakup njegove slike. On n*. u-stvarja iz trgovskih namenov. Ako bi imel sredstva, bi si slike obdržal, ker se težko loči od njih, ampak on potrebuje gmotne vire za nakup barv in drugih pripomočkov, ki niso poceni. In poleg tega mora živeti. Nobena slika, ki jo vzamete od njega, ni pre-plačana. Cene istim njegovim slikam' na razstavah v muzejih in v splošnem j v galerijah slik so veliko višje, ker bazirajo na vrednosti ume«# na Bavarskem I. 1920 ko« skrajni levičar. Ko jo bila I. 1920 ras-glaiena na Bavarskem sovjetska republika, je bil Toller is vol jen od delavskih množic in sovjetov za komtaarja proevote. Ko so bavarsko sovjetsko .. republiko vrgli ob tla, »o bil» vsi glavni vodja zaprti in obsojani. Med J,m Pred komisijo. Predsednik, j njimi je bil tudi Ernst Toller, ki ja bil obsojan na 4 leta težke trdnjavske enoroki nadzornik V Uniformi, ki jo je Uidi presedel. V jeci jo napiaal tudi malone vse svoje drama ter dva prisednika, Babbitti, "Če bi živeli na Bavarskem, ali bi spet poskušali vreči vlado?" "Na to vprašanje ne bom odgovoril. Prvič, ker ne Živim na Bavarskem, drugič, ker ne razumem, da se ameriška vlada zanima za to, kakšno je razmerje nekega nemškega državljana do bavarske vlade.' 9 "Ste svoje prepričanje izpre-menili ?" > "Ne, bil sem in sem še radikalni socialist. Saj vendar ne morete zahtevati, da izpreme-nim svoje prepričanje le za to, da bi me lahko pustili v Ameriko." "Boste imeli politična predavanja?" 1 "I)a, o Nemčiji." "Se boste vmešavali v ameriško politiko?' ' "\e " vse se je tu že pripetilo. Ne imenuje se kar tjavendan "otok Gospodje se posvetujejo med solz". Skozi gole prostore, ne- seboj in razglasijo čez nekaj skončne hodnike, mimo polici- minut, da smem stopiti v deželo svobode pod pogojem, rise ne s/nem baviti z ameriško politiko. Moje dovoljenje, da smem ostati v'Amerik i leto dni, so izpremenili toliko, da se smem muditi v Ameriki le tri stov in uradnikov so me peljali k zasliševanju. Moral sem počakati nekaj minut. Dvema Poljakinjama, ki nista mogli pojmiti vsega tega, razlaga tolmač, da ju bodo poslali nazaj v Evropo. Sto- mesece! j*« Î. Perso- tamedije, ki so jih tudi upri.arjali, medtem ko je avtor sam sedel v joči. kakršne je orisal Sin<*fair Lewi>\ Njegove glavne drama so: Rušilci strojov, Ispnoobrnjenjo, Hinkomann, Sproščeni Wot en. Hopla, živimo . . . tor niegova noviteta: Ogenj pod kotli, ki slika mornarski punt. Izmed njegovih Vriskih «birk je snana posebno na'Ue. Knjiga lastovic", knjiga pesmi, ki jih je napisal v svoji jetniik^ celici, v kateri je gnezdil — Ustovičji par. r ...... Urednik newyorikega časopisa "Volksteitung", Ludwig Lore, je 1929. povabil Ernsta Tollerja v Ameriko, da bi v raznih nemških delavskih pa-selt>inah predaval. Toller je poten napisal vtise s to ovoje poti, ki je trajala Zasliševanje se prične. Potem: "Ste ubijali?" "Ne." "Ali ste naziranja, da je treba politične vaditelje pobiti?" "Ne." "Ali boste na svojih zborov a-1 ... ~ . .. I njih pozivali k umoru ameri-' h krog mene. O nemški poli-|^kih voditeljev?" mo kip," tako govorijo v reviji tiki so vedeli kaj malo, o lite- "Ne" "Flfty million Frenchmen", ki raturi še manj. Nekdo me je t ko Od te- vprašal: I« — tri mesece, ker mu ameriške oblasti niao dovolile daljiega bivanja, tem in o svojem prihodu v Ameriko piie Toller tako-Ie: "Vi imate svobodo, mi ima- Nekemu angleškemu zobo-tehniku je šlo mnogo slabše. Moral bi se udeležiti kongresa v Washingtonu, kot delegat. Nekdo pa je oblastem ovadil, da je z istim parnikom, s katerim je dospel on, potovala tudi njegova prijateljica (v svoji kabini). Obadva nista smela stopiti na ameriška tla radi *moral turpitude", moralne malo vrednosti! . . . jo igrajo v New Yorku. Od te- vprašal: i P™"11*1^^' t ♦ i i j ji • ,. ry i . . . ,. kako je mogoče, .da stavijo Ka stavka je le drujp del resni- "Zadnjo, „mo ste napisali odrasli lju(lje tako bedJa skupno z Mr. Mohereom neko „„»«*,„,;. „riiakuiei« n« Vsi potniki "Reliance" so staji dramo. Ste dobro shajali i nVP£Z, me na krovu. Po desetih dneh vi- * 1 - - • * " a - . L , - ,. . ... pametnih odgovorov, ...v « . . A ... Q1 ,n>xm\ l* he a fe,15>w?. i*1,1, bombardirajo že z novimi vpra- harne vožnje: Amerika. Sle- Je že kdaj poprej kaj objavil?" ¿^jj F herni je bil pozabil, da je bila Drugi: ta celina odkrita 1. M92„ sle- "Na koliko cenite Gerharta šanji "Kaj mislite zdaj o bavarski Miner's State Bank nudi popolno varnost vašim vlogam. Obrnite se na na* v vseh bančnih zadevah. CHISHOLM, MINN. Tol. 2 *************************.|h lepi,hiiki?" herni je mislil, da je Kolumb. Hauptmanna — (nemški pisa-: -Me ne zanjma » V Coney Islandu se je pamik teli)7" ««v l, i - u a * »i. . xi x \ ... J' * kakšnih odnošajih ste z ustavil, na krov so stopili go- Ko sem bil izrekel nekaj be- nj0?» spodje od Karantene in prise- sed 0 llauptmannovih delih, me J nikakršnih diplomatič- ljeniskih oblasti, reporterji in je presekal: inih " fotografi. Kmalu bomo videli jaz mislim, na koliko _ ^ kip svobode, pred katerim je cenite, koliko zasluži?" Maksim Gorki pokleknil, ko ga Vsi potniki, razen pridrža-je prvič zagledal. Jaz tega ve- nihf so že zapustili ladjo. Spet , selja nisem imel. Ko so drugi sem bij jetnik. Neka prijate-potniki mahali svobodi v po- |jicat ki je atala zunaj ob lajdij. zdrav mi je pomignil priseljen- aki vrvi| mi je hotela voščiti »ki oficir: ^ ^ dober dan, pa ji niso dovolili.: . "Vi »te Ernst Toller?" Ponoči sem ostal na parniku.; ! Naslednjega jutra sem se peljal, "Potrpite, da odpravimo vse proti Enis i9iandu; z mano so potmke." tu nosti. Je Slovenec in doma v ljubljanski okolici. Torej šel sem ponj, ta pa naju je takoj nahrulil s Švabi in nas potem prav po feld-webelsko ozmerjal in dejal, da se midva ne potrebujeva vtikati v njegove zadeve. Zagrozila sva mu, da bova obvestila poveljnika, če ne bo drugače, pa magari, če naju radi tega ustrele. Ta najina odločnost mu ni bila po volji, vendar je nekoliko popustil. Tedaj sem mu povedal, kako lahko bi jaz sam prišel v isti položaj: Rojen sem bil v Nemčiji in imam krstni list izstavljen v nemščini. Kot petletnega dečka so me starši pripeljali v Slovenijo. Pa se naj zgodi, da me ujamejo Nemci in zahtevajo, naj govorim v nemščini, ki je pa ne bi znal, da se je nisem nekoliko naučil pi4i vojakih. Ali bi bilo to pošteno, če bi z menoj postopali tako, kot se je postopalo s tem ubogim mladeničem? Narednika je postalo nekoliko sram, po-sebiuo, ker jih je več prisluškovalo. Izpustil je omenjenega, naju je pa preziral, dokler nisva odslužila. "Hmja, kaj pa hočete, igralce se mora vežbati in vežbati, da so za na oder. Še poklicni igralci streljajo kozle, če so površni in ne poslušajo režiserja." "Modro je, kar ste povedali, zares modro!" je dejal Kifeljc, potihem pa pristav il: "Prokle-ta ščetina! Drugim bi znala dajati nauke, drugim, le sebi ne!" : * * * Iker ste dobili vlogo barona, za "No in kateri vam dela naj- ono potepuha bi bili namreč več preglavic? Mislim, da je bolj sposobni!" sveženj na drugi postelji se | gospod Piš s svojim potepuhom Gospod Greben je udaril z prevrne na to stran. Izpod ode- zelo na mestu!" je dejal gospod zobmi skupaj in s palcem naje sune okrogla, skuštrana gla- Greben bolj glasno nego treba vzdol posegel po steklenici va: in se posmejal preko mize. Pa, "Ilohooo! Tega pa ne tega !" "Za božjo voljo, tak--" gospod Piš ni bil Grebenove je priskočilo nekaj drugih kro- Dalje ne more, ker se gospod sorte : gromko se je zasmejal karjev. "Živela krokarija, ki Greben okrene s tako naglico, in nadaljeval pogovor s svo- pomaga resnični besedi na dan da mu klobuk od preplašenosti I jim sosedom, zleti po tleh in se skrije v naj- "S kom imam največ pregla-temnejši kotiček; lepa pleša se vic, vprašate? Oh, z vsemi, z pa na široko zasmeje električ-1 vsemi, brez izjeme!" ni luči pod stropom. O, pleša "Brez, brez iz-je-me!?" Brki se lahko smeje, saj ne vidi go- so se zopet naščetinili. spodu Grebenu v obraz. i "No, da, hm, vi bi še bili, vi! "Daj, daj! Še ti prodajaj Vam ne manjka dosti--" sitnost, še ti! Nerga!" "Prosim! Pa ne, da bi sku- se lomi, ko konjski mešetar in Nerga! je rekel svoji ženi. šali vi! vi! mene učiti!?" zdaj, ko sem mu hotel po ovin- Je to zelo prostaška beseda in "O, niti zdaleka ne, niti zda- kih, ki jih ni vreden dopove-če jo bi rabil proti kuharici, bi leka! Vendar mi je prišel na dati, da ni kot pečen baron pa-mu ta, ne samo nerge vrnila, misel pregovor, ki pravi: Dve del z nebes, se pa grebeni in ampak obenem odpovedala glavi vedn0 več vesta ,ko ena, šopiri s svojimi s tinto umaza-službo. Toda žena ne more pa najsi bo druga magari ov- nimi prsti. Ako se on spozna kar tako odpovedati, pač pa čja." na svoje čičkečačke potrebnih lahko vrne. In zdaj čaka go- Gospod Greben je udaril po in nepotrebnih aktov, se jaz spod Greben, čaka na primerno mizi, naslonil se je nazaj in spoznam na vselej in povsod povračilo. ' vtaknil palce za telovnik ter potrebni kruh! In zdaj še en- A okrogla glava ve, da bi premeril Kifeljca od namizne- krat: Gospod Greben "Siri-povračilo izbilo dno, kar bi bi- ga prta pa gori do temena. gulje" zahtevajo, da odstopite lo gospodu Grebenu le v olaj- Ali tudi Kifeljčeve oči 30 po- od svoje vloge, ako se nočete šdfco. Zato gre nerga v ne- temnele. Sunil je prazni koza- pokoravati režiserju." drije in glava pod odejo, sama rec od sebe in dejal: | "Da bi me vsaka pekovsku oziroma v noč!" se je zakroho-tal gospod Piš. Drugi so pa mirili: "---ima na. mreč Kifeljc, "preveč v glavi!" "Nič preveč ga nimam! Naj sliši enkrat resnico! Barona, ki ga ni drugega, ko figura, hoče igrati, pa ti štorklja p0 odru in Kar se je pri "Litru" še nadalje godilo, je bolje, da za-' molčimo. Samo toliko bodi povedano, da je nazadnje le steklenica zletela Kifeljcu v nos in ker se je steklenice držala [Grebenova jeza, je bil učinek tem lepši. Ni čuda toraj, da tišči gospod Greben pesti pod brado, med-' tem, ko so vsi drugi bolj ali manj sladko zaspali. Vsi, razen Kifeljca seveda. Ta je hodil dolgo, dolgo, preden je prispel do domačega praga. Zarja je vstajala in petelini so peli beli dan, ko je stopil v spalnico in pred obličje svoje žene, ki je sicer ljubila rdeče rože, a ne takih,, kakršnih je prinesel Kifeljc na obrazu. "Tako!" je rekla in kimala z g avo, "pa pravijo, da smo žene coklja, ovira narodnemu in kulturnemu delu! K vragu tako narodno in kulturno delo in kuga naj pobeie vse skupaj! Da bi se mi mož vračal domov kot smrdeč, skisan vinski sod in nazadnje še kot zaklan prašič?? Ne! in stokrat ne!! Rajši---!" In zajokala je na ves glas. Kifeljc pa je stal pred umivalnikom in barval vodo. * In "Strigulje"? So zaspale? Kaj še! Igrali so jih1 pred sodnim stolom. pri sebi rekcč: "Naj se razie niste vreča užugala? Ne dam vloge! ..................... ANTON GUBANC Modna trgovina z raznimi potrebščinami. 16725 Waterloo Rd., Collin wood, Ohio noče! To bi mu odleglo! Naj da niste bili v življenju nikoli ga rajši raznese! — In glava nič drugega, nego vinski ku-se zarije celo pod blazino, kaj- pec." ti radovednost je velika in tež-, "Takooo!" se je zalomil go-ko premagljiva. spod Greben nad mizo, da je A ubogi gospod Greben ča- zaškrtala, "tako tedaj! A kdo ka in čaka zaman. Slednjič ste vi, ki se predrznete meni, stisne pesti, da členki poblede, uradniku, dajati bodisi nauke, dene jih pod brado, zaveže u- ali pa ukore? Mar bi ostali pr! sta, zadrgne čelo in prične ko- svojem testu in tega packali!" vati črne maščevalne naklepe. To je bilo Kifeljcu preveč. Bil je namreč na vaji. "Stri- "Gospod," je dejal pikro, gulje", lepo klasično delo, ho- "čudim se, kako ste se mogli čejo spraviti na oder. I11 go- vkljub svoji puhli glavi pririniti spud Greben bi naj bil Narpir, lo uradniškega stolčka, ki ga ri-baron Narpir. Režiser, v na- nete povsod v ospredje ter se vadnem življenju pek — piše se Kifeljc, brez gospoda, je samo pek in nič več — je imel dela polne roke. Mehčal in svaljkal je veliko obetajoče di-letante po svojih najboljših močeh. Le gospoda Grebena se ni upal lotiti. Kajti le-temu so se brčki pod nosom takoj naščetinili, ako mu je samo mimogrede kaj namignil Gospod Greben je bil namreč prepričan, da je bil rojen za barona, kakor je bil njegov tekmec, gospod Piš, rojen za potepuha, he-he-he-he—! Ob desetih so "Striguljam" rekli adijo in šli — domov ? Ne ! K "Litru" so jo zavili. Režiser Kifeljc je mirno čakal, da je liter in krokarija kolikor se da izenačila njegove igralce, to se pravi: višje znižala in nižje zvišala—, kajti le tedaj se je dalo približati gospodu Grebenu, ki edini poleg režiserja ni mogel tako hitro pozabiti "Strigulj" in je bil blažen, če ga je kdo tudi izven vaj nazval: gospod baron. Ko se je ura pomaknila čez polnoč in so se grla ter jeziki do dobra odmočili, si je mislil Kifeljc, da je napočil čas, ki ga mora v prid "Striguljam" izrabiti. Obrnil se je do gospoda ( Grebena: "No, gospod baron, prijeten večer, kaj ?" "Mislim, da bi si po vseh pra" vilih smeli že voščiti 'dobro jutro', ne?" In potegnil je uro iz žepa. Kifeljc ni hotel zamuditi prave prilike, pa je udaril kar naravnost: "Veste," je dejal in se praskal za tilnikom, "veste, "Strigulje" mi hodijo po glavi." "Hm," se je posmehnil oni, "nimate glavnika?" "Da, glavnik, tega imam,"— hitro je zvrnil čašo za pisano kravato — "ampak, še nekdo drugi bi bil potreben glavnika." . Pogrebni zavod — ambulantna , po« t rež b a. Zaloga pohištva. Telefoni: V trgovini 194 Na domu 40 227-29 Lincoln Ave., BRIDGEPORT, OHIO ************************** ¥ John Filipich Ferds Jazbec :-: Mesnica :-: DOMA prekajene Sunke, klobase, plečeta in želodce razpošiljam Sirom Amerike. Cene zmerne, kakovost prvovrstna. 1561 E. 49th Street CLEVELAND, OHIO * GROCERIJA in MESNICA * Sveže blago, točna postrežba. 1048 E. 76th St., * CLEVELAND, OHIO J Tel. End. 8439 % * ************************** LOUIS KOŽUH — KROJAČ — Likam, čistim in popravljam obleke. 1121 E. 61 st St., CLEVELAND, OHIO Rudolph Ravnikar GROCERIJA. Slaščice, smotke in biljardnica. Brow nd a le, Pa. Anton Jankovich ZASTOPNIK PROLETARCA in PROSVETE 14015 Darwin Ave., COLLINWOOD, OHIO IZ PRIJAZNOSTI Frak Butala Priporoča svojo zalogo čevljev najboljše kakovosti. 6410 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO Joseph Kunčič 15612 Waterloo Road., COLLINWOOD, OHIO awawwwvwwawvwvv Frank Petrovčfč Slovenska mlekarna Vedno sveže blago v zalogi.—Svoji k svojim. 682 E. 162nd St., COLLINWOOD, OHIO Tel.: Eddy 1105-R. Frak Urbas Grocerija in mesnica Prvovrstna kakovost. Cene zmerne. SE PRIPOROČAM. 830 E. 140th Street COLLINWOOD, OHIO Tel. Glenville 9917 Če hočete dobre, trpežne harmonike, se obrnite name Izdelujem jih lično z vsakovrstnimi okraski iz celuloida. PIŠITE PO CENIK. JOHN MIKUŠ 6607 Edna Avenue CLEVELAND» OHIO lYIVftiyilYIIYIlYJ Slovenskim gospodinjam in društvom priporočamo, da kupujejo potrebščine . za dom in prireditve v prodajalnah Slovenske delavske zadružne zveze CLEVELAND, OHIO VELIKA ZALOGA GROCERIJE IN MESNIN Edino slovensko delavsko podjetje te vrste v našem mestu TRI PRODAJALNE: PODRU2NICA I. CENTRALA PODRU2NICA II. 16721 Waterloo Road 667 East 152nd Street 6102 St. Clair Ave. Tel.: Kenmore 1248 Tel.: Eddy 2661 Tel.: Penna 1269 JT: Anna P. Krasna: Delavska žena in de- lavska izobrazba K' lavska žena daleč v ozadju, v .saj kolikor se miselnosti tiče. Ona je še «mirom smatrana za sicer potrebno, a obenem ma-lupomembno bitje. Celo v tej "blateni" deželi, o kateri gre govorica, da je žena v njej mifdiK) ajHiftttfVAna (?) ni potrebno, žena iz ameriške aristokracije, ker ona je tista, ki ni brezobzirno izkoriščana, pač pa spada sama v razred parazitov Človeške druž-be. Tudi žena sred- LJUB vsemu modernizmu; pravnostjo ali ta neodvisnost! kjer zmaga tisti, ki je bolj zvit in napredku naše "br- in enakopravnost ni praktična prebrisan in sebičen, da izko-ze" dobe, ostaja de- za navadno delavsko ženo, ra- rišča tiste, ki so ostali za njim zen morda le v izjemnih slu- Ako učitelj v šoli smeši delav čajih. Delavska žena bo mo- sko stranko in pripoveduje de rala skrbeti, da si pridobi izo- lavskim otrokom, da je preku brazbo, ki ji bo omogočila, da cuško in. protiposiavno biti de bo prosto mislila, ter da se bo lavsko zaveden, se ne najd* mogla zanimati 'za vse, kar od- nobena delavska mati, ki bi ta leča in določa pota njene in kemu učitelju povedala kaj je in cenjena njenih otrok usode. Šele po- pravzaprav njegova dolŽJiost in da bi imel tem bo mogla misliti na pravo čigave otroke da poučuje, ter etavek kak poseben dar opa- neodvisnost in. enakopravnost, iz čigavih davkov je plačan zovanja, da izprevidi, kater« Časi, ko je veljalo modro pra- Ko pa bo delavska žena pose žena je močno spoštovana —¡vilo stare matere, da gospodi- gla po delavski izobrazbi, kanja naj se briga le za svoj dom tera ji bo vcepila samoponos in in svojo dušo, vse drugo naj čut, da je ona poklicana, da prepusti moškemu svetu, ti ča- pestavi temelj boljši bodočnosti si so za nami. Moderna tehni- svojih otrok, tedaj bo ona sa-ka jih je porinila med staro »»a napravila konec vsakemu njega stanu, meščanka, če se šaro in nauki, izvirajoči iz teh umetnemu usužnjevanju svoje hočemo izraziti bolj po evrop- časov, postajajp nepraktični, dece. sko, uživa ugled in spoštova- da, škodljivi eksistenci delav- nje, ker ona tudi pomaga izko- ske žene in delavstva v sploš- Ne bi bilo prav, če se ne bi riščati delavca in njegovo so- nem. Današnja delavska žena vsaj nekoliko dotaknila vpraša trpinko delavsko ženo. 