s*a POLITIČEN LIST Zfi SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII.
ft Uredništvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod čez dvoriiče nad tlakarno). r e d n 1 k o m je mogoče govoriti le od lu,—12. ure dopoldne.
LCokoplsl se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Vredniikega telefona iter. 74.
i turi
V lijubljani, v soboto, 28. maja 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: xa celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leu 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništv* prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je doptavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
"T
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Jtev Vsprejema naročnino, inserate in reklamacij*. -I n ■ e r a 11 ae računajo cnostopna petitvrsta (dolilna 73 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 b, za trikrat
9 b, za več kol trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enoalopna garmondvrata ae b. — Pri večkratnem objavljenju primeren popual.
Upravniškega telefona itev. 188.
Lov na kaline.
Liberalci se v prostih urah za zabavo bavijo tudi s tičarstvom. Oni so pa prišli sedaj že tako daleč, da ne gledajo več to liko za divjimi petelini, kolikor za dobre srčnimi in kratkoumnimi kalini.
V soboto je liberalna stranka zopet nastavila limanice, in v Postojni se je vjelo nekaj kalinov nanje. Limanice so pa tako neumno narejene, da so se nanje vjeli res samo — kalini. Limance so i^a take :
»Dokler bo stslo učiteljstvo na temelju, ki je podan v novem šolskem zakonu, bo našlo v narodno napredni stranki vedno in povsodi svojo najboljšo zagovornico, ki mu bo končno, ako tudi morda po najljutejšem boju, izvojevala sigurno ureditev plač! To si stranka šteje v dolžnost, tak sto pa tudi pričakuje, da bo tudi učiteljstvo napram nji storilo svojo dolžne st!«
To se pravi po demače : Učiteljstvo se mora še nadalje dati izkoriščati od liberalne stranke, mora igrati vlog« priganjačev in špijonov, se mora pehati za liberalne kandidate — in kot plačilo za to sme imeti sladko upanje, da bo dobilo mnogo, mnogo denarja. Samo z upanjem in z obljubami liberalna stranka nebo izvedla nobene stvari več proti katoliško-narodni stranki v deželnem zboru, to liberalni voditelji že sedaj dobro vedo. A oni se nalašč in vede lažejo, ker se zanašajo ravno na to, da jih poslušajo itak samo kalini, katerim se sme vte povedati.
Kaline pa treba vedno iznovega poučevati. Zato jim je »Narod« zopet natrobil — to je že 9999krat povedal, pa je treba kalinom še vedno ponavljati — da je duhovnik »sovražnik omike«, da hoče »poraziti učiteljstvo« itd. Zdaj pa sledi nekaj, kar bi moralo tudi najbolj liberalnemu kalinu odpreti oči:
„Ker so se sami čutili preslabe, da bi
uspešno izvojevali ta boj, so m6f>itnrirali za to borbo nevedno ljudstvo in ga naščuvali proti šoli in učiteljstvu, slikajoč jih kot riai-hu)še rjegove neprijotelje in škodljivce, da ima eedaj slovenski učitelj poleg duhovnika — žal — v sovražnika tudi nevedno ljudsko mase."
Mi pa vprašamo: OJkod pozna ljudstvo liberalnega učitelja? Ali od duhovnika? Ne, samo ga vidi, kako se obnaša v Soli, v cerkvi, v gostilni, samo g a s I i š i , kako neumno in umazano govori, samo ga sodi po ljudeh, s katerimi občuje. Tu ni treba nič „duh^vskega ščuvanja", kakor trdijo liberalci. Ako bi duhovnik o učitelju kaj napačnega rekel, bi ljudstvo vendar videlo in bi verjelo učitelju, ne pa duhovniku !
