Poitntna plačana v gotovini
Leto LXV., št. 117
Ljubljana, sreda 25« maja 1932
Cena Din 1.-
fT** ..^„P0^61 i*vzemsi aedeije in praznike, — InseraU do 30 petit
i?LT' 250  4x1 100 do 300 A 0115 3— večji inseratl petit
TrHta Popust pO dogovoru, Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode
▼ella mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO tS CT~ \ VNIŠTVO LJUBLJANA, Rn aH jeva ulica it. 6 Telefon St. 3122. 3123, 3124, 3125 in 3126
PODBDZNICG;
MARIBOR, GrajsKI trg St. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — .'eL 190.
NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. St- 26.     JESENICE Ob kolodvoru 101. wm — — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
GRŠKA KRIZA SE VEDNO NI REŠENA
Vsa prizadevanja predsednika republike so ostala do sedaj brezuspešna — Venizeios odklonil mandat za sestavo vlade — Nasprot-
stva med generali
Atene, 25. maja. Državni predsednik Zaimis. Id si prizadeva, da bi odstranil vladno krizo, s sestavo republikanske koncentracije, je skušal pregovoriti od-stopivšega ministrskega predsednika Ve-nizelosa, da bi vstopil v novo vlado. Ve-nizelos je to odklonil in izjavil, da se namerava končnoveljavno umakniti iz poHtičnega življenja, pač pa bo člane svoje stranke pooblastil za sodelovanje v novi vladi. V primeru, da ne bo prišlo do republikanske koncentracije, računajo v političnih krogih s tem, da bo Papa-nastasiu prevzel ministrsko predsedstvo in tudi zunanje ministrstvo. Ker govorice, da se Pangalos pripravlja za prevzem državne oblasti, nočejo nrihniri, so
dala vojaška oblastva z vojaštvom zasesti vse strategične točke prestolnice.
Atene, 25. maja. AA. Včeraj ponovljeni napori predsednika republike, da bi v novo vlado pritegnil vodjo monar-histične stranke na Grškem Kaldarisa. so ostali brez uspeha. Zato je kriza vlade prešla v drugo fazo. Predsednik republike si sedaj prizadeva, da bi sestavil novo vlado s sodelovanjem štirih republikanskih voditeljev in sicer Papastanasija, Zavicijanosa. Kafanda-risa in zenerala Kondilisa. Odločitev o tej kombinaciji bo padla danes.
Monarhisti so dokazali, da odklanjajo vsako sodelovanje z republikanskimi strankami. Zanimivo je. da je ge-
neral Kondilis izjavil, da bi bil pripravljen vstopiti v vlado, v kateri bi bili tudi monarhisti zastopani, toda pod pogojem, da se najprvo aretira general Pangalos in njegovi vodilni pristaši, ki ogražajo red in mir v Grčiji.
Atene, 25. maja. Na svojem potovanju v Rim sta se turška ministra Tev-fik Ruždi bej in Ismet paša za več ur ustavila tukaj, da bi obiskala lahko obolelega bivšega ministrskega predsednika Venizelosa. Polurnemu razgovoru je prisostvoval tudi zunanji minister zadnje Venizelosove vlade Mihalokopulos. Državniki so kratko razpravljali o vseh vprašanjih, ki zadevajo obe državi.
Nov kurz v Mandžuriji
Koncentracija japonskih čet vzdolž sovjetske meje Vznemirjenje v diplomatskih krogih
Harbin, 25. maja. Novi ekstremno nacionalistični kurz na Japonskem se je najprvo pokazal v Mandžuriji. Znano je, da so vojaški krogi ob priliki reševanja vlad ne krize zahtevali sestavo vlade, ki bo energično razčistila mandžursko vprašanje. Vse kaže, da bo tej zahtevi vojaških krogov ugodeno. Vrhovni poveljnik japonskih čet v Mandžuriji general Hontjo je premestil svoj glavni stan iz južne Mandžurije v Harbin. Obenem  so  bili izdani  tudi  razni drugi
ukrepi, ki kažejo, da so se Japonci odločili razčistiti mandžursko vprašanje do konca. Pričela se je velika koncentracija japonskih Čet vzdolž mandžursko sovjetske meje, a vsak dan prihajajo še novi transporti čet. V diplomatskih krogih so vzbudili ti ukrepi japonske vlade resno vznemirjenje ter ne izključujejo možnosti, da bo prišlo med Japonsko in Sovjetsko Rusijo v najkrajšem času do oboroženega konflikta.
Borba proti gospodarski krizi v ČSR
Vlada je pripravila celo vrsto zakonov, o katerih ho razpravljal parla
ment še pred sokolskhni dnevi
Praga, 25. maja. Ker bo v dneh v?e-sokolskega zleta zastalo tudi politično delo, si češkoslovaška vlada sedaj prizadeva, da še pred sokolskimi dnevi reši važne probleme, ki so na dnevnem redu, zlasti pa, da apravi pod streho zakone, ki so v zvezi z borbo proti gospodarski krizi. Organ češkoslovaškega ministrskega predsednika >Venkov<?: opozarja na to, da morajo politične stranke baš sedaj pokazati svojo zrelost, ko gre za vprašanja dalekosežne važnosti, od kojih rešitve pričakuje prebivalstvo in država olajšanja sedanje gospodarske stiske.
Češkoslovaški parlament bo v zvezi s temi predlogi že te dni razpravljal o prepovedi otvarjanja novih sladkornih tovarn. Najvažnejši pa je sistem zakonskih predlogov, ki se nanašajo na finančni program vlade. Na nedavnih konferencah je bil dosežen sporazum med vladnimi skupinami o vseh važnej-
ših problemih. Poseben sporazum se nanaša tudi na ureditev stanovanjskega vprašanja. Na Češkoslovaškem imajo še vedno stanovanjsko zaščito. Med vladnimi strankami je bil sedaj dosežen sporazum, da se bo ta stanovanjska zaščita polagoma likvidirala s tem, da se bodo posamezne zakonske določbe od leta do leta omilile. Istočasno pripravlja vlada poseben zakon o pospeševanju gradnje stanovanjskih hiš. V to svrho bo vlada zasigurala večje kredite po najnižji obrestni meri. Finančni program vlade predvideva tudi cenene kredite za poljedelce in posebno kreditno akcijo za obrtnike, ki se morajo, kakor v drugih državah, tudi v ČSR boriti z velikimi težkočami, ki jih povzroča splošna gospodarska kriza. Paralelno s plenumom parlamenta zasedajo tudi parlamentarne komisije. Ustavno-pravna komisija razpravlja sedaj o zakonu za zaščito časti in o novem tiskovnem zakonu.
»
Program čsl finančnega ministra
Z radikalnimi ukrepi za štednjo in nadaljnim povišanjem davkov hoče
ohraniti proračunsko ravnotežje
Praga, 25. meja. V zvezi 6 finančnim pnogramom vlade, je šesta v H finasičrn rm-naster v srvrho kritja predvidenih povečanih izdatkov obširen predlog, ki predvideva med drugam povišan-je davka n« dohodke nad 100.000 kron letno. Dosedaj je znašal davek na dohodke t« vrste 30 odstotkov, po te»m predlogu pa bi se povišal na 60 odsrtotfoov. Raslem te^a predvideva predlog Hruančnega mmi^tra   razin« ukrerpe za
štednjo, da hi doseglo proračunsko ravnovesje. Med dru-gim predlaga fmanond minister, da se znižajo prejemki onih državnih upokojencev, ki žive v inozemstvu, za 20 odstotkov. V svrho omiljenja brezposelnosti državni upokojenci ne »mejo zasesti privarnih služb. Upokojenec, ki bi še nadalje ostal v privatna službi ne glede na to, koliko rrru ta s4ua>a donaša, bi izgubil pravico do pokojnine.
Dunajski hitlerjevci se uveljavljajo:
Prva seja dunajskega deželnega zbora je potekla v znamenju krava*
k>v hi izgredov dunajskih hitlerjevcev
Dunaj, 25. maja. Včeraj se je konstituiral novo izvoljeni dunajski deželni zbor. Že prva seja je pokazala, kolfko pridobitev predstavlja izvolitev peščice narodnih socialistov. 15 narodno-socialističnih dežel-nozborskih poslancev je povzročalo na včerajšnji seji tak hrup in trušč, da se ie deželni zbor jedva mogel konstituirati. Za predsednika je bfl izvoljen socialni demokrat dr. Dannebcrg. Njegovega nagovora v sptešnem hrupu in prerekanju sploh si
bilo slišan. Nemir je trajal ves čas zasedanja. Hackenkreutzlerji so začeli prepevati Hitlerjevo »himno« in kričati na novoizvoljenega predsednika dr. Danneberga vse mogoče žaljivke. Na novinarskih klopeh so se zasidrali posebni Hitlerjevi agitatorji, ki so prišli iz Nemčije, ter povzročili mnogo nemira in se končno sprli tndi 7 občinstvom. Občinstvo je pričelo kričati nanie: »Će hočete razgrajati, pojdite v Nemčijo!« Končno jih je straža odstranila
iz dvorane, nakar so izjavili, da se bodo proti temu postopanju pritožili pri nemškem poslaniku.
Nemiri so se iz deželnega zbora prenesli tudi na ulice. Večja skupina narodrvh socialistov je na povratku prišla tudi v Judengasse, kjer je pričela divje razgrajati in žaliti tamkajšnje židovske trgovce. Trgovci so zaprli trgovine in navalili na razgrajače ter jih pošteno pretepli. Končno je napravila policija zopet red.
Obenem se je konstituiral včeraj tudi dunajski občinski svet Za župana je bil ponovno izvoljen dosedanji socialno-demo-kratski župan dr. Seitz.
Sestanek Herriota s Tardieujem
ParU. 25. maja. O konferenci, ki se je vršila včeraj nnvi ministrskim predsednikom Tardieumm. finančnim ministrom Flan-dinom in voditeljem radikalnih socialistov Herriotom v navzočnosti predsednika republike Lebruna današnji jutranji listi ne objavljajo nobenih podrobnosti in se omejujejo zgolj na objavo oficijelnoga komunikeja. V kratkih komentarjih pa soglašajo s tem, da se na tem sestanku ni razpravljalo o stvareh, ki bi bile odločilne važnosti za bodoči razvoi notranje politike in da se je temu sestanku pripisovala mnogo večja važnost, kakor pa jo je imel v resnici.
Oton Habsburški se ženi?
Budimpešta,, 25. maja. V madžarskih le^ ti mi stični h krogih se z vso gotovostjo zatrjuje, da se bo Oton Habsburški v kratkem poročil z 18-letno bavarsko princeso Marijo, hčerjo bavarskega princa Franca in brata prestolonaslednika Ruprehta. Bavarski princ Franc je poročen s princeso Creuv-Dulmen, nečakinjo umrle nadvojvodinje Izabele. Bavarski princ Franc preživlja večji del leta na gradu Sarvi na Madžarskem, tako da govori princesa Marija popolnoma madžarski jezik. Bivša cesarica Žita jc baje že pristala na to zvezo.
Italijanski minister v Sofiji
Sofija, 25. maja. AA. Bolgarska agencija poroča: Italijanski minister za poljedelstvo Acerbo, ki je prispel v bolgarsko prestolnico, da poseti bolgarsko vlado in da pri tej priliki prouči gospodarske razmere na Bolgarskem, bo imel v Sofiji predavanje o rjoljedelstvu v Italiji.
Tudi Angleži štedijo
London, 25. maja Vlada namerava predložite" zbornici nov za<kon o štednji. S predlaganimi ukrepi bi se pnihranik) 100 milijonov funtov. Predlog predvideva predvsem znatno znižanje socijalnih \tr datkov. zlasti na podpor za brezposelne. Tudii pokojnine ln izdatki prosvetnega resora naj oni se znižali. Liberalni ministri so se izjavili proti temu predlogu.
Podunavski problem
Ženeva, 25. maja. AA. Na podlagi resolucije sveta Društva narodov z dae 31. maja t. 1. je predsednik finančnega odbora odredil delegacijo petih članov, ki bo s sedmvmi strokovnjaki vlad proučila finančni položaj podunavskih držav m potem predložila svetu Društva narodov svoje predloge.
Iz ljubljanske občinske uprave
Kakor izvemo, je član občinskega sveta mosta Ljubljane Pran Orehek podal ogtavko aa avoje mesto.
Teden narodne sloge na Češkoslovaškem
Lep vzgled češkoslovaških kulturnih in nacijonahiih organizacij
Praga, 86. maja. Cela vrsta najodMcnej-Sih kulturnih in naeijonalnih organizacij je pokrenila akerijo za povzdigo nacijonal-ne sloge, ki je zlasti potrebna v sedanjih težkih časih, ko pretresajo svet gospodarske in finančne težkoče in politični prevrati. V dneh od 22. do 29. maja so priredile takozvana teden narodnega sodelovanja. V skupnem proglasu naglašajo te organizacije, da se v sedanjih časih splošne gospodarske depresije često pojavlja se-bričnost in po*=dinci zasledujejo svoje osebne interese br«z ozira na koristi celote. Proti takim ljudem je treba organizirati sistematično borbo in zaradi tega pozivajo prebivalstvo, naj povsod pobija tako kori stolovstvo, obenem pa naj  vsakdo po-
misli na one, ki trpe pomanjkanje. Nihče naj ne čaka, da bo začel s to akcijo kdo drugi, naglasa proklajnaoija, vsak naj začne v svojem delokrogu. Bogataš ne bo štedil brez potrebe, ker se dobro zaveda, da samo promet bi a.ca onvtu^-a normalno delo tovarnam in ■ tem kruh in zaslužek tisočerim delavcem. Tudi m bo skrival denarja doma, k<-r so zaveda, da prihranjeni denar prinaša dobiček in korieti samo tedaj, 6e crirkulira v narodnem gospodarstvu. V teku tega tedna morajo vsi, ki se zavedajo, kako važna je narodna slosa baš v teh časih, delati z vsemi sredstvi na to. da pride med v^emi sloji naroda do najtesnejšega sodelovanja
Pompozna proslava obletnice vojne napovedi iV Italiji
Ob navzočnosti kralja, vlade in drugih najvišjih dostojanstvenikov so
slavfli vstop Itafije v vojno
Rim, 25. maja. Sedemnajsto obletnico italijanske vojne napovedi Avstriji so včeraj po vsej Italiji proslavili kot narodni praznik. Organizacije bivših bojevnikov so organizirale obhode ter se na grobovih padlih vojakov spominjali svojih tovarišev. V Rimu je bila na grobu neznanega vojaka izmenjana straža, ki so jo dosedaj opravljali karabinerji, d očim jo bo sedaj vršila pehota. Ta ve-
ličastna ceremonija na Piazza Venerin se je vršila ob navzočnosti kralja, prestolonaslednika in ostalih prinčev savoj-ske hiše. Nad trgom so krožila letala, dočim so istočasno izpustih množice golobov pismonoš. Bivši grenadirji so imeli svoj nacionalni kongres in so potem v impozantnem številu defilirali pred Mussolini j em.
Senzacijonalna tatvina
v Niči
Iz blagajne Kazina je izginilo 1,700.000 frankov — Nihči ne ve, kdaj in kako je bila tatvina izvršena
Ni ca. 25. maja. V igralnici Juan-les-Piru* je bila včeraj izvršena pod zelo taji nstveni mi okoliščinami ogromna tatvina. Iz blagajne Kazina je izginilo 200 tisoč frankov v bankovcih in glavni dobitek španske loterije v znesku 1.5 milijona francoskih frankov. Najboljši kriminalisti, ki jih je direkcija telegrafično pozvala iz Pariza in drugih poUeijskih centrov, niso mogli ugotoviti niti najmanjšega sledu, kdo bi tatvino izvršil, niti kako je bila izvršena. Blagajna je popolnoma  nepoškodovana,  ključe pa
shranjuje osebno ravnatelj podjetja, ki zatrjuje, da ključev ni niti za minuto dal od sebe. Tudi blagajnik hi knjigovodja ne moreta dati ni kake ga pojasnila. Včeraj opoldne je bil denar še na svojem mestu, zvečer pa so pri pregledu blagajne o gotovih, da je izginil. Ravnatelj in blagajnik podjetja sta podala demisijo. Vest o tatvini so skušan držati v tajnosti, vendar pa se je med gosti Izvedelo za to tatvino ter je vest naravno vzbudila ogromno senzacijo.
Francoski list za revizijo mirovnih pogodb
Parim, 24. maja. Levitarsko mešranski li->Volonte< se v uvodnem članku bavi z revizijo mirovnih pogodb in naglasa, da mora biti to ena prvih naloe nove francoske zbornice. V reviziji mirovnih pogodb vidi list zadnji izhod iz sedanjega kritičnega gospodarskega in političnega položaja.
v meteorologiji
Učenjaki so v zadnjem času ugotovili, da solnce ne greje vsakega dne enako in sicer ne samo zaradi kroženja zemlje okoli njega, temveč zato, ker njegovi žarki niso vsakega dne enako intenzivno topli. Ako solnce oddaja manj toplote kakor običajno, jo zemlja tudi manj občuti, vsled česar se izpremene tudi vetrovi. Znani meteorološki strokovnjak dr. Charles A. Abbot. ki beleži vsak dan podatke o vremenu, je izjavil pred dnevi, da bo v skorajšnji bodočnosti mogoče proučevati solnčno toploto v naprej in za par dni prej napovedati vreme. Proučevanje solnčnih žarkov bodo vršili učenjaki po vsem svetu. Dr. Abbot trdi, da se na našem planetu menja v toliko vreme, v kolikor se izpre-minja jakost solnčnih žarkov. Nadalje trdi, da je izprememba solnčnih žarkov skoraj redna in uravnotežena, zaradi česar bo mogoče skoraj točno napovedovati vreme celo za več mesecev naprej. Prav tako bo mogoče povsem točno za več let v naprej ugotoviti, kako se bo razvijala solnčna toplota. To bi bilo nemogoče, če bi solnce ne menjalo redno intenzivnosti svojih žarkov. Navadna peč oddaja toploto in greje stanovanje in po toploti peči lahko tudi vsakdo presodi, kako bo soba segreta. Prav tako bodo mogli v bodoče učenjaki na podla-
gi točnega poznanja jakosti somčnih žarkov ugotoviti toploto na zemlji in s tem seveda tudi, kakšno bo vreme. Iz-premerribe v intenzivnosti niso povsem enake, nekatere se pojavljajo redno po 68 mesecih, druge po 45, 25, 11 in 8 mesecih. Od vseh teh izprememb je odvisna toplota naše zemlje. Pojavljajo se še mnoge druge izpremembe, ki pa še niso povsem točno ugotovljene, kadar pa bodo tudi te proučene, potem ne bo več težko že za mesece v naprej točno označiti toploto naše zemlje, vremensko stanje, pa tudi smer vetrov.