'bo prisiljena pogledati čez do- nja: "Kako pridobiti delavsko ^ . , .„ j mati prag (če je tako srečna, ženo za delavsko izobrazbo?" /,ena ki je izkoriščana ena- da & ima) jn ge oborožiti s Tu M predvsem v poštev ^ j potrebnim znanjem, ki ji ga napredni delavski element, ka- nudi delavska izobrazba, ako terega naloga in dolžnost je se bo hotela znebiti suženjske miselno dvigati delavca in de- mizerije, ki se polagoma a go- lavko. — Za danes se omejimo tovo zgrinja nad njenim skro- na delavko. mnim domom. Morala bo za- Najprej moramo temeljito vreči vse "zlate" nauke o bo- poznati „lentalitet«- povprečne u^u««,«« 0 "svetih" dol- delavske žene in vedeti mora- ra^g* sistema vlade, da voli! žene ltd". Če * mo, kaj lahko od nje pričakuje- m.vt . biti deležna vsaj nekoliko u- mo ¡n kaj ne dobnosti, katero ustvarja in NedmisellM>' bi bilu vtepati gradi dan za dnem njen sotrpin ^ deiavski ieni nauke delavec in ona sama za nena- Rar|a Markaa v njegovem sti|u sitne človeške trote. • a|. pa Dpr Darwinove leorije Dokler jve delavska žena to- o evoluciji, in druge po.dobne liko kratkovidna, da vzgaja stvari, dokler je nismo na zmo-otroke v prid kapitalizmu, ki žnost sprejemanja takih nau-jo grdo izkorišča in ponižuje, kov pripravili, dotlej bo moderno suženjstvo Delavska literatura, pisana cvetelo in uspevalo, kajti ona v preprostem, razumljivem, ne je otroku prva učiteljica in če preglobokem stilu je še naj-mu že ona vceplja v mlade boljši način širjenja delavske možgane strah božji in slepo izobrazbe in tega se moramo udanost do predpostavljenih, poskižiti tudi pri izobrazeva-potem šole in cerkve, zveste de- nju delavske žene. Seveda bo pravnosti,~ k*spoznavanju po- kle tiranskega razreda izkori- treba tej literaturi še mnogo trebe po znanju, kakršno za- ščevalcev, kaj lahko opravijo pridodati, preden bo delavski umre delavsko ženo oprostiti nadaljno potrebno delo v vzgo- ženi tako priljubljena, da bo vezi prastarih tradicij in niz-; ji pokornih, "svobodnih" dr- segla po njej z istim zanima-kotnega izkoriščanja od strani žavijanov in podanikov. njem, kot sega danes po šynd- vladujoče družbe. _ __ Po ljudskih šolah je že dalj romanih in puhlih novelah. Po Na zborovanju neke ženske časa navada, da se shajajo u-;tem, kar človek najrajše čita, lige v New Yorku je pozdra- čitelji, učiteljice in starši na merimo njegovo miselno zmož-vil zbrane delegatinje poznan takozvanih "Parent Teacher nost, kajti vsak čita najraje to, znanstvenik in med drugim je Meetings", katerih smoter je pri čemur ima najboljši dusev-rekel, da žena bo imela tako "baje" zbližati starše, otroke ni užitek. Ako hočemo torej v bodočnost enakopravnost in in učitelje, da se pospeši in j zameno za ničvredno čtivo da-neodvisnost. kakršno si bo sa- zboljša napredek otrok v šoli, ti delavski ženi nekaj novega, m a ustvarila. Žena, je dejal, ter se potom tega zbližanja in ki bo dvigalo njeno miselnost, je privedla moža iz primitiv- sporazumevanja izboljšujejo tedaj moramo paziti, da to no-nega stanovanja v duplinah/metode poučevanja otrok, na vo ni pretežko ne preenostav-oiia ga je ukrotila in je ublaži- način, ki bo otrokom največ ko- no in preenolično za njeno; po U njegovo naturo, vcepila mu ristil ko odrastejo. To je v šablonskem čtivu skvarjeno mi-Mfilbet>n'db doma in družine kratkem teorija teh sestankov, selnost. I ozabiti ne smemo na in ona ga bo morala prisiliti, v praksi pa pomeni vcepljanje |d*Jftva' d;a^en*_J_e . ^Z0™ da ji bo dal ozir. priznal tako zato trditi, da je enakopravna, še manj, da je spoštovana in cenjena od družbe. Tudi ni nobena enakopravnost, če sme «ena voliti predsednika, sodnike itd., ako je pa namenoma tako zaslepljena po raznih "hlapcih" današnjega skrahi-rayugp ¿jitftema vlade, v škodo svojemu lastnemu razredu, da pomaga do vlade nad ljudstvom tistim, ki povzročajo, da mora stradati ona sama, njen mož in njeni otroci. Te-i| * tiru se ne more reči ne enakopravnost in ne svobodna neodvisnost; to je umetno, moderno usužnjenje žene iz nižjih slojev. Uesnično enakopravnost si bo morala žena sama priboriti, s pomočjo delavske izobrazbe —dal ji je ne bo nihče, niti napredni delavski element ne; ^niorjr ji le pripomoči k enako- moral k samoizražanju in moral ji bo priznati popolno enakopravnost v tem oziru. Moral ji bo pripomoči do lastnega, aktualnega udejstvovanjaf>ter ji ideje — drugič pa zato ne, ker nadaljnemu, kapitalističnemu ji je delavska literatura še do- vzgojevanju, ki se navadno dokaj nedostopna in se v njej u- vrši v šolah in cerkvah. De-dejstvuje še prav malo žensk, lavska žena danes podpira tri Tudi ni pretiravanje, če trdim, vogle kapitalistične zgradbe _______________ da je napreden moški element nad delavstvom in zato se njen pomagati do tega, da'bo'imela prezrl ali vsaj zanemaril de- lasten dom ruši in vanj priti- svoje lastne, ženske publikaci-avsko ženo v tem oziru. Poza- ska od vseh strani suženjska je, iz katerih bo črpala delav-bil je, da mora zaeno s seboj revščina, vzlic ogromnemu bo- sko izobrazbo stopnjema in dvigati tudi delavsko ženo, ki gastvu, ki ga ustvarja dan na kjer bo lahko našla tudi pri-mu je v bojih za nove nazore dan delavstvo vsega sveta ; . . ljubljeno ji gradivo, bodisi o n ideje neizogibno potrebna. Napreden delavski element j nasvetih za dom, kuhi ali o Pozabil je, da morajo biti no- bo moral stopiti čvrsto na no- pravilni vzgoji ter negi-otrok ve ideje prepojene tudrz žen- ge, če bo hotel popraviti karlitd. skim čuvstvom, ako bo hotel j je zanemaril pri delavski izo-da bodo dostopne ženi; in po- brazbi žene. Moral bo napeti zab.l je, da je delavska žena vse moči, da jo iztrga iz krem-prva in glavna učiteljica de-^ pljev kapitalistične in religioz-lavske mladine, ter da samo ne vzgoje, ter jo pridobi, da zavedna delavska žena*zamore bo stopala z njim vred po poti vzgojiti zavedno, resno mislečo novih idej. Vspodbujati jo bo delavsko mladino ! Ker je na- __._ predni moški element na ta dejstva pozabil, pravzaprav jih je zanemaril, zato je danes šola, ki jo dobi delavski otrok pri delavski materi, trdna podlaga enakopravnost, kot jo zasluži. V gornjih besedah je mnogo religijoznosti in patriotizma, močno zainteresirana v dom in vsaj tako razvidim iz mnogih zato rada čita stvari/ ki ji po- poročil. V večini se teh se- magajo, da zamore napraviti resnice* četudT niso bile pove- stankov udeležujejo delavske svoj dom čim udobnejši in pridane izrecno delavski ženi, am- žene-matere, pa jim niti na mi-1 jetnejii, ker ženski je priroje- pak ženi iz "boljših" slojev, ¡sel ne pride, da bi priporočile na lastnost, da vedno rada Sicer je resnica, da današnja | učiteljem, naj pripravijo njih kaj olepša m spremeni v svo-moderna žena stremi za neke otroke na pravo, realno življe- jem domu kjer je ona samo-vrsle neodvisnostjo in enako- nje, ne na individualno tekmo, stojna vladarica. V tem ji na John Habjan SLAŠČIČARNA Mehke pijače, smotke in cigarete. 959 E. 67th Street CLEVELAND, OHIO Anton Hllpič GROCERIJA in MESNICA Sveže in prekajeno meso, klobase, šunke itd. 15929 Saranac Rd., COLLI N WOOD, OHIO Tel. Eddy 7604 Joseph Likar SLIKAR Napisi, kulise in slike za gledališke odre so naša posebnost. 6718 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO Vi: Na noben način ne smemo delavske žene smešiti ali podcenjevati radi njene zaostalosti v tem ali onem oziru. Ženska je mehkočutna; rada sprejme nauk, posebno če je spoznala, da je potrebno se učiti novih, delavstvu koristnih idej. Nikoli pa ne bo odpustila podcenjevanja od strani tistih, ki pravijo, da ji žele ustvariti lepšo bodočnost a so kljub temu pod kožo "meščanski" ter mislijo, da se ženska ne sme vtikati v javnost in če že se, naj lepo sledi moškim "podplatom". Na ta način ne bomo nikdar pridobili žene za delavsko izobrazbo in stvar, ker s tem ji ne nudimo nič novega, nič zanimanje vzbujajočega; vse to ima v. polni meri tam kjer je sedaj — v krempljih duhovščine in meščanske vzgo-je--- Daj mo delavski ženi spoštovanje, upoštevanje in potrebne, ne pretirane nauke in nasvete, ter imejmo potrpljenje z njeno morebitno zaostalostjo, potem si zagotovimo njeno zaupnost in kadar smo enkrat pridobili njeno popolno zaupnost, tedaj smo delavsko ženo privedli do spoznanja, da ji je delavska izobrazba tako potrebna kot vsakdanji kruh. Vsa pitanja in vse pridige o bodočnosti žene so nam potem nepotrebne, ker delavska žena si bo sama ustvarila boljšo bodočnost, če ji bomo nudili pravo in iskreno pomoč na njeni poti k pravi in upravičeni enakopravnosti ter neodvisnosti. Kadar bo to dosegla, bo praznovalo delavstvo svoj resnični in veliki praznik slovesno in dostojno; takrat bo res živel Prvi Maj! ****************< JOHN KONČAN ČEVLJAR. Prvovr»t>o delo in zmerne cene. 6630 St. Clair Ave., CLEVELAND. OHIO* ************************** Naj bo letošnji PRVI MAJ poziv vsemu zavednemu delavstvu v enotno organizacijo svetovnega proletarijata. V tem smislu po- < zdravija napredno delavstvo DRUŠTVO "NAPREJ" št. S S. N. P. J. CLEVELAND, OHIO MICHAEL CVELBAR, predsednik. LUDVIK MEDVESHEK, tajnik. STEVEN LUNDER, blagajnik. žalost delavska literatura ne more še mnogo, da, skoro nič nuditi. Se zmerom jo s tem zalaga takozvana meščanska literatura, ki ji obenem ucep-lja svoje nazore, kateri so delavstvu v škodo. Delavska žena bo morala imeti svoje .»lastne publikacije, v mnogo večjem številu nego jih ima. Tu naj bi se sama izražala, tu naj bi se počutila samostojno v toliki meri, da bi enkrat stopila v literarnem svetu na lastne noge in hodila po čisto svojih stezah, namesto da sledi onim, ki so jih napravili Široki moški podplati, kot je rekel pokojni naš Cankar. Delavska žena se bo veliko bolj zanimala za delavsko literaturo, ki je obenem delavska izobrazba, takrat, ko bo v njej tudi sama zastopana tako, da ji bo svobodno izražati svoje misli in ideje, pa bile te socialne ali pa čisto navadne, domačega ognjišča se tikajoče ideje. Danes se ona še ne upa izražati, prvič, ker na to Se ni naučena, kajti meščanska literatura servira v svoji kuhinji pečene in kuhane nazore in Math Petrovich PRVOVRSTNA GROCERIJA in MESNICA Se priporoča rojakom. 595 E. 140th St., COLLINVVOOD, OHIO Tel. Glenville 6100. John Roianc Modna trgovina z oblačili za vso družino " 15761 Waterloo Rd. COLLINWOOD, OHIO Louis Mayer TRGOVINA Z OBUVALI ZA VSO DRUŽINO Joseph Modic GROCERIJA in MESNICA Sveže'in suho meso in druge jestvine vedno v zalogi, po zmernih cenah. Se priporočam. 315 East 156th St, COLLINVVOOD» OHIO Tel. Kenmore 2380. RaSael čebron : MESNICA :— Sveže in doma prekajeno meso. Cene zmerne,* postrežba točna. 4030 St. Clair Ave., CLEVELAND, OHIO ************************** Slovenska mlekarna SVEŽE BLAGO IN TOČNA POSTREŽBA NICK SPELICH 1007 E. 66th Plače CLEVELAND, OHIO Tel.: Florida 2171-W. ************************** 7508 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO MODERNA UNIJSKA PEKARNA priporoča pristno domače pecivo, kruh, rolls in ienitovanjske kolače. JOHN BRADAČ, lastnik V Slov. nar. domu. 6413 S. Clair Ave. ' Cleveland, Ohio - i i i tvvi Ivvftv-i •Sfc SSf John Metelko, 0. D. Preiščemo oči in dolečimo očala, kakršna potrebujete 6417 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO -'J Lične tiskovine vseh vrst in po zmerni ceni vam izdela slovenska linijska tiskarna ATLANTIC PRINTING 6 PUBLISHING CO '¡t 2656-58 So. Crawford Ave. CHICAGO, ILL. PROLETAREC" te tiska v naši tiskarni. 3r«: PART TWO DRUGI DEL PROLETAREC PRVOMAJSKA ŠTEVILKA NO.—-ST. 1233. CHICAGO, ILL., 30. APRILA, (APRIL 30,) 1931 Vprašanje, ki se mu ni w • mogoče ogniti Bodočnost jugoslovanskih podpornih organizacij Kaj se zgodi z jugoslovanskimi podpornimi organizacijami čez deset, petnajst, dvajset, petindvajset let? Nihče ne bi mogel dati na to vprašanje točnega odgovora, pierokovanja pa so nezanesljiva. Lahko samo ugibamo na pocf.agi današnjih dejstev, ki so zapopadena v glavnem: 1.) Naseljevanje, katero je v prošlosti tvorilo dotok novega članstva, je ustavljeno. 2.) Tu rojena mladina ne čuti tolikšne potrebe pristopati v naše podporne organizacije, kakor njeni starši. 3.) Večanje konkurence v tekmi za pridobivanje novih Članov. 4.) Naraščanje izplačil iz raznih zavarovalninskih skladov v vseh jugoslovanskih podpornih organizacijah. 5.) Bankrotirani skladi bolniških podpor ter odškodnin, katere se vzdržuje z zvišava-njem rednih prispevokv ter izrednimi asesmenti. Deloma tudi z zniževanjem podpor. porne organizacije še Slovenska dobrodelna zveza z delokrogom v Ohiu, Jugoslovanska podporna zveza Sloga z delokrogom v Wisconsinu, Sloven-sko-Hrvatska zveza s sedežem v Calumetu, Mich.. Zapadna slovanska zveza, ki ima društva v Coloradu in nekaj v drugih državah, ter Družba svete Družine s sedežem v Jolietu. Deloma kot podporna organizacija posluje tudi Slovenska Ženska zveza. Vse jugoslovanske podporne organizacije beležijo napredek, ki je sicer res napredek v številkah, ali je v marsičem odva-gan od drugih pojavov. Vse imajo solventne posmrtninske sklade, za kar gre zasluga zakonu, ne pa njihovim konvencijam. Ako bi zakon enako strogo zahteval rezervo in zdravo ekonomsko podlago za bolniške ter odškodninske sklade, bi bilo veliko bolje tudi za bodočnost teh jednot in zvez— bolje za tiste tisoče članov, ki so v njih že dvajset, trideset let 6.) Višanje povprečni sta-fin 80 v ko bodo Podporo rosti članov—znak, da ne pri- naJbolJ Potrebovali, stopa dovolj mladine, ki bi ize- Vsak član, ki plačuje v po-načevala starostno ravnovesje, smrtninski sklad, prispeva svoj Med Hrvati je zdaj Hrvatska delež na temelju izračunanja, Bratska Zajednica edina velika da si zgradi rezervo, ki mu ga-podporna organizacija; druge rantira varnost posmrtnine. Vsi hrvatske enote so le male sku- ti člani plačujejo v večini or-pine ,ki delujejo v gotovih o- ganizacij tudi v bolniške sklade krožjih in v konkurenci ne pri- —eni že par desetletij, ne da dejo doeti v poštev. HBZ. je bi imeli za bodočnost GARAN-tudi največja jugoslovanska CIJO, da bodo bolniških podpor podporna organizacija. Za svo- v slučaju bolezni tudi deležni, jo bodočnost ima veliko polje ker ni rezerve zanje. Običaj med hrvatsko mladino, kate- je, da vplačila v bolniške in ra zdaj dorašča, in izgleda, da poškodninske-operacijske skla-bo imela HBZ. ta leta pod vpli- de naše organizacije potrošijo vom staršev iz vrst mladine kar sproti, in če le mgoče, si ti skladi pomagajo kaj radi še iz drugih fondov. Kvaren sistem. Člani, ki jih tepe nesreča dolgotrajnih bolezni, seveda ni-o na škodi. Kvarno pa je to za organizacije v splošnem, ker so sprejemale sisteme bolniškega zavarovanja tjavendan, ne da bi se konvencije kdaj resno skušale poglabljati v številke in statistike. Nekatere, posebno SNPJ., ao nekaj let plačevale toliko, da so poatale prava va-da za simulantstvo. Posledice pa plačuje celota. Niti povišanje rednih, niti izredni ases-menti ne dosežejo za te sklade drugega, kakor da se jih "vzdržuje". Mnogi člani še kljub iz precejšen dotok članstva. Slovenska narodna podporna jednota, ki je druga po velikosti, je pionir v organiziranju mladine v posebna angleško poslujoča društva, katerih ima zdaj okrog osemdeset. V njih je do štiri tisoč članov. "Fraternalizem" med Slovenci. Slovenci imajo za svoje število priseljencev močne, zelo razvite podporne organizacije, med katerimi prednjačijo štiri, —namreč Slovenska narodna podporna jednota, Kranjsko-slovenska katoliška jednota, Jugoslovanska katoliška jednota ter Slovenska svobodomiselna podporna zveza. Poleg teh so centralizirane slovenske pod- LETO—VOL. XXVI. Anna R. Krasnai Ob obali življenja stoji žena, ob gola prsa pljuskajo valovi — peneči, 1 preteči, uničujoči--— V nežen obraz, v golo telo, v oči mečejo oster petek, blato — in z njim ženo onečaščujejo, k tlom potiskujejo, njen ponos ponižujejo . . . Ob njene noge bijejo ostanki mogočnih ladij, neznatnih barčič — mrtva trupla junaških sinov — da ji v bolečini krvavi srce, da »e pod težo bolesti njena duša »tre . . . Tuleče vihre trgajo njene laae, ailni viharji jo mečejo ob skalovje — morske zveri jo napadajo, strahotne nevihte ji z grozo srce prdbadajo-- goste megle ji pogled v daljave zastirajo-- 2ena pa stoji in kljubuje viharjem, valovom, nevihtam, bolečinam. Iz ponižanja vsa se ponoena vzdiguje in znova, vedno znova ----ob obali življenja kraljuje!