A ti ljudje se predrznejo v svoji blazni prevzetno.-ti psovati »nevedno ljudsko maso", ker ta masa neče slediti njihovim bedastim nazorom! Ti ljudje, ki ližejo roke liberalnim mogotcem in krive hrbte pred vsakim, od katerega upajo kaj dobička, frivolno zaničujejo ljudstvo, katerega deco naj vzgajajo I
Vendar zapomnite si, kalini, slabih na-pevov naučeni tiči: Prešli so časi. ko je nekaj frivolnih mogočnjakov imelo celo deželo v žepu, ukazovalo misli in nazore in delilo groše in km fe po svoji samovolji. Oni, ki jih vi zmerjate z „nevedno maso", oni vstajajo in vas bodo poučili, da ste vi bolj nevedni, kakor pa oni!
Bolj neumne družbe si res ni mogoče misliti, nego so liberalni učitelji. Če pogledamo v »Učiteljskega Tovariša«, vidimo v njem samo hujskanje proti katoliško-narodni stranki. Samo mobilizirajo vedno in vedno liberalno armado, a uspeha ni nobenega. Liberalni učitelj, ko prebere v svojem „ Tovarišu" pouk, kako naj »med ljudstvom deluje«, gre v gostilno, tam dobi nekaj vinskih bratcev, in skupaj klafajo in preklinjajo,
dokler jim vsled alkohola jezik ne omaga. Druge nesreče ni, ker »nevedna masa« se izogiblje teh »prosvetljenoev«.
Liberaloi poznajo te svoje Pappenhei-movce. Zato jim pa plačo vedno le — ob-ljubujejo. Kadar dele mandata, jih prezirajo, in liberalen odvetnik se sramuje liberalnega učitelja. Pri nas je drugače: Mi izpolnjujemo, kar obljubimo, in zato obljubujemo le možne in izpeljive stvari. Kalinov res ne maramo, a vsak pošten in pameten učitelj ima v naših vrstah svoje mesto, kjer je enakopraven in enakoveljaven z drugimi.
Liberalni tičarji so šli pa ta teden lovit še drugih kalinov. Teh mislijo dobiti v vr-etah abiturientov. Liberalno vseuči-liško dijaštvo igra danes jako žalostno vlogo. ,Slovenija« se je odrekla Sctivegel Tavčarjevi stranki, »Sava" pa obstoji iz takih elementov, da je za omikanega mladeniča jako malo vabljivo bratiti se z njimi. Zato je pa I beralni tičar zapel tem kalinom zopet tisto -sem, ki jo peva tudi učiteljem — o „kle-rvkalizmu". Takole jo je zarobil:
Q'avna ovira svobodnega individualnega razvitka, samozavesti in dalje narcdne zavednosti pa je sistem, ki ima edini namen zasužnjiti si človeški duh v svoj materijelni prid, ki perhorescira narodni čut kot sebi škodljiv, sistem, ki ga pri nas izvaja katoliška duhovščina, sistem, ki je gnusen vsled svojih egoističnih ciljev. Na drugi strani pa je edinole pravilno razumevanje življenja in njega bistva in smotra ter ublaženje človeku prirojenih nagonov po izobrazbi zmožno zbudli medsebojno spoštovanje in ljubezen, iz koj h vzklije požrtvovalnost in nesebično s cialno delo. Omenjeni sistem pa donaša nestrpnost in sovraštvo ter zbuja umetno strasti, ki se najbolj pojavljajo v verski in toleranci, ter trosi najneverjet-nejše razlage o bistvu in smotru življenja, da si ohrani svojo nepravilno in kruto vlado.
Slovensko ljudstvo, kakršno je dandanes, po večini zapeljano na napačna pota, tičoče
še v globoki nevednosti, o najvažnejših problemih inživljenskih vprašanjih brezprimerno zlobno neumno »poučeno«, privajeno hlapčevstvu in odvisnosti od Bvojih verskih učiteljev, dejansko nima moči ubraniti se navala tujcev. Vsa te nevednosti, te duševne inferijoritete pa ie kriv zgoraj omenjeni sistem, ki ga izvaja katoliška duhovščina že od začetka svoje posvetne vlade.