Zobozdravnik
Dr. Josip Tavčar
specijalist za zobne in ustne bolezni
Gledališka nI. 4. Tel. 3393
ordinira čez poletje
od 7. zjutraj do 5. popoldne.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA, Devize: Amsterdam 2273.17 _ 2284.55, Berlin 1329.02 — 1339.82, Bruselj 787.07 _ 791.01. Curih 1097.36 — 1102.85, London 206.S9 — 206.49, Newyark (ček) 5593.63 — 5621.89, Pariz 221.66 _ 222.78. Praga 166.56 — 167.42. Trat 287.86 _ 290.25.
INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.06. Pariz 20.20, London 18 8450, Newyork 511.75. Bruselj 71.66, Milan 26.2750. Ma»rrii 42.20. Amsterdam 207.20, Berlin 121.20. Sofija 3.70. Praga 15.18, Varšava 57.40, Bukarešta 3.06.
Pospeševanje tujskega prometa in mestni nasadi
O Dcmt/UfedB sobo že posedat, da nrsroo mo^ ugotovrti številk, koHko mestna občina žrtvuje za pospeševanje tujskega prometa, veudar pa sta v Beogradu to breme prevzela predvsem država in »Patnik«. Kakor v Beograda tako todi v Zagrebu opravija pode sa tojefeo-prometeo propa-gaodo »Putmk«, a Sarajevo ima v svojem proračunu že prav znatno postajo za pospeševanje tujskega prometa. Sicer mak) o Sarajevo, vendar pa sarajevska mestna občina mod tfsejm mesti izda največ v ta namen,
Ljubljana, ki ima vse pogoje za uspešen razvoj tujskega prometa ki ki je rudi že v najfcrepkejšem zagonu, da postane jn-goslovensflri Salzburg. pa navzlic temu žrtvuje za pospeševanje tajskega prometa manj kakor Sarajevo. Ko je 1. 1929 Sarajevo dalo za propagandne namene 60.000 Din, je izdala Ljubljana samo 34.948 Din, 1. 1930 izkazuje Sarajevo 100.000 Din izdatkov za tujski promet, Ljubljana pa nekaj več, namreč 102.610 Din, vendar jo je pa tudi tega leta Sarajevo preseglo, ker je dalo več podpor raanim propagandnim društvom. Lam" je Sarajevo dalo za pospeševanje tujskega prometa 115.000 Dm, Ljubljana pa samo 100.000 Din, ki je z njimi financirala tudi svojo lepo razstavo na razstavi mest in pa tujsko-prometno razstavo na velesejmu, razen tega je pa iz te postavke krila tudi stroške za kraljev teden ob odkritju spomenika kralju Petru. V letošnjem proračunu je tudi Sarajevo moralo znižati te izdatke na 100.000 Din, Ljubljana pa na 80.000 Din, vendar pa je Ljubljana izdala s tem denarjem 15.000 prospektov, aranžirala razstavo na velesejmu v Zagrebu in se pripravlja tudi za enako razstavo v Beogradu. Seveda pošilja na te razstave predvsem le stvari, ki so jI ostale od lanske razstave na velesejmu. Peleg teh vsot je Ljubljana v letih 1928 do 1930 dala tudi 23300 Din podpor raznim ustanovam, ki delajo za propagando, a Sarajevo je dalo podobnim društvom, predvsem pa »Putniku« v teh letih prav visoko vsoto 83300 Din. Tako Sarajevo kakor Ljubljana zaposlujeta pri tem dem po enega jurista in enega pisarniškega uradnika, vodi pa v Ljubljani vse delo mestni Tuj-skoprometni svet Da Ljubljana v propagandi za tujski promet, ki od njega upravičeno pričakujemo, da nas reši iz gospodarske krize m pripelje do novega blagostanja, žrtvuje manj od Sarajeva, je dokaz, da propaganda za tujski promet pn nas še ni dosti popularna. Čeprav vsak praznik hiti polovica Ljubljančanov v prekrasno okolico in v planinski paradiž, vendar se naše prebivalstvo še ne zaveda za Ljubljano življenjsko važnega pomena tujskega prometa. Sicer smo silno mnogo storili v tem pogledu m smo prav zelo modernizirali mesto ter poskrbeli za tujce s prvovrstnimi hoteli in odličnimi restavracijami, vendar pa Še nismo našli onih atrakcij, ki bi tujce na Ljubljano privezale. Doslej smo največ storili na higijen-skem polju, ko smo osnažili naše restavracije, kavarne in gostilne, za kar ima v Ljub-
ljani največje zasluge mestni fizikat, o katerem lahko trdimo, da bi bila vsa dežela prav srečna, če bi svoje uvidevno, a reso-rutno in odločno delovanje razširil na vso banovino, zlasti pa na gorenjsko stran. Ce smo že toliko povedali, moramo z besedo popolnoma na dan in opozoriti naše higijenske referente po deželi na njihovo dolžnost! Moč imajo v svojih rokah, da bi vsaj po najboljših gostilnah naših vasi in mest na Gorenjskem lahko imeli takoj vsaj čedna stranišča, ki so sedaj največja sramota naše dežele.
Navzlic temu, da mestna občina žrtvuje v primeru z važnostjo tujskega prometa zanj le malenkostno vsoto, pn Ljubljana stori silno mnogo za svojo propagando. Najmanj en milijon dinarjev namreč izda za reklamo vele&ejem, a ta reklama ;e v prvi vrsti v korist Ljubljane. Po vsem svetu in v pridobitnih krogih vseh dežela so razširjeni prospekt; ljubljanskega velc-sejma s propagandnimi opisi in dobrimi slikami Ljubljane, naših letovišč in krajev ter planin, ki prihajajo v poštev za tujski promet. Velesejem je glavni faktor, ki je tujce seznanil z našUm kraji in ki je napolnil naša letovišča, planine m vasi s tujci.
Tretji faktor, ki ima ogromne zasluge za tujsko prometno propagando, so pa deda alpinskih pisateljev, predvsem pa obe knjigi našega slavnega pisatelja dr# Kugv-ja. Naši fotoamaterji so ra/nim alpinističnim predavateljem poslali nešteto fotografij in diapozitivov v inozemstvo, ki z največjim uspehom vabijo tujce k nam. Velesejem in posebno TK Skala. SPD im seveda Tujskoprometna zveza ter »Putnik« imajo torej največje zasluge, da tujci pridejo k nam — dosedaj imajo pa ljubljanski mestni fizikat, ljubljanski velesejem s pridobitvijo raznih razstav in pa mala olepševalna društva po deželi ter redki podjetni hote* ji — v prvi vrsti seveda g. Kenda na Bledu — še važnejšo zaslugo, da skušajo tujce v naših krajih tudi obdržati. To vprašanje je tud'i za Ljubljano tako važno, da morata naš banovinski in mestni tujsko prometni e?vet rešiti predvsem to svojo nalogo, ki je vitalnega pomena za vso banovino.
Se večjo razliko, kakor med Sarajevom in Ljubljano, pa opažamo med Splitom in Sušakom na eni strani ter med našimi mesti in kraji, ki se s ponosom in prav glasno ter s povdarkom sama sebe vedno imenujejo za prvoboritelje za napredek tujskega prometa Split je lani za tujski promet dal 60.000 Din. razen bdga, pa daje letno Putniku 50.000 Dm podpore n je druf4im organizacijam izdal 210000 Din podpor. Sušak je pncel 1. 1929. z 20.000, pomnožil to visoto 1. 1930 na 30.000. a lani je teh 30.000 kar podvojil na 60.000. poleg teg-a pa vsako leto da »Putniku« še 40.000 Din, tako da to malo mestece žrtvuje za tujsko pormetno propagando večjo vsoto od Ljubljane, čeprav se Sušaka ni'kdo ne more ogniti, ki potuje na naš Jadran.
Ante Gaber.
Prvak pevskih društev
Uspešno delo pevskega in glasbenega društva „Ljubljanski Zvon44
Ljubljana, 25. maja.
Občni zbori so navadno bolj ali manj «ihoparnd in jc formalnost, da se na. njih govori o uspehih društev. Todta na občnem zboru našega odličnega pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, čegar pevtšikj zbor je zmagal na nedavni prvenstveni tekmi pevskih zborov dravske banovine ter si priboril prvenstvo v ostri tekmi — ima človek povsem drugi občutek. Čutiš, da si med idealisti, pevci, ki jih je oplemenitila pesem, in ki jih vnema za lepo stvar pri tihem in neumornem delu res žene naprej in dviga takorekoc nad suhoparnost društvenih form.
Društveni predsednik g. Lu jo Dreno-vec je otvori! 26. redni obem zJbor prisrčno pozdravljajoč številne navzoče ter posebej prijatelje, dobrotnike m ustavnovmi-ke društva, g. ravnatelja Šapi jo, direktorja mestne ženske realne gimnazije in predsednika ZKD g. Juga, g. Groma in go. -Mašo Gromovo, rednega pevca g. Pleterška in društvenega prijatelja in dobrega svetovalca g. komisarja Iv. Tavčarja, zastopnika Časopisja je prosil, da naj bo tolmač društvene globoke hvaležnosti za naklonjenost novinarske organizacije in časopisnih podjetij.
V klenem govoru je očrt al v glavnem delo in uspehe društva v preteklem poslovnem letu. Izrazi! je tudi veselje nad počastitvijo, ki so ga bili deležna naši pevci ob priliki glasbenega festifivala s tem, da so jih obiskali bratski češkoslovaški i-n pevci z juga, ter priznal njihovo delo. Omenjal je, da je Glasbena Marica s to veličastno prireditvijo stopila za ogromen korak naprej ter postavila v zgodovini naše kulture mejnik, ki ga ne more prezreti nihče. »Ljubljanski Zvon« ni mogel dati ob festivalu G. Matici vidnega izraza globokega spoštovanja do njenega neprecenljivega dela, zato pa sedaj izvoli pevski zbor Gl. Matice za svojega častnega Mana.
Na glasbenem festivalu je pevski zbor »Lj. Zvona« prvič tekmoval z ostalimi pevskimi zbori dravske banovine ter dosegel prvo mesto s 624 točkami izmed 630 dosegljivih točk. Prejel je lepo darilo a. bana dr. D. Marusica. Jakopičevo sliko. Društvo je pa prejelo ob otvoritvi pevskega kongresa še odlično odlikovanje Nj.V. kralja. red sv. Save IV. razreda. Predsednik je izjavil, da bodo ostali Zvonasi zvesti svojim kulturni m stremljenjem ter vedno vredni najvišjega priznanja. Pozval je Člane, naj še poglobe sled svojega dela.
Spomnil se je z globokim čustvovanjem med letom umrlih pevk in pevcev in po-
zval zbonovake,   da   so počastili njihov
spomin.
Omenjajoč brezprimerno delavnost in vedno pripravljenost zbora. ki rui nikdar odrekel, najsi so ga pozvali kamorkoli, in pOA'darjajoc kulturno delo društva, ki ga nc more več nibč> prezrti, se je dotaknil kočljivega vprasanja društvenih prostorov, ker se mora društvo izseliti avgusta iz hiše v Gajevi ulici, ki jo nameravajo podreti. T»Zvon« hoče še delati, zato pa je treba, da ;avnost prizna njegove zasluge rudi praktično. Doslej namreč kljub vsemu prizadevanju niso mogli preskrbeti primernih društvenih prostorov.
O podrobnem društvenem delovanju je poročal tajnik g- K. Drešlar.
Odborovih sej je bilo 11, vseh pevskih vaj pa 9$, kar pove dovolj, saj je bila skoraj vsak tretji dan vaja. Nobene vaje ni zamudil g. O. Lukas in ledeno— zaradi bolezni — gdč. M. Malenškova. Podpredsednik g. Matul je predaval trikrat o glasbeni teoriji;; za predavanje je bilo veHiko zanimanje. Društvo je med letom pristopilo kot član založnik k UJMA.
V preteklem poslovnem letu je nastopil zbor ali oktet pri javnih prireditvah, proslavah in radio kocertib 27-krat. Treba je priznati, da zbor »Lj. Zvona« ni le najboljši, temveč tudi eden najagilnejšfh.
Po tajniškem poročilu je predsednik pozdravil častnega društvenega predsednika in predsednika Hubadove pevske župe dr Sviglja, ki je prišel medtem na zborovanje.
Blagajniško poročilo, ki ga je podal blagajnik obč. evetnik g. Lombar. priča, da »Ljubljanski Zvon« tudti dobro gospodari.
Društveni arhivar o. Jamni k je poročal, se je arhiv pomnožil za 367 nartirur na 6217.
Zborovodja g. Zorko Prelovec je poudarjal, da delo društva v preteklem letu ni bilo brezplodno. Društvo ni priredilo samostojnega koncerta, ker je bila !ansk* koncertna sezona izredno bogata, pa tudi poslabšane gospodarske razmere vplivajo vsesplošno m pevci ter pevke, ki so iz slabo situiranih slojev, več jih je celo brezposelnih^ (reduciranih), niso mogli več redno posečati vaj. Tudi bojazen, da bo društvo kmalu brez strehe, ne zbuja veselja do prepevanja Zato pa zasiuži tem več priznanja idealizem pevk in pevcev, ki vztrajajo kljub vsemu.
Društvo izdaja glasbeni list »Zbori«, ki jih ureja pevovodja <?. Prelovec, ie ki izhajajo že osmo leto. Vsi glasbem listi so po prevratu v državi nehali   izhajati, razen
treh in »Zborov« Zbori vztrajajo brez podpore — idealizem ter požrtvovalnost nekaterih društvenih članov ;ih vzdržujeta. Delajo zastonj in nihče niti ne prizna njihovega dela. Poročevalec je omenjal pohvalno marljivost upravnika g. Jamnika, ni pa povedal, kakšno težko delo opravlja sam kot nad vse požrtvovalen urednik. •
Nič manj važno ni, da ima »Lj. Zvo:i« tudi založbo skladb; marsikatera čkladba bi ne izšla, če bi je ne založil »Lj. Zvon«.
Založbo je upravljal v preteklem po-lovnem letu tajnik g Drašler Dne 20. marca je bilo 3377 partitur, 9533 partitur-nih glasov in 1188 posameznih glasov. Vrednost založbe znaša Din 35. 284.
Po soglasno sprejetem predlogu, da se izreeč upravi absolutorij, je predesdnik izročil najmarljiv^jšemu izmed pevcev, g. O. Lukasu in gdč M. Malenškovi nagradi iz dr. Svigljeveg.i fonda.
Pri volitvah so bili izvoljeni s splošnim odobravanjem gg.; predsednik Lujo Dre-novec, podpredsednik D. Matu!, tajnik K Drašlar, namestnik J. Milač, blagajnik A. Lombar. nam. O. Lukas. arhivar J. Jamiuk. nam. D. Pelanova. zastavonoša L. Ppn. nam. A. Kobilica, odbornica M. R^mšako-va in revizorja H. Iliaš in J. Grilc.
Pri raznoterostih je i z pregovoril g. obč. svetnik Tavčar o perečem vprašanju drugih društvenih prostorov. Obrnil se je na več mest. odkoder sme društvo upati na pomoč. Tudi župan dr. D:nko Tuc je pokazal vse razumevanje in obljubil, da se bo zavzel za stvar Naprosil Je tudi Tavčarja, naj sporoči njegove pozdrav^ društvu.
Predsednik se je toplo zahvalil g. komisarju Tavčarju za nasvete. naka*r je še očrtal program dela v tem letu. Društvo bo kmalu priredilo izlet v Tržič, odkoder pojdejo pevci na Golnik, da prinesejo bolnikom uteho s pesmijo.
Častni predsednik dr. £vigelj je poudarjaj, kako ttžko borbo je prestal zbor na tekmi pevskih zborov na glasa joč, da je biLa jurija 7 odličnih glasbenih strokovnjakov povsem objektivna ter je zmaga zbora res zaslužena. Vzpodbujal je pevce, naj jih doseženi uspehi podžigajo k novim ter naj skrbe, da bodo obdržali prvenstvo. Pevci naj tudi pridno obiskujejo vaje, da bo prihodnje tekmovanje za dr. isvigljevo nagrado bolj živahno. Zahvalil se je končno obč. svetniku Tavčarju za prizadevanje v korist društva.
Predsednik se je ob ^kl^pu zborovanja prisrčno zahvalil prisotnim za udeležbo in pozdravil še posebej navzočega naj^tarej-^e£a društvenega  pevca 2   A Sattnerja.