--- temu mislijo, da je v blagajnah preveč denarja, pa so za ohranitev visokih podpor ter če le mogoče za znižanje asesmen-toy. So pa absolutno proti zvišanju. To nepoznanje finančne strani vprašanja ni dobro za bodočnost jugoslovanskih podpornih jednot in zvez. Ako dotok mladih članov ne bo zadosten, da se ohrani povprečna starost na normalni točki, bo treba podpore občutno znižati —hočeš nočeš. A znižati jih bo treba vseeno. Mislim, da je veČina glavnih odborov že zdaj mišljenja, da se bi moralo poseči po tem zdravilu, pa se le premnogi boje zampre na konvencijah in med članstvom. Večinoma čakajo molče, dasi to ni zdravo za organizacije, katere so jim poverjene v upravo. Skladi za poamrtnine. 2e večkrat sem trdil, da bi bili pri večini, najbrž pri vseh organizacijah—tudi posmrtnin-ski skladi globoko pod solvent- nostjo, če jih ne bo varovale postave. "Cen dinskega oddelka in v angleško Koliko let že plačuješ čla- tu rojena generacija s svojimi poslujoča društva. V starejših narino? Morda deset, petnajst, otroci. Če jih ne bo vpisala v nost. emu nam bodo mi-i malo. društvih, v katerih je bilo neko< polno mladostne živahnosti, prevladuje danes resnost, lastna priletnim ljudem, ali pa divjajo v njih osebni boji za prazen nič. S statističnimi podatki so jugoslovanske podporne organizacije jako revne. Večinoma jih šele uvajajo. Na podlagi statistik pa se določajo zavarovalnine in asesmenti. Pri nas se tem metodam še vedno odrekamo, oziroma še ne poznar mo njihove praktičnosti. Ena važna naloga federacije jugoslovanskih podpornih organizacij bi bila, da bi gojila to delo pa magari, če bi ji bilo treba zanj par veščakov. Izplačalo bi se. Slovenske podporne organizacije shajajo. Beležijo mal napredek v članstvu in v blagajnah. Ali jih je vendar preveč. Ene so si po duhu v eni ali drugi smeri sorodne. Ni pa še krize, ki bi jih prisilila v enot-Dalekovidnosti je v njih dvajset. Kakor je življenje na- naše podporne organizacije, porno, združeno s težkimi bo- bodo mladinski oddelki naglo ji za obstanek, si vseeno ne že- nazadovali. Tudi je treba vzeti liš preselitve v večna lovišča, v obzir, da je med mlajšo ge-Zivel boš morda še deset, d vaj- neracijo porodna kontrola zelo set, trideset let. Kaj se bo v tem upotrebljavana. Morali bomo času dogodilo s podpor, organi-acijami,katere si si zgradil, da ti bodo v uri potrebe v pomoč? To je vprašanje. In ako članstvo hoče, mora priti do ugotovitve, da je špekuliranje z bo^ dočnostjo teh ustanov nevarno. Znižanje imovine. Njihova imovina zdaj ni tolikšna, kakor jo izkazujejo knjige, ker je večinoma naložena v municipalnih in drugih bondih, ki so v tej depresiji padli v cenah; eni so sploh izgubili vrednost, in od marsika- torej za bodoči dotok novega članstva ne le med Slovane, nego kjerkoli ga bo mogoče dobiti. Mnoga angleško poslujoča društva to že prakticirajo, neglede na določbe v pravilih, ki pravijo, da se sprejema le člane slovenske, hrvatske in drugih slovanskih narodnosti. Neka večja organizacija je na svoji predprošlosti konvenciji sprejela v pravila, da se sprejema za člane kogarkoli, neglede na jezik, ako je apli>ant zdrav in značajpn. Mladinski oddelki -stKvrfroš le m terih organizacije ne dobivajo j letu več ali manj nazadovali v bresti. Prizadeti okraji in kom-anije obljubljajo poravnati ob- lijoni," bi kritizirali člani, pa bi poskrbeli, da bi bilo le nekako za sproti. V prvi krizi -bi bankrotirale, kAkor se je Marsikateri dogodilo v prošlosti. veznosti, kakor hitro pridejo "boljši časi". Eni pa so izrabili sedanjo krizo, da so organizacije, banke in posameznike, ki lastujejo bonde, prisilili sprejeti odštevši HBZ. Ima težak notranji boj načelnega značaja, ki ji ovira napredek. Ne to. da je načelen boj škodljiv, ampak kvarno ji je, da ima člane, ki vodijo v nji boj na način, da ji jemljejo življensko silo. Temu se bo odpomoglo, ako postane upravni odbor načelno bolj odločen in agresiven. V KSKJ. traja že mnogo let boj med takozvano staro gardo, ki ima zaslombo v Jolietu, ter izvenjolietskimi krogi, ki so imeli več let voditelja v Antonu Grdini ter frančiškanih. Ta struja je dobila večino, odstavila Amerikanskega Slovenca kot glasilo ter ustanovila svoj list, ki ga je s smotrenimi potezami preselila najprvo v Chica-go in potem na svoje glavno o-porišče v Cleveland. To je pomenilo smrt za jolietskega Am. Slovenca. Stara garda je bila potlačena v molk. Ali božji mlini meljejo tudi v KSKJ. Jo-iietska skupina je zopet dobila vodstvo. Boj v KSKJ, ni načelen, ker sta obe glavni skupini katoliški, oziroma klerikalni ter do kraja konservativni. Brez frakcijsJcih bojev je sedaj JSKJ. Članstvo je pretežno konservativno, kar se je videlo posebno pri vprašanju imena. Ena struja je namreč predlagala črtanje besede "katoliška", češ, ker je \ersko in politično nepristranska, taka označba v imenu ne soglaša s pravili. Toda večina je za ime kakršno je. Tudi v KSKJ. je bil pred prošlo konvencijo precejšen boj radi imena. Slo se je za črtanje "Kranjska"— in "stari gardi" je prišlo to kakor nalašč. "Kranjska" je še vedno "kranjska" in "kranjski"—oziroma do poslednjih let "avstrijski" Joliet, je spet na površju. V SSPZ. istotako prevladuje načelo nepristranosti, kakor v JSKJ., le z razliko, da je slednja v duhu mlačno verska, in prva pa mlačno svobodomiselna. V HBZ. divja že dolgo boj med komunisti in protikomuni-sti. Gre se za kontrolo. Sreča za Zajednico je, da ena kot druga struja agitira zanjo. Srbska društva. Med Srbi so podporna društva večinoma konservativna; duhovno se veliko bolj zanimajo za stari kraj kakor pa za probleme dežele, v kateri se njihovi člani bore za kruh. Sploh je glavna srbska podporna organizacija pod vplivom starokrajskega režima, ki si skuša ustvariti za svoja orodja tudi uradne aparate drugih jugoslovanskih organizacij. V federaciji, kateri pripadajo nekatere jednote, zveze in zajednice, še ni opaziti kakega posebnega navdušenja za zbliževanje. Je samo še skromen začetek, kateremu bo moralo Članstvo prilivati, če bo hotelo, da zraste ideja skupnosti v močno drevo. Problem združenja. Združenje podpornih organizacij je med slovenskim članstvom precej diskreditirano. Vzrok je„ da so po združenju par organizacij določili na skupni konvenciji previsoke pedpore, ki jih prispevki članov niso mogli zmagovati. Izhod.za bodočnost pa je v združenju vseh, ki so si količkaj sorodne, da bi spadale skupaj. In potem razširjenje de- ■ njihove pogoje, ki'cejšen odstotek tega napredka Mnogi glavni odborniki se Predvsem znižujejo obrestno je pripisati prestopanju članov ravnajo po pravilu, zapopaden mer° ter Podaljšujejo rok do- mladinskega oddelka, ki mora- v reku, "mi je vseeno, če po zoritve bondov. jo po določni starosti v oddelek n f , . .. , ,imoji smrti ra5t? trava ali ne-" Naraščanje članstva. odraslih, in to je deloma vzrok, . J"BeIJ«ncev bo ve* Tisti, ki skušajo vreči žarkomet V povojnih letih so posebno prvo omenjeni nazaduje- krepil naših podpornih organi- več let naprej, ki hočejo, da bi napredovali mladinski oddelki )<>• Pri KSKJ. npr. je nazadoval hooln. . tU(li za bodočno*t, »o jugoslovanskih podpornih orga-|279 članov, dosegla pa je toli-rn^^ron^ .. ^ ^ ^^ ^ta- dostikrat zadušeni od malih lju- nizacij. Ta vir je zdaj zelo ko večji narastek v članstvu odra generacija izgineva. Pojdite i di v osnredi U. ki noznnin ln rmoninan_,•»« am kakrSnega ^ 5n94' P» ™ zadostil JSKJ. 539 in SSPZ. 136. Pre- M*,mentov. da bi mogli skr- beti za bolnik^, plačevati posmrtnine, odškodnine in druge podpore. Eni žele, da bi uvedli tudi penzijo. Ne vedo, da delavci samemu sebi s svojimi zaslužki penzije ne morejo plačevati. Zato pa se borimo za starostno pokojnino in za zavarovanje brezposelnih, pa tudi za bolniške podpore v socialnem smislu, da bi v take sklade prispevali največ tisti, katerim dtlavci kupičijo boga- raslih. Notranji boji. Dozdaj je imela prvenstvo v ---i.... i.__• • >1. PORTRET SISTEMA KAKRŠEN JE Nnfce nocnjSnje delo je, da na-f redimo načrt, kako »i razdelimo špeh, ki spada nam. Vsi pa veste — Obliž mora tudi vedeti — da to delo ni šala. Jaz ne poznam očeta ne brata, kadar gre za speh . . . Vse mora izpod nog . . . Kdor ugovarja, bo kot sveča) nima nič od tega ? Čemu bi bil demokrat ali republikanec, ako mu nič ne nese? To je vendar business. Torej ti si pričakoval, da potem boste samo dobro jedli in pili — Obliž: Jedli in pili, da, pa kadili in--in — in — (kaš- lja). j Santaklana : In — in kaj Še ? , Obliž (Santaklani na uho): Ne bi rad. da bi moja stara izvedela . . . Santaklana: llahaha! Pravilno, pravilno! — Na koncu konca, ko je že vse povedano, ti si hotel plačo brez dela, krave pa naj briše vrag, ali ni res?| 0bhi (vzdihne; Cepu na u- Obliž: Seveda, jaz nisem šel ht>). Ti kje pa je načrt? k socialistom zato, da bom kra- Cep (lakisto) . pod | kiju. ve brisal. Kako pa se to spo- čem Pa ne poyej živi duši do^1? _ „i Obliž (jakotiho): Kaj, kaj, Santaklana: Razumem Pa kaj pa dobim jn kdaj ? si bil razočaran dragi Obliž Ccp (jako previdno Smuku Pričakovanega dne ni bilo nič na uho) . Qbliž bi rad vede, in takrat si se sveto raztogotu in obrnil hrbet socialistom. Smuk: Pripravil sem mu brisanje treh telic na farmi novega župana. To se pravi, če župan sploh potrebuje kakega kravobrisca. Santaklana: That's the stuff! Epilog. V zlati knjigi je zapisano: pest govorila in jeklo bo pelo! "Kdor se misli maščevati nad svojo pametjo in se pomešati med zveri, naj počaka, da mu zrastejo kremplji!" Sie razumeli? Obliž (bled Krajst, d-d-da. Smuk: Ali right. Kratkoma-lo — razdelil bom jaz in gorje ntu, kdor ne bo zadovoljen. Naj se pripravi . . . Tako! Načrt je narejen! (Dolga pavza.) JACK SKUFCA SLOVENSKA RESTAVRACIJA Okuitna domača jedila in dobra postrežba. Se priporočam. 6034 ST. C LAIK AVE., CLEVELAND, O. Majski pozdrav! ma G. D. EVANSTON, ILL. Ka John Baer v Labor. Ivan Moleks GORILA Slika iz svobodnih dni Zdaj si pri nas in naravno pričakuješ, da po naši poti prideš takoj do špeha, kajne. Podu-čen si bil, da je naša pot kratka; ovinkov ni. Mi ne čakamo ... Mi gremo naravnost tja, kjer je slanina. Razumeš pravilno? Obliž (navdušeno med kaš-Ijem): Razumem, razumem, razumem! Mi grtmo naravnost tja in odrežemo — odsekamo — si velik kos. To je prav! To je pravi socializem! Jaz ne bom čakal. Saj ne bom živel sto let! Moja miza mora biii takoj pogrnjena in dobro naložena. Razumem tudi, da je treba socialistom, ki nočejo iti za nami, polomiti rebra in Zaviti vrat. Nastopijo: Smuk, Obliž, San--(malo pokašlja) — mistra taklana, Čep in kužica Pola, Smuka in tebe, Čep, in tebe, vsi v podzemlju na robu mesta. Santaklana, je pravi socialist --oni, ki si sam oddeli največji Zbirališče je v garaži, ki je delež. Pravi socialist si sam prej bila hlev in še prej cerkev odreže in odvaga svoj delež in najprej kovačnica. Prvi štir- špeha. Vsak človek, ki ima je so zatopljeni v važen bu- zdrava ¿reva» ši mora sam po-siness, Pola pa čepi v kotu in magati! To je prava vera. Zagleda krmežljavo. Zunaj je to smo se organizirali, namreč noč in pokanje bomb. zato, da vsakdo od- nas vzame --čim večji kos . . . zato sem pri- Smuk (majhen in širok kot šel k vam, namreč zato, da do-sod, črnih čaplink in črne gri- bim velik kos špeha . . . ve): Nehajmo s politiko in Cep (Smuku na uho) : Ali ni je naš mož. Na ta način je ved-začnimo z businessom. Saj je d()bro povedal? na naši mizi. Ali ni to vseeno, kdo j? izvoljen za žu- j smuk (takisto) : Prilično do- ali right? na kaj dobi in kdaj. Ali bi potegnil zdaj ali jutri? (V bližini zagrmi kot iz kanona in garaža se strese od vrha do tal.) Smuk (pogleda belo): Ste razumeli? . . . Čep (skrivnostno Obližu na uho): «i slišal in razumel? Obliž (v dveh gabah) : Se-e-e-m-- Smuk: Lahko noč — čep: Lahko noč. (Odide.) Santaklana: Lahko noč. (()-dide.) Obliž: Is-l-lahko noč. (Od-švedra kot bi mu kuril pod petami.) Smuk: Tako! — Zdaj pa pojdiva še midva, Pola. Ti si edini s^vor, ki me razume • . . Pola: Au! Smuk: Ti edina . . . Vsa o Joseph Barto! SLOVENSKA BRIVN1CA. 3813 E. 93rd ST., CLEVELAND, O. Durn Variety Store 15605 Waterloo Road. Tel. Ken. 3171. COLLINWOOD, OHIO. DR. "V BOJ" ŠT. 53 SNPJ. COLLINWOOD, OHIO izreka priznanje "Prosvetni malici JSZ." za njeno delo na izobraževalnem polju ter ji želi obilo uspeha. FRANK HAYNY, tajnik. Santaklana: Amen. (Sinu- buU wd zas)u¿i komajf da ku ) Vzemi ga m up;elji ga! b| y veUko vrečo in jo Smuk: ÎLlî^ ()h,l/;,Mí; za¿»al v jezero . . . (Eno uro kasneje v Mati za je že pogrnjena — in nič ne bomo čakali. Zapomni si; nasa pot je najkrajša in vedno pelje do največjega kupa špeha. vf enem tednu smo tam. Takoj po volitvah. Nam je vseeno, kdo je izvoljen. Kdor zmaga. pana. Glavno je, da mi dobimo špeh, dosti slanine, in to dobimo. bro, vrag ga jasi! Preskušnja je končana in začnimo z businessom. Santaklana (Smuku na uho) : Čep (zal in polizan fant, a-kademično podkovan): Malo Dovoli še meni, da ga nekoliko politike je treba zaradi našega Obliža, ki je še zelen pri nas. Moramo ga olikati in upeljati v naš business. preskusim. Zadeva je važna in šiške so šiške. Obliž (ploskne) : Zis Krajst, absolutno ali right! Pola: Auuuu! — Smuk: Zatrdi ji gobec, Čep. Čep: Tiho, pasja duša! Santaklana: Amen. Zdaj pa so šiške na dnevnem redu. Smuk (takisto) : Dobro, to- (Pomežikne Obližu.) Smuk (Čepu na upaš kaj Obližu? uho) : Za-Jaz mu ne da hitro končaj. Čas hiti. Santaklana: Čuj, dragi Obliž! Jaz te razumem takole. Ti si bil nekoč mežnar. Koli- dosti. Praviš, da je bil socia- ko je bilo špeha? list in prej mežnar. Kaj če bi Obliž: Suha koža in špeha spredaj lizal in zalaj pikal?... Vrag po j asi vse take! Santaklana: Bogme slabo. Čep (takisto): Zaupam! Ni TedaJ si se dal zapisati med bil socialist, samo pri socialistih socialiste v dobri van, da dobiš bil. Obliž se je že povsod kajne. , je špeha. °bliž: ' ra- da- Santaklana: Velik in masten kos, mešal radi službe in Lani. na Labor day, mi je ^ zodel, da je sveto verjel, da či- Santaklana: Pričakoval si, kaški socialisti zmagajo spo- da socialistična armada okupi- mladi leta 1927; ker niso, je iz- Chicago najkasneje v štirih gubil vero. Njegova žena še let]Jl» f1* danes briše prah v cerkvi sv. Obl.z: Pričakoval sem, da Rite. Saj ga lahko preskusimo. Prlde okupacija 11. aprila (Glasno in resno.) Nadaljujmo «a. . še malo s politiko, mister Smuk. . Santaklana: All right. To Čuj ti, Obliž, ki vedno buliš ta- Je v red"- Pričakovanje je bi-ko modro, povej nam, kdo je bil 1° umestno. Cemu bi se človek Obliž (Santaklani na uho): Ti, zakaj pa imamo šiške? Santaklana (takisto) : Zato, keypmo svobodni. jflbliž: Oja? Santaklana: Jaja ! — Razumi še to . . . Smuk: Zdaj pa na delo! Čep (Obližu na uho) : Se nekaj, predno zaključimo. Kadar srečaš prijatelja Trunka, spusti mu nikelj v žep. Obliž: Tako? Zakaj? Čep: Zato, ker nam je v ž lah t i. Trunk je sicer šema, dela pa nam brezplačno rekla Ne V mu dam dva. Business je business. Razumeš? Obliž: Krajst, da. Smuk: Zdaj pa na delo! Bohemiji.) Santaklana: Obliža sva spremila s Čepom v njegov brlog in njegova stara ga je položili, v posteljo. Ta in zdaj čaka pla-|čila. Kaj si mu pripravil? ANDY BOLE MEHKE PIJAČE »motit«, cigarete, sladoled. Se priporočam. 1135 Addison Road, CLEVELAND, OHIO VW^ÄWVUVAVVVVVWWWW Slovenski čevljarji FRANK DACAR 17308 Grovewood Ave. MATT ZABUKOVEC 16617 Waterloo Road John Sirca 495 E. 152nd St. Collindwood, Ohio Se priporočajo. Albin Fillpfč Melhke pijače, smotke, cigarete in sladoled. 15319 WATERLOO ROAD, COLLIN WOOD, O. George Kovačič SLOVENSKOHRVATSKA BRIVNICA. 6214 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Addison Restavrant ^ v Slov. nar. domu. CHARLES VVERGUS, lastnik. Pristna jedila, čistost in vljudna postrežba. 6421 St. Clair Ave., CLEVELAND, OHIO Rogel in Lovšin Trgovina in krojačnica f v S. N. domu. i Se priporočava. i 6407 St. Clair Ave., frank jelerčič Zaloga in lepljenje itenjkega J papirja. { 15402 WATERLOO ROAD, $ CLEVELAND, O. Tal. Kanmore 0195. »a» »»»M + M ♦ Tal. Eddy 5S13. Dr. Wm. J. Lausche ZOBOZDRAVNIK. 15619 WATERLOO ROAD COLLIN WOOD, O. JOEGERBEC ČEVLJAR. Se priporoča. 6024 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. www^vw^vwwvwvwwvw L CLEVELAND, OHIO John Bukovnik Fotografični atelje v v Slov. nar. domu MODERNO SLIKANJE VSEH VRST. 6405 St. Clair Ave., CLEVELAND, ohio Tel. Randolph 5013 John Mramor PLESKAR IN LEPILEC STENSKEGA PAPIRJA. 