Poglejte na številke pole« naslova za dan, ko Vasa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. U NEKAJ VEČ KOT 2 NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (Uvxemii »ofeot, tf nedelj In praznikov). * t :: Citajte, kar Vas zanima :: Telephone: CHclsea 3-1242 Reentered as Srrood Clara Matter September SSth, 1910 at the Tost Office at New York, N. Y., under Act of Confreis of March 3rd, 1879. No. 60. — Stev. 60. NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 26, 1941—SREDA, 26. MARCA, 1941 Volume XL1X. — Letnik XL1X. SRBI NASPROTUIEJO POGODBI Jugoslovanska vlada je vznemirjena v sled demonstracij Po ee!i Jugoslaviji vlada velika oforwnwt nad vlado- ker je |HHlpiNiln z Nemčijo pogodbo. Ko sta so opoldne z Dunaja vrnila ministrski predsednik DragLša Cvetkovič in «"\iroden, slednjič pa sploh od XeiiK'ijo. N svojim govorom je nameraval pomiriti razburjene dtrliove med narodom. Xjeirov govor je bil večkrat Stavke v obrambni industriji Bethlehem Steel ima za milijon dolarjev vojnih , naročil. - Pred Harvester tovarno v Chicagi se je Henry m Edsel hord bati krvavih izgredov, ker so začeli nekateri delav- P°zvana za Prico KRALJ POZDRAVLJA AMER. POSLANIKA r.i delati pod zaščito policije, tovarna zaprta. Fordova Lincoln vnanji minister Alcksand e r t "inear-Mankovič, *o bile toec^ j ;V€Mian. Vi, zatrdila, ki prihaja iz ze- grajske uliee polne demon-verjetnega kroga- bosta iz strantov. — Zlasti *o demonstrirali v*eučiliwlki dijaki, ki *o nosili Krške in angleške zm-stnvo. Policija je mnogo dijakov aretirala; mnogo ^ol v Beogradu in j»o drugih mestih ►o zaprli. Vseučilišče v Ljubljani je tudi zaprto. Beogradčani so bili nemalo presenečeni, ko »o Izvedeli, da j«* odstopil vzjfojni minister Min Pa "tie, o katerem je znano, da je velik prijatelj Nemčije. Senzacijo pa je povzročilo, da ostaja pri svojem odstopu justieni minister Mihael Konštantmovič, temu, da knez Pavle njegovc-ga odstopa ne mara sprejeti. Knez Pavle je imel sinoči po radio govoriti, da bi narodu itporoeil, da je Jugoslavija morala skleniti »pogodbo z Posredovalna oblast pred preizkušnjo Posredovalni odbor enaj-ftoriee- ki ga je imenoval pred- Hopla iz ('vetkovieeve.ua ka-'.sodnik Roosevelt pred svojim birieta tudi ;e zalagal ni mini- j (>di»o4ovaii jem na Jug, se že -ter Milan Protič in finančni L,or;, leviti z naslednjimi šti-minister dr. Junij Šntej. i rimi, zelo kočljivimi dazvoji: Pri Bethlehem Steel Compa-ny v Betlilehein, Pa., kot je že Agrarna stranka je sporoči-la, da je njen elan Milan Gav-rilovič naznanil svoj odstop j bilo včeraj poročano, so za-kot poslanik v Moskvi. jštrajkuli jeklarji, člani ClO li- nije. Družba ima za tisoč mili- Henry Ford m njegov m:i ; sta bila s posebnim sod-' * . i nij-dcim poveljem pozvana, naj : pričata ipred Delavskim odl».i-, borom (National Labor Relations Board), čemu naj bi se ne vršile volitve med delav« i Fordove River Rouge in Lin-eoln tovarne. Poziv jima je poslal Win K. Ringer- ki vrši pri Delavskem uradu službo jtasliŠevalea. Fordov generalni pravni za- skega stavljena Okoli nemškega in itahan- . ... . . ' . ... i ionov dolarjev vojnih naroeu. poslanistva je bila po- ,,A , . . . . 1 . Stavko je izzval >por med < lO močna policijska • wl . , . . , , , i . ... .. dani ter neodvisno delavsko stnvza. ulasni protesti proti i . .. , ~ n. ,— .. . organizacijo **hrmplovoes I\e porod bi se sIbsijo po celi Ju- , . ' • 'presentation Plan. godaviji. j1 Po deželi se zbirajo v velikih »množinah kmetje ter protest i -navzlic . .. . r rajo z vilami, kosami m gra- bljami na svojih ramah. Tovarne International Harvester v Chieagu, ki so bile Stavka pri Bethlehem Steel Company Y ponedeljek popoldne so začeli stavka rji že zgodaj zapuščati ogromno tovarno Bethlehem Steel Corporation v Bethlehem, Pa. To je največja tovarna te družbe ter je o-bratovala po štiriindvajset ur na dan. V nji izdelujejo okiop-' stopnik, I. A. Capizzi, je ozn a-j ne plošče za ladje in tanke ter'čil zaslišanje, ki ga zahteva j cilindre za aeroplane. jI. O. United Automobile V."or-; Koliko delavcev je odšlo iz, ker« unija kot zaroto med k-; tovarne prvi in drugi dan, n I munističiio stranko iu unijo, ne ve natančno, toda Howard j Pravi, da je namen t<- zaroto T. Ciulbs, okrajni ravnatelj ! polastiti se kontrole nad Ford CIO odbora za organiziranje j Mo4or Company, jeklarjev, je rekel, da se bo do j V svoji prošnji, naj bo odrede zvečer ustavilo v to\ ami! redba gleala v Rumeni dvorani palače Belvedere na Dunaju ministrski predsednik Dra-giša Cvet-kovič in vnanji minister dr. Citica r-M a rko vic. Juifo>lavija je Jugo- M0- se je zgo., so zahtevali priznenje unije i-n višje plače. Ker ni družba ugodila niti prvi niti drugi zahtevi, so zaštrajkali. Ameriška armada ima naročenih pri Walworth Company za pol milijona dolarjev bakrenih Ko je prečita 1 Ca pplzzi je vo; last jo, ki si jo lasti in jo tudi izjavo Maurice Sugar, odvet- izvaja kanadski justični miiii-•skušali z avtomobili slcozi, toda 'nik llnjj0 avtnih delavcev, je ster Ernest Lapointe. avtomobili niso mogl pretrgati ^vzkliknil: | Tako je bila naprimer še žive verige piketov. Na Šiht bil — y^ S(? (]a Fordova:pred izbruhom vojne uveljav-| moralo j>riti par sto delavcev,'^mžba ne more nižje pasti kot'ljena neka ministi>ka odretlba,, pa se je komaj tridesetim po \ je že padla. j naperjena proti podtalni in srečil dostqp na dvorišče. j y svojem ugovoru pravi Ca- prekueuški agitaciji. V Bethlehem je odpotoval :pizzi, da Fordu ni treba pri-1 Justični minisier izvaja to Charles Kutz, ravnatelj penn- čati, češ, da Henry Ford sploh, odredbo do .skrajnih meja. [ t,]., j je ta "odbor'' priporočil svlvanskega državnega posro-|ni uradnik Fordove kompani-| Doslej se še ni pripetilo, da Opustitev aretiranen, na kar sc dovalnega urada. V Bethlehe-! je, in* da tudi ni nobenega raz- (bi mu kakšen narodni zastop- a justH-.ni minister ni oziral. loga, čemu bi pričal njegov sin j nik javno očital diktatorske ^ jc pa liaslanižtvo je pa obvestilo sovjetski komisar jat za vnanje zadeve. Pred nekaj dnevi je bil ameriški jposlanik obveščen, da se je ruski policiji posreči o za-slediti roparje ter dobiti nazaj skoro vse ukradene predmete. '13^ Ako nameravate poslati denarno darilo za Velikonoe svojcem v staro domovino — citajte važno naznanilo na 2. strani današnjega lista. no zaposlenih 6000 delavcev. Na delo se jih je vrnilo ?:>00, večjidel člani Ameriške delavske federacije. V poslanski zbornici je izjavil republikanski kongresnik JEKLARSKA STAVKA OGROŽA AVTNO INDUSTRIJO Ce Midland Steel Products Company ne bo začela kmalu obratovati, bo moralo več tovarn, ki izdelujejo vojni materijal, zapreti vrata. Iz Detroita poročajo, da bo odpomore je predlagal mini- noviti ministrski predsednik, strski predsednik \\\ L. Mae- bo znatno omilil obstoječe od-kenzie King ustanovitev poseb- redbe in njegova odločitev bo nega odbora, ki l.o nadziral iz- v vseli dvomljivih slučajih me vajanje zakonskih o nikdar države. ! Vič vrnil v Združene države DružJba moralo zaradi pomanjkanja sestavnih 01!? ..Un , , T , ' ... ' Sodnik Ralph Jennev, je na vili delavcev, zaposlenih v ni- .. ^ . . . .. , , , _ . ' « . ilozil Gorinu deset tisoe do.ar ver Rouge m Lioncoln tovar- ' Williamston, X. C. nah. Rubcn Hland, oče 34 otrok, ki je bil leta l!)