Film zmagovite ljubezni, flirta, kavalirstva,
očarljivih šlageriev,   pesmi in muzike
\Vernerja R. rievmanna
KATHE VDN NAG
HAN S ALE?Ef?$
Ona dražestna in poželjiva On simbol moške sile in zmage
Oba
združena v srečen ljubeč se par
Danes premiera! ■— Predstave ob 4., y* 8. in '»10. zvečer
Najnovejši Foxov zvočni tednik
Elitni Kino Matica
Telefon 2124
Razstava Fotokluba Ljubljana
v Jakopičevem paviljonu je odprta samo še danes in jutri, a v petek ob 15. se sestane razsodišče, ki so v njem naši najod-ličnejši umetniki gg. ing. arh. Vladimir Šu-bic ing. arh. Josip Costaperaria, akad. slikar prof. Gojmir A. Kos, slikar in obenem odličen iotoamaterski umetnik BožidaT Ja-kac ter prvak naših fotoamaterjev Fran Krašovec, da razdele najboljšim razstav-ljalcem devet nagrad za najuspelejša dela. Razsodišču so na razpolago tri prve nagrade v vrednosti po 500 Din, tri druge nagrade v vrednosti po 300 Din in tretje nagrade v vrednosti po 175 Din, darovale so pa te nagrade naslednje tvrdke: Perutz (500 Din), Gevaert (500 Din), Kodak (400 Din), Fran PogačniR (400 Din), Anton Kane (500 Din), Adria Š. Borčića (250 Din), Ada-nia v Beogradu (200 Din) ter člana ing. Lujo Michieli in Karlo Kocijančič- ki sta darovala svetilko in originalne tehnične filme, ki jih je izumil ing. Michieli sam ter stavek treh filtrov daje vse vrste svetlob, ki se uporabljajo v temnicah. Razstava je vsak dan boljše obiskana in so si jo cd šol ogledale še II. dekliška meščanska šo!a iz Šiške, II. državna gimnazija, I. državna realna gimnazija ter srednješolska organizacija Preporod, a včeraj so bile prodane naslednje slike-: Pengalova »Cerkev Sv. Jožefa«. Karla Kocjančiča »Sedeči akt* in Petra Kocijančiča »Parfum«. Vsem prijateljem lepih slik razstavo najtoplejše priporočamo, nikakor bi jo pa ne smele zamuditi tujsko prometne organizacije.
Znižanje najemnin.
— Ali ti je gospodar res znižal stanarino? Povedal mi je.
— Ne stanarine, stanovanje; preselil sem se s podstrešja v klet.
Beograjski , džije" se prebujajo
Beograd. 24. maja. Tistemu, ki ne ve, kaj sta >kir4ja^ in >kirajdžija<, bi bilo treba svetovati, da pride za nekaj mesecev stanovat v Beograd, pa bo ne samo vedel, temveč tudi čutil pomen teh dveh besedi. Saj je vendar znano, da so v Beogradu najemnine za stanovanja in poslovne prostore pretirano visoke, za velik dol najemnikov naravnost nezmasljive, in listi so pred mesecem ani precej obsežno poročali, kake pvusledice so imele te pretirano, nezma;-Ijive >kirije^ za beograjske >kiradžijcc ob zadnjem selitvenem roku. Če je nad 8000 st.ra.nk iskalo in moralo najti cenejša stanovanja, kakor so jih imele dotlej, je to pač dovolj jasen dokaz, da beograjske >ki-:• - nikakor niso take. kakor bi vsaj približno mosrle in smele biti. Kljnb roj neznosni stanovanjski draannj>i, proti kateri se po vsem Beogradu sev-eda temeljit-o zabavlja m robanti — takole v zasebnih pogovorih, pri čokančetu kleJcovače med moškim; in neizogibni ca&ici vkafe« med ženskami — pa vendar v Beogradu še ni bilo večjega javnega p-vkreta .proti stanovanjski draginji. Bi.la je anketa, ki jo je sprož:!<> ministrstvo socialne politike. V >Radniokj komork se je govorilo o tem vprašanju, kakega javnega shoda, kakor se jih je vršilo že toliko v dravski banovin: in drugje, pa v Beogradn ni bilo. Kakor je Beograjčan sam ogenj in plamen, če gre za kako poMtično stvar — nekdanji strankarski shodi in zborovanja so jasno pričali o tem njegovem nasmenju! — rešuje nasprotno socialna vprašanja >po svojec, to se pravi, upogne hrbtenico pr^l tistim, ki mu narekuje: >plaoaj!<, aK pa se umakne, si poišče, če gre za stanovanje ali poslovni prostor, drugam, kjer je sicer razmeroma prav ista draginja, toda se plača manj, ker je prostor ali manjši ali pa dalje od središča mesta. Beograd je imel ves čas po vojni, vse do leta svoje vUdruženje kirajdžijac, ki mu je Ml namen, da brani koristi najemnikov, toda prav tedaj, ko se je drugje pričel odločen boj za znižanje stanovanjskih najemnin in so v Beogradu začele itak že pretirano visoke najemn:ne še dalje rasti, se je to Udruzeuje,: — razšlo! Ker je posameznikn sploh nemogH>ča vsaka akcija, tako v B*w ^eradu ni bilo vse doslej vkljub neznosnosti najemnin nikakega, iz vrst najemnikov izhajajočega pokreta za znižanje >ktrij<. Sedaj pa se je menda etvar vendarle obr-uila.
Pretekli teden se je vršil v >Inipetrialu< sestanek najemnikov, števnlo udeležencev sicer ni bilo posebno veli'ko, toda vg! prisotni so kazah kar najtrdnejšo voljo, da se lotijo z vso vnemo reševanja vprašanja stanovanjske draginje. Slo je za utemeljitev novega r-Kirajdžijskega udruženja«. Stvar je vzel v roko dr. AdoM Sertiič. za-sebn.i uradnik, ki je ustanovil tudi >Drcšt-vo za zatiranje beračenja in pomoč ubož-cM'm<-. katero je pokazalo ie prav lepe uspehe. Pravila društva, kakor Jin je predložil, so se odobrila. G-lavni namen Iruštvu je delovanje za nz4žanje najemnine in uvedoo enomesečne odpovedi. Društvo bo tudi posredovalo med najemnika in hišnim: lastniki. Obenem pa ee je sklenilo, da se za nedeljo 29. t m. akJice vel-ik javem shod beograjskin najemnikov, na katerem se bo razpravljalo o stanovanjski draginji ter željan jn zahtevah najemnikov in se bodo sprejomali novi člani Za to zborovanje se že sedaj vrsi oropa^anda z vso vnemo in je zato -pričakovati ogromne udeležbe.
Beograjski >kirajdž43e< so se »vendar začeli prebujatL In bil je re« £e cJrrajoi čas!
Kino
Danes oh f>trt na 3. pop. in jutri ob 11. d op. zadnji? >Sin>ing fooU. ZKD predvaja danes v Elitnem kinu Matici nepozabni Al JoUonov film >Singing FooU. Fesom o zlatem sinčku >Sonny hoyu< bo zopet panila slaro in mlado. Film je izšel v reediciji, v novi kopiji in nedvomno sn ?a bo vsak zopet rad ogledal. Včerajšnja predstava, ki je bila zelo lepo nosečena. je bila dokaz, da je ZKD s tem filmskim sporedom ustregla svojim posetnikom. Naj tedaj nihče ne zamudi tegq programa danes ob četrt na 3. pop. ali p« iutri ob 11. dop. Cene izredno nizke.
Danes premiera naše dražesne rojakinje iz Suhotice. Kathe Nagy v filma >Zma covalecc. Dane? bo v kinu Matici zopet prilika za izvrstno zabavo, kajti na sporedu je prvovrstni film i Zmagovalec i. Hans Albers. vzor in simbol postavneira. življenjske 5»ile polnega moža. je >zma*ialr ter si pridobil srce in roko lepe naše Subotičanke Kathe Na?y. To se je sicer zgodilo le v filmu, toda prepričani smo. da se bodo pri tem sporna lu niarsikako žensko srce, zaželelo moža takega tipa, kakor je Hans Albers. — Visoke rasti, elegantne zunanjosti, kavalir od "lave do pete, plesalec, skratka fant, da ga dekleta kar z očmi j>ožiraio! Kathe XagY seveda ne zaostaja za njim! Dražestna, vitke postave, moderne linije, poželjivega stasa in omami ji vega pogleda! Ni čuda, da je tako imenitnemu in postavnemu fantu zmešala glavo. Kljub vsemu je vendarle ostal zmagovalec in dražestna hčerka bogatega milijonarja je morala kapitulirati pred ubogim telefonistom Kuhnertom. Res mikaven je ta film in vsi brez razlike spola in starosti bodo našli v njem obilo zabave. In ka] porečemo o. glasbi? Samo toliko, da jo je zložil VVerner R. HeJ'mann. skladatelj Ufi-nih nepozabnih operet >Die Drei von der Tankstelle«. ^Kongres pleže*. >Valček ljubezni« itd. Tudi v ta film je vlo/il popularni skladatelj nekaj sladkih popevk, ki bodo kakor ostale njegove kmalu postale last vse naše publike. — Premiera filma se vrši danes in prepričani smo, da bo film vsakomur izredno ugajal.
Kinematografi t drarski banovini imajo glede na važna pereča stanovska vpraša-
nja sestanek v eohoto 2$. t. m. oh pol 11. dop. v prostorih Elitnega kina Matire * Ljubljani. Vsi kinematografi naj sigurno odpošljejo  svoje delegate.
Velik naliv
Ljubljana, 35 maii Po izredno vroMh predbinkoštnih in i>o binkoštnih dn«-vih je v ponedeljOk ob 1 td zjutraj začelo deSevatL Bprva |t pad.il [- ••. pohleven dež. ki ;e bil izredno dn>.r^> že  nekoliko  posušeni    obdelani   temli! Z malimi presledki  \^ doševftlo iM   l'* davi. ko je zopet posijalo prijetno solne.\ 04 po ncdeljka do davi je VMga -kupaj padle 'i 20.3 mm dežja. Oba dneva ni bilo nik.ikih vetjih nalivov, le   nocoj od 2S.90 pa tja <lo 3.    zjutrai se je pojavila nad  Ljubljano n okolico večja nevih'a. Lilo \c kakor iz fa in so   mnogi v okolici mislili,  l.i M '• utrjal  oblak.  Mnoae oeflte  in  ulico bil* na mah pod vodo. Kako Kilen \^ bil r naliv, se more sklepati iz tega, da je v t.in Fasu padlo to?no za 10 mm deija, kakei ie to zabeležila  ljubljanska  metereo'o^ka pe-Itajfc, Ta številka predstavka o-jromno količino vode, ki se je zlila na mrslo In okoti« co. ker predstavlja v metereolegiji, rta j« na 1 km5 padlo nič mani kakor 10^000.000 1 ali 100 000 hI vode.
Ponoćni naliv je ponekod povzročil, (ta so potoki narasli, tako zla-ti pritok. Ljubljanice. Tudi Ljubljanica sama ie na B dosegla skora; višino brega. Večje nevihta v> morale biti na Dolenjskem in po v/.hodn;h krajih. Naliv drugače v mestu in okokri m napravil prav nikake škode, pač pa ie de* izredno koristil rasti posejanih poljskih pridelkov. Mnogo je dež koristil nekaterim kri jem po Dolenjskem, kjer se je pojaviia*a ž> dema suša, in prav tako po Notranjskem.
KOLEDAR. Danes:    Sreda,  25.  maja, katoličan* Urban  L Nosuiht;  pravoelavmri j   12. ma.ia Jutri:   Cetr*tek,   26.   maja:   Sv.   R**š.n ^ Telo, Dragica; .pravoslavni•   L3. maja DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino  Matica: Zmagovalec. Kino Ideal: Zan-rto.
ZKD: >Sin.£inp FV»olc ob 14.15 v krjrn Matiei.
Razstava Fotokluba Ljubljana v Jakopičevem pavujjojiu-
Sokol II. Mla/linska akadejntla ob °Q. v telovadnici T. državne realna firrmnn
šentjakobski gledališki oder: >Stud*ot-j« amo . . .< ob 20.30.
PRIREDITVE NA PRAZNIK.
K ino M at i ca: Zmagovalec.
Kuno Ideal: Zap-rto.
ZKD: >Singtng Fool< ob 11. dojvo..:n<> v ketnu Matici.
Razstava Fotokluba Ljubljana v Mfefr pččeve/m pa/viljonu.
Gradjanskj (Zagreb) : Ilirija ob 17.30 na igrišču tUtroJe.
Mirija : Atene: Hazecn&ka ivrvenfttvena tekma ob 15. na ferišou Dtoje.
DE2URNE LEKARNE.
Danes: Trnkoczy, Mestno tre; 4, in Ra-mor, Miklošičeva cesta 20.
Jutri: Leostek, Reeljeva cesta L Bo-htnec, Rimaka cesta 24. dr. Kmet, Dunajska ceeta 4L
Narodno gledališče
DRAMA Začetek oto 20. nri Sreda. 25. maja: Kralj Oidtptis. Red A. Četrtek, 26. maja: Zaprto, Petek, 27. maja: Marti paenifjcra. Rod C Drevl ot> Td. bo v drami pava. repriza Sophoklejeve tragedije »Kralj OJdtpazsc. To BM—ffcalao delo genialnega mojstra SorAokleea fffflra s prećregffivo tragiko vw nlftnost človefike sreče. Prevod Je oskrbi prof. A, Sovre. Režiser C3rH Debevec. — Predstava se vr« za red A.
OPERA Začetek ct> 20. xrd Sreda, 25. maja: Mala F1oramye, premijera. Izven.
Četrtek, 26. maja: Grofica Marica, izven.
Znižane cene. Petek, 27. maja: Zaprto.
Premijera Tljardovićeve operete »Mala FToramve« bo drevi kot izven predstava v naši operi. Tijardovič Je napisal doslej pet operet: Pierrot lilo, Splitski akvareli. Kraljica lopte, Jurek m štefek. Izmed vseh teh se je najbolj priljubila njegova Mala Floramve, ki je brez dvoma doslej njegovo najboljše de^o. Melodije so tako lahke in prikupne, da jih na prvi mah poje vse. Posamezni tipi te operete so postali nekako legenda mL Naslovno vlogo poje v Ljubljani ga. Ribičeva, njena mati šjora Petronila je ga. Kogejeva, njem družici ga. J erom ova in ga. Gerlovičeva, dijaško trojico predstavljajo gg. Ivelja. Mohoric in Skabar. V glavni moški, izredno kom e-ni vlogi šjor Bepa Pegule nastopi kot gost g. Dubajić iz Zagreba, šjor Dane je gosp, Simončic in šjor Fille g. Josip Rus. Pica-feraja igra g. Magolič, policaja g. Sekula. V ostalih vlogah nastopijo ga. Španova, g. Povhe. g. Jelnikar, g. Mencin in g. Ocvnrk. Prvo dejanje se godi na obali v Splitu, drugo v bližini Marseilla, tretje zopet v Splitu, čas pred in po svetovni vojni. Vsebino dela prinaša Gledališki list, ki je izšel za to premijero. na kar se prav posebno opozarjamo. Opereto režira g. Drago Zupan. Premijera je izven.
Jutri zvečer se poje priljubljena opereta »Grofica Marica« v običajni zasedbi, izven abonmana, po znižanih opernih cenah.
Tri Javne produkcije operne ftolc. V začetku junija priredi državni k orise rva to-rij z gojenci operne Sole tri večere, od katerih bo prvi posvečen deklamaciji In dramatični igri, drugi in tretji pa fragmentom iz raznih oper. Prvi večer bo bržkone 3. Junija m se vprizori v. dejanje Zupančičeve »Veronike Deseniškc«. I. dejanje Cankarjevih »Hlapcev*. Courtelinova groteska »Priljudni komisar« in Molierov »Namišljeni bolnik«. Drugi večer obsega fragmente iz Janka in Metke, Nizave, Onjegina. Caro-strelca in Wertherja. Tretja produkcija ima na programu m. dejanje Gluckovega Orfeja, n. dejanje Traviate in I. dejanja Bohotne..
Maribor
obmejno letovišče In izletište
Ležeč na križišču dveh važnih evropskih železniških prog, kojih prva veže gorenje Podunavjc in osrčje srednje Evrope z Jadranskim morjem, druga pa Ogrsko-panonsko nižino z osrednjim m Z,apa.d-<Dtm alpskm svetom, od sedanje državne meje samo okoli 20 km oddaljen, je Maribor v državnopolitičnem. v narodnogospodarskem, v rujskoprometnem in na-cijonaknokulturnem oziru postavljen na zelo odgovorno mesto. Po svoji legi na obeh rodovitnih bregovih I^rave, ki spaja ta del naše države z našimi krvnimi brati v Avstriji, po svoji bližnji in oddaljenejši okolici, ki jo tvorijo Dravska dolina in Dravsko polje, vinorodne Slov. gorice in gozdnati sredogorji Pohorje m Kozjak, pa tudi po svojem milem podnebju m po vsem. kar more sam in njegov okoliš nuditi, je Mar bor kakor ustvarjen za letovišče in izletišče v ožjem in širšem pomenu besede.
Značilno za mesto samo je, da segajo ^se svojstvene poteze njegove pokrajinske slike povsod do njegovega osrčja in ga vsestransko tako gosto preprezajo, da nI brez njih nikjer; vrt in vinska trta, gozd in drevored, šumeča Drava in ribniki in žuboreči potočki: vse to razveseljuje tujca sredi mesta prav tako kakor na njegovi periferiji. Mesto tudi ni tako močno industrijalizirano, da bi mogli črni oblak dima in prahu ali ropotanje preglasnih strojev in neprijetno piskanje tovarniških 6ire»n motiti tujca in letoviščarja v njegovem uživanju, počvanju in odmoru. Samo nekai korakov je treba napraviti in že stojiš v hladnem dolcu sredi duhtečih vinogradov, v hladmem gaju ob uspavajoči vodi. Komur na se ne ljubi hoditi peš, ta se z mestnimi avtobusi in s privatnimi av-totaks: lahko vozi na vse strani po mestu in v njegovo okolico. Pred leti je bilo mesto glede hotelov za kakega bolj razvajenega tujca morebiti še nekoliko na slabem. Odk-ir stoji sredi mesta blizu grada z znamenito kletjo in pred kavarno z okusnim rtom moderni hotel »Orel« s tako sijajno visoko teraso, kakršne noben hotel v Jugoslaviji ne zmore in z razgledom na vso mariborsko pokraj no. bo tudi najbolj razvajeno mednarodno potujoče občinstvo zadovoljno talo tu. kakor hitro bo kdai vse te nove udobnosti, privlačnosti in zanimivosti spoznalo. Elegantno, n^d vse moderno urejeno, pri tem pokrajinsko presenetljivo krasno kopališče ,ia »Mariborskem oroku«- sredi deroče Drave s pogledom na zeleno Pohorje in prve vinograde Slov. goric, lahko tekmuie 7 vst-nv  sličnimi  napravami   vse  srednje Evro-
pe. V naši državi ga prekašajo samo m edinole nekatera naša morska kopališča, ki pa vsled prevročega južnega solnca prav got?vo mn<>girn ne koristijo toliko kakor bi jim naše mariborsko. Posebnost in prednost svoje vrste je tudi dohod in pot do Mariborskega otoka in. njegovega kopališča. Hodš lahko tja in nazaj peš sredf polja, travnikov in ob šumni Dravi; voziš se po mili volji z avtobusom; česar pa zopet nobeno mesto v naši državi nima, je gracijozen motorni čoln. ki, pristajajoč v mariborskih Benetkah, stalno prevaža kopalce po Dravi v prijetni vožnji brez prahu in drugih nadlog k otoku in zopet •nazaj. Ce še upoštevamo visoko razvito glasbeno udejstvovanje v mestu, njegovo moderno urejene bogate biblioteke in mu-■zej, gledališke in koncertne prireditve v hladnih vrtovih in parkih, prilko za vsakovrstno poletno športno udejstvovanje na vodi, v vodi in na suhem, ugodne železniške zveze na vse strani in s tem možnost za najrazličnejše izlete, potem se pač brez pridržka lahko reče. da je Maribor kakor ustvarjen ne le za tujski promet, temveč tudi za stalno letovanje.