6207 Bonna Ave . CLEVELAND, ohio Tal. Endicott 3237. Anton New York Dry Cleaning Co. Likamo, čistimo in popravljamo moške in ženske obleke vseh vrst. Ignac Smuk, lastnik. 6120 Glass Ave., CLEVELAND, O. Tel. Endicott 20f»3 Iskrene čestitke "PROLETARCU" želeč mu nadaljnih uspehov v njegovem izobraževalnem delu. John Lokar st. Collinwood, Ohio. John Paulich Slovenski stavbenik. Vae delo jamčeno. RESTAVRACIJA SLAŠCINARNA. Dobra domača postrežba. 5238 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO ' Tel. Henderson 6370 TRGOVINA Z MODNIM BLAGOM IN ČEVLJI ZA CELO DRUŽINO V S. D. D. 15333 Waterloo Road COLLINWOOD, OHIO. Tel. Kenmore 2361. VVATJWWWWVWAWUWVW. I Ignac Slapnik Cvetlica*- Šopki in venci za vse slučaje. 6113 St. Clair Ave., CLEVELAND, OHIO Tel. Rand. 1126. mo jn to je dobro za naše šiške. *************************** pozabi mu dati niklja.'Jaz Louis Pečenko Pleskar in papirar. Se priporoča Slovencem in Hrvatom. 7308 Hecker Ave., CLEVELAND, OHIO Tel. Penn 1369-J Čestitke od L. J. PERME, M. D. 15619 Waterloo Road., Cleveland, O. FRANK ČERNE Credit Jeweler, Radio and Music House Blago razpošiljamo tudi po ¡pošti in «kipreiu. Pišite po nai cenik. 6033 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio. Marks. Obliž (.droban, križogled in naduàljiv; v zadregi) : Gorenje ni bil, to vem. Najbrž je bil iz Slavonije. Ako ni bil iz Slavonije, je bil pa Kočevar. Da, Kočevar je bil ! Pola: Au au au, auuuu! — Smuk: Stisni gobec, hudi-,čeva zver! Čep (Smuku na uho) : Vidiš? Cement skozinskoz. — (Glasno.) Dobro si povedal, Obliž. Zdaj pa nam še povej, kdo je bil prvi socialist v Ameriki. Obliž (govori Čepu in gleda na Polo) : Krištof Kolumb ! Zakaj? Pola: Au au-- Santaklana (replika Ilinky Dinka): Holi Krajst! čep (se smehlja) : Pravilno! Saj smo znali, da znaš . . . Še eno vprašanje, Obliž, pa je konec politike. Zakaj si danes pri nas in kaj je naša naloga? Obliž (pomisli in pokašlja): Naša naloga je, da oglašamo grenka zelišča in šiške, kolek-tamo špeh in pomagamo izvoliti takega župana, ki nam podeli svobodo že danes, vse krive socialiste pa pošlje v Joliet. Mi smo za pravo vero in pravi socializem. Kakor jaz razumem dal zapisati Obliž mora razumeti, da mi za socialista, ako tudi delamo, ne samo govorimo. ' i m a KDO JE KRIV? RABELJ je korakal k vislicam. Množica ga je kritizirala in v njenih očeh je bilo zaničevanje. Bil jim je kot nekakšna mogočna sila in nasilje, kot nekakšna krivičnost, ki obeša človeka. \ Za rabljem je korakal svečano črnooblečen človek. Bil je s o d n i k. In množica mu je naredila pot in se mu spoštljivo priklanjala. Bil ji je kot nekakšna nebeška pra-i j vičnost v človeški podobi. s Tedaj je odprl rabelj svoja usta in rekel množici: ! j — Zakaj me zaničujete? 1 — Ker ubijaš, mu je zakričala množica. — Ker mo- .. • V I ris! — Izvršujem le izrek sodnikov, ki stopa tam za mano — je odgovoril rabelj. — Zato, če že morate koga zaničevati, zaničujte njega. Sodnik pa je odvrnil: — Kaj? Zaničevali bi me radi? Mene? Če bi ne bilo zakona» bi smrtne obsodbe ne mogel izreči! Zaničujte zakon, a ne mene! Zakon pa je rekel množici: — Ce bi vi ne dovolili, da bi bil ustvarjen, bi me ne bilo! Zato zaničujte samega sebe! Množica se je razkropila. . (Prosto iz nemščine I. V.) | A. GRDINA 8 SONS Pogrebni xavod in trgovina s pohištvom. KAPELA TRGOVINA 1063 E. 62nd 6TRKET 6019 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO—Tel. Henderson 2088. The Evans Monument Works 223-225 Main Street Bridgeport, Ohio Najboljša kamnose&ka obrt za najriobne spomenike v vzhodnem Ohio. * Predno oddaste naročilo drugam', se zbašite -pri nas. • ■ m. m m m.w< m m ■ ;■ m mm ■ m a. m m m':.mm m m ■ «-» CENE NIZKE, KAKOVOST NAJBOLJŠA. BRIDGEPORT NATIONAL BANK inozemski oddelek v oskrbi g. Franka Ledvinka. Javni notar. Pošiljamo deiar v vse kraje sveta potom bančnih draftov ali kabel-jrrama. Prodajamo parobrodne listke za vse prekomorske črte. V POTREBI SE VEDNO OBRNITE NA NAS KJER BOSTE NAJBOLJE POSTREŽENI. BRIDGEPORT, OHIO v ii mm si ■ i ii i BflL i i m m ■ m m. m m ■ ■ ■ ■ ■ t ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ I ■ m* CARNIOLA TENT, 1288 — THE MACCABES. CLEVELAND, OHIO. Društveni urad v S. N. D. na St. Clair Ave. Uradne ure: v torek, č**trU>k in soboto od pol 7. do 8. zvečer. JOS BABNIK, p red s. JOHN TAVČAR, taj. JOS. SKUK, blap. Seje vsako 4. nedeljo v S. N. D., dvorana št. 1. 1 Krojaško umerjene OBLEKE MOŽJE IN PREDNO GRESTE KUPOVAT DRUGAM, PRIDITE K NAM! Najvišja vrednoat! PRIDITE Najboljše čisto volneno ^ i 1 ■ 1. I J k nam, ORlejt« si naie blago, krasni vzorci. Vse X M M bla^o. Nobene obligacije, pomladanske barve. Eno- ▼ W J Prepričajte se o kakovo- in dvojno-prsne. Široke VmmW^m »ti blaga, predno kupite, hlače brez posebnih irtro- NaAe delo in naAa akus- ftkov. nja vam je jamstvo. IZDELUJEMO TUDI OBLEKE PO $21.fcO—$25.00 in $29.S0 JOHN MOČNIK THE TAILOR WITH STYLE 6517 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. Inj A Kadar iščete delo vprašate: Koliko plačajo? — Kadar shranite vaš denar, vprašajte, kako se obrestuje. THE INTERNATIONAL SAVINGS AND LOAN COMPANY vaša stara, zanesljiva in varna hranilnica obrestuje še vedno po 5%. Premoženje čez $2,000,000.00 Glavni urad: 6235 St. Clair Ave. Podružnica: 819 East 185th St. CLEVELAND, OHIO A z*1 Prank S. Tauchart VZORCI PRVI SLOVENSKI DOM V KANADI Manjša družba znancev, ki so bili vsi več ali manj kulturni delavci polete svojega navadnega garanja za borno eksistenco, se je vdeležila izleta lokalne delavske politične organizacije v prosto naravo. / Prišedši na pozorišče piknika so opazili, da je zbrana že velika množica delavstva. Povsod je bilo živahno vrveije. Tu so bile gruče v živih pogovorih, tam razne tekme med mladimi in manj mladimi. Celo zrako-plovna vožnja za kratke polete je bila na razpolago od domačih pilotov. Naša družba je zasedla mizo že precej daleč od govorniškega odra, ker so bile bližnje že vse zasedene. Vendar pa so še razločno slišali govornika, predsednika prireditvenega odbora, ki je baš razglašal obsežni dnevni program. dva meseca po en splošni praznik brez datuma; in kadar bi bilo preatoipno leto, bi imeli šest takih splošnih praznikov na leto. Vsak mesec bi imel šest tednov ,ter šest dni v tednu. Leto bi bilo torej razdeljeno v 10 mesecev, ali v 60 tednov, oziroma v 360 dni. Nadaljnih pet ali šest dni bi porabili za praznike, kot sem že omenil. "Ta načrt za šestdnevni teden je dober zato, ker se more delo razvr-Stiti tako, da bo vsak delavec delal štiri dni v tednu po šest ur na dan, ali 24 ur na teden, ter dva dni počival. To je edina remedura za iztrebljenje bolj in bolj naraščajoče brezposelnosti. Za sedaj bi ta aranžma zadostovala v toliko, da bi se vsem delovnim ljudem dalo pozicije. Ko p» bi se v dogledni bodočnosti zaznalo, da so izboljšavani produktiv- Novodošleci se oddahnejo in malo ni stroji zopet privedli v nadproduk- razgledajo. Kar se oglasi Miha, ki je imel to navado, da je vedno kaj smešnega povedal: cijo, pa se bi spet sorazmerno zniža lo delovni čas. Vsak človek pa mora imeti pozicijo in z njo stalne dohod- 44Veste kaj, dragi moji? Predno ke, da bo vsaka hiša imela vse kar kdo kakšno pametno zine, naj mi bo potrebuje za dostojno življenje in za dovoljeno deklamirati luštkano pe- ugleden prostor v skupni družbi." sem z mojim lastnim in nad vse za- Cilka: "Imenitno! Toda svet na-mmivim uvodom in interpretacijo, vadno nerad sprejema jtako radikal-Pesem je že stara, ter zelo podučlji-ne spremembe. Upoštevati moramo va, če se jo pravilno raztolmači. To silno stagnacijo za »prejemanje novih se pravi, če deklamator posveti v vse idej med vsemi narodi, v čemur niti kote, o kaierih je pesnik mislil, ne l£vropa in Amerika nista izvzeti." pa vrgel direktno na papir." Vstane Mary: "To je res, ampak začeti in se laskavo ozre po vsej družbi, se enkrat mora. Vsaka reč se uvelja-Večina: "Bravo! Miha, ti otvori vi med ljudstvom, če je res pomemb-družabnost družbe!" na in da ima za seboj dovolj energije Miha izvleče spis, ter z vso sveča- | in volje za delo. Analiza koledarja nostjo prične č i tati svojo razlago, če- se mi dopade, ker je tako enostavna." mur je sledila obljubljena pesem o John: "Baš mi je prišlo na misel, zgodbi "Kako je zajec hodil v zelje." da sem pred kratkim videl v 'največ-Vsi: "Ha, ha, ha! Ti jo pa po- jem časopisu sveta* sliko delavca, se-gruntaš! Le nehaj. To smo že pre- dečega na klopi v parku, kjer je spal večkrat čuli. Sploh pa — ne obujaj in sanjal o nebesih breznoosel lega de-nam starih spominov . . ." lavca, ki so no mnenju tega kartuni- Jaka (hudomušno): "Tvoja kom- sta garanje za nizko plačo. Čas je pozicija uvoda pa ni biLa še tako sla- že, da se svet uredi tako, da bo člo-ba. Se mislec bi morda postal — če*vek, ki hoče delati, lahko delal ne d; bi imel s čim misliti . Vsi: "Ha, ha. ha!'" Miha (ogorčeno): "Neslane opom- ki bo na podlagi treznega proračuna za vsakega in za vse enako pravično urejen. Tudi ropanje, umori, vlomi Itd., bodo v veliki meri odpadli, ko bo enkrat pravilno urejena družba nudila vsakemu pošteno in izenačeno življenje. "Tako, dragi moji. Še bi s« dalo veliko govoriti o tem. Toda temni se že, in naš piknik se nagiba h koncu. Bomo pa nadaljevali na prihod-- nji seji — in pozneje, dokler ne dosežemo našega začrtanega cilja!" Cilka: "Predlagam konec debate." Večina: "Podpiram!" In naša veselo razpoložena družba se v globoke misli zatopljena (počasi odpravi proti domu — v trdo realnost i vsakdanjega življenja . . . Poslopje tu na sliki j« prva slovenska dvoran« v Kanadi. L a staje ga d ruš. SNPJ. v New Watarfordu C. B., Nova Scotia. datume, se enostavno prenese na I dan v novem koledarju, čeprav bo mesečna številka dneva drugačna Nekaj let bi seveda rabili oba koledarja na skupni tabeli, in s časoma bi se popolnoma privadili na novi sistem, ki bo za vse panoge življenja veliko bolj prikladen kot pa je sedanji koledar s svojimi neenako odmerjenimi dnevi v mesecih." Metka: "Čitala sem. da imaio v Uniji sovjetskih republik že uveljavljen nov koledar, ki pa je nekoliko drugačen kot ga predpisuje načrt, katerega nam tolmači Jaka. Tam ima leto 12 mesecev, vsak mesec ima 30 dni, ter je razdeljen v šest tednov po pet dni v tednu. Leto ima torej 360 dni, ii ostalih pet dni s prestopnim letom šest, se pa porabi za splošne praznike; prav tako, kot je v našem načinu." Vera: "Meni se Jakov načrt najbolj dopade, ker ima decimalno podlago. Je še en drug načrt v javnosti, za katerega se mnogi ogrevajo, in ga nekatere trgovske firme že uveljavljajo v sistem svojega poslovanja. To je osnutek za trinajstmesečno leto po osemindvajset dni v vsakem mesecu, in vsi meseci imajo po štiri tedne, ter vsak teden po sedem dni bi se imoviči norčevali iz njega kot da so to zanj nebesa, ako mu dajo priliko garati za sramotno majhno be odklanjam!" (Smeje.) "Da pa sem plačo. In če se čas in delo uredi po vas v doBfrO "voljo spravil, mi je v ve- Jakovem sistemu, bodo take slike pt liko zadoščenje in vem, da mojega vsem svetu odpadle iz druibe." zdravega humorja še ne bo tako hitro Jože: "Take slike so norčevanje iz konec." delavstva! Ljudstvo si mora urediti Medtem je bil na oclru predstavljen razmere tako, da bo vsak imel služ-glavni govornik dneva. Vefiko ropo- bo in zadostne dohodke, da bo svojce tanje, ploskanje in splošni kraval za- pošteno preživljal. Delovni čas pa časno onemogoči pogovor laših znan- naj se stopnjema skrajša sporadič-cev. Ko se je šum polegel, so ne- no z izpopolnitvijo proizvajajočih kaj časa poslušali govornika, ki je strojev, ki bodo itak v kratki dobi irflat.il po kapitalistih kot gorjanski prevzeli praktično vse težje fizično mlatiči po ovsenih snopih. Analizi- delo, človek jih bo samo vodil in nad-ral je razne primere drugo za drugo, xiral par ur dnevno, ostali čas pa pp-ter v zadnjem delu ognjevitega govo- rabil v razvedrilo in zabavo . . ." ra celo povzročil senzacijo priporoča-i Andrej (skeptifflo): "Vsi veste, pravzaprav en kos fu ldam^nta, vši poleg ureditve novega gospodar- ~ii8em cerkvenjak, ampak človek, skega sistema tudi vpeljavo novega k[ vedno hoče stati na trdnih tleh. koledarja, da bo mogoče družbo in je fe dobro sanjarenje in ugibanje, čas tako organizirati in razpodeliti, kaj bo in kaj ne bo v bodočnosti; toda bo vse šlo v redu in gladko brez da konservativna, srednia pot je še mizernih depresij, katerih je svet vedno najboljša. Vprašam vas. kaj poln v tej dobi zastarelih in docela bodo porekle verske sekte, če jim na preživelih uhanov. ta način zmešate datume godov in Govornik je nadalje priporočal di- svetniških praznikov?" skuzijo o teh problemih za prihodnjo Jaka: "Deloma imaš prav, kajti sejo njih politična organizacije, ter raVno v glavi je revolucija najtežja, podal nekaj svojih idej, kako naj bi priznam, da bo s prvega šlo bolj s se uredil novi koledar in pa ekonom- težavo; toda šlo bo! Poznate zgodo-ski red, da bo prišlo blagostanje med vjno ¡n veste, da so se ljudstvu vse no-vsa ljudstva sveta. votarije takorekoč vsilile. Celo ka- Tega so vsi poslušali do konca, toliško vero so vsilili našim paganskim Drugih, ki so po večini samo ponav- pradedom z mečem, dasi je, kot trdi-Ijali svoje mnogokrat povedane go- j0f edinozveličavna . . . Sploh pa se vore, niso dosti poslušali, "ter so za- tU(jj pobožnimi ljudem ne bo treba razburjati zaradi novega koledarja. Praznike, ki -"idejo zdaj na gotove poročenih novotarij oi iui mogel prebaviti naenkrat. .Škodi pa prav nič ne, če imamo to reč v programu, in jo skušamo vpeljati kakor-hitro se bo nudila prilika. "Danes naj povem še eno, svojo idejo za uredbo ekonomskega reda tako, da bo brezposelnost, nad produkcija in revščina izginila s sveta, če se reorganizira sedanjo družbo na tej podlagi. To bi se dalo napraviti takole: V smislu mojega načrta za koledar ima leto 360 uradnih dni. (Ostalih pet, ozironfa šest, se bo porabilo za splošne (praznike. Na te dneve lahko spravimo vse godove in verske praznike, ter pustimo vse druge dneve uradnega leta za pravilno funkcijo družbe in njenega ekonomskega poslovanja.) En meneč izmed desetih v letu, naj bi vsak človek imel takozvane počitnice, da si lahko malo ogleda svet. Torej odštejemo 36 dni od 360, pa nam ostane 324 dni. Ker bodo tedni po šest dni vsak, izmed katerih bo posameznik delal štiri dni, ter počival dva dni, se ena tretjina, ki znaša 108 dni, oditeje od prejšnjega prebitka, nakar ostane samo 216 delovnih dni letno za slehernega delavca. Delo naj bo določeno na šedt ur dnevno, kar bi znašalo za vsa- JOHN TRUMMER PLESKAR, DEKORATOR. 1523 S. 15th St., MILWAUKEE, WIS. Tel. Mitchel 8046. IZ PRIJAZNOSTI LOUIS ZAJEC MILWAUKEE, WIS. «OOOOOOOOOSOOOOOOSOOOOOOO» Pozdrav zavednemu delavstvu! TEREZIJA JUVANC MILWAUKEE. WIS. vwwyvvwvvwuwwvvwwvvww H Tel. Han. 4401-4402. , Anton Butcher PRVOVRSTNA MESNICA IN GROCER1JA. , Sveže H prekajeno meso ter živa perutnina vedno v zalogi DOVAŽAMO NA DOM. 122 VV. Mineral St., Milwaukee, Wi». Sophie Mohär GOSTILNA. 182 E. Lincoln Ave., MILWAUKEE, WIS. FRANK TAMŠE Slovenska gostilna IC * Tel. Han. 1883. 