Ti tičarji torej imenujejo krščanstvo »najneverjetnejšo razlago o bistvu in smotru življenja«. Najpametnejše pa se jim zdi, ako se proglase za potomce opic ! In ker ljudstvo vendar še ostane krščansko, vkljub tem opičjim modrijanom, pa ga zmerjajo, da je »brezprimerno zlobno poučeno« ! Dijaštvo pa kličejo v boj:
»Skratka, dijak ce sme nikdar pozabiti, da je v domovini velika množica ljudi, nevednih in zapeljanih, ki bi smeli zahtevati, da tudi nad njimi zažari blagodejna luč pro-svete, in da je narodna dolžnost njegova in človeška, posredovati med vseučiliškimi sto-licami in nepoučenim ljudstvom. Ob vrelcu vede in znanosti se naj navduši tudi za duševno svobodo posameznika in ob njem bode tudi spoznal, da je nevednost ljudstva posledica sistema, ki ga izvaja duhotšMna že od nekdaj. Sprevideti mera da je leta zagrešila nezaslišano krivico, ker je skrivala svetu rezultate človeškega razuma, preiska-vanja in sklepanja. Vedeti mora, da je klerikalni sistsm kriv vsega gorja, kar ga je kdaj prišlo na svet, in v svesti si mora biti, da bi z obnovljenjem duhovniške strahovlade prišli zopet časi prelivanja nedolžne krvi in sežiganja živih.«
To je grozno! »Skrivala je rezultate človeškega razuma ! Strahovlada, sežiganje živih, prelivanje nedolžne krvi!« Vse to pride nad slove ski narod, ako abiturienti ne pokleknejo pred Tavčarja in Schvvegla in jima ne prisežejo zvestobe !
To je pa jako slab lim, in zelo neumen mora biti kalin, ki se nanj vjame. Istina je, da je danes v katoliško - narodnih vrstah
LISTEK.
Med seboj.
Sličica od včeraj 'n od jutri
V svoji pisarni je sedel dr. Magister in je podpiral težko glavo. Mnogo je imel mi »liti, kajti bil je eden od tistih, ki ne mi ■lijo samo zase, ampak tudi za druge.
Bil je slabe volje in je nervozno po-tresal z zlatim ščipalnikom, kateri je zaljšal najnaprednejši del njegovega duhovitega obličja.
Potisnil je gumb ob Bvoji mizi, in takoj je vstopil pokoren služabnik.
„Kaj zapoveste, gospod doktor Magister?"
^Pokličite mi takoj profesorja Vašinca! Tu je njegova adresa! Oglasi se naj še danes pri meni v pisarni !«
5'uiabnik je šel ponižno, kakor je pri Sel. Dr. Magister je bil strog človek. Vsakdo pod njegovo oblastjo je teiko čutil njegovo roko. Sile ni poznal nobene. »Le pazite se«, je dejal, »drugače vas spodim«. In pokorna, boječa duša udanega okroglega uslužbenca se je takoj stresla od Btrahu. Zato je bilo vse brezmejno udano dr. Magistru, in on je bil »esel, da je tako.
Tisti dan je prišel torej prolesor Vašinec. Bil je mlad mož, svežega, bolj svetlega, veselega obraza, in rumenkaste brčice so mu obrobljale smehljajoče se ustnice.
Komaj je vstopil, je vrglo dr. Magistra pokonci. Kakor bi bila mina počila pod njim, je vstal in visoko vzravnan obstal pred mladim profesorjem.
»Dal sem vas poklicati, gospod pro-fesor", je dejal dr. Magister, »ker imam z vami nujen pogovor, bedite sem in poslušajte 1«
Njegov glas je bil trd, in začuden ga je gledal mladi profesor. Mladeniču je po-Btajalo tesno pri srcu, kajti vedel je, da je dr. Magister oblasten gospod, ki je vajen, da ga vse brezpogojno posluša.