*Jl! prestavljen pre»i-sedniku Coolidgeu kot "mojster očetov." Bil je dvakrat o-jev glol^ in ga oprostil. Isto-, ženjen. OIh? njegovi ženi ^ta že j časno je pre rit al pismo poslu- murli in umrlo mu je tudi - jočejra ameriškega »Iržavnegi. dvajset otrok. Delavski urad je obtožil For- jo< dovo družbo neipoštenega rav- tajnika Welle»a, v katerem je ti, če se delavci takoj ne vrne- nanja z delavci, ker je baje rečeno: jo v naprave Midland Steel brez posebnega vzroka odpu- — Z ozirom na važne med- Products Company. stila 253 svojih uslužbencev. narodne razloge bo za Anieri- Prvič se je poročil, ko je bil star 19 let ter je imel s svojo prvo ženo 15, z drugo pa 19 t»-l rok. LAS H 11 D D I" - Hew Yorf g——i— i i ■ i Wednesday, March 26. 1941 TSIXNDTIiJEN L. 1BK GLAS NARODA" i tla« ud sddreooss of atori officer«: 21« WK8T 1Mb 8TRE1T, NEW YORK, M. T. 48th Year "OlM Naroda" Is ltmed errrj day «x»Pt Satnrdaja, Sunday« and Holiday*. Baboerlptlon Teartj $6.—. AdTertlsetaeat on Acreaaeat. Za crio leto velja tlet mm Ameriko ta Kanado fd.—; aa pol leta H—; M tet rt leta 91-80- — Za New York aa celo leto S7.— ; mm pol leta 18.50. Za laomnatvo sa celo leto 97.—; ta pol leta 93.80. -OUi Naroda** Izhaja mkl dan lrvzemgl sobot, nedelj ln prasnlkov. *QLA8 NARODA," tl< WEST ISth STREET, NEW YORK, N. I. CHelaea t—1242 Pot izBeograda na Dunaj 1. marca. — Nermška arn>ada jo pričela korakati na Bolga-r- Jsemf-ija je pričeli pri vi jat i jugoslovansko krizo prvi teden v efbruarju. Tedaj je nemški sko. Berlin pa je opozoril poslanik v Beogradu Viktor kneza Pavla, da čas poteka in von Herren ministrskemu da se mora Jugoslavija spora-preo odobril ameriški kongres, bo predložena kanadskemu parlamentu v odobritev. Pregl ednik Roosevelt je v pismu ki ga je poslal kanad-•kenm ministrskemu predsedniku Kingu, izrazil upanje, da bodo Še lo pomlad začela dela pri tem velevažnem projektu. Z odstranitvijo padcev ter poglobljenjem struge bo postala reka plovna, in elektrarne, ki bodo zgrajene na obeh bregovih, bodo preskifl»ovale domove in tovarne z električnim tokom. Xi v:»" daleč dan, ko bodo veliki parniki odpluli iz ameriškega osrčja po Velikih jezerih in po St. Lawrence reki na dva ti^oč milj oddaljeni Atlantik. Ideja za regulacijo St. Lawrence reke je bila sprožena pred tridesetimi leti. To potrebo je bilo posebno občutiti tekom svetovne vojne, ko so bili vlaki, prihajajoči z Zapada, prenapolnjeni z bla'gom. Kako dobrodošla bi bila takrat meriki vodna pot- vodeča od Minnesote do Anglije. Po \etovni vojni so iniinirji smatrali tozadevni projekt zh nekaj zelo praktičnega. Predsednika Hoover in Roosevelt sta ga priporočila. Amerika in kanadska vlada sta podpisali leta 1922 po-Todbo, ki jo je kanadski parlament odobril, dočim je v ameriškem se:iatu prepadla, ker ni bilo zanje oddane potrebne dvetretin jske večina glasov. Nasprotje je prihajalo večjidel z Vzhoda in Juga, kjer >o se bali, da bi s tem i»onehal promet ob Atlantski obali in ob Mehiškem zalivu ter da bi bila prizadeta pristanišča v dolini Missi;-si ppija. Na>*protje se je j>ojavlja!o tudi med zagovorniki .n nasprotniki cenene električne sile, ki bi jo dobavljal projekt. Ko j*- senat leta 1934 zavrgel pogodbo, je predsednik Roooevelt obljubil, da jo bo predložil v drugačni obliki. Sedanja pogodba je «*ksckutivni dokument ter zahteva le večinske odobritve kongresa. Po mnenju Roosevelt a, bo projekt tudi v narodno-obrambneiu pogledu velike važnosti. C'e bodo letos začeli z gradnjo- bo za vršen a leta 1948. Najprej bodo vršila dela pri mednarodnih slapovih ter pri velikem prekopu na newyorski strani. Elektrarne bodo proizvajale 2200 milijonov konjskih ril. Stroški bodo znašali 2e vrnila v Beograd in poročala knezu Pavu, ki je naročil Cvetko-viču, da sestavi koalicijsko vlade s člani opozicije in naj se pogaja z Nenleijo. Tedaj je bilo v .-lučaju nemške zmage Jugoslaviji obljubljeno, da bo dobila .severni del Albanije in nekau grškega ozemlja. 16. februarja. — Nemško in laško časopisje je pričelo 'snubiti' Jugoslavijo in ji obenoan pretiti. Nemčija je dobila popolno kontrolo nad velikim bakrenim rudnikom Bor, kar jo dovolil Cvetkovič >amo zaradi tega, da bi pridobil na času. 22. februarja. — Trgovski minister dr. Ivan Andres se je pogajal z nemškimi zastopniki glinle več j Mi živilnih zalog. 25. do 28. febr. — Cvetkovič se je brezuspešno trudil privabiti vodit rije opozicije v vlado. Nemška nestrpnost je naraščala. Nemški poslanik von Hee-ren je vedno pritiskal na vrata ministivkega predsednika in vnanjega ministra. Eden on i. . 4. marca. — Po Beogradu in po drugih nnestih so bili nabiti mobilizacijski pozivi. Knez Pa- 11. marca. — Van Heeren se je zgladil v vnanjem urada in je predložil nove liem&ke zahteve — in pričela se je prava kriza. Knejs Pavle je za prihodnji dan takoj sklical kronski i* vet. ' 12. marca. — Na kronskem -vetu so trije iuini«tri ponudili svoj odstop. Izgledalo je, kot dri bo vlada padla, knez Pavle pa jo ob istem času ministrskemu podpredsedniku dr. Mačku in vojnemu ministra generalu Petru Pcsiču ponudil ministrsko pmlsedništvo. Oba pa sta odklonila- Tedaj je bil za Jugoslavijo mol ilizacijski d.in in pod zastave j<* bilo poki iean ill 300,000 mož. 13. marca. — Nemčija je zelo privila svoje zahteve. Von Heeren je hodil od urada vnanjega ministra do urada prt d-sedniika vlade. Prijel je tudi Haftjtuirki poslanik Mamelli, da podkrepi zahtevo svnjrtirati jeklo v velikih množinah. In tako je postala Amerika najvažnejša izvoznica jekla za vse tiste dežele, ki še niso pod kontrolo diktatorskih držav. United States Steel Corporation se je neomejno zavzela za cfooroiitev Združenih držav. Korporacija io gradi rnšik»e in križarke. Vkratkem bo razširila tovarne za izdelovanje oklopnih plošč, da bo zadostila vsem potrebam armade in mornarice. Izdeluje nenabite granate in bomfoe najrazličnejših velikosti, ■flit Velike množine jekla pošilja v Veiiko Britanijo in v Kanado. Z jeklom preskrbuje municijske tovarne v vseh delih dežele. Njeni parniki dovažajo strateško važne surovine in vseh delov sveta v Združene države. TV^varne United Steel obratujejo noč in dan. V njih je zaposlenih 272 tisoč delavcev, ki zaslužijo (povprečno po 1724 dolarjev na leto. Čisti dobiček korporacije je znašali lani 102 milijona dolarjev. planom, pripeljal izAten. 