Zemljepisna lega Maribora ob Dravi med Pohorjem, Kozjakom, Slov. goricami, med Dravskim poljem in Dravsko dolino kaže že sama na sebi. da je mesto za vse te naštete pokrajine centralno ležeče izhodišče in izletišče. Zlasti Pohorje je zlata zakladnica, katere pokrov so naši Rušani z ustanovitvijo »Ruške koče« pri sv. Arebu M 240 m) začeli kot prvi odpirat. »Mariborska«., koča na Klopnem vrhu, sv. Bol-fenk, »Pohorski dom«, zlasti pa najvišje ležeča koča pod Jezerskim vrhom (1522 m) in planinski dom na Smolniku. prav tako pa tudi izletne točke pri Sv. Urbanu, pri sv. Križu, na Ostrem vrhu, pri sv. Pan-kraciju in na Košenjaku. sami stražarj' vzdolž naše severne državne meje, pa isto-tako naše Karavanke. Plešivec in Peca; vsi imajo v Mariboru za domače in inozemske tuje goste svoje naravno izhodišče. Cim prej bosta dograjeni avtomobilska cesta in železnica na Pohorje, tem bolj bo rastel promet tujcev, izletnikov, turistov in stalnih letoviščarjev v centralno ležečem tz-letišču. v Mariboru. Če še pomislimo, da je Maribor tudi za obsežno ozemlje Slov. goric naravno izhodišče, da je za vse. ki se zanimajo za našo severno državno mejo, pravtako prirodno izletišče. ni pretirano, če imenujemo to mesto naše obmejno letovišče in izletišče. Stvar propagande je. da Maribor čim preje tudi dejansko to postane. Dr. Franc Mišic
Louis Adamič v domovini
Nas rojak, ugledni ameriški pisatelj, ki si je pridobil sloves zlasti s svojo knjigo »Dinamit«, o svojih vtisih v domovini
Praznik T, K. „Skale"
Dre-vi proslave Skalaši v beli dvorani »L'rjiona« lOletnco, odkar je bil prof. Janko Ravnik izvoljen za predsednika kluba in rmi je tudi vsa ta leta predsedoval.
Sedaj 401etni prof. Janko Ravnik je že v svojih mladih letih, ko je še žive] doma pri svojem očetu sedlarju, ko je bil Še pri »Zotlarju* v Bohinjski Bistrici obletal vse bohinjske   hribe.   Srečno se je v žilavem
Bohinjcu združila ljubezen do prirode z velikim muzikalnim talentom, da je prišel končno v Ljubljano v šolo Glasbene Matice, nato pa absolviral konservatorij v Pragi. Ko ga je Glasbena Ma oa imenovala za svojega učitelja, je Ravnikova klavirska šola kmalu zaslovela zaradi velikih uspehov, ki so jib dosegli njegovi učenci, zlasti zaradi njegove prav uspešne metode. V mladem planincu se je porodilo polno klavirskih skladb, zborov m samospevov, da ga prištevamo med svoje najorigi-namejše skladatelje. In. ko — človek misli na planinca — komponista, se nehote spomni na slavnega našega prijatelja dr. Kugvja. ki se tudi v njem združoijcta glasba in ljubezen do planin v tako mogočno harmon:jo, da jo posluša ves svet.
Ko so 30. maja 1. 1922 skalaši izvolili Janka Ravnika na izrednem občnem zboru za svojega predsednika, je bila »Skala« > resnici še majhen klub, zato pa tembolj navdušenih mladih turistov, ki so prvi pričeli poudarjati alpinizem. Ustanov.li so markacijski odsek, ki je brezplačno markiral vsa planinska pota s skalaško markacijo, ki jo je pozneje prevzelo Slovensko planinsko društvo. Ko je bil klub notranje organiziran, je pričel delati za Čtm večji razmah propagande za turistko izven mej naše domovine. Ravnik je ustanovil s svojimi prijatelji Egonom Planinskom in Skerlepom fotoamaterski odsek, ki se je prav naglo razvil v prvo pomembnejšo našo fotografsko organizacijo. Foto-amaterji »Skale« so postali pravi umetnik!, ki jih je večkrat odlikovalo rudi inozemstvo z najvišjimi priznanji. Skalaši so se skoraj popolnoma omejili na fotografiranje naših planin in si z razširjenjem s-<ro-jih   posnetkov  pridobili   ogromne zasluge
za njih sloves po vsej Evropi. Pošiljali so raznim uglednim alpinistom, predvsem ^a dr. Kugvju, Kalteneggerju in Szalavu diapozitive, ki so jih ti znani nemški propaga-torji na:ih planin z največjim uspehom rabili pri svojih predavanjih. Slike naših planin so prišle tudi v tuje literature, do največje veljave je pa fotografijam Ravnika. Planinska in Skerlepa ter drugih Ska-lašev pripomogel dr. Kugy. ko jih je sprejel v svojo čudovito knjigo »Aus dem Le-ben eines Bergsteigers«.
Odlični fotoamaterji Skale so se lotili rudi filma in nam po 41etnem težkem delu in naporih napravli največji naš film »V kraljestvu Zlatoroga«. O pomenu prekrasnega filma ni treba govoriti, saj ga vsi poznamo, vendar pa poudarjamo, da film ni samo turističnega pomena, temveč tudi patriotskega, saj so širši sloji naše države šele v tem filmu spoznali lepote Slovenije in jo pr čeli ceniti kot najlepšo planinsko pokrajino Jugoslavije. Ogromno korist Je od »Skalinih« fotoamaterjev. od njihovih slik in diapozitivov ter od filma imel naš tujski promet, — in jo še vedno tudi ima.
Janko Ravnik je dal »Skal:« tudi idejo, da so izpeljali pot skozi" Voje na Velo polje, a v dobi njegovega predsedovanja so Skalaši našli nebroj novih poti in zmagali doslej nepremagljive naše vrhove. Med žrtvami strastne ljubezni do naših planin je največ Skalašev, a te žrtve so v korist razvoju alpinistike in v korist, da danes lepoto naše domovine pozna vsa Evropa.
»Skala« je obrnila vso našo turistiko v alpinistično smer, največje zasluge si je pa pridobda tudi s tem, da je pričela prva propagirati smučarstvo kot zimsko turistiko. Priredila je mnogo predavnj s skiop-tičnimi slikami o smučarstvu, da so bile naše planinske koče tudi pozimi kmalu wolne, ko so preje prazne samevale vse zime. Smučarstvo se je s siln m razmahom razvilo, da je lahko »Skala« izvedla prvo smuško tekmo na 50 km v državi. Posebno zveneče ime so si med našimi alpinisti pridobili Skalaši Torelli, Pavla Je-sihova. Kham. Kajzelj in drugi, zlasti je pa zaslovela podružnica na Jesenicah z Jožo Čopom in Miho Potočnikom. Lani je bfla v Lučah ustanovljena Savinjska podružnica »Skale«, ki je letos otvorila že svojo kočo, saj za njo z največjo agilnostjo delujejo ing. 2umer, Prislan, dr. Arh m dr.
»Skala« se pa ni uveljavila s svoj*mi deli samo v inozemstvu, temveč je privabila tudi mnogo tujih predavateljev v Ljubljano, ki je med njimi najznamenitejši dr. Kugv. Sedaj »Skala« pripravlja kopije svojega filma »V kraljestvu Zlatoroga« sa inozemstvo, predvsem pa za Francijo, Nemčijo in Češkoslovaško, sigurno pa kopijo pošljejo tudi našim rojakom v Ameriko, da s posredovanjem ameriških Slovencev spozna slovenski paradiž tudi mogočna Amerika.
Jubilantu prof. Janku Ravniku tudi naše iskrene čestitke!
Louis Adamič, naš rojak z Dolenjskega in danes ameriški pisatelj svetovnega slovesa, se, kakor znano, že dober teden mudi v domovini. Adamič je najstarejši sin uglednega kmeta v Spodnjem Blatu pri Grosupljem, posestnika na graščini Prapreče, ki je bila svoj čas lastnina znanih nemških grofov Lichtenber«ov. ter je tik pred svetovno vojno odpotoval v Ameriko, da tam kakor mnogi drugi poizkusi svojo srečo. S skromno izobrazbo, ki jo je dobil v dveh razredih gimnazije, do katere pa ni imel veselja in je padel, je v New Yorku našel dela v tiskarni slovenskega >Glasu svobode«, po nekaj mesecih pa je postal — kot šestnajstleten fant — pomožni urednik tega lista. Ko je 1. 1917 Amerika vstopila v svetovno vojno, se je kot prostovoljec prijavil v armado in bil tudi na francoski fronti. Po 1. 1919 je ponovno poizkusil srečo v civilu m delal na cestah, po tovarnah, kjerkoli — nazadnje pa ga je beda prisilila, da se je vrnil v armado, in kot ameriški vojak je tedaj prepotoval nešteto morij in dežel. Kot vojak je začel pisateljevati v angleškem jeziku. Ko je izstopil iz armade, je spet živel vse bedno življenje ameriškega delavca; udeleževal se je z drugimi mezdnih bojev, štrajkov in sabotaž ter je dodobra spoznal mentaliteto in dušo ameriškega proletarca. Poleg težkega fizičnega dela v tovarnah pa se je ves čas intenzivno pripravljal za pisateljski poklic. Pridno je prevajal iz slovenščine in hrvaščine ter med drugim prevedel Cankarjevega >H'apca Jerneja*. Članki in novele, ki jih je pisal obenem, so mu kmalu ustvarile lep sloves. Polagoma je prihajal v stik z velikimi pisatelji moderne Amerike, seznanil se je z Uptonom Sinclair jem ter s svetovno znanim, strogim kritikom Menckenom. L. 1929 je začel zbirati g.adivo za svoje doslej največje delo, za >Dinamit<, ter se je iz Kalifornije, kjer je dotlej bival, preselil v New York. >DinamiU je obširna knjiga o bojih ameriškega delavstva, katerega gibanja so v primeri z evropskimi razmerami čisto svojevrsten pojav: ameriški pioletarijat ne pozna razredne zavesti v evropskem smislu besede in zato iz sebe ne more organizirati kolektivne borbe; individualizem, ki je prvi koren in zadnji namen vsega ameriškega življenja, se je v borbi ameriškega delavstva izobličil v >ra-ketirstvof — ilegalno borbo, ki zavzema povsem anarhistične in banditske oblike in ki je vsak čas usmerjena samo na trenutne, enkratne uspehe; dinamit je najbolj vsakdanje orožje te^ja velikp^a, nikdar končanega boja. Z >l)inamitom<. ki je lani izšel, ie Adamič do*=egel svoj največji uspeh. Knjiga je bila v kratkem prevedena in se še prevaja na relo vrsto jezikov, med drugim tudi v japonščino. Neka zagrebška založba pripravl.ia hrvatsko izdajo. V slovenščini pa bo prihodnje leto Tiskovna zadruga izdala knjigo njegovih esojev v prevodu dr. Antona Debeljaka in prav tako se pripravlja slovenski prevod njegovega velikega romana >Smeh v džungli«. V Sloveniji namerava Adamič — in sicer se bo po vsej priliki nastanil v Bohinju — dokončati svoje najnovejše delo.
V moderni ameriški literaturi predstavlja Louis Adamič enega tistih tvorcev, ki jih označuje cela vrsta slovitih imen: Sand-burg, Dreiser, Dos Passos. Hergersheimer itd. So to ljudje, ki so iz tujih ambijentov ali vsaj iz tujih krvi prišli v Ameriko in so tako že z rojstvom prinesli dovolj orožja s seboj, da so nasproti kolosu, ki se mu reče sodobna Amerika, v največji meri kritični. Vse delo današnje ameriške literature Je samo borba proti silnemu, nasilnemu sistemu, ki Ameriko dandanes še bolj kakor ves ostali svet ubija in duši. Slovenci smo lahka ponosni, da eden naših sinov z veliko, tvorno gesto sodeluje v tej veliki borbi.
Slovenski Amerikanci, ki se sedaj pa sedaj vračajo k nam, skoraj nikoli ne morejo
razumeti domovine, prihajajo k nam, vihajo nos nad našo mizerno malenkostjo in tišino, in ko odhajajo, se zaklinjajo, da jih nikoli več ne bo; tako silno jih je priklenil na^e mogočni razmah materijalnega ameriškega življenja. Adamič pa je ves drugačen. Postal je sicer ameriški pisatelj, toda ostal je slovenski človek, čist in iskren, kakršen je bil, slovenski človek, ki ga nikoli ne bodo nehale zanimati zadeve domačega kraja in ki ga nikoli ne bo minila ljubezen do matere, do grude, do strehe, pod katero se je rodil. In tako je tudi precej obljubil, kakor hitro je stopil na domača tla, da ta njegov obisk m poslednji.
V nedeljo je Louis Adamič « družbi z nekaterimi slovenskimi pesniki in pisatelji obiskal svojo rodno hišo, Prapreče pri Grosupljem, in pri tej priliki se je človek lahko prepričal, kako je Adamič vkljub svoji ssre-tovni slavi vendarle zakoreninjen v svojem kmečkem domu, kako je kljub temu, da je preromal in preobrnil ves svet, ostal vendarle samo eden izmed teh delavnih prapreških ljudi, človek, ki orje ledino nekje sredi sveta, kakor jo doma orjejo oče, mati, bratje in sestre. In ko je tam pesnik Oton Zupančič, ki pač ni ravno eden najmanjših sinov slovenske matere dvignil kupo in napil očetu in materi, ki sta Louisa Adamiča dala Slovencem in svetu, je pač govoril pozdrav, ki ga vsa naša zemlja in slednji naš človek od srca prinaša temu na-špmu velikemu poj>otniku iz velikega sveta,
M.
*
V razgovoru z našim poročevalcem Je L. Adamič med drugim izjavil:
>Ob mojem prihodu v Jugoslavijo je bil med drugimi moj namen, da pogledam in proučim razne predele naše dežele in da po povratku v Zedinjene države napišem vrsto časopisnih člankov in knjigo za ameriške in angleške čitatelje, kar bo, upam zbudilo zanimanje tujcev za našo državo, da bodo prihajali k nam kot turisti in obiskovalci. S temi članki in knjigo ne mislim apelirati na bogate Američane, ki so po večini preneved-ni, preoholi in preplitvi, da bi mogli pravilno oceniti kulturo in sploh značaj prebivalstva v jugoslovenskj državi, razen tega pa bi. če bi prišli v velikih množicah, slabo vplivali na naše kraje in pokvarili domačine v turističnih središčih, prav tako. kakor so popačili in splošno pokvarili turistična središča v Italiji, Franciji in drugod. Ko bom pisal o Jugoslaviji, bom apeliral na umetnike, pisatelje in na vse inteligentne, sen-zitivne in izobražene ljudi sploh, ki bodo znali dobiti pri nas še kaj drugega kakor ameriške dolarje. Mislim, da bi bilo mogoče pripeljati v Ljubljano, v Zaogreb, Dubrovnik in druga mesta stotine ameriških literarnih, umetniških in drugih duševnih delavcev.
V tej zvezi bi rad naprosil odločilne ljudi v Jugoslaviji, da ohranijo naša mesta in pokrajine prvobitne in čiste. S tem mislim, da ni pametno, uvajati pri nas nemško in ameriško arhitekturo ali take tuje pojave, ki nimajo ni kake zveze z našo kulturo. Mi v Sloveniji n. pr. bi morali poizkusiti iazviti lastno mestno arhitekturo — nemara izvirajočo  iz stare  kmečke hiše.
S tega stališča (ne da bi spravljal to stvar v zvezo s sedanjim političnim položajem) mislim, da bi bilo zelo neugodno, če be predstavniki oblasti in odgovorni ljudje začenjali pospeševati ali celo vsiljevati kakršnokoli standarizacijo ali izenačenje običajev, kulture in drugih izrazov našega narodnega življenja. Mislim, da bi se morale razne kulture v pokrajinah Jugoslavije ohraniti, da se s tem ohrani posebnost različnih pokrajin in slikovitost kot celoto. Mislim, da bi bilo treba pospeševati nošenje narodnih noš. Jugoslavija ne bi smela posnemati zapada.
Spominu Antona Tomšiča,
prvega urednika ^Slovenskega Naroda"
V Ljubljani, 25. maja.
Dne 26. maja t 1. mine 90 let, odkar se ie narodil in ot let, odkar je umrl, jedva 29 let star, prvi urednik Slovenskega Naroda, Anton Tomšič, eden najidealnejših, najzaslužnejših delavcev za duhovni in politični napredek in svobodo našega naroda.