»Izvedel sem", dejal je dr. Magister z uradnim glasom, kakor bi narekoval svojemu tajniku kako listino, »izvedel sem, da vi zalezujete ženo mojega sina. Moj sin Emil se je bridko pritožil pri meni, in jaz imam dolžnost, da vas posvarim, drugače bom postopal proti vam z vso strogostjo. To je položaj, in ako vam je kaj do samega sebe, upam, da vam ta pouk zadostuje«.
Mladi profesor je bil nekaj hipov v zadregi. Zardel je preko ušes, oči povesil in
sedel na stolu s takimi občutki, kakršne ima bolnik, preden mu začno zob dreti.
A kmalu se je zravnal in pogledal dr. Magistru naravnost v oči. In čudno je bile: Čimbolj je gledal dr. Magistra, manjši se mu je zdel, in jezni, uradno strogi obraz se mu je videl vedno bolj smešen. In zazdelo se mu je, da je ta silno veličastni in oficielni obraz le maska nevarnega kome-dianta.
»Gospod doktor", je zinil slednjič. „Vi ste govorili, ali smem govoriti tudi jaz?"
»Obtoženec se sme vedno zagovarjati", je dejal trdo dr. Magister.
„Kake pa pridete vi do tega, da meni kaj očitate, doktor Magister?" je vzkliknil profesor Vašinec. „ Jaz sem vendar vaše stranke! Vedno sem držal s stranko belih proti črnim, in vendar so pri nas samo črni vezani, ne pa beli, zdaj pa udrihate po meni, kakor bi tudi jaz bil črn!"
Dr. Magister je postal nekoliko milejši.
„To je lepo od vas, mladi mož, da držite vedno z belimi proti črnim, in gotovo vas zato ne bodo beli napadali nikdar, če počnete karkoli, a to vam pravim: od moje rodbine — hands olT!"
„Ali je pa vaš sin poznal takih ozirov?" ugovarjal je Vašinec. „Saj v vaši stranki
sploh, dovolite dr. Magister, v vaši stranki vladajo običaji, proti katerim so moje majhne stvarice prave mušice. Zakaj bi bil ravno jaz na slabšem, nego so drugi v stranki?"
„Hm", je rekel dr. Magister. „To so stvari, o katerih se ne bom pričkal. Vi ste svoboden mož, delajte, kar hočete, a našo rodbino pustite pri miru! Jaz ne pustim, da bi madež padel pred svetem na mojo osebo!"
Mladega profesorja je pogrelo. Komaj se je premagoval. Poznal je dobro dr. Magistra, in grji se mu je zdel danes, kakor kdaj prej.
„|az vas vendar ne morem bolj omadeževati, nego ste se že sami", je bruhnil iz sebe. „Ali mislite, da ne vem za vaše intimnosti? Ali mislite, da drugi zanje ne vedo?"
Zopet je vrglo kvišku dr. Magistra. »Mladi mož, kaj se vi predrznete?" je zaklical in osorno pogledal mladeniča. „Meni se je zdelo že dalj časa, da vi na skrivnem koketirate s črnimi. Pazite se, da se vam to ne začne otepati!"
„Ha, razumem", je siknil Vašinec. »Vi poizkušate zopet s svojim starim sredstvem. Kdor vam ugovarja, tega hočete uničiti. Umazani list, kateri je vaši stranki na razpolago, da blati vsakoga, ki vam ni všeč, je v vaših
mnogo več res izobraženih mož, kakor pa v liberalnih, in da izbuSajo pristafti liberal cev potegniti dijaštvo le v tiato strašno surovost in duševno propalost, ki jt danes znak liberalne stranke.
Kaline prepuščamo liberalcem! Mi vabimo pa mlade orle in pogumne sokoliče! Širna in obssžna je katoliško-narodna orga-nizac ja ! V njej je prostora za vse dobro misleče!