6. marca. — Kno;. Pavle je sklical kronski svet, ki sestoji iz ministrov- zastopnikov najvišjega vojaškega poveljstva in regentov. Predložil je nemško zantove, ki so bilo do tedaj že povečane. Pot ministrov jo zagrozilo z ostavko. Knez Pavlo se je posvetoval s von Hee-renom. I\>god1/a trozveze je bila odločno zavržena. Skle-njeno jo bilo, da Jngo-davija sklene z Nemčijo nenapadalno pogodbo z izjavo prijateljstva. Bilo je več protestov, toda kabinet je slednjič na to pristal. 7. marca. — Poslanik Camtp-bell je obiskal kneza Pavla in ga opozoril, da je Anglija zelo vznemirjena, ker je .Jugoslavija že preveč .popustila Nemičiji. Cvetkovič io imel kosilo z amo-ri&cim poslanikom, ki mu je Izrazil upanje waishington-ske vlade, da bo o-ta'la nevtralna, da se bo izognila pogodbo z osiiščem in vsega, kar bi bilo nevarno njeni m odvisnosti. Poslanik je rekel, da bo Jugoslavija po sprejetju lease-lend predloge dobila vse. kar potrebuje za vojno. 9. in 10. m area. — Cvetkovič jt* ponovno pričel sestavljati vlado, pa zaman. Prinlo je poroči.!*) o ruskem pritisku in po Jugoslaviji se je razneslo poročilo, da je Rusija zagotovila Jugoslaviji svoje prijateljstvo, ki pa bo končano, kakor hitro dovoli Neoilčiji kako koncesije. Cvet ko v i če v nameravani odhod v Nemčijo je bil preložen. ki je isti dan celo dvakrat obiskal kneza Pavla. V anntadi je naraščal odpor po celi državi jo naraščala nejevolja proti vladi. 18. nuarca — Bivši ministr ski predsednik Milan Stojadi-novič je bil skrivaj prepeljan j košatim grmom čez mejo na Grško. 44Ne ma-1 dremal. Pa ni Peter Zgaga LEV, LISICA- ZAJEC IN VOLK Po časopisju v stari domovini, pa tudi med narodom je začela krožiti značilna basen. Ko so jo slišali laški in nemški diplomati v Beogradu, so jo koj nesli na nos Hitlerju in Mussolini ju, in kot sliši, sta laška in nemška vlada ž** protestirali pri jugoslovanskih obla stih. Jugoslovanske Oblasti so se rzgovorile, da >e zaradi nedolžne bajke ni treba nikomur beliti glave, toda ta odgovor iii zadovoljil berlinske in rimske gospode. Menda ne bo odveč, če v razvedrilo bralkam in bralcem basen na tem mestu objavim : — To se je godilo takrat, ko so *»e živali še med seboj pogo- in ga izražati v naslednjih be-sedali: — Lo tisti ima pravico do življenja in obstanka, ki i-mo volčjo kri v sebi. Ko je U*v zaslišal ta nank, *<* jt* Ziiničfjrvo namrdnil. Ko ga je zaslišala gizdava Lisica, ji je šlo |»o glavi: — Dasi som Volku v marsičem Klicna, >«i po mojih žilah n«. pretaka vole-j ja kri. In tako je Lisica postala Levo va zaveznica. Dolgouhi Zajec .so je y,bal Volka- zavedajoč so. da nima v sobi volčje krvi. Med zajčjo in volčjo krvjo je namreč velika razlika. Boječ -o. da bi ga Voik no pojedel- jo želel posta ti njegov zaveznik in poniže-i služabnik. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0SL0VENSKA KATOLIŠKA #RkJEDN0TA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 47. leto članstvo 37,000 Premoženje $4,500.000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 125.19% Ce iMfeg drnlm sebi in sv«jim dragim, zavaruj m pri naJMjfti. pošteni ia nadpolTentpi ppdpornl organizaciji, KRANJSKO SLOVEN SKI KATOLIŠKI JKDNOTI, kjer aa lahka zavaruješ za razne poškodbe, eperacije, proti bolezni in K. S. K. JEDNOTA aprejau Mike In otroke pa takoj po rojstvo In do 1C. leta p* od 1«. do M. leta: svoje okrilje. K- S. K. JEDNOTA izdaja najawdemojie vrste certifikate danje dobe od 1250.0* da $5jmM. K. S. K. JEDNOTA je prava ali članica te mtgmime in trudi se in pristopi takoj. in sira«. Ce io nisi «an Za a zavarovalnini in sa vsa draco s nradnfte in nradniee krajevnih K. & K. Jsdnitc, aH pa na: drpitev GLAVNI 361-353 Ho. Chicago Street, URAD Jottet, Illinois ranio nri.liene.gn Qui si i riga v Jugoslaviji, " so govorili njegovi nasprotniki. 20. marca. — Nemčija jo pritisnila z vsemi svojimi vijaki in vlada se je stresla. Von HVeien je knezu Pavlu rekel, da "'gospod Hitler miroljubno želi," da io položaj med Nent-eijo in Jugoslavijo v onem tednu rešen. Cvetkovie je sklical izvanre.lno sej«) svojega kabineta. Predložil jf **ko-ntn-ne'' nemške zaliteve. Trije ministri so fakoj odstopili. 21.. 22. in 23. marca. — Kriza jo dosegla svoj višek. 27 .politikov jt zavrglo državna mesta. Nastala jo velikanska opozicija po celi državi: kniH-tj«* so vipri'zorili veliko demon- POZOR Po novi ameriški odredbi morajo biti denarne pošilja-tve v Jugoslavijo poslane skupno s posebno izjavo, ki jo podpiše odpošilja tel j. Take izjave bomo poklali vsakomur, ki jih bo želel dobiti, v namenu, da pošlje denar v stari kraj. Vsakdo pa more poslati v Jugoslavijo le $100.— na mesec, poleg tega pa še $25. za vsakega elana 'pošiljatelje-ve družine. V nobenem slučaju pa ni dovoljeno poslati eni družini vee kot $200.— na mesec. varjale. Živele so Ao dokaj ^ož-j — Ti sj že po naravi straho- no v velikem gozdu. Lo Volk jcipetoe, — um je rekel Volk. _ Toda »'o no boš pravilno našemil, te boni sprejel za zaveznika. In tako .so jo zgodilo. Meti tem je pa Volk že napadal in uničeval. Nad \>ako živaljo je izrekel obsodbo: — V tebi ni volčje krvi, zato nimaš pravice do obstanka in življenja! In hop! — po nji je bilo! Lev se spočetka ni brigal izanj, kajti tudi Lev jo hM >vo-ječasno že pojedel nekaj živali. bil razdražljiv in nemiren ter je vedno i*k;i»l priložnosti za f»repi r. Lev jo netpremično ležal pod ter navidez romal- kajti ono oko jo imel vedno odprto, in ž njim je motril dogodke po okoliei. Volk je sklenil postati vse nekaj več kot so druge živali. Začel je pridigovali nov nauk ObjeMni Volk se je u a pasle-i stracije po stari Srbiji, Bosni;l»rihližal Levil in ^e ga hotel Sotiti, češ, da nima v ^ehi volčje krvi. Toda Volku je bila znana Le vova moč, zato >e je pa najprej lotil n jegove zaveznico Lisice. (iizdava Lisk-a se mu je nekaj časa ustavljala, slednjič m* in Črni