Iz Dednega Dola blizu Višnje Gore na našem Dolenjskem je bil prišel, iz kmeti-ške hiše, v Ljubljano na srednje šole in dovršil gimnazijo kot prvi odličnjak v Novem mestu. Nato se je posvetil pravosodju, ki ga je absolviral na graškem vseučilišču. Vstopivši v odvetniško pisarno dr. Ferdin. Dominkuša v Mariboru, je bil takoj sredi narodnega dela.
Dr. Dominkuš, sin državnega poslanca že I. 1848, je bil nemški odgojen, a odločen Slovenec, ki pa je slovenščino lomil le za silo. Bil je bogat, imel izvrstno odvetniško pisarno, podpiral je slovenske dijake in vsa narodna društva in podjetja. Izredno simpatični mož je bil glavni ustanovnifc »Slovenskega Naroda« in je tudi pregovoril svojega koncipienta A. Tomšiča, duhovitega, plamtečega mladeniča in odlične-ga stilista, da je prvi prevzel uredništvo.
Slovenci smo imeli takrat le »Novice« in »Slovenskega Gospodarja«, a nobenega večjega političnega lista. 2e 1. 1867 sta Svetec Luka in dr. VoŠnjak Josip priganjala Ljubljančane, naj ustanove slovenski političen dnevnik. Ali v Ljubljani se je glede dnevnika godilo kakor prej glede »Slovenske Matice«: govoričilo in sejalo se je, a storilo nič. Zopet so se morali štajerski rojaki lotiti dela: ustanovili so v Mariboru konsorcij z deleži poslanci dr. Dominkuš. dr. Vošniak, Ivan Žnža in Lenček, postavili Tomšiča za urednika in dne 2. aprila 1868 je prvi list izšel. Ti štajerski narodni poslanci in Kranjec urednik so dali listu program  slovanski   federalističen, odločno
napreden in nacionalno borben, a tudi kulturno kritičen.
Mladi Tomšič se je lotil uredništva s pravim fanatizmom. Boril se je proti nečuveno preoblastnemu nemštvu, nesramnemu nemškutarstvu, domačemu strahopet-stvu in tihoplazništvu ter zakrknjenemu konservatizmu. Bil je vzor bistroumnega, neustrašenega, bodljivega sarkazma in strupenega humorja bogatega novinarja. Često pozvan na obtožno klop, se je znal braniti s tako prepričanostjo o svoji sveti pravici, da je bil skoro vselej vsake kazni oproščen. Ker je bil visok mož s polno rdečkasto brado in košatimi lasmi, so mu mariborski Nemci in nemškutarji, ki so ga hočešnočešmoraš spoštovali in se ga tudi bali. vzdeli priimek »der windische Hei-land«.
Njegovi članki so se odlikovali po krepkem jeziku, gladkem slogu, kratkem, točnem izražanju in redki duhovitosti. Znal si je pridobiti zanesljive informatorje, a pisal je list večinoma sam, ker dobrih dopisnikov je imel prav malo. Zlasti prvi dve leti ga je podpiral s svojimi duhovitimi, a silno bojevitimi in strastno napadalnimi spisi Fran Levstik. Zaradi Levstikovega članka »Tujčeva peta« je imel Tomšič celo prvo tiskovno pravdo, a imel jo je zaradi Levstikove ostrosti potem še dvakrat. Zanimivo je, da je Tomšič že v svoji dobi dokazoval, kako je Slovencem potrebno vseučilišče, za katero so se prizadevali že poprej.
Tomšič se je takoj lotil tudi priprav za ustanovitev lastne tiskarne »Slovenskega Naroda« ki ga ie tiskal takrat še nemšku-tar Janschitz. Zt maja 1870 je prosH mariborski magistrat, naj dovoli ustanoviti novo tiskarno in dostavil: »Od pravico!jub-ia mestnega zastopa je pričakovati, da ne bode   stavil    omikalnemu zavodu nobenih
ovir.« Magistrat pa je prošnjo zavrni!, češ prosilec naj se obrne z novo prošnjo pravilno na namestništvo in naj dokaže, da je za urednika — sposoben. Tomšič je takoj napovedal boj nagajivi oblasti, zaka; vsak državljan ima po zakonu pravico izviti se z vsaktero obrtnijo. »Poskusili bomo«, piše. »ali više instance kaj bolje vedo, na kaj so prisegle! «
Tomšič je vložil novo prošnjo na namestništvo in obenem naznani!, da bo »Slovenski Narod« vbodoće izhaja! na mest i trikrat po večkrat na teden. Mariborski okrajni glavar se je uprl slovensk- f.skarm in poročal v Gradec, da piše Ti »Si. Narod« o vladi »s perfidijo in sovražnostjo«. Takisto se je izrekel proti slovenski tiskarni mariborski obč. svet, a označil Tomšiča za »pristaša narodne klerikalne stranke na Spod. Štajerskem«.
Tomšič je takoj zopet naskočil mariborske nemške in nemškutarske mestne očete in jim očital »sramotni čin«. Tomšič torej niti kot prosilec ni klečeplazil, nego ie pogumno zahteval pravico, a neustrašeno švrkal krivieneže. In zmaga! je! V Gradcu je odločil namestnik Kubeck, ko sta bila v sosvetu dva nam. svetnika za ugoditev in dva proti ugoditvi Tomšičevi prošnji, naj se Tomšiču koncesija podeli. Dne 3. novembra 1870 je imel Tomšičev »Sloven. Narod« svojo tiskarno.
Ta borba najbolje kaže Tomšičevo moško odločnost, oprto na zakon in pravico, ki donaša zmago. Zal, da je začel Toms č zaradi preutrudljivega delovanja pri listu in v tiskarni bolehati in je koncem maja 1871 umrl. 2e 6. okt. 1772 se je »SI. Narod preselil« v Ljubljano in mu je prevzel uredništvo Josip Jurčič.
Genijalni in hrabri urednik Tomšič je bil pokopan v Mariboru. Grob mu je le dobro ohranjen in na spomeniku lahko čitaš napis:
»Anton Tomšič rodil se v 26. dan maja 1842. 1. v Dednem dolu na Dolenjskem, umrl v Mariboru v 2o. dan maja 1871. Hrabremu bojniku o svobodi in napredku slovenskega naroda postavili njegovi če-stilci 1875. leta...«
V Narodni tiskarni vise v urednišk h prostorih Slov. Naroda umetniški portreti njegovih glavnih urednikov, med njimi krasna, zares mesijanska glava prodirnih oči prvega urednika, nepozabnega Antona Tomšiča. _—r-
Obnova samouprave delavskega zavarovanja
Kakor smo že poročali, se je v ponedeljek vršila prva seja novega ravnateljstvi In nadzornega odbora Osrednjega orada za
zavarovanje delavcev v Zagrebu, ki aa je nedavno imenoval minister za socialno politiko in narodno zdravje. Po izvolitvi predsedstva je g. Vladimir Pfeifer prečrtal ▼ imenu večine delavske skupine deklaracijo, v kateri je poudarjal proAnjo delavskih zastopnikov ministru za socialno politiko in narodno-zdravje, naj 9e cim prej razpi > redne volitve za glavno skupščino Osrednjega urada, da se tako pride do prave samouprave zavarovanja, ker je sedaj imenovano ravnateljstvo po njihovem mnenja zgolj začasnega značaja. Ob koncu eeje je ceneralni ravnatelj Milan Olaser podal n> črpno poročilo o današnjih razmerah delavskega zavarovanja. Pri tem je naglašal važnost in pomen samouprave delavskega zavarovanja, ker je eno izmed osnovnih načel zakona o zavarovanju delavcev in edini način uprave, s katerim se morejo obvarovati vsi bistveni interesi zavarovanja. Zastopniki zavarovanih delavcev in njihovih delodajalcev moreio najbolje presoditi vse možnosti dela in najti sredstva ter načine, s katerimi se more vzpostaviti potrebno ravnotežje v poslovanju in financiranju zavarovanja. V poročilu o zavarovalnih poslih v času ko-misarijata, ki je trajal od meseca JuMja L 1929 do danes, je opisal poslovanje raznih ustanov osrednjega urada in njegovih krajevnih organov, zlasti pa zdravstvene službe, ambulanc, zdravilišč in bolnic. Lam je bilo izdanih delavcem v denarnih in naturalnih podporah 270 milijonov dinarjev, kar pomeni 89°dohodkov zavarovanja za primer bolezni. Ponesrečenim delavcem in njihovim družinam se izplačuje okoli 16.000 rent v vsoti 36 milijonov Din na leto. Osrednji urad ima sedaj okoli 508.000 zavarovanih delavcev, v primeri z lanskim letom 70.000 manj. To stanje je že 1. 1931 povzročilo ogromen primanjkljaj približno 30 milijonov Din pri vseh okrožnih uradih. Zato je potrebna nagla pomoč, ker bo drugače delavsko zavarovanje prišlo v težaven finančni položaj. Končno je zahteval revizijo zakona o zavarovanju delavcev zaradi izenačenja pomoči in podpor z zavarovalnimi dohodki ter uvedbo zavarovanja za primere onemoglosti, starosti in smrti._
Četrtek, 26. maja. 9.30: Prenos iz frančiškanske cerkve. 10: Nedeljske misli. 10JO: Dr. St. Gogala: O vzgoji. 11: Salonski kvintet. 12: Cas, poročila, plošče. 15.15: Courteline: Priljudni komisar (Ljudski oder). 16: Samospevi g. Der-mote. 16,45: Zabavni kotiček (M. Kragelj). 17: Salonski kvintet. 20: Plošče. 20.30: Religiozne speve poje s spremi je van jem vijoline in čela ga. Thierry-Kavčnik. 21.15: Flavta solo, igra Slavko Korošec. 22: Koncert orkestra »Triglav«. 22.45: Cas, poročila ter napoved programa za naslednji dan.
Petek, 27. maja. 11 JO: Šolska ura: Metularjev muzej (A.. Adamič). 12.15: Plošče. 12.45: Dnevne vesti. 13: Cas, poročila, borza. 18: Salonski kvintet. 19: Dr. L. Sušnik: Francoščina. 19.30: Gospodinjska ura, vodi gdč. C Krekova. 20: Poslanstvo ČSR: Ceškoslov. privreda (iz Beograda). 20.30: Prenos z Beograda. 22.30: Čas, poročilo ter napoved programa za naslednji dan.
*
Dnevne vesti
— Podban dr. Pirkmajer v petek 27. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo službeno zadržan.
— j Slovenski  Narod< v Novem mestu.
Novomeško javnost opozarjamo, da se dobi >Slovens£k Narod< v podružnici >Jutra« takoj po prihodu vlaka iz Ljubljane ob 16.30 in da se tudi takoj po raznažakMi dostavi naročnikom na dom.
— Razstava pohištva. Ena izmed mnogih zanimivosti na letošnjem XII. Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junaja bo brezdvomno tudi razstava mizarskih del. Pohvalno bodi omenjeno, da so s« odiločili kompaktno razstaviti svoje izdelke mf-zar-ski mojstri iz Št. Vida pri Ljubljani, Ljubljane in ta okolice. Izdelki naših mojstrov so priznani po svol kakovosti in solrtdno-sti ter po skrajno zmernih cenah. Razstavljene bodo kuhinjske, spalne, jedilne oprave, pisarne m drugo od najpreprostejše do najfinejše in najbogatejše terdelave. Za svoje (rzdekke jamci vsak mojster, tako za kakovost in prvo vrstno« t lesa, kakor tudi za kakovost izvršitve vsakega posameznega kosa. Vsak razstavljajec midi vsakomur brezplačen proračun, brezplačne nacrte in vse informacije in poja«snila. Zlasti tujci naj se prepričajo, da prt nas mi-sarski izdelki najmanje ne zaostajajo za ornimi tujih tvndk v kakovosti, cene naših i-zdelkov pa so v vsakem pogledu več kakor konkurenčne.
_ Jugoslovan francoski igralec in režiser. Pariško gledališče >Theatre Albert Le tera Shakespearovega >Beneškega trgovca«: režiser in igralec Shylocka je Jugoslovan Kovačevič. Pred 10 leti je bil član mestnega gledališča na Vinogradih v Pragi, kjer je igral Osvvalda in Othella. Bil je absolvent praškega dramatičnega konzerva torija. Nato je odšel v Pariz, se baje pofrancozil in postal eden prvih pariških igralcev
_ Obsodba treh bratov — p.-etepačev.
Kakor smo že poročali, se je včeraj prei malim ^azenskim senatom vršila razprava proti trem bratom Dragarjem zaradi raznih pretepov, javnega nasilja in drugih deliktov. Bili so obsojeni: Lovrenc Dragar, ,lAma iz Pod gorice pri Sv. Jakobu ob Savi, na 1 leto strogega zapora, brat Ivan na 4 mesece in brat Tomaž na 5 mesecev strog-ega zapora. Podgorica bo za nekaj časa imela mir pred njimi.
_ K samomoru češkega državljana. Kakor smo poročali že v ponedeljek, je pri >To\-em mestu skočil v Krko 491etni češki državljan Jan Mauer. Ko so ga potegnili jz vode. sta ga hotela z umetnim dihanjem rešiti smrti usmiljeni brat Metod in odvetnik dr. Josip Trošt- Njun trud je pa bil zaman.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je skoraj po vseh krajih naše država deževalo in smo imeli v Ljubljani davi 12.5 mm padavin. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Zaerebu in Beogradu 24, v Sarajevu 23, v Skopi ju in Splitu 21. v Tdarl-boru 19.6, v Ljubljani 18.6. — Davi je kazal barometer v Ljubljani 756, temperatura je znašala 12 stopinj.
— Foto - sport zadovolji vsakogar s kamero, kupljeno pri FR. P. ZAJEC, optik, Ljubljana, Stari  trg 9. Ceniki brezplačno.
_ Sezija špargljev.     Vsak dan sveže,
domače, žlahtme beluše, dobite v gostilni >Pri Slepem Janezu«. Tamvajska postaja na šentviški progi. 317n
Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj
popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Jose-fove« £ renči ee. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Josefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« greneaca se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz LffiMiane
—lj Letna skupščina oblastnega odbora Jadranske straže bo 6. junija ob pol 21. v prostorih restavracije »Zvezde«.
lj— Francoski institut opozarja na ski-optič.no predavanje o Češkoslovaški, ki bo v petek ob 21 Predaval bo g. profesor Mare Vey. Predavanje bo v društvenih prostorih v Narodnem domu.
lj— šentjakobski gledališki oder ponovi drerri in v petek ob 20.30 zabavno spevoigro >Studentje smo,..« — V nedeljo ob 20.30 gostuje s spevoigro >študentje smo...« na sokolskem odru na Viču.
lj— Pri današnji premieri oper rte : Mafa Floramye< bo navaoč tudi osebno pisatelj in komponist g. Ivo Tijardovič, ki je davi prispel v Ljubljano.
U— Naš tenorist Ivič je gostoval v praškem Narodnem diivadm v ponedeljek 23. t. m. in sicer kot Radames v operi >Aida«.
Ij_- V včerajšnjem poročilu o Kralju Oidipu sta ostali dve debeli tiskovni napaki: Namesto: Preveren Že 42 let pred Kristusom gtoj: Preveren že 425 pr. Kr.! Na zakljnčfku poročila pa: namesto Skrat-Ira: nezanimiva predstava... pravilno: Skratka: res zanimiva predstava.
lj_ Uradne ure pri sodiščih. Poletne poslovne ure so uvedene že pri vseh ob-lastvih, le pri sodiščih je še v veljavi ne-deljeni uradni čas kakor po zimi. Bes je, da miKgi soiniki u^o^id !a'o popoldanske ure. da rešijo ekspeditivno vse tekoče zadeve, umestno pa bi bilo, da bi se tudi na sodišču uvedel poletni poslovni čas.
—lj    Dunajsko    pranje,    svetlol tkanje Šimenc, Kolodvorska ulica 8.
U— JAD Triglav. Drevj ob 20. bo v Kazini II. Članski sestanek. Predava ga. prof. Premru o ženskem vprašanju.
lj— Prostovoljno gasilno in reševalno društvo LJubljana — severni del je končno prejelo po dveh letrih trkanja odlok mestnega načelstva mesta Ljubljane z dne 33. t. m., št. 20.113S-32, s katerim se omenjemu društvu podeljuje pravica gašenja, t. j. aKtivnega sodelovanja pri gašenju požarov in pri reševalnih delih o priliki požarov ali drugi'h elementarnih nezgod. Tej uvidevnosti mestne občine ljubljanske, ki je kljub nasprotstvom nekaterih odločilnih činiteljev Jugoslov. ga-siteke zveze, vendar objektivno presodila položaj in ustregla glede te zadeve prebivalstvu severnega dela Ljubljane, vse priznanje.
lj— Današnji živilski trg. Novost na današnjem živilskem trgu so bile marelice. Bucikova mama so jih prodajali po 36 Din kilogram. Cene češnjam so že močno pai-ie, dasi so še vedno drage. Davi so prodajali kilogram češenj po 16 Din. Tudi šparglji so se pocenili, kg stane 16 Din. Na trg so davi pripeljali precej graha in drugega sočivja, kilogram graha v stročju stane 8 Din, kg fižola v stročju 10 Din. kg pese in kolerabic 10 Din. V ostalem je nudil trg običajno siri ko in tudi cene drugih živil so neizpremenjene.
Iz Celfa
—c Lep uspeh Viherja in ge. Sancinove v Ptuju. Pretekli teden ce je vršil v Ptuju v polno zasedeni dvorani samostojen koncert malega vijolinskega virruoza Mirana Viharja  in   njegove spremljevalke pijani-
stinje ge. Mirc-e Sanoinove. Koncert je vsestransko izborno uspel. Mali virtuoz je nastopal Tako obširnim, težkim m izbranim sporedom ter ga izvedel s tako lahkoto, kakor bi mogel to storiti sicer le starejši, resnični umetnik na viiolini. Malti, ljubki umetnik bo priredil se letos svojo prvo turnejo v inozemstvo in ga bo na tej njegovi prvi poti med umetniški svet izven na-ših državnih mej spremljala ga Sancirrova. Malemu dTac^rnu znancu želimo tudi zun-aj obilo uspeha.