Delavsko združevanje.
(Vodilne misli predavanje dr. Kreka v Vevčah!.
V resnih časih živimo — sredi resnega gibanja delavskih stanov. Ako se to gibanje ne spravi na pravi tir — potem gorje delodajalcem. Zato bi delodajalci morali sami želeti in delati na to, da se delavstvo pravno organizuje, ker le pri organiziranem delavstvu se more računati na mir in red, le organizacija, in sicer strokovna, delavskih množic more preprečiti silno in krvavo samopomoč in poraz sedanjega družabnega reda.
Potreba organizacije sledi nujno iz sedanjih razmer med delavci in delodajalci. Te razmere so se silno spremenile tekom stoletij. V prvih časih krščanstva in tudi še v „tem-nem" srednjem veku je bil delavec ud družine, kjer je delal. Pri gospodarju je imel hrano, stanovanje in vse, ker je potreboval. Delavec je bil tesno spojen z družino, in ker je imel delavec več pravic in dobrot pri gospodarju, zato je imel tudi gospodar do njega več pravic. Sedaj so razmere drugačne. Sedaj ima razmerje med delodajalcem in delavcem popolnoma značaj kupne pogodbe. Delavec nima drugega kot svoje telesne moči in da se more preživiti, proda svojo delavsko moč človeku, ki ima denar. Če se vprašamo: kaj je več vredno: ali delo ali denar, moramo pač priznati: delo je neprimerno več vredno, ker delo drži človekovo življenje, in življenje človekovo se ne da odtehtati z zlatom. In vendar je ta kupčija delavskih moči na dnevnem redu. Kapitalist išče dobička in skuša poceni dobiti delavskih moči; delavec skuša zopet zase več dobiti. Kapitalisti so zase izrabili iznajdbe, stroje, ki izpodrivajo delavce in se rabijo v njihovo škodo — ali naj pri tem delavci ostanejo brez pomoči? Ta samopomoč, pravična in poštena, je strokovna organizacija. Organizirano delavstvo stopi lahko pred delodajalca ter mu mirnim potom razloži: s takim plačilom ne morem preživljati sebe in družine. Ta samopomoč delavcev je v sedanjih časih tembolj opravičena, ker je sedanja država zaščitnica in zagovornica delodajalcev. Ako delavec malo ostrejše nastopi, tedaj se pošlje nadenj vojaštvo in žandar-marija. Organizirano delavstvo, in sicer brez ozira na politično mišljenje, organizirano v strokovnih društvih — tako delavstvo lahko stopi mirno brez strasti pred delodajalca ter zahteva pravično vreditev plače. Ta skupna misel organiziranega delavstva, z drugo besedo krščanska ljubezen, ki govori: vsi za enega, eden za vse — to je edina rešitev v sedanjem težkem položaju delavstva. In kolikor v tem smislu tudi socialna demokracija delavstvo združuje, smemo reči, dela,
rokah bič, s katerim pobijete vsak ugovor v stranki. Ali sem vas prav razumel?"
„Ne dražite me!" je dražil dr. Magister.
A profesor Vašinec je imel vedno večje veselje, dražiti razburjenega Magistra.
„Vi ste vendar proglasili, da sme vsak vaš pristaš svobodno vživati, kar se mu zljubi. Ali niste dali svobode sebi in ste jo tudi — doslej brez kazni — vživali? Črne ste vlekli na sramotilni oder, a beli so bili vedno brez skrbi. Jaz pravim: Enaka pravica za vse — za vas in zame!"
In nagnil se je k dr. Magistru.
„Z vami očitno se seveda ne morem boriti. Danes ste vi na vrhuncu, in vsa jata belih vam je uslužna. A jaz imam zapisane vaše tajnosti, in, ako mi ne daste svobode, ki jo zahtevam, objavim ta spis, ki bo dvignil veliko senzacijo. Lep roman bo to."