gori. ^4. uutrea. — Zadnji dan. — Dva likanj znana ]>olitika sta se dala pregovoriti, tla sta sprejela izpraznjeni ministrski linvti. Konštantinovič. ki je odstopil, je slednjič premisiii in je zopet spi*ejel mesto just ične^a ministra, je st^stal ter sklenil, da -prejme nentške zahteve. in vnanjega ministra dr. Cinear-Markoviča. da podpišeta na Hitlerjevo POVBLJE pogodbo z Nemčijo. . | Kabinet sCj„m je ,pa začela prilizovati. j Toda Volk šo ni dosti zmenil , . . . , . z« njeno prilizovanje ter jo je Neka.1 ur pozneje .K; posebni»JlltfIlinitv tt,bi ni- skoro ^ vlak o< t peljal mini-trskegaL^^j.,,^.,! predsednika Cvetkoviča in l- , ... J Ko so ležali na tleli njem ža- lostni ostanki, se je našemljeni Zajec previdno približal, hlastnil ipo LiLišičnem repu in ga zmagoslavno odnesel. Ta uspeh je zajca tako pod žgal, da je začel nmpadati majhno živali: tiče in žabe. Volk se je zaletaval v Leva, ni niu pa mogel ilo živega. Nekega dne je pa Lev strahovito zatulfl. Ne od bolečini:. NAD 16 MILIJONOV JE ŠLO V ZRAK. Na pot!ročju glavne zaloge tobaka v Celju so lani pokadili za 16,389,052.75 din tobačnih izdelkov nasproti 13,820.-492 din v lotu 1939. Porast je pač pa od jeze. znašal lani -torej 2 568,560.75 din. Lani je bila potrošnja tobačnih izdelkov največja v do-cemlbru, najmanjša pa v febni-arju. Za. Velikonoč... eanmcam ......::.i t-....... ™::::;,:'; T;:1!:,. ri DARILNE POSILJATVE ▼ JUGOSLAVIJO in ITALUO A'olk se je umaknil v primerno razdaljo, dočim je začel Zajec divje bežati. Tako naglo je bežal, da bi ga niti strela nebeška ne ujela. Na divjem begu je izgubil vse, s rciner s«, je bil našemil: ligrsko zol)ovje- orlovsko Igorje, konjska kopita, jelonjo brzino. In živali so spoznale, da Za joc ni bil tiger, dasi je kazal tigrsko zobovje; da ni bil orel, dasi je imel perjanico iz orlovskega perja; da ni bil konj, (lasi je udarjaj ^ kopiti, in da njegova .brzina ni bila jelenja, pač ipa (povsem enostavna- zajčja brzina. Navzlic vsej izposojeni in nakradeni navlaki je bil Zajec v bistvu le zajee. Takrat jo pa Volk poklical Zajca k sebi in mu rekel očita- jo: — Zal mi je, ker nisi moj sovražnik. Kajti če bi bil moj sovražnik, 'bi že zdavnaj ne bilo o tebi nobenega sledu. 'Ker si moj zaveznik, mi ne kaže drugega kot braniti te in varovati. Boga zahvali, ker imaš v meni dobrega zaveznika. Zajec ga jo plašno pogleda', kajti Volku ni nobeno zavezništvo sveto. Izza tistega časa «c boji in trepečo za svojo kožo. Ni prav lahko tistemu, ki *e mora svojega prijatelja in zaveznika bati. . -» "BEXS WI * O D I" - Tort " ~ Wectnesclay, MarcR 26, l «T VSTIirOTEJIH n i: II Kanadski Yestaik I t* t e * 1 * . ** i Š- * Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo in dalajo Slovenci Pogodba za regulacijo St. Lawrence reke T Plovnost reke in dobava elektrike boeta velikega obrambnega in gospodarskega pomena. Stroški bodo znašali nad 260 milijonov dolarjev. — Z delom bodo baje pričeli že meseca av-; gusta, trajalo bo pa štiri leta. Podpis pogodbe. I>ne 19. marca jo bila v Washington u |X>dpisana pogodba glede. regulacije St. l^aiwrenee reko. Pogodbo, ki jo bila tolikokrat odgodena in predmet srditih de4)at in napadov, so podpisali v Washing-tonn zastopniki Združenih držav in Kanado. Prod*ednik Roosevelt je re-k«d- da bo regulacija velikega obramirnega pomena. Heka bo )tostala plovna, vodno >Ho bo-do pa izrabljali za dobavo e-lekt ričnega toka. Preduo bo pogodba veljavna, jo morata odobriti še amc risk i kongre« in kanadski parlament. Najprej I »od o začeli regufli-rati (Mednarodne v od o pa de, kar bo veljalo 26G milijonov dolarjev. Pretežni del v*ote bodo morale odšteti Združene drža ve. Samo ta načrt je tako obširen, da ga je mogoče prime** jati z /.gradnjo Panamskega kanala. Sllično pogodbo je bil leta lf>."{4 ameriški senat zavrnil. V sedanjem slučaju pa ne gre treba na ameriški strani .vpeljat i bolj južno, na kanadski pa bolj severno, ker bi biJa sicer dela zelo ovirana. Mesta Iroquois, Morrisburg. Aulttfville in Farran Point bodo preselili, kajti ozemlje, na katerem odo bolj proti severu in sieer na idealnem • S kanadske strani torej ne bo v tem pogledu nobenih posebnih zadržkov. Vprašanje je pa, kako bodo razdeljeni stroški, znašajoči 266 milijonov dola rjev. Provinca Ontario bo najbrž prispevala 90 milijonov dolarjev. 2o milijonov 'bo šdo za e-lektrnrne, 23 milijonov za ma šinerijo in opremo, 30 mili join, v dolarjev pa za splošna dela. Provinca bo plača-la to vsoto dominijski vladi v obrokih, v zameno ji je pa zajamčen letni dohodek od prodaje električne ... , ... . Zdi se, da v to svrho ne prostoru Do njih .bo vodila in r>0 troha raapisati nobenih no jih vezala široka avtomobilska vj|j ,jnvkov cesta. Tako že vsaj priporoča S. M. Smith, kanadski nadome-- tu joči prometni minister. Dela se bodo pričela 10. avgusta. Inžinirji, ki so preštudirali načrt, pravijo, da bo mogoče pričeti z zgradil jo najkasneje 10. avgusta. Takrat bo namreč konce poletne sezono, in zadnji gostje bodo še lahko vprizori-li vožnjo po Galop in Long Sault Rapids. Takoj nato bo pa ta del struge dinamitiran. Plovba se bo vršila po sedanjih- štirinajst čevljev širokih kanalih, dokler ne bo zgrajen *amo za formalni pakt, pse pa , , , . , .. , lt ..... , , . i nov kanal, ki bo *irok sedem za pogodlio, ki jj je za odobritev potrebua enostavna, ne pa dvetretiuska večina. Delo bo do-vTšeno 1. 1945 Splošno se domneva, da bo reka že do leta 1945 regulirana. Vojaški pomen prisojajo načrtu v dveh pogledih. Jiegulaeija bo odprla velikim ladjam in pamikom pot na Velika jezera. S tem bo omogočena hitra zveza med objezerski-tni mesti in Atlantikom. Mnogim industrijam, ki iz-* Itd u je jo naročila za armado in momarieo- manjka električnega toka. Ko bo reka regulirana, bodo nudile elektrarne ob nji v«em v bližini se naha-jajočim tovarnam, dovolj električne sile. indvajset čevljev. Najmanj štiri leta bodo potekla, pred.no 'bodo jezovi dovršeni. Sele tedaj »bodo prepm-vili velika ozemlja ob reki, j>o-sebno na kanadski strani. Do takrat bo pa dovolj časa za preselitev nekaterih .sedanjih ikoliških mest oziroma za zgraditev novih naselij ter železniških prog in avtnih cest. Porazdelitev stroškov.. CM Združenih držav je odvisno, kdaj in kako se bo pričela regulacija Si. Lawrence reke. Kanada bo pri vsem tem igrala le nekakšno podrejeno vlotfo. Kanadskemu ministrskemu predsedniku Mackenzie Kingu gre zasluga, da je pre- magal v parlamentu skoro vso i reoseaniic itoosevelt je po- opozicijo proti