938 So. 9th St., Milwaukee, Wis. *#**«**«**##***«******«**4H NAPREJ ZA SVOBODO ZATIRANIH IN BEDNIH! JOHN LENKO MILWAUKEE, WIS. Slava Prvemu majniku! M. E. SOSTARICH MILWAUKEE. WIS. Pozdrav zavednim borcem! VICTOR PETEK MILWAUKEE. WIS. SOOOOOOOOOOOOO»OOS0000»* Uradno leto tega koledarja šteje 364 . , , i0fl. , . . „ . . . J , kega delavca 1296 ur dela na leto. dni, in ostane samo en dan, oziroma /s .. . , . . . dva dneva kadar je prestopno leto, za C* ^e današnje razmere m vi- splošne praznike. Ta načrt bi bil m S2S2*S ^T^f'. . , . bi bila minimalna plača dva dolarja priporočljiv, da uma nerodne razpo- J delbe kot so: 13 mesecev, 52 tednov, in 364 dni v letu. O decimalnem računstvu tu /ii govora." Mary: ''Vsi trije načrti, o katerih razpravljamo, nudijo veliko izboljšavo za preureditev starega koledarja. Človek bi na prvi pomislek ne verjel, da ima razdelitev časa kakšno vez z uravnavo ekonomskega reda; toda če globlje pogledamo v našo bodočo strukturo, nam postane jasno, da je to 1 U f M Pfwwmf T T T T ▼ VfT čeli po glavnem govorniku nasveto-vano razpravo takoj na licu mesta. "Družba, prosim m'alo pozornosti," se oglasi Jože v očividnem dolgočasju poslušajoč govornika, ki je baš z vso vnemo pripovedoval, koliko so on in njegova družina žrtvovala za socializem. "Dajmo vzeti v razpravo pre-uredbo koledarja in družbe v nov sistem, na podlagi katerega bo mogoče ekonomsko izenačiti brezposelnost, nadprodukcijo in fološno revščino med delavstvom. Nezaposlenost je vzrok depresije, in je sploh neopravičljiva tudi potem ko bodo Roboti takorekoč prevzeli skoraj vse težje fizično delo. Živeti moramo vsi, za kar smo pripravljeni delati vsak svoj odmerjen čas, pa bodi to osem, sedem, šest ali pa manj ur dnevno, v smislu proračuna ekonomske komisije, kolikšen je delovni čas za vsakega v splošnem, da bo zaželjeni ekvilibrium produkcije in konsumacije ljudskih ko-moditet dosežen." Večina: "Dobra ideja! Pa dajmo reševati svet." Vera: "Predlagam, da nekdo poda najfprej obris novega koledarja v primeri s sedanjim, da zamoremo na podlagi tega argumentirati, kritizirati, piliti, odtrgovati in dodaja/ti." John: "Naj naš Jaka, ki je baje že delj časa nekaj študiral ta problem, najprvo poda svoje misli." Metka: "Saj res. To bi bilo zanimivo." Jaka (videč, da so vsi s tem nasvetom zadovoljni in da pričakujejo njegove analize, se popravi na prsteni klopi in prične): "Da, prijatelji, to bi lahko bila priprosta, pa je težka naloga. Pomislite, da je zdaj v rabi samo v Indiji Šestnaist različnih koledarjev, in po vsem svetu še mnogo več. Vsi ti koledarji so Se veliko manj za uporabo kot pa je naš tako-zvani gregorijanski koledar, ki je v veljav' zdaj še v vseh civiliziranih državah. Pa tudi ta sistem ni več zadovoljiv za naše nove razmere, in propaganda se vrši že nekaj let, da naj bi se ta koledar enostavno prilagodilo novim razmerami, nakar bi ga ves svet osvojil za bodočo družbo. "Za novi koledar je priporočenih več sugestij, izmed katerih se smatra še najbolj prikladen sledeči načrt: Leto se razdeli v deset mesecev po šestintrideset dni, skupaj 360 dni; ostalih pet dni pa se razdeli na vsaka bi na uro.. Vsak delavec bi torej zaslužil na leto $2592, kar bi ne bilo več kot za delno udobno življenje njegove družine. Bilo bi na ta način 24-urno delo v šest-dnevnem tednu; in ček, ki bi ga prinesel domov, bi znašal tedensko $48. "Izgleda sanjavo, kajneda. Ampak je resnično, vsa reč natančno prera-čunjena. Naša mašinerija je toliko izpopolnjena, da se lahko uvede pred-na stoječi red dela in plač, če se zaposli katerem se potem lahko gradi nov vse ljudi, odstrani privatno lastništvo gospodarski red navzgor v višave na- in njegov veleprofit, ler blago ipro- ŽIVEL PRVI MAJ! JOHN NOVAK Milwaukee, Wisconsin : AAA.lA.A.lAll Tel. Hanover 0808 RIGHT REALTY CO. ERMENC IN OCV1RK, laatnika. • Zemlji&a — posojila — zavarovalnina 826 West National Avenue Milwaukee, Wis. NATIONAL CLUB HOUSE John Delioek, Lastnik. Dvorana za seje, domače zabave in veselice. TaL Hanover 6539 739 W. National Avenue Milwaukee, Wis. »»»»»» n »»»»»«» O»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»» mimisMim»» ših končnih ciljev za idealno človeško družbo obsegajočo ves svet." — . Jože: "Ker toliko govorite o de-cimalih, mi je prišlo na misel, da bi ne bilo napačno, če se uvede razdelitev dneva na deset, deset, deset itd. Mislim namreč takole: Dan naj bi imel 10 decimalov, 100 ur, 1000 minut, 1.0,000 sekund, in 100,000 trenutkov. Na podlagi tega sistema bi človek lahko izračunal svojo starost v trenutkih s par potezami, medtem ko je že « Jr;aj dela ducira za vporabo ljudstva, ne pa za skladišča, čakajoč na svetovne trge in na guljei^e domačinov, kadar se { jih sploh zasači s kakšnim denarjem v žepu. "Zakaj imamo brezposelnost? Zato ker stroji nadomeščajo ročna dela. Nameeto da bi tovarnarji skrajšali delavcem delovni čas, pa obdrže isto število ur dnevnega dela, ter odslovijo toliko delavcev, kolikor jih več ne rabijo. Ker se to vrši povsod, ni Ulrila Grocery Frank Ambroah lastnik. Grocerija na drobno in J debelo. | 710 So. 6th St., * MILWAUKEE, WIS. * Tel. Han. 2297 * WWWWWWWWWWWWWWWyWMWWWMWWM|| *** HHHHKHHHHHJ-K--H-KWKHKHAHHH 1019 S. 5th St. Tel. Han. 0876 FRANK ERMENC POGREBNIK TONY VERBICK, poaioinik Edini slovenski licencirani pogrebni zavod v Wisconsin*!. MILWAUKEE, WIS. Čestitke k Prvemu maju in mnogo naročnikov "PROLETARCU" želi MARY SCHÜLER MILWAUKEE WISCONSIN je že kaj dela da izračunate j ¿udno, da nihče ne more dobiti dela svojo Aarost v sekundah po sedanjem k«, je enkrat odslovljen. Jasno je, da načinu." ¿e obdržimo stari sistem, bo brezpo- Jaka: "Briljantna ideja! Toda selnost vedno večja. 'Dobrih časov' to bi bila najbrž prevelika doza za od nikoder ne bo, dokler si ne zaviha-naš bolni sistem, kajti vseh tu pri- mo rokave in si ustvarimo nov red, —— Anna P. Krasna • Anna P. Krasna je sotrudnica Prolotarca in Ameriškega družinskega koledarja že par let. Piše novele, pesmi in članke tudi v druge slovenske delavske liste. Uveljavila se je tudi koit govornica. Je prva Slovenka v Ameriki, ki jo vabijo na shode in predavanja v razne naselbine». Nastopa v slovenskem in angleškem jeziku. Živi na Parkihillu pri Johnstownu v Pennsylvaniji. Do-rrta je iz Vipavske doline. Prišla je v Ameriko po vojni. Je aktivna v socialističnem klubu št. 6 ter dobra pomoč dramskemu odseku in pevskem^ zboru. Njen soprog Adolf je rudar ter tajnik kluba št. 5, kateri je s svojimi odseki eden najaktivnejšilh v Pennsylvaniji. Izobrazbo si je pridobila z lastnimi prizadevanji, to j*\ brez pomoči višjih šol, katerih ni imela priliko obiskovati. Imela pa je učni tečaj v angleščini.—V tej številki na 8. strani ima članek o delavski ženi in njeni izobrazbi. Zelo se zanima za aktivnosti naše mladine ter dopisuje vsled tega tudi v angleški del Prosvete ter Pro-letarca. Na 9. strani ima angleški članek, v katerem obravnava zanimanje, odnosno nezanimanje mladine za življenske probleme, ki jih ima svet pred seboj. NAŠI SOTRUDNHU Blizu trideset sotrudnikov in drugih prispevateljev je zastopanih v tej številki, med pjimi dve ameriški ro-jakinji, namreč Katka Zupanflč in Anna P. Krasna. O slednji je nekaj pripomb na tej strani, in o Katki na strani 13. Ivan Molek je sotrudnik prvomajskega Proletarca 25 let. Anton Slabe, Louis Beniger in Aiiton Garden so istotaki znani čitateljem prvomajskih številk Proletarca. Vsi trije so časniški delavci, člani "Prosvetinega" uredništva. Ivan Jontez je priapevatelj v prvomajskega Proletarca ter v Amer. druž. koledar že nekaj let. Bil je v Kanadi, pozneje pa se' je preselil v to deželo. Naseljeniška oblast ni zadovoljna z njegovim načinom prihoda, zato bo odpotoval v stari kraj. Njegov namen je, da se vrne z dovoljenjem sitnega in strogega naseljeniškega urada, kadar mogoče. Vsekakor upamo, da ostane naš sotrudnik v vsakem slučaju. Ako bi Joško Oven ne imel nobenega spisa v tej številki, bi bilo nekaj narobe z njim', ali pa a Proletarcem. Opisuje .poset pri Perušku. Jacob Zupančič je podal v prevodu odlomek iz najnovejšega Upton Sinclairje-vega romana. Tony Zaitz je v prvomajskem Proletar-cu prvič zastopan. Je aktiven v našem gibanju, po poklicu rudar. Živi v Forest Cityju, Pa. Frank S. Tauchar je old-timer med sortrudniki. Tone Podgori-čan je psevdonim znanega prispevatelja. Frank Novak, dolgoleten časnikar, pripoveduje, kako je pri njih. Razen teh je več del od starokrajskih prispevateljev.—V angleškem delu so prispevki D. J. Ix)tricha, ki je eden naših najmarljivejših sotrudnikov. Dobro se razvijajo tudi Herman Rugel, John Rak, A. Grunv in več drugŠi, ki dopisujejo v regularne izdaje Prol$JLfi|ioa. Prva alov. cvetličarna JOHN DOBNIK 935 W. National Ave. MILWAUKEE, WIS. T«L»Haa. 4590 Član klub« it 37 JSZ. Najboljše uspehe želi "Proletarcu" JOHN TURCK 5323 NATIONAL AVE. WEST ALLIS» WIS. Tel. Greenfield 9853. G' Tel. v uradu Marquette 7328 Na domu: Orchard 0259 DR. J. S. STEFANEZ Dr. R. Ray Crigler» pomožni zdravnik Tel. v uradu: Han. 0258 Na domu So. Milw. 814 602 So. 6th Street Milwaukee, Wis. URADNE URE: Od 1. do 3. pop. in od 7. do 9. zvocor. Ob nocWljab od 10 do 12. dop. John Lechner Prevažamo pohištvo, premog, koks, drva, itd. % 458 W. National Ave. o t MILWAUKEE, WIS. ¡1 ♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦»♦♦♦••♦♦♦•»♦••♦♦♦»•»ft 831 h************************** S J. * * Čestitke k Prvemu maju, { delavskemu prazniku! JACOB ROŽIČ zastopnik "Proletarca" Urednikove pripombe Precej prispevkov, ki so bili poslani za objavo v tej številki, je moralo izostati. Odložili smo večinoma spise starokrajnkih prispevateljev in mnogih naših dopisnikov, ki so redni poročevalci Proletarca. Gradivo smo izbrali in porazdelili tako, da je vsebina kolikor mogoče zanimivo raznolična in ob enem agitacijska, da odgovarja namenu, ki ga ima prvomajska izdaja tega liirta. Vsem, ki so naklonili prvomajskemu Proletarcu svoje sodelovanje, izr<'kqi uredništvo sodruž-no zahvalo. To vključi tudi one, katerih *pisi še niso bili objavljeni. Dobili bodo mesto v naslednjih številkah. ' MILWAUKEE, WISCONSIN ♦»»♦♦»»»»♦♦»»»♦♦♦»»♦»♦♦♦♦♦j Anton Demshar KLEPAR 822 Woodlawn Ave., j; West Allis, Wis. Toi. Greenfield 2644. KLUB ŠT. 37 J. S. Z. « £ Zboruj« vsak drugi ¿«trtok, angleški odsek vsak tretji to rok v mesecu ^ [ v So. Sido Turn dvorani. Mladina in starojii so vabijo na prUtop. FRANK PERKO, tajnik. 831 W. NATIONAL AVE. MILWAUKEE, WIS. o mmmmmiiMMMmmmmmmvmmmm Jugoslovanska podporna zveza Slofta Posluje v državi Wisconsin kot bratska podporna organizacija nad 20 let. Premožen]« $200,000 Solventnost 141*60% Sprejema člane in članice v odrasli oddelek od 16. do 50. leta, v mladinski pa od 1. do 16. leta. - Posojuje denar svojim članom na posestva. Izplačuje rezervo, ako član (ica) odstopi. Ako hočete biti zavarovani pri dobri in pošteni organizaciji, pristopite k J. P. Z. Sloga. Zavaruje se lahko za posmrtnino, bolniško podporo in operacije. Za ustanovitev društva zadostuje 8 oseb. Za nadaljna pojasnila ae obrnite na GLAVNI URAD J. P. Z. S. 929 So. 6th St., Milwaukee, Wis. ¡.T benedikt hertz—iv. vuk: S kriv nosten dragulj Na dvoru kralja Prišleca I. je vladala strašna pobitost. Dvorjani in veliki dvorni maršali niso spali cele noči. Zbirali »o se k tajnim posvetovanjem in skrbeli, da ni nikdo prisluškoval. Debatirali so in vedno klicali druge učene može, da se udeleže konference. Nič čudnega ni bilo, da je zgrabil obup dostojanstvenike. Saj so se takorekoč slučajno prepričali, da je čudodelni AMET1ST v kraljevi kroni ZGUBIL naenkrat ves BLESK. In to pomeni — kar je zgodovinsko ugotovljena — poraze in neuspehe. Uročili so iz inozemstva jaziu« praške in tekočine za čiščenje svetlih predmetov. In minl^ri menjavaje se, neprestano drgnili ametist. 2alibog, kamen «»to ni postajal prav nič svetlejši, nego vedno bolj temnejši, doklef Baposled ni popolnoma ugasnil. Ko je po vseh neuspelih naporih višji kustos sporni Njegovemu Veličanstvu to nesrečo, se je monarh silno razžalcSil. Zvijal je roke kakor navaden smrtnik in ves četrtek ni hotel zavžiti ničesar razen goseničjo klobaso z gobami. Drugi dan je podpisal demisijo celega kabineta, ukazal tri ravnatelje v ministrstvu dvorno garderobo zapreti in obesiti deset dvorskih čuvarjev. Ali vsi ti ukrepi niso pomagali. Nasprotno. Ravno radi teh ukrepov je prodrlo poročilo o žalosti Prišleca I. v sosednje države. In nekateri bližnji nečaki so se pripravljali, da prepotujejo obmejne province. Zato so demisijo kabineta preklicali, izpustili tri ravnatelje iz ječe in obžalovali, da čuvarji na ve-šalah niso hoteli več oživeti. Pa so zato določili podpore za njih sirote iz monarhove privatne škatlje in sicer tako, da je 6.60 M (šest mark in 60 pfenigov) pripadalo vsaki osebi. 1 Kakor prej ni pomagala jeza in ukrepi^ tako tudi sedaj izkazana milost in dobrota nista ničesar zalegli. Kralj je postajal vedno bolj otožen in je naposled izgubil apetit. Telesni zdravnik je vzdrževal njegove moči samo s pomočjo klistirja. Nekega dne je prišel v grad siv, bradat puščavnik, ki so ga povsod poznali kot zvezdogleda, ki zna čitati iz planetov kakor iz časopisov. — Mimo čuvarjev je prišel v prestolu o dvo- je bilo lahko združevati vse nrt.deče rano, kjer se je kralj Prišlec I. v vsej samoti udajal skrbem. ¿lane naselbin», v sferah ideal- Ko je zagledal sivolasega bradatega puščavnika, oprtega na nL?* boja " ¡zboljšanje delavskega položaj s, sa dossgs pravic ta imsstrji nje izobrazbe na podlagi razrednega boja. Imeli smo sicer že takrat v svoji sredini razne narodne odrešenike, kateri so se neprestano trudili uveljaviti "napredek" na podlagi "nestran-karstva" in raznih "narodnih" idealov. Toda takrat so bila takim patriotom tla neugodna. V svoji previdnosti niso nastopali odkrito in so Ko je naposled prišel s pogreba domov, je šel v zakladnico. Vzel je škatljo. Vendar se ni mogel odločiti, da bi jo odprl. Sukal jo je na vse strani, si ogledoval okraske; očistil majhen madež, jo je odložil, a zopet naglo vzel v roke ter jo z naglo kretnjo odprl. Dragulj je ležal pred njim — ugasel. V tistem trenutku nekaj zašumi. Kralj se obrne, pogleda .. . Iz temnega kota zakladnice se mu bliža zvezdogled, opirajoč se ob palico. — Lagal si, starec, je zakričal kralj. — Nikdar nisem lagal, o kralj! Ti sam si kriv, da je ostal moj nasvet brezkoristen. Zakaj ti si iskal žive sile samo v grobovih. Ametist v tvoji kroni je ugasnil za vedno. Nič ga več ne oživi. Ali okrog tebe je vse polno draguljev, ki jih ti sploh ne vidiš. Poglej, kaj sem našel pred vrati tvoje palače! In starec je razklenil dlan svoje roke in pokazal majhen kamen, ki je blestel kakor najlepši briljant. — Kaj je to, je vprašal ves začuden kralj. — Potna sraga enega tvojihsužnjev. Potna sraga človeka, ki je klesal granit za spomenik vojskovodju Strahoti... ga Je «(lavni odbor pred dobrim pol letom odpovedal, ker ni «prejelo pogojev, ki so mu bili dani v smislu kon-venčnih «kl«->ov. V sled tega se napada glavni odbor, češ da je vse sakrivil, dasiravno je ki bi rad, da v naselbini delujemo rs- **#**********#***a**###### zumno in da medsebojna nesoglasja rešujemo kot se »podobi za ljudi, kateri imajo pottene misli in namene. Popustljivost treznega «loja in odmikanje boju ps ni bila prava takti baš ta glavni odbor mnogo preveč ka, ker se je medtem povodenj strupa Mtrpen in vse premalo odločen v boju. razširila, in ako si hotel ali ne, bil Vztrajajoč atrogo pri vseh določbah si prisiljen, da v tem strupu plavaš zadnje konvencije, je predložil lastni- ali pa mu gradil jezove. Milwauška ku glasila -o konvenciji odobreno naselbina postane zopet zdrava, kadar University Market SLOVENSKA MESN1CA ANTON M. JUltCA, Jastnik * Se priporoda. 16647 L1VERNOIS AVE., DETROlTL MICH. { Tal. Univarafty 2-1773 --------- „ »uurcuj, uuvurenu iiMciumi i?o«iane zopei zdrava, kadar pogodbo, dasiravn» je ta lastnik pred docela izsuli mlake, katere so nastale $ i ********* vsem, delegati izjavil, da ne sprejme v nji Tisti, ki to žele, naj pomnijo, " 2ivel nai prainik točke, ki določa, da mora glasilo pi- da cilja brez boja ne bodo dosegli " DD.,V "" ,, sati v smislu načelne izjave in spre- Sp.rt.k " PRVI MAJ! jftih rt-MjIucij. Odporna točka j.- re- ---_--¡j m* m - m*rnwm solucija, s katero JP£S. priznava so- ¡************************** «! KlUD lti lli JSZ* cialistična načela in potrebo razred- * * * Kako je pri nas "S nega boja, točka torej, katera je uti-snila organizaciji pečat naprednosti in zdravega mišljenja članstva, točka, pod katero ae je JPZS. razvijala vsa ta dolga leta in dosegla tako velike uspehe. Drugo sporno točko (tvori določba, da «me glavni odbor spremeniti glasilo, ako urednik ali lastnik glasila ne vrši svojih dolžnosti, ne deluje v prid organizacije in ne piše v smislu točk določenih v pogodbi. Se le, ko je laatnik glasila odklonil podpis in sprejetje predložene pogodbe, je glavni odbor h a* topil in preklical glasilo, toda la*-:!: ga fce vedno ogla«* za gasilo JPZS. in ga pošilja članom^asi-' ravno ga ogromna večina noče plačevati. king lumber co. Priporoča svojo zalogo stavbin-skega lesa in drugih potrebščin CH1SHOLM, MINN. Tal. 747. IIIMMI Milwauka«, Wis. — Vsled velikega 20 let takozvanega narodnega življe- socialističnega udejstvovanja v na- nja. V odgovor so padali očitki: "Ali Sem mestu se je naša naselbina raz- se naj sedaj vležemo v grob in opu- vijala v popolnoma drugačnih okol- stimo vaako delo?" Pojasnila razum- ščinah kot sose razvijale druge ši- nih oseb, da imamo druge, višje na- rom države. Baš tiste čase, ko se je loge, naloge kot delavci, K«*erih dol- ^ . . ------ pričel v Milvvaukeeju me?i sebičneii iz "narodnjaške" kli-elavci. Zašli so nekam ke* ki Je vP»la. da politika ogroža or- skim" in "nepolitičnim" evangelijem, '^©«ječi nadvHiv in službo v organiza-a tudi tedaj brez vidnega uspeha. oi«*>ii ki »e je od nekdaj udej- Nato se je začela "trajna" prospe- «tvovala v prej opisanih narodnjaških riteta, ki je narodnjaštvu odprla bolj bojih, — tej osebi so se pridružili še gladko pot. so še vedno delavci. Zašli so pekam "višje" ter očitajoče zrli na one, ka- |g»nixadJo, dasiravno je ta organi-teri so ostali zvesti svojim načelom. zac'j« pod vodstvom onih .ki se niso V tem času se je pričelo zelo in- sran™vali priznati, da so delavci, do-tenzivno delovanje za naš "veliki vt'like uspehe in postala gospo- ideal", za Slovenski dom in to je v (,Hrsko H2% solventna. Storila je glavnem povzročilo vse kasnejše boje 8'.,no veli^o dobrega v naši naselbini in sedanje žalostne razmere v naselbini. Kot urednik takratnega tukajšnjega časopisa "Vestnika" sem se zavedal, da bi bilo koristno za moj žep, Napredovala *e stalno baš zaradi tega, ker je priznavala socialistična načela. Iz malenkostnega osebnega prepira, po zaslugi glasila, katerega urednik ako bi krmaril politični čolniček ne- Je slopo z««topal interese narodnja ških frazarjev, se je ta boj razširil do skrajnoa:i. Danes se ta klika še vedno bori, dasiravno se je članstvo izreklo proti takemu glasilu, in četudi kako po sredi in skušal zadovoljiti obe struji, kar se mi je tudi večkrat namignilo. Ker sem slab "biznizmen", nisem poslušal več ali manj dobrohotnih nasvetov iz enostavnega vzroka, ker nisem veroval ne v narodnjaške fraze kakor tudi ne v izvedljivost "velike ideje" Slovenskega doma. Toliko o tem. V naselbini pa je nastopil nov od-rešenik z vsemi lastnostmi dobrega trgovca in dober mešetar "narodnih idealov". Tako se je vnel boj, čigar posledice čutimo danes vsi. V naselbini je zavladala brezbrižnost. Složnost je izginila, razen med onimi, ki so Ae zvesti starim idealom in so ostali ali pa se pridružili še le sedaj vrstam raz-rednozavedne^a proletariata. Skoro dve leti in pol je od ča. .