Dr. Magister se je stresel.
„Ali hočete vi črnim narediti tako veselje?" je zahreščal, in zlati ščipalnik mu je padel z nosa. „Ali hočete, da se omaja naša bela trdnjava svobodomiselnega napredka, da zavlada zopet tema reakcionarstva?"
„ Jaz nečem nič", je zavpil tudi Vašinec. „ Jaz hočem le, da se vi stari hinavci ne za-dirate v nas mlade, vi beli, beli pobeljeni grobovi!"
In je vstal in zaloputnil vrata za seboj. Dr. Magister je pa slonel ob mizi in si gri-zel ustnice. „Ti mladi", je dejal sam zase, „nam bodo postali še nevarni."
če tudi navede, vsled krščanskega duha, ki še več ali manj živi v nji.
Ali je opravičeno tako združevanje delavcev ? Ne le opravičeno, ampak naravnost sveta dolžnost delavcev! Sveta dolžnost vsakega človeka je, da si z zadostnim živežem in zadostno obleko ter stanovanjem ohranjuje življenje in zdravje, sveta dolžnost je, da skrbi za družino, sveta dolžnost, da nedeljski počitek obrne tudi v korist svoji duši. —
Veliko je ljudi, ki ne poznajo ali nečejo poznati pravic delavcev, katerim je edino vodilo in pravilo: delavec mora ubogati. Resnica: delavec naj stori svojo dolžnost — zato pa sme tudi imeti pravice, in jih ima po božjem in človeškem pravu. Če se delavcu kratijo pravice — potem seveda pogodba, katero je sklenil z delodajalcem, zgubi svojo moč. In če delodajalec pravi: Ne morem ti dati, kolikor zahtevaš — potem sme tudi delavec reči:-jaz ti pa ?a premajhno ceno ne morem dajati svojih moči — in tedaj ustavi delo, stopi v stavko. To je v slučaju, da delodajalec neče mirnim potom dati delavcem pravice, opravičeno in postavno — kajti kot človek kapitalist ni nič več vreden kot delavec. Če torej pravi delodajalec: jaz nečem tebi dati, kar ti gre — potem sme tudi delavec ustaviti delo. Seveda so stavke opravičene samo ondi, kjer se delavstvu godi krivica, in kjer se mirna poravnava ne more doseči. Zalibog, da imajo sedaj delodajalci v državni oblasti najboljšo oporo; delavci, če niso združeni, so v tem položaju brez moči. Duh državne postave sicer pozna tudi pravice za delavstvo — toda žal da tisti, ki izvršujejo te postave, nimajo pravega — duha. Počasi in polagoma je treba vse, tudi izvrševatelje postav, naučiti, da imajo delodajalci in delavci kot pogodbo sklepajoči jednake pravice in da je popolnoma napačen nazor delodajalcev, če mislijo: mi smo višji, mi smo zgoraj! In rajni papež Leon XIII. je izrekel pomenljive besede: Tisti, ki imajo denar, si bodo že sami pomagali, ustvariti je treba zakone, ki čuvajo revno delavstvo. Pri vsem tem razmerju med delodajalci in delavci velja naj pravilo: vsi se naj zavedajo, da so ljudje; — kar nečeš, da ti drugi stori, tudi ti drugemu ne stori!