—c Himen. V nedeljo 22 t. m opolcn* sta se poročila v župni cerkvi v Žalcu g. Peter Kusrerle. strojni stavec v celjski Mohorjevi tiskarni, in gdč. Anka Škof ca iz Celja. Bilo srečno!
—c Jutri bodo brivnice v Celju in okolici ves dan zaprte, na kar se občinstvo opozarja.
—c Dve ncSreri. V petek je padla doma 7-Ictna posestnikov^ hčerka Ana Skorje va z Oj-strega pri Marijinem gradcu tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo v stegnu. Naslednjega dne si je prav pri padcu po domačih stopnicah občutno poškodovala levo roko v rami in pa glavo 20-Ierna dninarica Antonija Knezova. Obe ponesrečen ki se zdravita v celjski ja"\mi bolnišnica.
V nedeljo, dne zq. maja 1933 oh 16. uri
JAVNA TELOVADBA
Sokola I na Taboru.
SOKOL II. priredi drevi ob 20. uri društveno mladinsko akademijo v telovadnici I. drž. realne gimnazije, Vegova ulica, z izbranim sporedom. Nastopijo vsi mladinski oddelki s posebnimi točkami. Vabimo vse prijatelje, osobito pa starše naše mladine. Vstopnine ni.
Sokol I., Ljubljana - Tabor, poziva ponovno vse članstvo, ki se namerava udeležiti vsesokolskega zleta v Pragi _ tudi ono, kj se je že na prvi poziv svoječasno pri j a vflo — da se prijavi ponovno do najkasneje 1. junija v društveni pisarni, kjer poda potrebne podatke rn kjer mora obenem vpda.čati za vožnjo od naše meje do Praare m nazaj potrebno vsoto 256 Din — plus ostale pristojbine ter eventueme potrebne zneske za prehrano in stanovanje. Po tem dnevu se prijave ne bodo več sprejemale. Pripominjamo, da je za članstvo, ki se prijavi v društveni pisarni, udeležba obvezna r kroju, za članice pa tudi v narodni noši. Kroj odnosno narodna noša morata bit j v dobrem spanju in primerna za ta »let. Zdravo!
_ Sokol Ljubljana IV. vabi vse članstvo, ki se namerava udeležiti zleta v Pragi, da se najkasneje do 27. t. m. zvečer prijavi v društveni pisarni na vojaškem strelišču, ki posbije r ta namen vsak dan raze« na prasnik od 18. do pol 30. Obenem s prijavo je treba plačati 856 Din za vožnjo od državne meje do Prage in nazaj. — PosnejSe prijave in prijave bres vplačila navedene vsote, se ne bodo upoštevale.
Sokolsko društvo Moste pri Ljubljani
bo imelo v nedeljo 29. maja ob 10. dopoldne v dvorani teina na Selu IH. del predavanja brata tež. Fr. Gerta >Vejna a pltnlc, pri kateremu bo predavatelj uporabljal pttnece maske. Vstop prost. Vabimo vsa meščanska društva in druge, da se tega zanimivega .predavanja udeleže v Čim večjem številu. *
Sokolski dan v Hrastnika. V nedeljo 22. maja je imelo to agilno društvo wwoj nastop, združen s tekom in tekmami v odbojki med gornje-posavskimi društvi ter društvi Kranj ki CeJje. Ves nastop jje bil
zelo skrbno pripravljen, izvedbe zelo skladne, oddelki številčno dobro zastopani. Ves nastop je obsegal 10 točk. ki so bile izpopolnjene pestrim in zabavnrn programom. Tekme v odbojki med društvi: Hrastnik. Trbovlje, Zagorje, Kranj in Celje so prinesle naslednji rezultat: I. Kranj, II. Celje. III. Hrastnik, IV. Za gor je m V. Trbovlje Na*jboljža iera je pač bila nvd Kranjem in Celjem, ki je podlegel z rezultatom 33:26. Zan-imsrtje za tekmo je Silo zelo veliko in napeto. Tekmovalci pa so dobili najboljšo izkušnjo za prihodnje tekme za okrožnega prvaka, ki oo meseca juiija. Občinstva je brlo še dokaj dosti. VRf*m sokolskim delavcem, ki so večinoma iz uoiteljckeea stanu, za njih trud, ki je bil kronan z uspehom, polno priznanje društvu Hrastnik pa ?csritamo k temu lepemu sokolskemu prazrriku. Zdravo!
1NC4AV1CI
đlKUUC"
IfaifMfBe, naftrafne se,
naiceoefsei
13
Kontrola mleka
v dravski banovini
Važne ugotovitve o kakovosti mleka v dravski banovini, predvsem pa v Ljubljani
Na zadnjem občnem zboru ljubljanske sekcije Jugosloven. kemijskega društva je predaval inž. g\ Friderik Gerl o kontroli živil leta 1931 v dravski banovini. Ker utegnejo  njegova  izvajanja zanimati tudi našo javnest, navajamo v naslednjem glavno vsebino. L. 1930 je izšel zakon o nadzorstvu nad živili, ki skuša po vzorcu modernih držav zajamčiti našim državljanom zdravo in polnovredno prehrano. Kot zgled so služile razmere v Švici, ki so v vsakem oziru najbolj popolne. Vsled težkih gospodarskih razmer je bila izvedba določil živilskega zakona otežkočena. V vsej dravski banovini imamo le en zavod, kjer preiskuje zavila le en strokovnjak, če upoštevamo, da je v Švici 20 uradnih postaj za pregled živil, ki ima vsa-
zaradi tržne kontrole dodatek vode otežko-Čen. K temu dejanju zapeljuje kmeta, ki dobavlja mleko mlekarnam, dejstvo, da ga te slabše plačajo kakor neposredni odjemalci.
Glede na brezma-š6t>bno suaino bi bilo po švicarskem zakonu (naš zakon nima tozadevne postavke) neprimernih vzorcev mleka: od kmetov direktno dobavljenih I2r>-. turjaških 2%, iz banovinske mlekarske šole 0%, zbirnega mleka 36%. mleka Bio 46%.
Pri mleku je treba prav posebno paziti na to, da li je dovolj čisto. Žal nimamo merila za določitev pravega onesnaženja v mleku. Omejujemo se le na določitev vidne j nesnage, ki je mnogo manj nevarna od one, ki se je v mleku raztopila. Ta prebaja skozi najgostejše sito in je nevidna. Zato je čisto razumljivo, da je pri mleku, ki ga uvažajo kmetje, več vidne nesnage (9%) kakor v mleku iz mlekarn, kjer ga filtrirajo.
Mleko Bio, ki ga prodajajo v higijenskih steklenicah je poglavje zase. To mleko je na poseben nf**m pa??terizirano fb!<~> rizi ra-
ka po dva živilska kemika, je jasno, kako primitivne so še razmere pri nas. Zato se omejuje kontrola živil skoraj le na Ljubljano. Najvažnejši predmet preiskav je bilo v 1. 1931 mleko,-od katerega je bilo v rednih preiskavah pregledanega skoraj 1000 vzorcev. Vprašanje preskrbe Ljubljane z mlekom je še zelo daleč od končne rešitve. Zato je zelo potrebno, da posvečajo meroda jne oblasti v prvi vrsti pozornost kakovosti mleka, ki prihaja na trg pod dosedanjih običajih. Zato je strokovnjak za živila inž. Gerl sestavil kakor za predlansko leto tudi za lansko temeljit pregled ljubljanskega tržnega mleka. Mleko je delil po njegovem neposrednem izvoru v pet različnih skupin. V prvo skupino spada mleko, ki ga dostavlja kmet konzumentu neposredno. Drugo skupino tvori mleko, ki se steka iz kmetije v mlekarno, zasebno ali mlekarsko zadružno last. Iz mlekarn prihaja to mleko v mesto kot zbirno mleko. Zbirno mleko je tudi mleko iz tretje skupine, ki ga postavljamo v posebno skupino le zato. ker se (d drugega zbirnega mleka očitno razlikuje po kakovosti in urejenosti razmer. To je mleko iz banovinske mlekarske šole v škofji Loki. V četrti skupini je mleko, ki ga dostavlja graščina Turjak za dojenčke v ljubljanskem Dečjem domu. V peti skupini je mleko Bio. žal je bila doba preiskave mleka Bio tako kratka, da nudi pregled te skupine morda nepopolno sliko. Večja temeljitost bi bila prav tu potrebna, ker je Bio-mleko kot mleko, ki ga avtomatsko polnijo v steklenice, nov tržen produkt. Tega nedostatka je krivo dejstvo, da posvečajo kontrolne oblasti v Ljubljani iz nerazumljivih razlogov ravno mleku Bio najmanj pozornesti.
Mleko, ki ga dovažajo kmetje v mesto in turjaško mleko je sirovo. Ostalo mleko je večinoma pasterizirano.
Ce primerjamo vseh pet vrst mleka med seboj, vidimo, da je mleko, ki ga dovažajo kmetje direktno v mesto, mleko iz graščine Turjak in mleko iz banovinske mlekarske šole po svoji srednji kakovosti približno enako. Turjaško mleko ima povprečno 3.82% masti. Mleko iz banovinske šole ima 3.63%, m mleko, ki ga uvaža v mesto kmet. 3.66%. Te vrednosti se od onih rz 1. 1930 le malo razlikujejo. Med vzorci mleka, ki ga kmetje direktno uvažajo v mesto, je približno 10% takih, ki vsebujejo premalo, manj kakor 3% maščobe. To večinoma ni posneto mleko, temveč mleko jutranje molže, ki ga nekatere gospodinje zahtevajo zaradi svežosrti in ki vsebuje pri trikratni dnevni molži manj maščobe kakor opoldansko in večerno mleko.
če odvzamemo mleku vodo (n. pr., če mleko posušimo), nam preostane suši na (slrček, mast, sladkor in nekaj soli), če odštejemo od sušine mast, nam preostane tlezv. brezmaščobna sušrna, ki je skoraj v vsakem mleku stalno enaka. Skoraj vsi tuji živilski zakoni zahtevajo, da naj ima mleko vsaj 8%% bre«maJčobne sušine. Za 1. 1931 ima ljubljansko mleko sledečo brez-madčobno sušino: kmečko mleko 8.9%, turjaško mleko 8.96%, iz banovinske mlekarske Šole w.00%. To mleko vsebuje torej dovolj maščobe in dovolj brezmaščobne sušine.
Popomoma drugačna je slika pri mleku ostalih dveh skupin, t. j. pri zbirnem mleku is mlekarn in pri mleku Bio. Mlekarni-ško mleko ima povprečno 3.41% maščobe, mleko Bio pa 3.52% maščobe. Brezmaščob-ne sušine ima mlekarniško mleko povprecV no 8.64% in mleko Bio 8.54%. Po svoji hranilni vrednosti sta torej ti dve vrsti mleka v primeri s prejšnjimi tremi manj vredni, menda zato, ker je v njih voda. Kmetom, Iti sami prinašajo mleko v mesto, je
no) in nosi na steklenicah označbo, da ga pred uživanjem ni treba prekuhavati. Važno je dejstvo, da se to mleko prodaja v šolah naši mladini, če upoštevamo vse pogoje, ki bd jim moralo ustrezati tako higijensko mleko, moramo priznati, da je popolnoma neupravičeno postavljati mleko Bio v prednostni položaj. Glavni pogoj, ki naj velja xa tako mleko, je stalna stroga kontrola. Ker so lam preiskali v higijen-skem zavodu le 35 vzorcev mleka Bio„ ta produkt nikakor ne ustreza temu pogoju.
Pri takem mleku je potrebno štabno sodelovanje kontrolnfh < blasti In oprema aparature tfciorizatorja) s pripravami, ki dovoljujejo točen pregled poteka dela tudi naknadno.
Hlevi bi morali biti pod stalnim nadzorstvom živinozdravnika. Molža bi se morala vršiti po strogo higijenskih predpisih.
Vse te zahteve pri mleku Bio niso izpolnjene. Zato tudi nudi pregled omenjenih 35 vzorcev mleka naravnost porazno sliko: nad 1,000.000 k3ic v 1 kub. centimetru so imeli 3 vzorci, od 500.000 do 1,000.000 klic 11 vzorcev, od 300.000 do 500.000 klic S vzorci tega mleka, d oči m dovoljujejo zakoni drugih držav enako kakor naš zakon mleko z največ 50.000 klic. Mncgo vzorcev je vsebovalo kali, ki izvirajo iz vnetja na kravjem vimenu in ki so nevarne za človeško zdravje. Večina teh vzorcev je bilo spoznanih za sumljive in neprimerne. Ob teh ugotovitvah je upravičeno začudenje, da je bila po oblasteh dovoljena označba tega produkta kot mleko, ki ga smemo uživati neprekucanega.
V živem nasprotju s temi so tržne oblasti prav lani nekega diie nepričakovano na mitnicah zavrnile vse kmetske dovaževa!ce mleka, ki so bili le na sumu. da imajo v hlevu krave, ki so bolne na vimenu. Vprašanje ureditve ljubljanskega trga z mlekom je šele v povojih. Pravilna ureditev bo možna šele s predhodno ureditvijo tržne kontrole in z upoštevanjem dosedanjih razmer, ki so strogo objektivno podane v tem poročilu.
Gradjanaki — Ilirija. Pričetek  državnega prvenstva.   —    V četrtek ob 17.30 na igrišču Itirije,
V prvi zaerebški lisni, r katero spadajo Gradjans-ki in Viktorija iz Zagreba ter Ilirija, Primorje in Maribor, se prične jutri državno prvenstvo. V Ljubljani ^gra Gradjanski proti Iliriji, Maribor pa bo v Zaerebu nastopil proti Viktoriji. Ena najvažnejših tekem vse?a državnega prveci-stva bo gotovo jutrišnje srečanje Ilirije z Gradjan kim. že celo vrsto let se srečujeta •Ilirija in Gradjanski v državnem prvenstvu. V živem spominu je še nasrečna brtka Ilirije v Zagrebu pred nekaj leti, kjer jo je Gradjanski pregaail «7:1, potem njena sijajna rehabilitacija, ko je leto dni pozneje Gradjanskega odpravila s 5 : 0 in mu prizadela najtežji poraz t povojnih letih. Lani je Gradjanski a ve'iko srečo zmagal v Ljubljani % 1 : 0, kar je bila prav za prav Mihelčičeva zasluga. V revanši je Ilirija 8 njim igrala v Zagrebu neodločeno z 1 : L
V prijateljskih tekmah smo imeM Grad-janskega letos že enkrat pozimi v gostih, ko je moral kapitulirati pred Ilirijo. Jutri ga imamo drugič v posetih, to pot pa gre za državno prvenstvo,     V prvenstvenem
tekmovanju je Graa^tuiiki veano opaccii in skrajno borben nasprotnik Tekme mei n>im ,n Uirijo nudijo vedno skrajn« napeto in ogorčeno, tipično prvenstveno borbo do zadnje minute. Gradjansk: pride w Ljubljano popolnoma kompleten Zato ma za jutri več upanja Gradjanski. upamo pa. da bo Ilirija kljub temu Igrala dobro n izvojevala časten uspeh zavedajoč se. da je prvak LNP in da gre tnd! ta prelij našega nogometa
Tekma bo ob 17.30 na isrrtSeu HirMe v predtekmi pa Igrata hazeinsko prvenF^\«»no tekmo družini Ilirije in Atene
Zagrebčan o ljubljanskem tramvaju
Današnji zagrehftkii ;Ji]tarnji hstz pri-občnJA zanimivo storijo o l.iuhljan^k^fn tramvaju. Pisec navaja med d*-uanm*
Naši dragi bratje Slovenci nam Petto nudijo priliko, da občudujemo njihov praktično smiselnost, njihovo raz-horl rost, varčnost in red. Nafti dragi bratje »o nam nedavno dali na Zazre-bfckr-m zboru tak primer rfda in organizacije: Turmt<->v;-k* razstava dravske banovine nam je po^v zala, kaj smo vse zanemarili za propaaan do naših krajev. Oni vedo, kako je treba ravnat4 s turistom, zato jih imamo radi in caremo k njim. Pri njih je porenfl, pri n)rh je red, poftteni so in post.režljivl Da pa jo nekdo tako ljube*njiv napram tulcem kakor oni. fte nismo vedeli, čv j* rA«,, kar «?mo čritali o japonski gostoljubnost u potem je Fimo še na Daljnem vzhodu ro-stoljubnost  napram  tujcemi doma
Pre»d nekaj dnevi som bil v Ljubljani in pomislite, kaj som dožrvaL Dan vr<v-, kljub Mržini Alp neznosna sopara. Kam dmsram naj gre človek, nego v znan< Tv-voli na privo. To se pravi, da se odpeli* % tramvajem (!>. Toda v tram vaju še več; a sopara. Klopi vroče, kakor da sri potni-ki na njdh sedeH več dni itn da tramvaj n* voza po mali LJubljani, ne»g*> gre okrni »veta. Vprašali $mo sprewv1*nka, zakaj j^ tako vroče. Veste, kaj je dejal: Da iw» v Ljubljani tramvaji kurtjo vse leto, poiimi kn poleti. To ni šala, flpf evodci i k se ni Šalil (v službi se Slovenci nikdar ne Šalijo) In tudi md sami smo se prepričali, pod klopjo so naa grele predpisano to<ple p*v či, kakor da bj se vozlu na »eveirnd t^ča.j, a <ne v TrvoM na piivo.
Skoraj oka-monili smo od začudenja ia na prvi postaji smo pobegnili lz tramvaja. V TfrvoMjn nam je prijatelj Slovenec, tki Je b« *e nekoliko ginjen od piva in kisle<ga vina, dejal, da je to v Ljubljani že od nekdaj in da je to zaradi tu jo** v. da se morda ne bi zaradi prepiha prebil dHa___Ta zare« Ijubezmjđva p<izorno»t naših dragih bratov Skrvencev nas je tako ganila, da smo Pkienlb začeti z akcijo, ko prktemo v Zagreb, naj »e tudi pri nw za»-6ne Irarrtt v tramvaju. Ali bi ne bak> r*=* idealno, teo M ee na vo&nil k Savi lepo potfli v tramvaju, in ko hI se tramvajski vozovi isapreznenAil v potajVjco tarSko kopel. Naravnost 1dHW»o. SaM dragJ bra.t'e Slovenci oo nam bili vedso za z.aJod In če Ljubljana lahko Jmri traravaje poleni, lahko \o stori tu<M Zagreb. Seveda...