«»> ».» t »•.. L«i %».. v t 1 l__ m 1 narodom, med tem ko drugim in člo- j obogateti na račun tisočev drugih, veštvu v splošnem sploh škoduje ter seve, če ima za to potrebne zmožnemu pripravlja pogubo. Nekateri ce- sti (če je dovolj premeten in krut), lo želijo, da bi se človeštvo povrnilo se človeštvo kar ne more otresti in nazaj v primitivnejše življenje, češ, da bi potem bilo srečnejše. Ti se seveda motijo, kajti tudi davni pred-namci, ki niti sanjali niso, da bodo nekoč stroji opravili večino fizičnega stroje postaviti v direktno službo člo- , i9vrie,r\* nrestouke * dela, ki so ga oni opravljali sami h veš.va, da je človeštvo samo in edini «ece izvršene p* F «nnlnih dostikrat morali napreči vse svoje te- lastnik vseh produkcijskih in distri- Javnih nasilstev 45, spuuim lesne sile, niso bili zadovoljni z ob- bucijskih sredstev, da mora privatno posilstev 25, umorov ill detO- ^aIoA;».; 'ur iih dlcnšuli iz- lustnvMnip t»-h tiriiKiiiinrkdv Mrcneha- -- ...... - bi stavilo na stališče, da je treba VStí I ne "izkazuje v prošlem letu sle- USUClt-llJ, v.v.wav.v f" J........... , fy zadovoljnost, vzdihovanje in prekli- seJnem oziru še zmerom daleč za odprav telesnega piOflU pit- njanje za izboljšanjem iivljenskih tehničnim napredkom, ima človeštvo greškov in prestopkov javnega razmer v vseh ozirih. Človek je zme- danes več škode kakor koristi od re(ja jn mira 427, proti urad-rom skušal najti način, kako se izne- vseh svojih tehničnih pridobitev. I ni m dolžnostim 21, proti var- nna P, Krasna: PROLETARCI! (Posvečeno delu.) Nas je milijone, mi smo človeštvo. Mi ustvarjamo čuda, presnavljamo svet. Nas znoj rosi polja in rudo pod njimi, škropi po kolesju in po tovarniških tleh. Mi usmerjamo pota vodovjem silnim in k pokorščini ukročamo divje zveri; mostove gigantske čez veletoke gradimo in sekamo skalovje mogočnih gora — njih osrčja predremo in tir položimo, da hiti voz železni v daljave sveta. Mesta prelepa po zemlji gradimo in ladje ponosne, ki po morjih ibrze. Zrakoplove, kot ptice po zraku leteče, zgradile so žuljave naše roke! Mi cvetje in drevje po parkih gojimo, vse vrtove razkošne, naš znoj rosi; ves kinč, ves sijaj, ki palače krasi, smo ustvaril^in tjakaj postavili — mi! Z razumom in delom mi lepšamo svet, in ustvarjamo čuda, nešteto krasot. i A mi proletarci pa v bornih seliščih, cesto v pomanjkanju in bedi živimo, in četudi zgradili smo tisoč palač, razkošnih in toplih, mraz trpimo . . . Čemu, proletarci, tedaj naš trud, naš znoj? Za skorjo kruha? Za streho borno? Mar je to vse, kar privoščimo sebi? Kdo pa bogastvo uživa, kdo jemlje nam »trd in se nam smeje, ko davi nas lakota, smrt? . . . Ha! Troti brezdelni na panjih sedijo, s strdjo naših žuljev se brezskrbno gostijo! In mi milijoni molčimo, ha! mi se peščice trotov bojimo! Mi, ki ne straši nas silno vodovje, mi, ki ne ustavlja nam poti gorovje; mi, ki ukročamo divje zveri — pred troti molčimo, kot da smo brez moči! A dan pride, ko ne bomo molčali, ko bomo mi lastno si usodo kovali-- Saj nas je milijone, mi smo človeštvo, mi ustvarjamo čuda in presnavljamo svet!! Predavanje v Latrobu, Pa. V četrtek 7. maja ob 8. »večer bo predaval v Italijanski dvorani na Alexandria St dr. Wm. Van Essen iz Pittsburgha o temi, "Ali so socialisti sposobn", kadar dobe upravo, koristili ljudstvu?" V potrditev vprašanja bo kazal na platnu slike mesta Dunaj in njegovih ustanov, ki jih je zgradila socialis.ična uprava. Tukajšnji rojaki in ravno tako is okoliških naselbin so vabljeni na to predavanje, izpopolnujte svoje obzorje!—Vstopnina na predavanje s slikami je 25c. Mary Fr« del *************************** • _e Kukman Bros. i; Grocerija in mesnica. * Sveže in 'suho meso klobase, perutnina, fina ajdova moka itd. vedno v zalogi. Se priporočam«. 1901 W. 22 n d St., Chic&go, 111. Tel. Canal 0672. t * **************************r Tel. Canal 6777 William ß. Laurich slovenski odvetnik URADI: 1*9 W. Madison St. 2214 S. Lincoln St. CHICAGO, ILL. JOE KUKMAN Prvovrstna grocerija in mesnica. Sočivje, domače klobase, ajdova moka. Na drobno in na debelo. Se priporoča. 1837 W. 22n d St., Chicago, 111. Tal. Canal 5634. Prvomajski pozdrav slovenskim delavcem! LEBER - JEWELER 3817 W. 26th Street CHICAGO, ILL. 6504 W. 22nd Street BERWYN, ILL. Za kakovost dela in dobro postrežbo kličite CANAL 3500 Skušnja vaa bo prepričala da je PILSEN LAUNDRY CO. Najboljša slovenska pralnica v tem «neetu. 1158 W. 18th St. Chicago» 111. mobilov pa je bilo 48. Drugih vozil je bilo prijavljenih 12, odpavijeno 1. Izgubljenih predmetov je bilo prijavljenih 550, v skup- biti težkega fizičnega dela ter na m Ampak to stanje ne bo trajalo .. .. . . fi vftrniwt; način olajšatisvoje življenje. Najprvo večno. S:roj je rodii kapitalist* t^O&tl Življenja 4, proti varnosu je udomačiFUvali, da so opravljale ^ stroj ga bo tu,|i uničil. Kapita- zdravja 1, proti telesni varno- delo zanj, potem ši je našel sužnjev, iizem je \e nekaj začasnega, nekaj, isti 30, proti javni varnosti 15, ____ . _ da so delali mesto njega, nato se je kttr je moralo priti in kar se bo mo- vlačugarstev 116, prestopkov nj vrednosti 198,000 Din. Naj-prijel fevdalizma in tlačaistva, do- ralo uinakniti novemu gospodarskemu zajrOIUI 0 posesti in nošenju ¿enih predmetov je bilo prijav- kler ni končno iznašel stroja, ki je in socialnemu redu, novi družbi, no- .IU " .. i .V.u irvi v «u.inni vrednosti imel ceneje in hitreje opravljati na- vi dobif ko bo ČIovek imel atroje v orožja in razstreliva lo pre- iJenlh 4v skupni vreanoKi porna fizična dela, ki jih je dotlej svoji oblasti, ko ne bo več suženj stopkov zglasilnih predpisov 112,523 Din. Najdenin preu- moral opravljati človek sam. To, za- strojev kot je danes. To bo prišlo, 174, prestopkov cestno policij- metov je bilo vrnjenih lastni- četek strojne dobe, bi moral pomeniti ker mora pri»ii ker tako veleva želez- skega reda 1848, prevozniške- kom v skupni vrednosti 40,516 začetek nove, srečnejše dobe za člo- ni zakon ra2Voja in napredka. , • avtomobilskih Dred- Hin veštvo, dobe, v kateri bi moralo biti AmDlik kdai" Ne preje, dokler s" ieda 111 a\t0m0DU8Kin preu Uin. livljenje ljudi lažje in znosnejše, ^one^e svojKvic. ki jih pisov 1027, prekoračenja po- Poslovanje zglasevalnega u-kakor je bilo življenje ljudi pred to daIU,a masam ijudi kratijo nekateri licijske ure 160. kaljenja noc- rada.—Za bivanje V policij. ...-----—* . i- -" iStopkov skem okolišču je bilo prijavlje- nih 83,500 ljudi. Denarnih zavodov je bilo v Ljubljani 73, obrtnikov, gostilniških in kavarniških obratovalnic ter raznih drugih sorodnih zasebnih podjetij in zavodov 4039. Od teh je med letom priraslo 60. Naslovov je bilo izdanih 27,- kukor je bilo življenje ljudi pred to danes masam ljudi kratijo nekateri licijske ure 160, kaljenja dobo, zgodilo pa se je baš nasprotno: uzurpau>rji, samopostavljeni nasilniki nega miru 776 ill presto] začetek strojne dobe pomeni za člove- in izkoriščevalci ljudskih mas ter si kro^Iljarskega zakona 56. štvo začetek mezdnega suženjstva, ijjte tudi izvojuje! In činVprej pride ^ . nriiAvlienih TODOV tat-kratenje in teptanje najeiementarnej- do tega? tembolje za človeštvo. fcKOfla prijavijeuii» . ših človeških pravic, dobe brezprimer- Mi ne ^emo videti v napredlku vin, poneverb in goljullj znanega izkoriščaija in izmozgavanja ce- tragedije, ker ta leži le v nenapredku, ša skupaj 2,310.180 Din, oško-lih ljudskih mas po nekaterih posa- v mistilni zaostalosti, v hlapčevski mi- dovancem poneverjena Škoda meznikih, ki jih imenujejo kapita- 8einosti. Te se moramo otresti in Prvomajski pozdrav! Tel. Roosevelt 3408 Na domu Rockwell 8740 LOUIS J. ZEFRAN prvi in edini SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD i Se priporoča rojakom v Chicagi in okolici. Avtomobili in privatna ambulanca za vse slučaje. Na razpolago tudi kapela. 1941 West 22nd Street Chicago, 111. ¡S ... .... imenujejo kapitu- sein0sti. Te se moramo otresti m , Dj" šk()da povZroČe- liste. Človeštvo je prišlo izpod dežja okušati do^teti, kar smo zamudili, da ^ ^ ^^ gU)rUcihf ki pa niso škode še povrnili 1,464,-133 Din. nepovrnjena škoda, pod kap. bo napredek vsestranski in da bo Ali je temu vzrok napredek? Stro- "tragedija napredka" čimprej poko ji, ki jih je izumil človek, da prevza mejo težko fizično delo namesio njega? Ali so stroji krivi, da se človeštvo «lanea nahaja v silni krizi, ki nima primere v zgodovini človeštva? Kriv je človek sam. Zakaj? Zato, ker se je trudil predvsem za napredek na strojnem polju, na miselni Joseph »noy 000, od teh zasebnim strankam pana. Dan tega "pokopa", ki bo________ _____ _ _ . , značil konec krvavega kapitalistične- pOVzročena po neznanih storil- 9000 in raznim uradom 18,000. ga režima in začetek nove, ^ečnejše 433,712 dinarjev. ~ ' dobe, v kateri bo vsak človek, ki bo ,pa ' T . • K: izvršil svoje dolžnosti napram družbi, OdgOIlOV *Z Ljubljane je bl-deleže i vseh pravic" kot ostali, pri- lo 159, izgonov IZ I^jubljane haja in mi proletarci moramo biti tujezemcev 31, samomorov 26; pripravljeni nanj. podku-sov samomora 31, smrt- zato: na fel®'bolišiTroi' i nih nesreč 17, drugih nezgod ^>eir 92, požarov 20. Iz policijske statistike tudi posnemamo, da je bilo lani v Anôdinc Zaitz CHICAGO, ILL. H************************** * WAUKEGAN CLEANERS J J AND DYERS J Čistim-o moške in senike obleke. * Hitra in dobra postrežba. J Odvažamo in privažamo na dom. C. S. P. S. HALL Joseph Cerveny, oskrbnik. SE PRIPOROČA SLOVENCEM. Dvorane na razpolago za igre, veselice, bankete Prvovrsten oder z moderno opremo. Klub št. je predstave v tej dvorani. 1126 West 18th Street Tel. Canal 6250. itd. 1 ima svo- Chicago» 111. j r J ANTON V1Č1Č V WISCONSlNU. V naselbinah v VVisconsinu je na agitaciji za Proletarca in JSZ. s. Anton Vičič. Člane zveze in prijatelje lista prosimo, da mu po možnosti pomagajo pri tem delu. Tujski promet. — Tujcev je bilo v Ljubljani prijavljenih 55,791, od teh iz Slovenije 24,-552, iz Zagreba 3744, iz ostale Hrvatske 3019, iz Beograda 1417 ,iz ostalih krajev kraljevine 4462, iz Češkoslovaške 1926, iz Rusije 128, iz Avstrije 5734, iz Nemčije 3379, iz 614 III. Tenth St., Waukegan, ? Tel. Ontario 7373 ^MlyWWMMWMMMWWWWWMMWMWWyMVW' W************************* 1 é - FRANK FLORJANCICH TRGOVINA Z 2ELEZNINO. Zaloga barv, šip za okna, potrebščin za dom, gnojil za vrtove, semen itd. Ljubljani nanovo prijavljenih Ogrske 515, iz Italije 2960, iz 195 osebnih avtomobilov, to- ostale Evrope 1187, iz Amerike vornih 77, sanitetnih 1, avto- 43, in iz drugih delov sveta 74, omnibusov 7, odjavijenih avto- skupaj torej 55,791. Tenth Street Pharmacy Zdravila, tobak, sodavica, revije, slaščice in toaletne potrebščine. — Se priporočamo. 124—lOth St.. No. Chicago, III. Tel. No. Chicago 4959. Joeeph Snoy ')• agitaHor Proletarca, ki «e je sa to tUlo poeebno «avael. J« vztrajen, vljuden v nastopu, argumentira prepričevalno, porablja «voj bu-mor, katerega mu ne manjka, in ¡«ni« uapehe. Proletarca jo »«lo raaiiril celo v takih naeelbinab, v katerih prej ni imel »koro nikake cirkulacij«. Kadarkoli utegne, pa gre na agitacijo. Ako mu v tovarni H»oroče: ta teden bomo e imel referat e agitaciji sa delavski tisk. Tone Sellškar: Rudarsko mesto SOLNČNO jutro in vihare« večer in sladka noč in žalostni dan, ko smo ločili od senc se v svetlobi »veta. Poje in hrope želemo dvigalo in stroji v izhodu delijo nas vse, ki smo eno, v nešteto ljudi. Ddprte gore — pod njimi je mesto, življenje — in cesta, mejnik, visoko obzidje, straža in znamenje, luč in svetilnik dvojih svetov. Črno in belo, dve duši nas vseh, ki smo eno od početka vekov. Palače in bajtel Svetloba in senca! Svilene oči za kristalnimi okni, otekle trepalnice pod mrzlim obzidjem — toda jaz vem: Je žalost na levi, je žalost na desni, bolečina ob rojstvu in smrt vsepovsod. Vsi eno! • . • Le cesta, mejnik gre v nas m nas žre. Večna enota iz človeka v dva: Sila in suženj! Palače in ibajte! Na mejnem obzidju, na stolpu vihrajoč — kakor prapor na jamborih morskih piratov Mrtvaika glava v črnem dnu. i KATKA ZUPANČIČ GOODMAN ELECTRIC Max Goodman, lastnik Električne naprave vseh vrst Delo jamčeno. 622 Tenth Sti., Waukegan, III. Tel. Majeetic 2975 ************************** James J. Lyons KLOBUČAR. Zaloga moških in deških modnih potrebščin. 18510 Blue Island Ave., CHICAGO, ILL. i * * ***************************************************** Zmerne cene. Prvovrstno blago. 40 N. Harlem Ave. Riverside, 111. Med 32nd St. in C. B. Q. postajo. § Tel. Riverside 2376. Prvomajski pozdrav! I)r. Ä Mrs. John J. Zavertnik Katka Zupančič je znana literarns delavka. Je »o-tmdnica Ameriškega družinskega koledarjs ter prvomajskega Proletarca. Snov za svoje povesti in pesmi zajema iz proletarskih plawti. Doma je it Belokrajim*. V starem kraju je bila učiteljica. V Ameriko je priila po vojni za svojim soprogom Jakobom, ki Je v Chicagu potoni uradnik. Kadka piše lopo knjiftno slovenščino. Njen slog v pesmih In črticah ni samo lep, da ga človek čita s ulitkom, nego tudi selo izrazit. James Ptaszek LIBERTY MEAT MARKET Sveže in prekajeno meso in perutnina vedno v zalogi. Cene zmerne, postrežba točna 1968 W. 22nd St., CHICAGO, ILL. ZADRUŽNO PODJETJE Wankegan - North Chicago Co-operative Association, Inc. Tel. No. Chicago 466. r Grocerija, sveie in prekajeno meso in vse druge potrebščine. Okrog 400 druiin se poslužuje svojega zadružnega zavoda, katerega lastniki so delničarji in odjemalci. Nad $200,000.00 prometa v letu 1930. Delavci, kupujte »voje potrebščine v delavskem podjetju! WAUKEGAN-NORTH CHICAGO. ILLINOIS A JUGOSLAV WEEKLY DEVOTED TO THE INTERESTS OF THE WORKERS PROLETAREC OUR AIM: ORGANIZATION, EDUCATION, COOPERATIVE COMMONWEALTH = NO. 1233. Published at 3639 W. 26th St.