Tu pa opazujemo nekaj posebnega. Tisti, ki delavstvo poučujejo in je skušajo združiti, imenujejo se hujskači. Toda to je krivo tolmačenje hujskanja. Hujska le tisti, kdor druge navaja s slabimi pripomočki k slabi stvari, in sicer tako, da bi se rabila sila. Kjer stvar ni slaba, kjer pomočki niso slabi, kjer ni sile, ondi tudi ni hujskanja. Če torej kličem: delavci, združite se, da zboljšate svoj. stanje mirno in dostojno ali je to hujskanje? Veliko manj nemira je med delavci, če se nekateri njihovi zastopniki pogovore z delodajalcem, kakor če vsak posamezen joka in preklinja pred njim. Delavstvo naj pokaže, da je lakota, da je pomanjkanje, da je bleda skrb največji hujskač! Zato si delavci skušajo zboljšati stanje, da ne pridejo na površje res pravi hujskači, uporneži, katerim v obupnosti res nič več ni sveto: ne življenje, ne imetje bližnjega, da ne pridejo na površje taki, ki z dinamitom in bodalom iščejo pravice. Nezadovoljnost je največje zlo — to je treba odpraviti. In če se to ne posreči — in če bodo delavci vsak na svojo pest iskali pravice, prišlo bo gorje in prelivanje krvi — kjer so sedaj podjetja in tovarne, bodo razvaline in pepel. Edina stvar, ki še ovira to gorje in to strahoto, je krščanstvo; — če krščanstvo jenja, potem nastopi gorje. — Torej združite se delavci, da odstranite ono gorje; delodajalci pa naj pomislijo, da sami sebi šibo spletajo, če zdru ževanje ovirajo. Združenje na krščanskih načelih bo prineslo pravice delavcem in pospešilo pravo razmerje med delodajalci in delavci!
Ker je pogodba med delodajalcem in delavcem le tedaj veljavna, če je pravična, potem v slučaju, da je plačilo premajhno, ali da se z delavcem grdo ravna ali v podobnih slučajih, pogodba ni več veljavna, ker ni pravična. V zakonu torej ni nasprot-stva stavki, ki pretrga delo, če je pogodba postala vsled enega ali drugega vzroka nepravična; taka pogodba precej izgubi veljavo, ni treba odpovedi 14 dnij; odpoved je potrebna le tedaj, če je pogodba pravična. Večji del imajo zlasti takoimenovani izobraženci vsako stavko za punt, za upor; to mnenje je popolnoma napačno; mirna stavka je samo nekako pogajanje, nekako „glihanje"; seveda se pri stavki ne sme rabiti sila, ne delati delodajalcu krivica; da pa se ohrani mir, morajo vsi delavci biti pokorni tistim, katere so si izbrali za voditelje. In prjzadevanje organiziranih delavcev za zboljšanje stanja naj se zgodi potom dogovora z delodajalcem, ali v skrajnem slučaju tudi s stavko, je popolnoma opravičeno, ker delavec ni suženj. Zato naj ga nihče ne ovira — tudi delodajalec ne. Naj delodajalci zvesto izpolnjujejo dolžnosti do delavcev — in organizirano delavstvo jim bo plačalo z zvestobo; zvestoba se le z zvestobo kupuje! Vsak naj stori svojo dolžnost, in lepa edinost bo vladala med delodajalci in delavci. I Strokovna organizacija je torej potrebna, ' da se zboljšajo razmere delavstvu, in da se
prepreči krvavi boj mej delodajalci in delavci. Strokovna organizacija pa je tudi potrebna, da se povzdignejo duševne moči delavcev, da se utrdi njihova značajnost da se povzdigne samozavest. Strokovna društva so res nekaka bojna društva — ne s krvjo in bodalom — ampak z dokazi in vstrajnostjo in pravičnostjo. V boju se krepi vera, značaj in samozavest. Ako bo delavstvo združeno, zginjale bodo tudi mnoge strasti — zlasti pijančevanje. Ako je človek-delavec sam, zdi se mu, da je res samo stroj, da je suženj, s katerim sme gospodar storiti, kar hoče; in tak človek, ki nima samozavesti, nima značaja, nima toliko moči, da bi krotil samega sebe. V društvu se delavec čuti res človeka, ki je enak drugim, odtod njegova zavest, njegov ponos in njegova moralna moč. Torej: ne hujskač, ampak dobrotnik človeštva je vsakdo, ki združuje delavstvo!