Gradbeno - hranilne zadruge
Prejeli smo:
W3ovenski Narod«: je poročal 10. t, m. o ustanovitvi »Stavbne hranilnice in posojilnice »Moj dom«, r. z. z o. x»«, ki jNe b la ustanovljena 8. t_ m- na ustanovnem občnem .zboru m ki začne poslovati te dni na Miklošičevi cesti št. 15. Poročevalec se j a omejil zgolj na občni zbor in zato je um-ljivo, da ni omenjal, koliko sorodnih m kakšnih zadrug že imamo. Zato rudi ni na-glašal, da obstoji zadruga »Jujfrad*, saj s« o tem ni razpravljalo na tem občnem rbo-ru. Zaradi tega in ker je »Slov. Narod« objavil 21. t m. članak »Grado. hranilne zadruge«!, je treba nekaj stvarnih ugotovitev.
Kdor se zanima za zadružništvo, je najbrže poučen tudi o »Jukradu*. Zato se rudi marsikdo čudi, zakaj so sklicuje «Ju-grad« v omenjenem članku ni svoj obstoj ter hvali, da je najboljša tovrstna zadruga, ko vendar ni imela ona občnega zbora in je tudi ni nihče napadal na ustanovnem občnem zboru zadruge »Moj dom«. Z isto pravico bi se lahko oglasila še kakšna zadruga ter se na ta način poslužila reklame. Tudi ni bil doslej običaj, da bi se zadruge, zlasti se sorodne, napadale med seboj m osobito, da bi neka zadruga napadla drugo, ko še niti ni začela poslovati n še niso biLa odobrena njena pravila.
Ako je »Jugrad« zoper ustanovitev ra-druge »Moj dom«, bi njegovi zastopniki lahko na omenjenem občnem zboru pobijali njeno ustanovitev, če bi lahko navedli tehtne razloge za to. Na tem občnem zboru je predsednik prečital in razložil za družna pravila tako urni j ivo, da se je lahko poučil vsak, kakšna zadruga se ustanavlja.
Zadruga »Moj dom« ni sprejela na ustanovnem občnem zboru sistema, »ki je zelo idealno zamišljen in vabljiv, vendar pa za daljšo dobo nemogoč«. Zborovalci, ki so prisostvovali omenjenemu občnemu zboru, vedo, da so sprejeli povsem realna pravila, ki izključujejo vsako spekulacijo ter tvorijo zanesljivo jrodlagn zadruge. Njen sistem ni »nemogoč«, saj ni brezobresten, kakor očividno misli pisec članka o »Jugradu«. »-Moj dom« bo računal prt izplačevanju posojil gotove obresti za upravne stroške, toda namen tega članka ni, tolmačiti »Jugradu« pravila zadruge »M.oj dom«:, ker se lahko vsakdo o vsem potrebnem pouči drugje. Treba je bilo le ovreči nestvarne trditve, ki bi lahko škodovale zadrugi »Moj dom« in zavajale ljudi, ki so itak dovolj zbegani ter nezaupljivi, kar je v škodo splošnosti m nedvomno rudi »Jugradu«.
eter. 1 |7
SLOVENSKI NAROD, dne 25. maja 1932.
Stran 5
Milijonarji v Nemčiji
Pred vojno je bilo v Nemčiji 15-547 milijonarjev, danes pa jih je samo Se 2300 — Prvi med njimi je še vedno
bivši cesar Viljem
Pred vojno je bilo v Nemčiji 15.547 milijonarjev, in izmed njih samo v Pru-sijisiji 8400. Danes cenijo, da je v Nemčiji 2300 ljudi, ki imajo vsak nad milijon mark premoženja. Velika nemška imetja so se torej zmanjšala za približno 85%. Res je, da se je tudi število angleških milijonarjev zmanjšalo, vendar pa v znatno manjši meri. Tam je po zadnjih računih 562 milijonarjev, ki pa štejejo svoje premoženje seveda po funtih. Za primerjavo je zanimivo, da je v Zedinje-nih državah nič manj kakor 40.000 ljudi, ki imajo več kakor po milijon dolarjev premoženja.
Med nemškimi K rezi je na prvem mestu bivši cesar Viljem IT., ki razpolaga razen s 200.000 orali zemlje kot svojo osebno lastnino še kot šef hohenzollern-ske rodbine 48 članov z nadaljnjimi 200 tisoči orali zemlje. Vsa ta posest s kras-mrni gradovi in umetninami predstavlja premoženje okroglo 450 milijonov mark. Zasebno imetje bivšega nemškega cesarja se ceni približno na 250 milijonov mark. Kot drugega najbogatejšega človeka Nemčije smatrajo splošno kneza Alberta Thurn-Taxisa, ki živi v Regens-burgu in je lastnik približno 500.000 oralov zemlje, od katere je samo tretjina na Bavarskem in Wiirtemberškem, dočim so ostala posestva in ogromni gozdovi deloma na Češkoslovaškem, deloma na Poljskem pa tudi v Jugoslaviji Čeprav so cene lesa znatno padle in je tudi vrednost njegovih posestev v inozemstvu precej nazadovala, se vendar ceni njegovo premoženje na približno 240 milijonov mark. Znatno se jc zmanjšalo premoženje Berte Krupp v. Bohlen-Halbach, ki je umrla nekako pred letom dni. Pred vojno so cenili premoženje Kruppove rodbine na več ko 320 milijonov mark in letni dohodek na okroglo 21 milijonov, po smrti Berte Kruppove pa so ocenili dedščino zgolj na 200 milijonov mark. Zelo težko je presoditi velikost imetja industrijskega magnata Fritza Thyssena, ker sedanje stanje nemških industrijskih akcij skoraj ne more nuditi prave slike resnične vrednosti. Bržkone pa bo pravilno, če se njegovo predvojno premoženje oceni na 120 milijonov, k čemur je
Hugo Breitner
Na zadnji seji khiba dtmajtekm sociarno-demokratskih občinskih svetnikov je mestni svetnik Hugo Breitner, ki ga imenujejo dunajskega finančnega ministra, izjavil, da bo vršil posle občinskega finančnega referenta zaradi slabega zdravja samo še do konca leta. Ta njegova izjava je zbudila v avstrijskih pottticiiiih krogih veliko senzci-jo, tembolj, ker je Breitner znan po svojih diktatorskih davčnih ukrepih in vzornem reševanju stanovanjske bede na Dunaju. Na njegovo pobudo je namreč dunajska mestna občina zgradila po vojni veliko število stanovanjskih hiš za srednje in delavske sloje, s čimer je bila znatno omiljena stanovanjska beda.
treba prišteti letnih dohodkov v višini 6 milijonov mark. Njegov mlajši brat, madžarski baron Henry Thvssen-Borne-misza, ima na leto 3 milijone mark dohodkov ter se njegovo premoženje ceni na 45 milijonov. Kolnslri tovarnar Otto Wolf ima približno 110 milijonov, njegov družabnik, tajni svetnik Ottomar Strauss pa 60 milijonov. Premoženje kneza Johanna Hohenlohe-Oehringen, ki so ga cenili 1. 1914 na 150 milijonov, je sedaj za 30 milijonov manjše, vendar je pa še vedno eno izmed največjih v Nemčiji. V enaki višini sta tudi premoženji bankirskih rodbin Mendelsohna in Men-delsohn-Bartholdvja. dočim je morda imetje Opelsa nekoliko večje, ker je prejela njegova družina samo za tovarno v Russelheimu 120 milijonov.
Na približno 100 milijonov mark cenijo kneza Maksimilijana Egona Fiir-stenberga, ki ima na Badenskem ogromne gozdove ter obširna posestva tudi na Wiirtemberškem, Bavarskem in Češkoslovaškem. Premoženje kneza Henckla-Donnersmarka je znašalo pred vojno 300 milijonov mark, danes pa cenijo imetje starejšega sina kneza Quidotta Henckla-Donnersmarka na okroglo 100 milijonov, mlajšega sina grofa Krafta Henckla pa na največ 65 milijonov. Knez Hans Hein-rich XV. Pless, čigar posestvo je prišlo pod poljsko državo, se ceni danes še na 100 milijonov mark, veliki vojvoda Sa-ško-weimarski na okroglo 60 milijonov, vojvoda Albreht Wurtemberški, knez Ernst Hohenzollern-Sigmaringen in nedavno umrli saški kralj Friderik Avgust pa vsak na 30 milijonov mark. Med najbogatejše ljudi Nemčije spadajo kljub padcem tečajev in omejitvi obratov predsednik direktorija L G. Farben, tajni komercijalni svetnik dr. Kari 3osch, čigar premoženje cenijo še vedno na okroglo 40 milijonov mark, h kateremu je treba vsako leto prišteti še dva milijona, potem vladar električne industrije Kari Friedrich Siemens, bančnik Kari Fiir-stenberg in končno svak Walterja Ra-thenaua, Andrej, izmed katerih je vsakdo lastnik premoženja 10 do 15 milijonov mark.
Tragedija svetovnega čuda
V mestni ubožnici v Budimpešti je umrl te dni v starosti 60 let po dolgi bolezni Moritz Franki, Id so ga imenovali zaradi njegovih nrnemotehmčnih sposobnosti, to je izrednega spomina, svetovno čudo.
Moritz Franki se jc rodil kot sin siromašnega krojača v Pečuhu. Ko je bil star 5 let, je njegov oče opazil, da zna sin, ki sicer še ni umel pisati in čitati, v nekoliko sekundah rešiti komplicirane matematične naloge. Preden je oče na-• Liial in napravil račun za stranko, mu ga je sin že na pamet izračunal. S 6 leti je pokazal otrok tako nadarjenost in spretnost v računanju, da je njegov oče sklenil, da gre z njim po svetu. Moritz Franki je najprej nastopil v Budimpešti, kjer je doživel velik uspeh. Zbranih je bilo tam več slovitih matematikov, ki so bih* priča, kako je deček z neobičajno hitrostjo in lahkoto množil, potenciral in vlekel kubične korene mnogo hitreje, nego so mogli učeni matematiki s pomočjo logaritmov in drugih pomožnih sredstev. Čez nekaj let je Moritz Franki zaslovel po vsem svetu. Z očetom in podjetnim impresarijem je potoval po vsem svetu in je dosegel ogromne uspehe v Parizu, Londonu in New Yor-ku. Za svoje uspehe je dobival večjo plačo kakor katerikoli operni tenorist.
Nekoč je bil pozvan mladi Franki na avstrijski dvor, kjer je demonstriral svoje znanje pred cesarjem Francem Jožefom. Med zbranimi gosti je bil tudi general, ki je dajal mlademu umetniku najbolj komplicirane naloge, Id jih je ta z lahkoto takoj rešil. Med drugim ga je vprašal, koliko plače dobiva vsa avstrijska vojska v enem letu; se\Teda so mu povedali število mož in dnevno plačo poedinega vojaka. Franki je to na
pamet takoj izračunal. General je primerjal vsoto z ono, ki jo je prej sam izračunal, pa se ni ujemalo. Končno so ugotovili, da je nastala diferenca zato, * er so Franklu pozabili povedati, da dobivajo vojaki na cesarjev rojstni dan dvojno plačo.
Še pred svetovno vojno je začela Franklova zvezda bledeti. Njegova umetnost ni več privlačevala, zanimivo pa je, da je mož tudi izgubil talent za
Tihotapstvo je ob zapadni nemški meji zavzelo tak obseg, da so bile carinske oblasti prisiljene ojačiti svoje straže. Samo v okrožju finančne direkcije v Diisseldorfu so L 1931. prijeli okrog 20 tisoč tihotapcev. Če se upošteva, da vladajo enake razmere tudi v območju finančnih direkcij Kolna in Munstra in na drugi strani, da vzdolž meje nekatere rodbine žive samo od tihotapstva, ponekod tudi cele vasi, potem gotovo ni pretirana trditev, da se na zapadni meji Nemčije peča 300.000 oseb s tihotapstvom.
Glavni razlog silnemu porastu tihotapstva je seveda strahovita brezposel-
računanje. Skušal se je uveljaviti v raznih poklicih, pa se mu to ni posrečilo. Premoženje, ki si ga je pridobil prej, je začelo kopneti, z nesrečnimi špekulacijami je izgubil še tisto, kar mu je ostalo, in končno je bil pred dvema letoma prisiljen, da je poiskal zavetje v ubožnici. Tako je torej v bedi in siromaštvu končal sloviti in morda najslavnejši matematični fenomen.
nost, ki vlada v Nemčiji. Večino tihotapcev tvorijo mladi brezposelni ljudje, ki svojo podporo za brezposelne izrabljajo kot začetni kapital za tihotapsko obrt. Kljub temu ti mali tihotapci ne povzročajo največjih skrbi. Pravi škodljivci, ki delajo občutno škodo legitimni trgovini, so tihotapci na debelo in njihovi pomagači, ki financirajo tihotapske organizacije in imajo najetih na tisoče tihotapcev.
Zaščitne carine v Nemčiji so deloma povzročile veliko razliko v cenah med nezacarinjenim in zacarinjenim blagom. Gre predvsem za cigarete, cigaretni papir, tobak, kavo, žito, mlinske proizvode
itd. Najboljši primer je, če navedemo cene. Tako stane n. pr. 20 komadov ho-landakih cigar >Turmacc zacarinjenih 9.70 mark, okoli 135 naših dinarjev, ne-zacarinjenih pa okrog 10 Din. 50 gramov zacarmjenega holandskega tobaka stane 15.20 mark, nezacarinjenega 0.40, četrt kilograma holandske zacarinjene kave 1.80 mark, nezacarinjene 1.10 itd.
Tihotapstvo tega blaga povzroča torej državi veliko škodo, tihotapcem pa prinaša velike dobičke. Da se ubrani io in da za jeze tihotapstvo, so finančne direkcije sedaj pomnožile straže. Tako je sedaj v območju finančne direkcije v Diisseldorfu bilo povečano njihovo levilo za 200, da jih je 700 namesto 500, ki so razdeljeni na 160 km. Tudi v območju drugih finančnih direkcij so pomnožili finančne straže, tako da pridejo povprečno na kilometer meje po 4 stražniki. Njim je v pomoč tudi kriminalna policija, ki je razširila svoje delo tudi na inozemstvo, kjer zasleduje početje raznih tihotapskih družb. Carinski uradniki in finančni stražniki hirajo na razpolago majhne brzovozne nobile in motorna kolesa. Uspešno penjanje tihotapstva je omogočeno samo takrat, če se finančni stražniki z veliko brzino pripeljejo na kraj, odkoder so javljeni tihotapci. Sprva so skušali zajeziti tihotapstvo na ta na Čin, da so napeli-T. žične zapreke, toda tihotapci so se jim znali spretno izogniti ali pa so žice prerezali. Tihotapci so tudi precej nasilni in često pride na meji do hudih spopadov. Včasih so čete tihotapcev močne 30 do 50 oseb. Obmejno prebivalstvo, ki živi večinoma od tihotapstva, strahovito mrzi carinske uradnike. Kako plodonosna je ta obrt, je najbolj razvidno iz dejstva, da je lani samo finančna direkcija v Diisseldorfu zaplenila 1300 koles, 250 motornih koles in 120 avtomobilov.
General Schleicher
je znan po svojem velikem vplivu, ki ga ima ne samo v nemškem vojnem ministrstvu, temveč tudi v nemških vojaških, krogjh sploh in posredno na predsednika nemdfca-repuhlike Hindenburga ter tako tudi na potek poslov v Briiningovi vladi. Kakor zna»-no, je general Grdner odstopil kot minister prav zaradi njegovih intrig; ena> da niso združljivi posli notranjega mmiafcr-stva z vojnim, ki naj se popolnoma depoMtU zrra. Generala Schleicherja hnemrje^o ▼ zvezd z intrigami proti državnermi kaa>» ceiarju Brnnrngu tudi za njegovega na-siednfka.
Maščevanje
Tane Piškot se je spri s svojkn prijateljem v gostilni. Dejal mu ni ničesar,
pač pa je šel naslednjega jutra, kr> je bil prijatelj v pisarni, k njegovi gospodinji, s katero se je dolgo zelo prijazno razgovarjal o vsakovrstnih povsem brezpomembnih stvareh.
Prihodnjega dne je Tone Piškot poslal svojemu tovarišu dopisnico, na kateri je bilo napisano tole:
»Dragi prijatelj! Včeraj sem bil pri Tebi, pa te žal nisem dobil doma. Ne vem, zakaj si mi pripovedoval, da je tvoja gospodinja tako odurna in vsiljiva. Jaz sem govoril dolgo časa z njo, pa sem spoznal, da je prav prijetna in nikakor ne umazana ženska, kakor si mi govoril o nji.«
Izpred sodišča.
Sodnik: — Torej vi trdite, da vam je obtoženec rekel »vol«.
Tožitelj: — Ne naravnost, gospod sodnik, moji hčerki je rekel tele.
Ruski petrolejski pamik „Sovjetskaja Nov"
ki je rešil z zgorelega francoskega parnika >Georgesa Fhilippara<t 425 potnikov. Za njegovo požrtvovalno reševanje je francoska vlada poslala te dni zahvalo sovjetski
vladi v Moskvo,
Boji med Indi in mohamedanci
Kakor znano je nedavno priSlo v Rombayu do hudih spopadov med Indi in mohamedanci, ki so imeli za posledico veMko število smrtnih žrtev, še več pa ranjencev. Nemiri, ki so nastali iz verskih razlogov, so se kasneje razširili tudi na Kalkuto. Slika nam kaže prizor iz Kalkute, ko razganja policija izgrednike. Ker policija ponekod množice ni megla pomiriti, je bila prisiljena, da je rabila orožje, kar je število žrtev
še povečalo.