—May-Day Usue CHICAGO, ILL., APRIL 30, 1931. Subftcription $3 per year. VOL. XXVI. Our Youth in the Battle for Progress I •_ By Donald J. L^otricH A SIGN OF THE TIMES rThe progress of our movement, among the younger Jugoslavs in this country, has shown a marked improvement during the past year. There is not the slightest doubt that a great society, because all your friends there and your relations are would not become strained. But once our young members thoroughly understand the cause of Socialism, and the goal for portion of it can be attributed which we strive they will unto the present deplorable con- derstand that they are perform-ditions. Ye&U^at is not true in ing their greatest job for man-its entirely. Apparently our kind. They will then exert young men and women have every effort to recruit others utilized their ability to greater for their cause and when the advantage. Their efforts have day approaches to sweep So-been consistent and their prac- cialism into power the greatest tices surprisingly well conduct- satisfaction will be theirs, ed to assure an ever increasing We must understand that following. They have delved capitalism is stubborn. While into the problems of the work- we gather our forces capitalism ing class like veterans and js not asleep. They too unite never evaded the true issues, reactionary minds to fight and Indeed not, the issues were met prolong the life of capitalism, competently and squarely. In- Excessive profits, graft and the jurious attacks were repelled other spoils of their system are successfully, on more then one tempting inducements. Don't occasion, with polite explan- they operate the City, State and ations of facts and evidence Federal governments? Don't thereby bringing the message they pad payrolls? Don't they of our cause to an immense frame on innocent men and audience. women to extoll money? Don't Our young leaders so con- they share in the profits of the vincingly and completely out- booze ring, vice resorts, gam-classed and outpointed the fol- bling and other rackets? Don't lowers of the Capitalist order, they steal on public contracts? in two recent controversies, so And where does all that money that if they had done nothing go? To keep the crooks and else, that alone would stand out grafters in power so Capital-as a brilliant achievement. But ism can exploit the workers, we also know that our folks Yes, we have such people were most active in the fulfill- among our own nationals too. j ment of their community pro- We cannot and do not blame grams. We know that intere^ the poor suffering individuals 1 ing educational plays and who do not know better, but we dramas had been staged by do blame those who urge and I them. That they participated mislead our people to devote : in the appearances of various their time and efforts against musical aocieties, recitations the cause of the workers, for and speechtnaking. Yes, the we know that such leaders look "nucleus" of the progressive not to bring their klan from forward looking youth element these repeated miseries but Among the Jugoslavs of this merely for what might be in country is found right in our the spoils for them. Beware, midst. you ill-gotten irresponsible lead- It is due entirely to the ers! When the workers learn of Socialista and Progressives that unemployment insurance bills your treachery and trickery hey will rise in their wrath and embodying the greatest consi- cast you to seclusion, forever, deration for the workingman, Iou will deserve nothing better, his wife, and his family, have Knowingly, you deliver your been presented, introduced, de- klan to the "Kingdom of Gold", . fended and debated in various for greater exploitation. Know- workers; capital in U. fc. A. as State Legislatures. Thic "nucle- ingly, you betray your klan to secure as ever; the abdication us" of ours asserted itself into the "Prince of Graft" for great- of an°ther "jjig; the positive How Long Will Young Generation Remain Indifferent to its own Future ip-p^ofit modern the struggle to arouse the sentiment of the laboring class for these measures. That unemployment insurance is desirable, no woUter will deny. That it is necessary, the "present chaos" is sufficient proof. That it is er plunders. Knowingly, the success of the Russian Five "Duke of Rackets", over your Year Plan; other governmental sanction, bleeds the life of your reversals. All of these have an klan. Yes, you permit it. More imPortant bearing on every one than that. You lead your klan of uts and our future- *ou ^ok to "scrap and squabble" with at the monstrous world and it hose who do not adhere to your seemlso bl* and bruLtal; And just, is depicted from the com-(tactics. You want confusion, Xf perched on top parison of mankind and ma- illiteracy and dissention. You ^f8 b chinery and equipment. And prosper from all this but you relationship brings us to such just as our "nucleus" has had better annex your piles now an important position so as to-hands.— advocated and propagated un- because the workingman is be- ¿fJ^l A ^T™^ T * n<>t ^u ^ employment insurance this coming saner and wiser every- and commendale.Our thoughts son why our youth should not ^nucleus" has just as strenu- day and the young generation * e not "Refined and secluded, accept the tasks and battle the pressed openly and freely, without any reservations. And youth is looked upon to master and control this monstrous and brutal world. Everywhere the indicator points to youth, especially dp the elderly gentlemen stress the theory of youth. Every hope is placed in you— youth. The elder folks, yes, they are still with us and will remain. But the bulk of the burden is being placed in your ously urged other social is K°ing to supplant you with a changes. Our youth in Michigan new order. They will displace were the only Jugoslav youth y°ur dogma with honesty, right-to come out openly against eousness and decency, capital punishment. It was Young folks, a whole lot is abolished. Our youth in Wis- expected of you. Much de-consin were the only Jugoslav pends upon whether you will youth to openly advocate public be able to shoulder the burd-ownership and distribution of ens and maintain the militant power. Such a bill was approv- spirit and discipline that is so ed by the Legislature. Our essential to a unified organiza-leaders in Pennsylvania were tion. You will-^you must. Be-the only Jugoslav youngsters cause capitalism and the re- Not at all. They have been ex- ¡challenge of the forces of might even with all the odds against us. Our youi^g folks are doing that. We must not lose any time to build this "nucleus" into a powerful machine which will organize and deliver the nothing should stop us from recording an overwhelming increase in activity and membership for which we all can be jubilant on our next May Day. Once you tfet going nothing young Jugoslavs into the ranks can suppress you,so let us make of Socialism. We must take the interval between May Day advantage of every opportunity to speak and write for our cause. We must continue even to a greater extent to participate in plays, programs, debates and discussions. We must not shirk our duty at any time. We must concentrate our work and plan together in harmony. If we follow our true course 1931 and May Day 1932 the most outstanding in the history ot our Federation. The revial has been started. The young have been enlisted. They will be equal to the task. They will strive to put an early finish to the aristocrats who have made life so miserable for the workers. This Post-war Generation and Our Time * ^»f Will it be Able to Find a Way Out? Ï ' w HEN 1 watch the young people of today in the dance halls, at the foot- that dared to openly attack actionary leaders are so imburl- ball games, on the street, going Pennsylvania's "iron police" ded in their aim to destroy you to school, etc., 1 often stop to no unemployment. No, espe-the "Cdwacks", and the "iron and the working Class move-¡think: What may we expect cially not for young people, for police" were done away with, ment, you must formulate an from this post-war generation? they will be needed in the receiving more education than j insure their children a better Ours are the only young Jugo- incorrigible "nucleus" to repel Will the youth learn anything trenche* and elsewhere where any generation ever did, but future. All this because there slavs who have been active in every and all onslaughts. Be- from the experience of these the monster, war, may call not the kind of education it >s an overproduction of boys By Anna R. Krastia and the time is ripening • abolishing the causes of war. Young people of today, however, seem very indifferent to such things, yet their future depends on just such things!— The post-war generation is one, rapidly. War causes are developing fast. Some see, a remedy in that: plenty of work, education, they are forced to depend on their parents for support, instead of being able to make a living for themselves and help their parents, who sacrificed so much in order to urging the passage of the unemployment insurance bill in Illinois. All of these social changes will benefit the entire working class. We are justified in classifying our youthful leaders as the backbone of the organized Jugoslav workers. It is not an easy matter to forsake old traditions,to join a new order and then viciously attack and condemn the capitalist system. It is much easier to be agreeable with even the old cause some of our opponents hard times? Then I look back|them. The inventors of war really needs. The schools of to-i and girls who were educated are striving to batter down the into the days when another "horrors" have been very <\ixy are under control of the with hopes that they might ac- morale of our people we must young generation "danced',' to thoughtful, we are told, and as system which can produce an quire "white collar jobs", counter their actins, with effi- the tune of buzzing bullets, a result the cultured people too enormous surplus of everything Unfortunately, this post-war cient educational work. We shrapnels, and other death car- may be killed in that "next without a thought to who is generation, brought up on the must discredit their unjust aims' rying war instruments. Another war" — in the real war and at going to consume. Because they illusions of individual chances and purposes. We must con- question arises in my thought: home. * are controlled by such a system, of success, finds now that tinue pounding away at the de- IWhat has that generation learn- This wouLd, of course, reduce we have any number of so- everyone cannot succeed under mand of a better life for the ed from the sad experience? the population greatly, and called educated young folks the system that requires hund- producer and we must never let The present crisis the world those who may survive will not who are not only doing very reds, sometimes, thousands of up until we have succeeded in over answers: NOTHING! have unemployment for awhile, common jobs for exceedingly J&ulwres to make one individual all our attainments. Our so-called civilized world But you and I wish to live, and low wages, but are in great really successful. Among those Here we are, on May Day is all set up for "the next war" the best way to assure our liv- many instances unable to secure marked "unsuccessful" are 1931. A gloomy outlook for the as soon as the time is ripe for ing is to try and prevent war, by employment. With all the found plain, common laborers, dkilled workers, brilliant students, in short, clever and dumb people, educated and uneducated. And the successful individual does not need to be actually gified, for it does not take much intelligence nor knowledge to get the herd into the old stall. But try to get it into a new one; it will resist until it finds that the new stall is really better and more comfortable. In the eyes of capitalists, we are not considered much more than a "common herd", and the younger the herd, the more they try to keep on the old tracks that lead into theiiw^cofit yielding old stalls of slavery. This post-war genefl ion is being led blindly towards inevitable distress, which may prove even worse than predicted by the farsighted or radical economists. How long, then, can this young generation remain indifferent as to its own future? If it chooses to, until it dies from starvation amid the great surplus of food and abundance of wealth which was gathered together by the workmen of the world, but which is owned by a handful of "successful" capital* ists because the workers, the majority of them, are still saturated with the humble sense of their fore-fathers who slaved under the feudal system and kissed the hand that twirled the horse-whip over their backs. it is expected, however, that the young generation, having so many opportunities to better their lives, will in due time respond to the call of those who are eager to help the youth construct a new system that will mean a real prosperity of all people. We are hoping that the youth, seeing the future holds nothing but misery in store for them, or perhaps a chance to die pf heroic death for the international speculators and exploiters,shall demand the right to live as comfortably as the modern technical improvements permit. If vigorously demanded, the national wealth will, as it always should, belong to the masses who are creating it,—to the workers of the world! This post-war generation can bring about the realization of many hopes that the laboring class is harboring, but is not yet able to come afront and demand justice. This generation can bring about peace by denouncing war and its propagators. By refusing to serve any army, by demanding complete disarmament of all countries. Finally, this post-war generation can live in comfort and luxury not known to any previous generation, because the modern knowledge is steadily finding new ways to increase our wealth. But if the civilized nations continue to improve only technically, then all this wealth will be of little use to anyone save the rich class. Unless people soon realize the need of strong labor organizations which shall protect their rights as human beings, new wars will burst forth and destroy the wealth that might have been enjoyed by millions of people in peace and contentment. Perhaps the young folks may think that we are expecting too much from them by asking them to join the groups of those who believe in equality for all. Yet if they consider that they still have the best of their lives to live, they will not think it boresome to combine their youthful pleasures with some serious thinking about their future. You will have everything, if you will work for it, but you are greatly mistaken if you think that it shall be brought to you on a golden plate. What is Socialism Socialism is Democracy in industry—it is industrial democracy. It is ownership, control and operation of finance, production and distribution by the workers and for the workers, or real producers. As the great movement for political liberty culminated a century and a half ago in the French and American revolutions, so today the Socialist movement is the world wide movement for industrial liberty and democracy. It is a movement to establish the worker or real producer as a citizen with elective rights in the control and operation of industry. The world is steadily evolving to Socialism through the growth of public ownership, the establishment and combination of real co-operatives, and through all real gains of the workers in industry and in the political field. It will come peacefully, constructively and legally this way, if the masters of the industrial system do not lawlessly attempt to block it. If its peaceful evolution is lawlessly blocked, it will come anyway. The Socialist Party represents the attempt to bring Socialism by peaceful, constructive means and to suppress lawless attempts against progress. The first step in the program of the Socialist Party is to educate until education and the logic of events create a majority that desire Socialism. The second step is for that majority to vote itself into possession of the government. The/4bird step is for that majority to use its governmental 'power to establish the public and co-operative ownership and operation of industry. The purpose of Socialism is to establish the liberty and sovereignty of the individual; establish ✓ a condition for the free and untrammeled development of the individual; abolish poverty; create universal plenty; place education and culture and the enjoyment of science and art within the reach of everyone; recreate the whole human race on a higher plane of unity; civilization and happiness. Release man from the brute struggle for existence to a higher sphere and realize his divine possibilities. Labor-Socialist International to Workers oi al[ Countries! Ma^Day 1931 On the 1st of May, in the ter- mament. Inseparably connect- ^ L I ___! . ... L. ! .. L * cm ull II .. J ... •« L. Vl>ia in.U is iUn /lufuliu. the The March of Youth By John Rok Does modern Youth realize the With wages being slashed, millions importance of the Labor Movement? of men and women unemployed, To this question the Jugoslav Social- people starving, still no action has ist federation at its last congress been taken by the government. How devoted a Jot of time and study. As much longer can we stand these wi.h ail organizations, Youth and how deplorable conditions? This financial to prepare them to carry on their and economic depression has already work has become a serious problem, existed for nearly two years. What A resolution at this congress was ad- is the reason for it all? Who is to opted in accordance of which English be blamed for it? Surely, the work-speaking divisions oi local branches ers produce enough so that all may could be formed. Since its adoption, j live a happy, healthy life with five such branches have been oigan- \ abundance of food and clothing, ized in the different states where a A government under which all this considerable number of our nationals misery is possible surely gives suf-live. ficient proof that it is not a govern- The first young