projektu. udarjal, da bo projekt izredno velikega pomena za ves nroro-dnoobrambni program. Projekt je po njegovem zatrdilu v tesni zvezi z ameriškim programom j$ede izdatne pomoči Angliji in njenim zaveznikom. Cimtnflj vztrajno bo Amerika pomagala Angliji, temprej «e je nadati konca vojne. Senatorji nasprotujejo. Med ameriškimi senatorji *e pojavlja nasprotje proti načrtu. Senator Bri-dges iz New Hampshire je rekel, da je načrt glede regulacije St. Lawrence reke in zgradnje dlek-trarn brez vsakega pomena z ozirom na narodno obrambo. Pa ne samo to. Po njegovem mnenju predstavlja načrt "široko pot za napad na Združene države." Pravi tudi, da bi trajala dela šest let, ne pa samo štiri leta. — Ce izvedemo ta načrt, — je pričal Bridges pred ameriškim senatom, — bomo s tem odprli široko pot za napad na Združene države. Predsednik je priporočil projekt kot sredstvo za narodno obrambo, toda po mojem trdnem prepričanju se nikakor ne bo obnesel kot narodno-obrambno sredstvo. Senator Bark lev- ki je voditelj večine v senatu, je že vnaprej povedal, da načrt ne bo tako gladko odobren, pač se bo pa vršila o njem precej vroča debata. Senator Adams iz Colorado je bil proti načrtu že leta 1924. — Ne vem, kaj nam bodo zdaj predložili, — je dejal. Toda če bo načrt tak kot je bil pred leti, bom proti njemn. Vsak dan aproti doživljamo dokaze, — je dejal senator Nve iz North Dakote« — da ima Amerika vlado enega sa-; mo2;a moža. * AMERIŠKE "LETEČE TRDNJAVE" PRIPRAVLJENE ZA POLET V ANGLIJO Najnovejši ameriški .bombniki, ki so bili izdelani v Seattle, Wash, čakajo na pilot* l.i ž njimi polete v Kanado. VPLIV VOJNE NA 2IVLJENSKE STROŠKE Tekom zadnjih trinajstih mesecev se je cena življenskim potrebščinam v Kanadi povišala za nekaj več kot sedem odstotkov. "To je zelo velike važnosti*V----------- pravi H. B. MeKinnon, načelnik vojnočasnega urada za kontroliranje cen in trgovine, **kajti pozornost javnosti je najboljša zaščita pioti pretirani draginji. Kanada je že trinajst mesecev v vojni. V vsem tem času so sc pa življen-ftki stroški podražili komaj za leder« odstotkov." To V po zatrdilu MWvinno-n.'i zelo inao. Pomisliti je namreč treba, tla se je vrednost kanml-kega denarja znatno znižala, da je parobrodstvo d reorganizira n o. da so se strahovito zviša I < cene za prevoz in zavarovanje ter da so se d n vik i povečali. Vpoštevajoč. vse to. prihajamo do zakljrtč-kn, da je sedemodstotna podražitev malenkostna. Podrobnosti bode pozneje objavljene. Pogodba je bila prejšnji teden Izročena s kratko predsednikovo poslanico senatu. Po o-dobrenju bodo objavljene na-dadjne podrobnosti, zaenkrat se pa ve le nasJeelnje: Najprej bodo zgradili kontrolni jez v bližini Iroquois Pointa. Nada I jn i jez bo pri Long Hani t Rapids ob Barnhart otoku. Na straneh otoka bo-sta zgrajeni dve veliki Elektrarni. Zgraditi bo trdba dosti kanalov za odtok vode, m čimer bo omogočen* gradnja v glavni strugi. i a avtac :*o NOVA INDUSTRIJA V SEVERNI KANADI Begunci iz Cehoslovaške so začeli v prostem času izdelovati igrače. — Industrija se lepo razvija, kajti iz Nemčije in Japonske ni mogoče dobiti tega blaga. XI tsevemem delu province Saskatchewan se pojavila nova Industrija. Začela se je v naj- elruge dobavlja po primerni ceni les, barve Ln orodje, kupuje ugodnejših okoliščinah in iirrti od izdelovalcev rgrače ter po- najlepšo priliko za razvoj. *Leta 1938 se je priselilo v Kanado precejšnje število družin iz s n det ski h okrajev fVho-slovnške. Ljudje so slutili, da se jim v domovini ničesar dobrega ne obeta in so se odpravi Vi s trebuhom za kruhom. V severnem delu Saskatchewan a so se Gunčdi baviti s far-merstvom. Nekateri so kupili majhna posestva v bližini mest ter powikali deta v raznih in-dUKtrijah. V domovini so pozimi izdelovali igrače in s tem so «e zabeli baviti tudi v tej deželi. Ker so skoro vsi mojstri v svoji strdki. *o sv*)je izdelke kaj Jahko prodali. Da si za-jan£*ijo stalnej^i dohodek, so osnovali zadrugo. Vodstvo za- išče zanje primerna trži«ča. Zdaj je za to najugodnejši čas. Pred vojno je namreč dobivala Kanada večino igrao iz Nenrlfije Ln Japonske, vojna je pa dovolj preprečila. I*ri^eljenci so si & tem- omogočili skron|en stranski zaslužek, ki jim pride zelo prav, »ko se letina ne obnese. Kanadska vlada gre pri-se'jencem oziroma vojnim begu mreni v vseh ozi rib na roko. Smrt znanega časnikarja V Tororttb je umrl v starosti 69 let William Douglas, bivši urednik lista ".Toronto Mail" in sedanji manager 'Toronto Evening News ' "Draginjo preprečuje re.lno o=kitbovanje kanadskih tržisč s potrribnim blaarom t r -troga kontrola nad razdelitvijo. "Lani je bila naša arlavna .nafloga." pravi MMviimon. "preprečiti js.manjkanje. Ared- inarddna trgovina je namreč omejena, vsled povečane^ra narodnega flohodka se pa večajo tudi naše domače zahteve. Vse je bilo torej treba smotreno urediti ter posvetiti največjo pažnjo doinmčim virom in domačim industrijam." Za Mzgled je navedel MeKinnon samo ribje olje in volno. 144 Pred sedanjo vojno je Kanada infportirnla zo domačo potrebo 75 odstotkov rilijega olja. Takoj po izbruhu vojne je /pa zavela izrabljati svoje tozadevne možnosti v vzhodnem delu province Quebec in v obrežnih krajih. Zgrajrne so bile nove tovarne in čistilnice Zadružništvo )q oživelo. Nekaj -ličnega je bilo v indnst: iji vo'ne. V Aetonu. Ontario, je bila ustanovljena Wool CemJbina: Corp. of Pana-da, TJd.. privatno financirana diu/iba, ki bo v kratkem produ-cirala toliko volne, da j< bo dovolj za vta dva pobegla ncrošskn častnika zopet na varnem v Fort Henry. Dospeti sta skušala v Zdmže-ii'1 države, toda sredi za mrzle St Lawrence River ju je prijela ameriška obmejna pat ml ja ter jn rzročila kanadskim oblastim. Njun beg predstavlja nekakšen rekord. Pobegnila sta iz zaklenjene in zamrežene celice, kar nikakor ni bilo lahko delo, nato pa še iz tahoiišča. Po dolgotrajnem naporu sta omajala v steni ceiice velik kamen, ga odstranila in pobegnila skozi odprtino. Na siethi so jim bili takoj člani jezdeče kanadske policije. okrajne policije In jetniški pazniki. Begunca se imenujeta Bernhardt G oh Ike in Hans Rott-man. ,'Amloriške oblasti izjavljajo, dJi nista bila aretirana zaradi nedovoljenega vstopa v Ameriko, Oblasti so ravnale ž njima kot z vsakim Kanadčanom* ki ga zasačijo na ameriški strani meje. Odvedli so ju na bližnji briseljeniški nrad, in ker ni^ta Imela svojih listin v redu, so tu izročili kanadskim oblastim. Doslej je pobegni]o iz kanadskih taborišč 33 nemških vojnih