Tihotapstvo na debelo
Zaradi visokih zaščitnih carin se je na nemški meji tako pomnožilo tihotapstvo, da so morali znatno ojačiti
straže
Mie d' Aghonne: 00
(pustoCev&e
Roman
— Ne, gospod, vi ne pojdete k moji hčerki, posebno pa ne brez prič. Način, kako ste z njo davi ravnali, vam prepoveduje, da bi se ji še kdaj približali. Prav nič ne želim, gospod, da bi ubili Georgetto ... Vem, da bi vas mogla kruto kaznovati, ker tako grdo ravnate s svojo ženo, pa se mi smilite. Izročim vas zdravnikom, kajti njihova pomoč je vam nujno potrebna.
— Pardon, madame, — je odgovoril grof de Cizeret mirno, toda s trdim glasom. — bil bi srečen, če bi se izrazili točneje. Ne razumem niti besedice tega, kar ste mi prav kar dejali.
— Jaz pa razumem še predobro, — je zamrmrala Georgettina mati. —^ Napad je minil, zdaj se ničesar vec ne spominjate. Žal pa jaz ne morem pozabiti tega. kar se je zgodilo. — je vzdih-nila tašča.
— Gospa, saj sem vam že rekel, da bi rad videl svojo ženo. Prosim, da me takoi odvedete k nji!
— Samega! — je vzkliknila. — Nikoli!
— Moj prijatelj, — je nadaljeval Mau-rice in pokazal na notarja, — me bo spremljal, pred njim nimam nobene tajne.
Gospa de Marillac je odvedla ta čas komisarja k oknu in mu začela prigovarjati:
— Gospod, prosim vas, nikar ne hodite od njega, če ga bom morala pustiti k njegovi ženi. On je blazen, besno blazen in sami boste razumeli, da moram braniti v prvi vrsti življenje svojega otroka; ne rečem, da moram skrbeti za njeno srečo, to je žal njen mož že davno uničil.
Komisar se je ozrl vprašujoče na grofa in pripomnil:
— Pravijo, da je ta mož blazen. Na prvi pogled se to ne vidi, toda v takih primerih se človek v sodbi ne sme prenagliti. Videl sem že prav čudne primere blaznosti.
Gospa de Marillac je slednjič odnehala in odvedla prišlece v Georgettino sobo.
Mlada žena se je bila dobro pripravila, da bi igrala komedijo, ki jo je bila zasnovala njena mati. Bila je prekrasna, imela je glavo kerubina, angelski pogled ifl seraiinski smehljaj.
Komisar je nehote pomislil: Razumem, da je prišel njen mož po njo, saj je vredna tega truda.
Videč grofa de Cizeret v svoji sobi je Georgetta na videz vsa prestrašena zakričala:
— Mama, mama, ne zapusti me, bojim se.
— Georgetta, — je dejal grof. — prosim te, dete moje, ozri se name, Mau-rice govori s teboj, on ti je prav kar poslal pismo, zakaj mi nisi odgovorila? Saj veš. kako te ljubim. Vrni se, dušica moja, veruj, da bi se tuji ljudje ne smeli vmešavati med sprte zakonce. Vrni se. Georgetta, sama se bova sporazumela in pobotala.
— Nikoli! nikoli! — je kričala mlada žena. — Vi ste se spozabili tako daleč, da ste me udarili...
— Sai sama veš, da to ni res, srček moj. Strezni se že vendar. Apeliram na tvoje srce, na tvojo čast in na najino vzajemno ljubezen.
— Mama, mama, branite me, bojim se! — je znova zakričala mlada žena.
Tedaj je stopila gospa de Marillac k svoji hčerki, ji zavihala rokav in pokazala njeno obto4čeoo roko.
— Evo vam. gospod, zdaj pa še tajite, če morete! Tajite, če si upate, da ste pretepali mojo hčerko. Nekega lepe-
ga dne bi jo še ubili in predno bi vas vtaknili v norišnico, bi bilo vse končano, vsaj za vas, toda jaz bi izgubila svojega otroka.
— Ah. tako, poskusimo se malo malo razumeti. Ta ženska res ne ve, kaj govori, — je dejal grof de Cizeret, obrnjen k svojima spremljevalcema.
— Dolžiti me, da sem se spozabil tako daleč, da sem udaril Oeorgetto... to je nečuveno, ona sama dobro ve, da tega nisem zmožen ... Povej, Georgetta, kako si se pobila po roki? Kdaj se je to zgodilo?
— Saj sami dobro veste, — je odgovorila drzno. — Zakaj me pa vprašujete, če ste me sami udarili?
Grof de Cizeret je obupano zamahnil z roko. Prijel se je za glavo, kakor bi se bal, da bi mu je ne razneslo.
— Pojdite, ljubi gospod in prijatelj, — je dejal notar, ki ie mnogo bolje videl v dušo gospe de Marillac kakor grof de Cizeret in je spoznal komedijo, ki se je tam odigravala. — Pojdite, vse, kar bi mogli tu reči, bi b3o zaman. Zarotili so se proti vam. Gospa grofica se noče vrniti in gospa de Marillac je zasnovala na njenem odporu načrt, ki ga vam izdam pozneje.
Te besede so bile izgovorjene zelo
glasno in ko jih je izgovarjal, je zrl notar hudobni tašči v obraz.
Gospe de Marilac se pa te besede niso prijele; mrmrala je proseče:
— Za božjo voljo vas prosim, odvedite svojega norca. Ce dobi nov napad, utegne ubiti mojo ubogo hčerko.
Resno in molče je gledal komisar ta čudni prizor. Videl je obtolčeoo roko mlade žene, ki se ni hotela vrniti k svojemu možu. čeprav jo ie prosil z nežnim, ljubezni polnim glasom. Razmišljal je, kje tiči pravi vzrok
— Pojdiva. gospod jrrof, — je nadaljeval notar in zašepetal Georgetti:
— Nevarno igro igrate, gospa grofica, in bojim se, da bi je dvakrat ne izgubili, čeprav bi se vam zdek>. da ste jo dobili. Pazite, ne prestopite niti koraka več naprej, ker drvite v svojo pogubo.
In odšel je s svojim klijentom in policijskim komisarjem.
Ko so sedli zunaj v kočijo, je grof vzkliknil:
— Strašno sem nesrečen!... Obožujem svojo ženo. Vzel sem io iz ljubezni in moja ljubezen se ni prav nič izprementla. Njena mati je nsstvor ... Ona je uničite najino srečo... ona je nama zastrupila življenje...
^SLOVENSKI NAROD, dne 25. maja 1932.
Stav. 117
novejši modeli o-taoMrlh vozičkov, PMPia najnovejša "tvofcoiesa, Šivalni mtrop. in motorju VeKka. Izbira. Naj-
ntirje cene. Ceniki franka.
»TREBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4.
111111 u nnnaDDnnnDaDDaDODnELiauoGODDDaan
Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani, reg. zadruga z o. z.
VEGOVA ULICA ŠT. 6, POLEG REALKE priporoča svojo stalno zalogo navadnega in umetnega pohištva po najnižjih cenah ter vsa tapetniška dela.
Izvršuje vsa stavbna in gradbena dela po lastnih in arhitektonskih načrtih. Informacije brezplačno.
atekKiefKeS'
VEZENJE ZAVES, PERILA,
MONOGRAMOV ENTLANJE, AŽURIRANJE, PREDTISKANJE »BREDA« 2EPNI ROBCI, RAZNA PREDTTSKANA ŽENSKA ROČNA DELA
Prometni zavod za premor d. d. Ljubljana
prodnja po najugodnejših cenah samo na debelo
PREMOG
domači In inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe
KOVAŠKI PREMOG
mr g\v c. livarn is ki, plav-žarskJ in plinski
vrst vseh
BRIKETE
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBLJANI. Miklošičeva cesta št. 151.
>mMa1i og1asi<
Vsaka beseda SO par* Plača so lahko auU w znamkah. £a odgovor znamko/ — Nia vprašanja brc* znamko mm ■      nd&ovnvlaino   -  rfajniartjil ogfez» IMn
STANOVM
DVOSOBNO STANOVANJE
z vsemi oritiklinami oddam s 1. av«mstom v Bolerarski ulici 21 3149
PRODAM
NEPOSNETO MLEKO DIN 2.20 dostavljam   na   dom. Pošljite naslov upravi »Slov. Naroda« pod >M3eko«. 53/T
ČEVLJAR.   ŠIVALNI STROJ
nanrodai v Rožni dolini — cesta 15/IV/l. 2150
SLUŽBE
PRODAJALKA
začetnica, vešča slov. in nem-škeea iezrka želi nameščene. Ponudbe na unravo Slov. Naroda nod *Prodaialka*/2136.
TRGOVSKI POMOČNIK
manufakturne šneceriiske in modne stroke, želi nremeniti mesto. Nastooi lahko takoi ali no doeovoru. — Ponudbe na unravo »Slov. Naroda« nod »Mešana stroka«/2137.
PRIDEN FANT
želi nrimeme službe na bolis*e
mesto. Naslov v uoravi »Slov.
Naroda«. 2148
IŠČEM ŠIVILJO
za oraktična dela na dom. Naslov nove uorava Slov. Naroda. 2157
KLAVIRJI, PIANTN1 prvovrstnih Inozemskih -m**™* od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. is/T
PREKAJEVALCA
veščega vseh nrekaievalskib del. samostoine^a in neoženie-neea. snreime v traino službo Kozlevčar v Šoštanin. Vaien mesarskih del ima nrednost.
3132
TRGOVSKI POMOČNIK
mlad. modne stroke, želi nremeniti službo. Nastoo 1. mliia. Ceni. oonudbe nod »Modna stroka/2156 na unravo »Slov. Naroda«. 2156
TRGOVSKA VAJENKA
ki se ie že eno leto učila, želi nadalievat' učenie. Ponudbe na unravo »Slov. Naroda« nod »Vajenka/2151«. 2151
NEPMINE
VELEČEBELARSTVO M. Amnrožič v Moi&trani
oroda svoie nosestvo. obsto-ieče iT enonadstr hiše. crosno-dar. ooslonia. delavnice za čebelarstvo. Det čebelniakov. eden za 500 oaniev. dveh vodnih sil za mlin m žaeo. lastna električna, hišna centrala. 119 ha eozdov. travnikov m oofia ter ves inventar, oo ornnerni ceni ki ugodnimi olačilnhni Dozori. — Resne oomrdbe ie oo-slati direktno. 2154
TRGOVINO Z USNJEM
dobro voeiiano. oddam takoi v naiem z blaeom aJi brez bla-ea. Točna Doiasmla daie Anton Štefe. Krani. 2153
RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE VREDNOSTNE ^ PAPIRJE. KOLEDARJE SREČKE, KNJIGE I. T. D. _J ENOBARVNI IN VEČ BARVNI TISK, PISMA. RAZGLEDNICE. SLIKE, OSMRTNICE. OVITKE JEDILNE LISTE, CENIKE. VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE. POROČNA NAZNANILA IN VABILA
<5E POTREBUJETE TISKDvTNE, KATALOGE, PROSPEKTE. TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI OBLIKI NAJ SE IZVRŠB, BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NASE PODJETJE, KI VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH DRAGEVOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO. SOLIDNO LN TOČNO. CENE ZMERNE — PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ
ISKARNA
Zahvala
Vsem prijateljem in znancem, ki so nam izkazali povodom smrfi naše ljubljene matere, babice, tašče in tete, gospe
Katarine Praprotnik
svoje sočutje, izrekamo zahvalo. Zahvaljujemo se rudi vsoti darovalcem krasnega cvetja, kakor vsem onim, ki so blago pokojnico spre-m\X\ na njeni zadnji poti.
V Li
dne 24, maja 1932.
Mirto, Edo, Avgust Praprotmk, sinovi KoAeoc roj. Praproti* in Tončka ŠtrHoi roj. Praprotnft, hčeri
Ostalo sorodstvo.
dousoAbk
STANOVANJE
2—3 sob išče solidna stranka na Tržaški cesti, Mirju ali v blizini Rožne doline. Vselitev 1 avgusta. Ponudbe na upravo >Sjov. Naroda« pod »Snažna in stalna stranka 2081«.
DVIGNITE PISMA v nor avl »Slovenskeea Naroda«
Akviziter 2068
Jožica
Mleko
Simpatična 15fM Smjak
Snrememba 17^4 Vera
/
PAZNO
ČEVLJI
NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 1 (nasproti opere).
19/T
SVILENO DAMSKO PERILO
kombtneže Din 28.—
hlačke Din 16.—
LJUDEVIT GLUHAK Gosposvetska 16 (pri >Levu<)
56/T
L. Nikuš
LJUBLJANA, Mestni trg is
priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA
ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra e. 14
22/T
Tednik »ZABAVNI LIST«
s gratis slikarsko galerijo v formatu razglednic, Stražišče. — Posamezna Številka samo Din L—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke! 37/T
PENSION »LJUBLJANA«
KRK, OTOK KRK
Izmed najlepSm kopališč na otoku Krku m 8 peščenim ko-patSCem brez blata ter romantiko na/ikrfl jirje marefka-tero   svetovno   kopališče. —
Pension »L i n h 1 i a n a« te
edino slovensko podjetje na tam otoku. Slovenska kuhinja. strogo solidna postrežba, Pen-sdon z vsemi taksami od Din 55.— do 62.— za osebo na dan. Sezona se prične s 25. marcem in tra.ia do 31. septembra.
Za Številen Obi^k se priporoča        Uprava »Ljubljane*.
Brzojavi: >Lju4>ljana«, Krk, otok Krk. 38/T
SOBOSLIKARSKA
pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih solidno in kon-kurečno izvršuje JOSIP MARN, d. z o. z., LJUBLJANA. Dunajska cesta 9. Telefon 30-68.
51/T
BLTFFET - VINOTOC
V PALAČI »GRAFIKE« LiuHHana.  Masarvkova uL 14
Pristna štaiersfca in dolemska vina:
?H. T>in čez triico Namizno 7J5© 7.—
Cviček (Oadova
neč) Mozler 0>mon) Teruzalemec Palma finsko
črno
Velika  izbira orvovrstnih za kuskov! A. Briški.
in,— 9.—
10.— 9.—
12.— H.—
8.- 7—
POZOR!
S 1. maiem sva orevzeTa sta-roznano eostilno ori »Ri;oar-hic sedai ori »Vrhničanu« na Tržaški cesti H. Vabiva vse sroste in klube kateri so za-haiali nekdai sem. Je vrt in leno keeliišče Točiva dobro štaiersko. dolenisko in dalmatinsko kaDliico tudi za ori«ri-zek skrbiva, da lahko oosfcre-ževa. Se orinoročava 2147 F. A. Modrijan.
PENSION ZANtER Sv. Pavel ori Prebolda Dravska banovina
Zračne sobe.   izvrstna hrana sončno zračenie n\ vodne ko-oelii v Savinii. tenis smreko eozd. izleti v Saviniske olani-ne. Cena nenziii od Din 40 do Din 55. Na želio orosoekti.
2152
MASKO KOLO
ZA FOTOAPARAT
6>SX9 zamenja Ivan Krainc. Picnik. Crna nri Prevaliah _2155
MEBLOVANO SOBO
s strogo separiranim vhodom se odda takoj aH s 1. junijem Florijanska 31/1. 2161
Hotel BELLEVUE,
Omiš pri Splitu
Nova zgradba tik ob morju, tekoča voda v sobah. pe*r>tM» kopališče, domača in dunajska kuhinja. Popolna penzija s sobo in postrežbo Din 60.—do Din H5.— na dan.
Zdraviliška taksa odpravljena!
□UUUUUl imamu UUUUULJODaOCOZOanDDnr
Priporoča ae
Parfumerija MSTRM0LIa
LJUBLJANA, Pod Trančo štev, 1
HrT^rjrinni mm m:p_m HD rnrrwTnnnni ancom
Ustanovljeno 1860.
Ustanovljeno 1860.
KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA
Alojzij Vodnik
LJUBLJANA,
KOLODVORSKA ULICA 34 (poleg glavnega kolodvora.) VerTka zaloga preko 400
NAGROBNIH SPOMENIKOV
vseh oblik ta veMkosti se razproda po
znižanih cenah,
dokler traja zaloga.
Izdelava novih spomenikov po lastnih načrtih najmodernejših, oblik po nizkih cenah.
Sporočite naslov, da Vas obišče na domu strokovnjak in izdela načrte po Vasi želji.
VaHet Eroress,
Sprejema se tudi v trafikah: Florij&nska 12, Marijin trg 6 in v shrambi gostilne Flgovee
(na dvorišču)
BMPSfl sa Iiltro ta hfbno   kemično čiščenje, pošlvanje, neouvLianja,
moderniziranje moške ta damske garderoba.
Cena kemičnemu čiščenja sa moške obleke L>ta 56.—. sa damske plašče Din 50.—, obračanju z moderniziranjem Din 280.—. Garderoba se čisti z najnovejšim sredstvom, ki blagu ne škoduje m se notranja podloga ne pokvari. Likanja in čiščenje klobukov. Pišite, pošljemo iskat!
Občni zbor
Posojilnice za Stari trjj - Lo£ in sosedstvo
v Starem rr^n. reg. z. z ne-om. z. se bo vtstR dne 5. Junija 1932 popoldne v prostorih posojilnice.
Doervni red:
1. Predsednikov pozdrav iti otvoritev.
2. Čitanje zapisnflca o zadnjem občnem zboru.
3. Poročilo načdstva.
4. Poročno nadzorstva.
4. Potrditev računskega zaključka za L 1981
5. Volitev rtačelstva.
6. Volitev nadzorstva,
7. Predlogi in resolucije.
8. Slučajnosti.
Otvoritveno naznanilo!
TOVARNA JOS. REICH
naznanja, đa ie otvorila novo sprefemaitšie na
MIKLOŠIČEVI CESTI ŠTEV. 28
ter se vljudno priporoča za kemično snaženje, barvanje in plisiranfe obleli. Sveilolikanje ovratnikov in pranje domačega perila.
tfeejoje Josip a^MJaB. — 2a »Narodno tiskarno* Fran Jezeršek. — Za upravo in lnaeratni del lista. Oton Christoi. - Va v LJubljani