group to organize i ment of the people, but of and for the were ithe youngsters of Milwaukee, followed by the Youth of Detroit and Johnsu>wn. Next in order was Cleveland and then Chicago. Each of these English Divisions works effectively witn its senior branch and (have shown splendid results for our movement. Today it is Youth's demand above all the ra.ifica tion of the Washington Convention on the Eight-Hour Da> and in addition to this a re duction of the hours of laboi which would adapt them to technical progress. On the 1st of May the workers of all countries will demonstrate :— Against Reduction of Wages! Against any Reduction of an 1 Unemployment Insurance! For an Increase in the Purchasing Power of the Masses! For Adequate Subsistence for the Victims of Capitalism! For the Progressive Reduction of Protective Tariffs! For the Five Day Week! Workers, Socialists! The Disarmament Conference, which has been awaited for ten years, has at least been convened for February 1932. This Conference will have to decide between peace and war, between equality in disarmament, which offers security to all, and competition in armaments, which would mean the squandering of billions and the preparation of new catastrophes. The fate of the Disarmament Conference will to a large extent depend upon the fighting spirit of the working masses, upon the pressure which they exert upon their governments in order to compel them to fulfill their promises of disar- ed with this task is the defensive struggle against Fascism, which is now carrying on its intrigues behind the hypocritical mask of the friend of peace and the champion of justice in international relations. The British Labor Government has shown that the power of Socialism in the world is the only hope for subduing military madness. Thanks to its efforts a first step towards disarmament "has been made. Whether further steps follow depends first and foremost upon the workers... On the 1st of May the workers of all countries will demonstrate :— Against Militarism! Against Competition in Armaments! Against War! For Disarmament! For Peace! unity, when the whole of the class conscious working class will unitedly take up the fight against the class enemy under-the banners of international Socialism. The awakening of the proletariat in all the continents of the world will bring new millons of working people into the Socialist ranks. On the 1st of May the workers of all countries will demonstrate :— Against Fascism! Against Reaction! For Democracy! For the Unification of the Proletariat! For the World Wide Inter na bona II „ Workers, Socialists! On July 25th the representatives of the Socialist parties of all countries will assemble in Vienna for the International Socialist Congress. They will work out the strategic plan (>f the struggle for disarmament In the fight against Fascism and the demands of the work-and for democracy they will ing class for lessening the se-manifest their solidarity with verity of the economic crisis thfe Socialists of Italy, Poland, and the suffering created there-Jugoslavia and the other by, and grapple with the great countries under dictatorships,, problems of the working class and With the Austrian and struggle and of the defense of German Social-Democratic Par- democracy. The Congress will ties, who are in the thick of demonstrate the earnest deter-the severe fight for the Repu- mination of the workers of all blic and for peace. ' countries to make in inter- In this combat between the national solidarity the decisions forces ,of Fascism and of the demanded by the times and by working class the Socialists of the mission of Socialism, all countries find it doublv watchwords which will painful that the Soviet Gov Washington Views the Present Slums as a Jerger in Labor Age. 'Grave Situation". News note. A Voice from Detroit The English Division of club No. 114 The JSF.,- Deroit, is composed mostly of go out young Slovenes. We have about forty The Young Americans SNPJ. lodgt-will hold iheir 6tih annual picnic on Sundtfy July 19. Most of the members of the English Division of ~ naivuuwiua " »----,- . members oi tne R.ngiisn uivjbiofi oi Soviet Govern- from the Congress will be sup- members and our meetings are very club No n4 JgF als0 belong to this ' ment is misusing Revolutionary ported in the spirit and en- interesting. At the last meeting held iodge. justice ill an infamous trial in thusiasm which fill OUi; May April 10, three new members were • order to still further intensify Day demonstrations:—'- (initiated. Comrade Spendal and -- — • ' ' Against Capitalist Exploita- Oblock prepared a Hunco party and the fratricidal warfare among the workers themselves by an ignominious campaign of calumny. The workers are yearning more passionately than ever for the hour of proletarian tion! For the Socialist Order of never played Society! The Bureau of the Labor and Socialist International. Considerable criticism on the part of certain individuals has arisen1 also refreshments. A good time was throu rh the columns of the English who Bunco enjoyed by every one and many who Doi pr0sveta about the writing before were £f Sodaligt articles. It seems that A Real Bargain In Worthwhile Books! "DYNAMITE" $3.50 The Story of Glass Violence in America By LOUIS ADAMIC "AMERICA'S WAY OUT" 2.50 A Program for Democracy By NORMAN THOMAS "ROMAN HOLIDAY" 2.50 Novel By UPTON SINCLAIR « Total........$8.50 Yon May Have All Three for $7.00 were pleased with the game. At our next meeting a debate will take place. The committee for this arrangement has picked a good subject by which many interesting points will be made clear. We have planned to change the regular routine of business so that our meetings may be more interesting. Socials, discussions and lectures, following the regular order of business, will be in our opinion a successful experiment. On Sunday, May 10th at the Slovene Workers Home, our second Variety Program will be given under tihe auspice of the English Division. Comrade Oblock will direct a short play and a few other acts that are being prepared. Our principal speaker and guest, will be comrade Anna P. Krasna of Johnstown, Pa., who is a very active worker in our movement. She is a good iipeaker both in the Slovene and English languages. Tickets for this event can be purchased from any member of the English Division. Everybody is welcome. these disatisfied members haven't a* yet read -the SNPJ by-laws as to what kind of articles Prosveta ¿hall publish. Should they consult the bylaw?, it will • probably enlighten them that Prosve-. ta is bound to publish articles which are of benefit to the working class. More such articles can do much to enlighten those who are still buried with the thoughts that some day they will become millenaries by working for thirty cents an hour. Andrew Grum Jr., Detroit, Mich. ■»♦»»♦»»»»»»♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦•♦O» ' JOHN PETTEK Prvovrstni čevljar. Izvršuje vsa v čevljarsko stroko spadajoča dela. Cene zmerne, postrežba ORDER FROM 44 PROLETAREC" 3639 West 26th St. Chicago, 111. Frank Zbačnik Krojač, čistilec oblek, krznar. Odvaža in privaža na dom. 7310 Vincennfes Ave. Chicago, III. Tel. Stewart 1597. fcsMKiM • • mm m ai ■ ■ WEST SIDE BINDERY John Belohlavek, lastnik. Vezba knjig sa knjižnice in posameznike. Fino delo in zmerne cene. 1445 W. 18th St., Chicago, 111. Tel. Canal 2891. točna. 2459 S. Aver» Ave. Chicago, 111. We Guarantee Perfect Work and Prompt Service DRESSES Plain or Pleated CLEANED AND PRESSED SPRING COATS ■ SUITSor TOPCOATS or CLEANED AND PRESSED Any Garment Dyed Any Color and Pressed, $2.25 ALL DYES GUARANTEED FAST COLORS Men! See Those SUITS and TOPCOATS A wide assortment of Styles, Fabrics and Colors. and up PERK0 TAILORING CO. LULUK5 $25 HAN. 2295 831 W. National Ave. MILWAUKEE. WIS. Prvomajska manifestacija KLUBA ŠT. i, JSZ v petek 1. maja ob 7:30 zvečer, dvorana SNPJ., 2657 S. Uwndale Ave. CHICAGO* ILL. SPORED: 1.) John Kochevarjev orkester. 2.) Govor v slovenskem jeziku, Jočko Oven. 3.) Pevski zbor "Sava". 4.) Govor v angleškem jeziku, Arthur D. Gordon. 5.) "When a Feller is Out of a Job" deklamira Johnny Rak. 6.) Joseph Petek zaigra na harmoniko. 7.) Ah, mister Hoss, spisal Ivan Molek, deklamira Anna ' Hribar. 8.) D. J. Lotiirh o pomenu mladinskih odsekov klubov JSZ. DRUGI DEL. "BLACK HELL" One Act Drama Kv MILES MALLESON CHARACTERS: Mr. Gould ................................................... JOHN RAK Mrs. Gould...................................... KATHERINE BEUK Kthel, a hou.se »enaret ............................ CHRISTINE MLADIC Colonel Fane .............................................. JACK GROSER Jean, Harold's sweetheart.............................ALICE ARTACH Margery Willis............................................THERESA BUCHER Harold, son of Mr. and Mrs. Gould ...........JOHN KOCHEVAR Director John Rak. Po programu plesna zabava. VSTOPNINA 35c. Igra John Kochevarjev orkester. f; J 1 Sidewalks of Detroit ARCH LICHT By Herman Rugel AS 1 look back over a period of year», 1 find that it ia exactly three years aince I came to thia fair city in search of employment. Thia was due to the rapid depletion of coal mines in Kansas. Work was scarce, in fact, it was practically impossible to secure a job. It is.natural for a person to picture in hia mind that the next fellow's job is easier, or *d we'ate now placed in the canks of the unemployed. At that time people were •moving quite rapidly from rural communities to larger cities. Detroit was regarded throughout the country, as a good city for the common class of laborers in which to find employment. As the people settled in this i>ig city the Socialist club and «41 fraternal organizations beg- llllillH, i Donald i ÉLotrich In..........nlll One that will stand the severest test. Organize, and then start cross the morass of the capitalistic system. But it is of no use to ride across this particular system without a sound or-anized mass of people, capable of carrying on all executive positions. The main question that confronts the Socialist Party of America is not getting control. Many people think this to be the most important issue they have to confront. It is not. We must set up a definite platform with issues concerning power that will suit the majority of the working class. One that will stand up and replace he prevailing Capitalist system, so strong in the United States. The Capitalist system was not formed and pushed over on us in one day or one year, and it cannot be demolished or overpowered in that length of time. Anyone thinking so, is badly mistaken. There can be no drastic changes made in a rush. Although the working cl&&s> better known as the "common herd", is in the big majority, taking the number into consideration, it is far away from controlling any enterprise. It is altogether different in the European countries. However, I will not deal with other countries. There is plenty to discuss here. When Socialism takes a strong hold in the colleges and universities of America to secure leaders that ¿rill be capable of teaching the mass of people and lead them to where they will share the full rights of labor, we will have a strong party. This has been started. The students in the University of Michigan are publishing a Socialist paper of their own, entitled "The Student Social-an to grow. The Slovene po- ist". The Detroit City College pulation here more than doub- has a Labor Course, fully cover-led in a dhert period. The ing Socialism. Other colleges oiilm of Hie Jugoslav Social- are moving in the same direct-ist Federation took the lead, ion. Sometime ago, while «and have kept it continuously. Mayor Murphy of Detroit was They have proved to the people speaking in the auditorium at that a strong and unified or- the University of Michigan in «ganization means everything to Ann Arbor, some one hundred them. or more students had banners Club No. 114 has succeeded above their heads, that bore in organizing an English Di- the following words: "Join the vision which numbers fifty Socialist Party!" young Slovene boys and girls I J^t wish that a message of in its ranks. We hope that that type could ebb out into Club No. 115 of the West Side thl18 lar*e rlch country of ours, will also work hard to organize and er*er colle«ef a*d the young folks as haa been\u™er*l%' ™atKw done by Branch No. 114. The *hat ha* 8 arted; financial and moral support f™ * W1"*>e „ . . .. to the mass of people so that StoS iheioSperaU ^toY^t^ as if it j j mi iu-t__ihis, of course, looks as 11 it ion and good will that prevails cqu1(J be done g fiut ft Ween them and the English much ^ contrary. It will Division can be expressed best uk a |ot of work and effort by calling h one large family- tQ chanKe the system gQ that The greatest improvement in the K0Vernment would again be this organization was made run b the ,e and for the right after the ninth regular , not M it ig todayf convention held in Detroit in controlled by some fifty odd the latter part of May 1930. It number of multi-millionaires, was here that the Comrades | May lgt is the one day that brought up the important issue the working ma8s win take of getting the youth into our time to lift their weary heads, movement. Up to this time i quare their shoulders, and look little was said and much less one another in the face and done towards enhancing this shake hands. This is the real important aim that has proved Labor Day set aside to cele-•o successful and such an im- brate and Greeting« to the Jugoslav and all other worker» on thia May Day. May the bitter experiences and oppression of the past unite you into a strong and powerful laboring and thinking union. May you have the foresight to join (those of your fellowmen and ! comrades who are striving to change this system of profit an'i luxury for the few into a system of plenty and la decent life for all. May you have the courage to condemn everyone who exploits the workers. May you have the intelligence to direct and gather your fellowmen to shoulder our work wiuh us. May you give our May Day fitting observances and manifestation. Again we salute you, workers. You are everything, even if you are not given that recognition. You are might, power and force. You are the world. Haven't you built it? • • • Your hands and brains have mastered the most astonishing resistences. When you have build mammouth steam 4hips, huge airships, towering skyscrapers; delicate instruments, etc., you worked in unity. You gave all those away. And now you are hungry.—wit hout clothes and shelter. You do not act with the same unity when you seek a job, so that you ' and your family may live. You divide your energy and pull separately. The same unified action that you exemplify when you assemble machinery, buildings, clothing, etc. is needed in presenting your liveable demands. You haven't learned that yet But you munt We workers, and we alone, can stabilise this earth so that periodical depressions will forever disappear. We ask that you give that same efficient and united effort towards .he banishment of hard times and the restoration of good times as you give to the de- velopment of industry. • • • Our demands are just. We are striving for a democracy in which the officials will be honest and just In which there will be no room for graft, corruption, bribery and crookedness. A system which "will exist for the expressed benefit of all the workers. In such a system a few wealthy individuals will have no possibility to exploit the many. A system whose sole objective will be to improve the standard of living for all peoples. A system which will give the workers the greatest possible return for their labors. We see such a system possible. Many do not. It is a cinch that you workers will never get anything until you go after it. You may not. think our program possible even though you admit it a good one. What we want to do is to get you and the rest of your disheartened and abandoned workers from the neutral fence in.o our back yard. Then we can wave our stick and proclaim that our demands must be heard and adhered to. And if we are united, ; if the big number of you workers, who have been either worrying about your job or starving without one, organise, your demands will not only | ceive consideration but you will get your job and a decent living. • • • To organise means to unite in body, thought and purpose. While each one of us are out advocating separate ideal», needs and program« we will get nowhere. Should we unite upon certain ideals which we hold in