ujetnikov. Razen dveh, namrreč poročnika Werra in Emesta MuLIfcrja, so vse prijeli. MiurtlJer je bil na begu ustreljen, doč»im se je poročniku Werru posrečilo pobegniti do Ogderoburga v državi New brk, in bo procesiran zaradi enostavnega ^rektonacenja mej* Prijetno presenečenje Iz Anglije poročajo, ela sta se po cestah nekega angleš^e-mcisia izprehajala dva_ kanadska vojaka. Mimo privozi avtomobil, iz katerega vrže elegantno oblečena srednjektna ženska vojakoma majhen zavojček. rekoč- 4 Vzemi ta, fanta in imejta za spomin name!" Y zavojčku je bilo 150 funtov šterlingov, kar je v kanadskem denarju približno 600 dolarjev. Po kg je bilo naslednje pismo: **To je dar vojaku, ki služi svoji domovini. Danes je rojstni dan mojega sina, ki je padel takoj prve dni vojne. Moj mož je padel v svete vni vojni. C? bi bil moj sin živ, bi bilo to darilo njegovo. Zato pa vzeirti ti to darilo, in Bog naj te blagoslovi. — Žalostna mati." Pred vojno kanadska zrako-plovna industrija sploh ni prišle vpoštev. In*»la je tri bre-z-pon>eiubue tovarne, v kalnih je bilo zaposlenih komaj tisoč mož. Eksplozija v jekiarni Iz WYiland, Out- poročajo, da je nastala v tamkajšnji tovarni l iiited States Steel Corporation velika eksplozija. Sest delavcev je bilo poškmlovanih, d<»>ti električnih strojev pa uničenih. Tovarna ima velika vojna naročila. Ker škoda ne r i v., . . . bo tako kmalu popravljena. J z zadnjih liorocil ic razvid-i , , , , ' , i i - i i.- bodo dela pr« cej zaostala, no. da je zdaj v kanadskim zra- 1 koplovnih tovarnah zaposlenih na l 25,000 di lavcev, ki delajo pod nadzorstvom domačih in a-ineriških izvedencev. Vladna naročila za srako-jilove predstavljajo vrednost 127 milijonov dolarjev. Kdi-tiole prmiukeija zra kopi ovni h motorjev se v Kanadi ne razvija zadovoljivo. o«Motkov. Povod temni je V tam fiogiedu je Kanada'd:.la v prvi vrsti obvezna vo-nanrreč še vedno odvisna od jaška služba. Zd m žen i h držav in Anglije. T>o' -- srede drugega leta bodo pa Petorčke — častne člani zgrajene tudi potrebne tovarne ce Padske mornarice* za motorje, nakar lw vsako, v Obvezna vojaška služba sredstvo profil zločinom Amiaml Brodeur, i)olici.)ski inšpektor v Montrealu, pravi, da >e je izza i/jbrnna vojne zmanjšalo v največjem kanadskem mestu število zločinov za Kanadi izdelano letalo, popoln domač izdelek. vanih pri eksploziji V>sleel eksplozije neznanega izvora se je porušilo gornje nadstropje cel blok obsegajoče barvilnice v ^ntrealu. V barvi Snici je bilo ob času eksplozij*. zaposlenih nad petsto deklet. Po čudnem naključju ni bila ^nobena nsmrčena, toni a nad 40 jih je bilo poškodovanih. Eksplozija je odtrgala streho ter porušila stene gornjega nadstropja. Ker je bilo v bar-vilnici dosti kemikalij, je imela požarna braniba obilo dela, pre dno je ontejila oziroma uga-sila ogenj, ki je sledil eksploziji. Razširjenje vojaške službe Kanaelski vojni minister J. G. Gareliner je predložil poslanski zbornici nov vojasko-služibeni načrt. i Zaenkrat je uvedena v Kanadi tridet vojni in ne piše v smislu danaišnjim potreb. 'Založnik se je ntora) že po- kov rstnega sadja in trtja, drugo pa pašnik, gozd in travniki ; 2 konja, 2 kravi in v*e go-spodarsko orodje. Hiša in drngo poslopje v najlepšem «tanjn. — Proda se zaradi družinskih razmer. — MIKE novno zagovarjati zaradi slič- i ROS RMAN, R. R. 1, Barton-ne obtožbe. ' Iville- Ont., Canada. 2x GLAS H I B O D I" - New Toil Wednesday, MarcK 26. 1941 ^BTIROVCJEN L. 10 MozKimone a ■i :—: ROMAN : Francoski spisai: CHAMPOL. — Preložil: LEVSTIK. Tako j«' slabotno ugovarja-la ir. spoštovanja do dane besede, iz mehanične navade dobro vzgojenega človeka in iz M«hitja, k- ^c j" je ».ihote po last i'o. Zdaj je videla proseči žai • tej, ki so iskale v njenih, zgovorno ganjenost njegovega glasu, opažala je v njem nekaj nežnega in otožnega, kar ga je zelo r-izltkovalo od matere in kar je imel gotovo od očeta, kakor -voj izgovor, svoje kretnje in svoje običaje in ako bi bil še t tem t remit ku častno vrnil Simoni izsiljeno be.-edo, ako bi t»il polteno ocil.ril svoj obraz, nnorda bi ga bila mogla |K>gle-•uiti > <«ooutiuiii in piiaci»nosljiviiu očesom, čutiti do njega spoštovanj« in hvaležnost, iti ganjenost nad to veliko ljubeznijo, - katero jo ljubi — in, kdo ve! Po malem, nekega dne. bi prišia naposled nemara tako daleč, tla bi so ji žrtev, katere ',»i ji nihče ne bil naložil, zazdela velikodušna, za, lužr na in iz-vivljiva. Toda njega ni olršla ta plemenita misel, ki bi bila edina n«cigla izpreiueniti usodo njiju obeh; nasprotno, takoj «» ]M>tidil svoj namen, izkoristiti sramotno pridobljeno pra-\ie»> in ***e pnidružiti p«-kUn>ki sp'et.ki lady Eleanor. "Vem, da ^tr priv dil.,*' je dejal z ziikedenim g asom. **Rrvzulitem to, kar hočete storiti zame. Morda ni prav, da sprejemam — toda izkušnjava j«' prevelika." Sklonil j glavi in vpia-al, Jlabo prikrivajoč svoi nemir. "Ali ne prek Hen joto ničesar, kar ste rekli!" "Dane lie^ede ne bom jemala nazaj,T* jo odgovorila Simona z naporom, " ruzven ako bi vi samp . . *4OIi, zam je vzkliknil Rihard gorečo, "jo sr. um še ena mi Oga na svetu: Ij'ibiti vas in osrW-iti vas! '/*[& se mri. da je to zelo prevzeten cilj od mojo strani, toda navzlic vsemu iTiisiim, tla va> Ikuii mogel osrečiti." V tistem trenolku, ko je priiiral vso nesrečo nj nega življenju do vrhunca, je govoril o tem. da jo hoče osrečiti, in, >akor bi te m^ran ne smelosti ne bilo dovolj, je čutila Silikona, da .ii je pri jat Jjski stisnil roko. . i Pred ranil se je. pi "je t i jo z:i roko. . Tega ni bila piMiH«rana trpofci, vsaj zdaj še ne. Odločno -e je osvobodila in odda bi bila, da ni bila navzoča teta, ki bi jo biia zadra/.'a. "Tvoja zaročenka je iz dežele, kj r ženske niso vajene tolike -svobodo, kakor ]»ri nas," i«* menila lady Eleanor in se nasmehnila. ,4Ne jMv.nbi toga, sinko n*vj." P i hard ni več silil napravi' se jo, kakor da ji verjame n pripisuje Siimonir.o esakmost pretirani sramežljivosti. Tu- • ;i ona ni poizkušala pojasnjevati svojin čustev. Tudi od njega m iniela pričakovati ničesar, ravno tako, kakor od nje-jrove matere. Njeno ntuke so s t- iaprevrgle naposled v topo tesnobo, in, odkar je Rihard ni vre gleo ji ni prikazoval kot zap< Ijivo "*udo iron«ašno bitje. Zaslepljena mat i in pr< t i rano goreč svečenik sta bila pač zmožna, izmisliti si ta načrt- toda njeni lastni sta riši bodo vendar raaumeli to podlosi in ne bodo pustili, da so zgodi Ta za-oka je agolj mora, cd katere se l>o prebudila. Tn kakor v moi i jo hodila »omtertja. poslušala in odgovarjala nezavedne besede. ki jih jo lady Eleanor izknšala izpopolnjevati, popravljati in tolmačiti sebi v prilog. Rihard je obedoval polog nje v veliki obedniei in ta go-brez obiaza se ji je zdel kakor eden izmed tistih pravljičnih strahov, s-dee za mizo živih ljudi. Samo enkrat ;c io navdal s čustvom, da jo resnično, navadno bitje. Po obodu jo na:mrcč ladv Eleanor velela: "Čudili ste se pač Simona, ko som vam rekla igrati na klavir, jaz, ki glasbe ne merem trprti. Toda moj sin jo ljubi nad vso. Zdaj lal.ko slišite vi njesra igrati. Rihard, pojdi po svoj violin<>lo.M' ' Ubo^a-t je. Voiji svojo matere ni nikdar ugovarjal. : K ign se je s privajeno spretnostjo postavi! v polnlrak. iako da je maodaoe kazal damama hrbet. Videti ni bilo drugega, nego njegov visoki sta«, njegovo elegantno zunanjost in prirodno plrmer.ito-t njegove poze. To je bil človek, rodoben druginn ljudem, in ko jo igral, je trepetala ravno tako človeška duša, duša mladega, ognjevitega in strastnega človeka, in Simoni se je za hip zazdelo, da jo Rimard pri visi svoji veliki krivici nemara resnično ljubi. Za hip ji je nekakšna ganjenost stianila srce. » Nihče je še dotlej ni bil ljubi!! Violinoeio je unto'-kni; in Rihard so je obrnil nazaj. Simona je bila spet oledenela. Pole# nje je zdibovala lady ftleanor iz seboj "'Tri leta ga Je nisem videla taksnega! Včasih je bil t&ko nadarjen, tako duhovit in tako vesel! Vi nryu boste po-vraiK vse to!" Da, nemara je bil nadarjen in duhovit. Toda te duševne •ustnosti ao le še bolj razodevale nizkost njegovega značaja, in ta ljobeKon in srtča ki je žarela v njem. ta sebična in ti-uuska ljubezen, ta -Irahopetna in barbarska sreča je navdaja- a Simono s prt kipevajočo nevoljo. i {Nadaljevanje prihodnji*.) USODA KKI2A&KE "MALAYS." V bitki v sicilski morski cesti so bon toe iz nemških in italijanskih letal poškodovale tudi angleško bojno ladjo \Ma-layd\ Ta ladja je doživela svoj ognjeni krst že v pomorski bitki pri Skageraku 31. maja 1916 in je tedaj odnesla težke poškodbe. V kratkem, a zelo srditem spopadu med oddelki brit-koga in nen^Skoga vojnega brodovja ie "Malaya" v nekoliko minutah zadelo sedem najtežjih granat, ki so jo silovito zmrcvarile, l^e s težavo se je goreči brod v ob a-kih dima umaknil neiinškiui strelom, l.'il njegovih mož je bi o delonui ubitih, deloma ranjenih. . 4*Ma!ayo" so spustili v morje že leta 1915. L. ta 193C> pa so jo popolnoma predelali in opremili z novimi topovi tor-podnimi cevmi in stroji. Brit-sko bojno ladjo enakega tipa "Barham", ki so jo i-1 o tako popolnoma iiHidornizirali, je ob koncu leta 1939 zadel nemški torj»odo in je bila več mesecev neuporabna za borbo. gega cena in ta je nastavljena na enotni čevelj na 70, 90 do nekaj nad 100 lir; to je komaj polovico toliko, kolikor stanejo čevlji drugih vrst. SlovsmriL v JianadL VESELICA V KIBKLAND LAKE. dE dE NE VEŠ, ZDAJ IZ VES: da je po angleških vesteh za čelo posadki v Tobniku nedo-stajati pitne vode, medtem ko so bran i tel j i trdnjave še dobro založeni z živili; da je Piemontska princesa te dni obiskala N< apelj, kjer jo \ ladi jo slo za to- da bi sei Vsem članom odseka 1 i • u- i * J J a . J < ji . 4 , ' , «oufeiKa m. prebivalstvo prisrčno spre- irat: toda dosegljiva za vse, ki si fi. aprila, kakor se jo določilo dragih modelov danes ne mo- na zadnji seji dne IG. n>arca. da so v Franciji prijoli dru-rejo vec pnvosetti. Gotovo I J. i , je. da bmlo ljudje čedalje bolj« Poročam, da so je skle- železničarjev, ki so proda- posogali po tej obutvi, in to m!o n.a seji, da društvo jail zlatnike po 20 frankov po t eni bolj, ker je za bod^e pre- vcseJico dne 30. marca 600 frankov za kos. Razpeče- *' __ ^ 11T i r»i • • « -m. m- a*rt listi "»»i ca aor\lnni I i •»o tvt ■ L l/vn povedano uporabljati usnje za 111 67 St., ipri rojaku Me- dosu. Začetek veselice ob 6. uri zvečer. Tem potoni vabim določeno delo obutve, kakor vmesne podplate, oblogo, itd., tako da hodo dragi modeli bo'j aLi manj lo na oko povsem pristni, v svoji notranjosti pa se bodo morali zadovoljiti z nadomestki. kajti pravo u -njo sc l»o uporabljalo v prvi vrsti le za hot niirano čevlje ENOTNO OBUVALO V ITALIJI V izložbah italijanskih trgovin s čevlji se je pojavil pred nekoliko too ni polog najnovejših elegantnih modelov čevelj, ki na zunaj no bi silil toliko v oči, če bi posebni napisi ne opozarjali, da predstavlja ta v. o na>o člane in članice, kakor tudi vse ostale Jugoslovane, da nas posotijo v čim vodjem številu ditvi. Ker so bi valicfin so zaplenili za milijon frankov zlata, ki je bilo prisvojeno po nepošteni poti; da berlinski list "Boersen Zeituiig" obsoja pisanje londonskega dopUnika stock- pra-eške zra- ZALOGA TEH KNJIC JE POSLA Tem potom naznanjamo, d nam je potekla zaloga sledeči) knjig izza objave zadnjega ce nika: Umirajoče duše, (lika Vaste Moje življenje (Ivan Cankar, Hubert (Paul Keller) Zadnja pravda (J. S. Baar) Tisoč in Ena Noč Križarji, Sienkiewiez. Kraj umira, (Joško Jurac; Tonninee, (Ivan Pregelj) KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. osotijo v rim ""l"-"1"« o na naši prire-|1,o],IV:kQ^a dopisnika, ki iža z i lita h kon-!vi* je bolj ali manj nedosegljiva. Zato so ni treba čuditi, če •o na francoskem trgu pojavljajo mod živili predmeti, na katere v prejšnjih časih nih<%-ni mislil. iPonokod skušajo s streljai-njem divjačino od pomoč i stiski lakote. In med divjačino se pojavljajo tudi primerki iz sklonili, da se še enkrat povese-|kf r,luo- ?v°j ofenzivni duh, žalimo in zaplešemo starki zimilra,li r>osar 1)1 /si bodo vsi udeložt nci na veselici zadovoljni, bo skrbel za to naš aarjini octbor. a plesa-žoljno bosta pa zabavala naša vrla '1 mojstra" brata Šporar in Starina. I Torej ne zantidite te lope j priliko ter pridite vsi brez izjeme, ker to bo nio-gočo zadnja prireditev to vrste v tej sezoni. Na svidenje 30. marca! "Do takrat pozdravljeni. Frank Mole, tajnik društva "Bled". čevelj tip, ki so ga izdelali po živaVkega sveta- ki jih prej ni- nnvodilih vlade in ki ga vlada sama priporoča v nakup. Splošno pomanjkanje najvažnejše sirovine za obuvalno industrijo, usnja, in s te nizvezana podražitev obuvala, sta imela za posledico pojav tega enotnega čevlja, ki so o celo določene uradno cone, in sicer stane vrana 10 frankov, veverica 12 frankov, jastreb pa 15 franke v. Temu se ni treba prav nič čuditi saj jo znano, da so v tridesetletni vojni prodajali celo mrši in podgano za drag Blaznikove Pratike in Sloven* sko - Amerikanei Koledar za leto 1941, lahko dobite pri zastopniku "Glasa Naroda", v Vaši naselbini. Ako jih nima. bo jih naročil za Vas. H SLOVENSKO - AMERIKANSKI T/ 1 "1 :: ZA LISTO :: Koledar 194i Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivo-»ti iz vseh dob in delov sveta . . • Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke. Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH/' lu ga je spisal Fr. Troha. Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N.iY. Cena 50c Vsoto lahko paiUcte t mn«mk«h po 2 as. S onto. Be prebirate ▼ KdruKralh drltrtk. Posebna priloga: Trije zemljevidi ▼ barvah: K VKOPA LETA 1914.; EVROPA PRED SEDANJO VOJNO; EVROPA L l»4t '•e MRAZ MOTI ZIMSKO SPANJE. .Xa Danskem opazujejo, da so so netopirji po nastopu hudega mraza zl^ulili iz zimskega spanja in letajo pogostoma po hišnrh vežah. Strokovnjaki pravijo, da so tako te, kakor dmge živali med zimskim spanjem občutljive za prtniake temp eratnire. V nekoliko toplejših prostorih jih je nlogo-če pripraviti potem do nadaljnjega spanja, dobiti pa ne sme-io v tem primeru nobene hrano. in menjali svoji vlogi; da je bi\*ši direktor pariškega lista "Odre" Emile Bare, ki je po zlomu Fianeije odpotoval v Ameirko. umrl v neki nr\vyorški bolnišnici. . da «o na Finskem closloj o-.snovali štirinajst taliorišč za delovno mladino; da je v Munitansku po toplih dnevih nenadoma nastal vremenski preobrat. Srebro v toplomorn je padlo na 33 sto-pin j pod nirlo; da vodi sedanje rkstromi-ti-čr.o gibanje v vrstah rumuu- skili legionarjev oče pokojnega Codreana; da hoče japonska vlada dr leta 1!K><) pomnožiti piebival-stvo Jcpon>ke na sto milijonov ljudi; da raos.aja v angleških pristaniških mestih hripa, ki j«* zajela velike množico prebivalstva; ♦ liiadžarski zunanji minister grof Osakv v kratkem zapustil iboln|šni>co in so podal v domačo oskrbo. 'da so oranže najvažnejši eksportni pridelek Španije. S £ K A Č I — Potrebujemo 25 sekačev droves. Priglasite se na: HEINEMAX CHEMICAL COMPANY, OTJOSBY, PA. 6x — 4—2 NOVA ODPRAVA LEDO-LOMILCA "SEDOVA." iSloviti ruski ledolomilec "Scdov" se pripravlja na novo vožnjo v polarna morja. V bližnjih thieh izide knjiga njegovega kaipitana Babigina, ki bo pod naslovom "Na Juriju Sedovu skozi arktični ocean" vsebovala zbirko poročil, ki .-o jih sestavili člani njegove znamenite zadnje odprave. Še le-los izide potem zaključno porodilo o delih, ki so jih izvršili člani te odprave. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALUE. Emil Adamič—if» JUGOSLOVANSKIH NA KODNI Hi TES.M1 ra moikl gbor SEST NARODNIH PESMI » moški zbor ....................M SEST NARODNIH PESMI m me- lini 7bor ....................M NOTE 7A Kl.AVIR All HAR- MONIKO 1. Zorko Prelovet—15 SAMOSPEVOV za glas * klavirjem..........LU šest pesmi za glas in klavir ........................ albdm slovenskih narodnih pesmi za (las in klavir 1— Frane Venturlnl—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV .......« ferdo Juvanec—It MLADIH LET, mefiki »bori .................. Peter Jereb—OSEM ZBOROV (možici in mešani) .............. M SAMO ZA MALO ČASA UVODNE CENE 4 GROBNI PROSTORI ZA 8 POGREBOV cena $80.— Cena vsebuje stalno oskrbo. V SPOMINSKEM PARKU, ki se bo pričel razvijati 40 min. iz do-lenj. Manhattan* ob glavni cesti. Za ^a^pojasnUa izpolnite kupon. WINDSOR GAM)EN """"""" 591 Summit Ave, Jersey City, NJ. Gospodje: — Brez kake obverno-za mene, prosim, poSljite podrobnosti. Ime...................... Naslov ................... naroČit* ga danes Slovemko Amerikanftki Koledar za L 1941» Velika Blmznikova Pratika za L 1941, in Priročni Atlas (38 barvanih zemljevidov): — rte skupaj $1. PESMARICA "Glasbene Matice'* Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za mo&ki zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo t Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. T. Moški zbori OSKAic DEV: Bartlea; OJ, moj Soeel / Sov; Kam mL fantje, d re t v vaa poj-demo ......................JN OSKAR DEV: .8re^uo, ljubca moja; Ko ptiči-ca na tnje gre; Soči; Moj očka ma konjička dva; Doblv sem pl- SIovo; Je vplhnlla luč .40 slo\renlan dance vanda polka _______________ po jezeru kolo ________________________________ barčica mladi kapetane _______ ohio valley sylvia polka ................- tam na vrtni gredi maribor waltz .......... spa vaj milka moja orphan waltz ............... dekle na vrtu oj. marlika. pegljaj.... Zidana marela (polka) veseli bratci (mazurka) spavaj milka moja orphan waltz _________ dekle na vrtu oj. marička. peglaj _______ tu Zidana marela (polka) veseli bratci (mazurka)_ V* 3. 4. 6. 7. 8. M M .3« .35 .35 .35 .35* .70 3Z STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska lira, (Holmar) Orlovske himne (Vodopivee) ______ JM Slovmskl akordi. 22 metenlh la no£kih zborov (Kari Adami«) Trije mešani zbori (Glasbena Matica) ____________________________ V pepelnilni noči. ban tata za solo, zbor in orkester, (Sattner) — Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adami«) ___________________ Dve pesmi. (Prelovee) za moikl zbor in solo ______________________ Na&i himni, dvoflaano............... Gorski odmevi. (Laharnar), II. zvezek, moikl EMIL ADAMIČ: Modra devojka (belokranjska..M Vso noč pri potocl ...........JS9 J ur Jeva ......................JSS Hodi Micka domo; Kaj drugega hočem; Zdravlca ........M VASILIJ MIRK In A. GROBMING: Vetrič; P« gradlol ..........Jt FERDO JUVANEC: Zjutraj.......................20 Slovanska *..................-20 PETER JEREB: Pelin roia; VASI-LJJ MIRK: Podoknlca........JM ZORKO PRELOVEO: Ko bo fantje proti vasi BI....JI 1m enkrat ie ................M Slava delu ..................JN HR. VOLARIC: Roimarln; JOS. PAVČIČ: Potrkan ples ......JS Slovenske narodne pesmi i reiki zbor (Bajuk) ______________ Bom iel na planince, (Bajuk), .29 JSb ji ZA TAMBURICE: NTA GORENJSKEM JE FLETNO, podponri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajnk...............75 .78 ZA CITRE: Poduk za eitre. — 4 zvezki — (Koirljskl)----------- ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Karatni«* —__Jf PESMARICA GLASBENE MATICE 103 moški zbori, uredi! A. Cerin |1JS Slovenske narodne pesmi, Janko Žlrornlk I. zvezek. 123 pesmi se moAkl ali ienskl zbor ............ ] {| II. svesek. 77 pesmi za moikl In meftanl zbor 1................ . m narodnih piml za msiki la meiani zbor, Emil Adamič____L— FANTJE NA VASI. 18 narodnih sa moški zbor. Orli Pregelj.. M Naročilo pofljlte aa: "Glas Naroda NEW TORE, N. T. 99 818 WEST ISth STREET