Lopovi v socialni demokraciji.
Kako se lažejo združeni liberalni in soc.-demokraški voditelji.
„Rdeči Prapor" je prinesel v predzadnji številki dve notici, ki pati jasno osvetljujeta nizko stališče, ki ga zavzema ta list. Očividec se mora pač čuditi, kako je mogoče v tako malo vrsticah nagromaditi toliko laži. Niti ena beseda ni resnična. »Rdeči Prapor« očita namreč preč. gosp. župniku Koširju s Koroške Bele, da je on povzročil štrajk, da je on v tem štrajku igral glavno vlogo in da je on kriv vse nesreče delavcev na Javorniku in Savi Mi smo že večkrat jasno povedali, in delaš ci na jeseniškem shodu so odločno izjavili, da so edino žalostne razmere v tovarni bile vzrok stavk«-. Soveda, gospode okoli »Rdečega Praporja« jezi, da so ruvno v tem štrajku delavci spoznali svoje prija tolje in obrnili hrbet sleparskim soc. demokratom.
Nadalje očita ta list, da je imenovani g. župnik na ptiinici rotil ljudi, da naj gredo na shod, češ, da si s tem zadobe odpustkov. Mi smo zvedeli, da je to 1 a ž in da gosp. župnik v cerkvi shoda niti omeni I n i.
»Rdeči Prapcr« pravi, da ie dr. Sa steršič napadal scc. demokrate. To ni res. To kaže, da je v socialni demokraciji nekaj lopovov, ki hočejo i lažmi slepiti delavstvo in je potem zase iikoriščevati. Pač pa je res, da sta ravno dr. Susteršič in dr. Krek priporočala vsem delavcem, naj bodo v boju za svoje delavske pravice složni brez razlike strank in političnega prepričanja. Dr. Krek tudi ni nikdar očital sodrugoma, ki sta prišla na Savo, da sta dobila od Luckmanna vsak po 300 gld. Tega Be pač nihče, ki je bil navzoč, ne more spominjat'. Res pa je, da sj že večkr&t soo. demokratje v slučajih štrajka igrali čudne vloge in dostikrat se tudi dali podkupovati.
Laž je tudi, da bi bil dr. Krek kdaj rekel g. župniku Koširja in Gostinčarju ml., da da za dva sodčka pive. Pač jih je šlo po shodu več v »Katol. delavsko društvo« na Jesenicah, med katerimi je bil tudi dr. Krek, toda nikdo ne ve o tem da bi bil dr. Krek dal za dva sodčka pive.
Naravnost hudobna je pa trditev, da je Gostinčar ml. pokazal po shodu stavkar-skemu odboru račun 55 gld. za svojo agitacijo na Javorniku in Savi.
Gospodje okolu „Rdečega Praporja" menda mislijo, da so kršč. sccialci taki, kot bo oni, ki se vozijo v drugem razredu in si dado od ubogih delavcev plačati po 5 gld. dijet na dan ali pa še več in ki hočejo od Btavk dobro živeti. Gostinčar ml. ni predložil nobenega računa in tudi ni niti vinarja za hteval. Tudi dr. Krek se ni nič »priduaal, da mu morajo plačati, ker so klerikalne kase prazne«. Gospode prosimo, naj vprašajo stavkarski odbor o tem računu, ki je le hudobna, nesramna izmiš 1 j o t i n a.
Kar pravi o Gostinčarju, da je bil v Kropi pri štrajku tepen, „da še sedaj krevlja", o tem se v Kropi in v Ljubljani nič ne vd in bi bilo zelo interesantno, če bi se zvedelo, kdo ga je pretepel. Končno moramo še pribiti kot laž trditev, da bi se odbor stavkujočih obrnil tedaj kot tak do »Rdečega Praporja". Mi vemo, da soc. demokratične voditelje grozno jezi, da delavci na Jesenicah ne marajo zanje, zato pa lažejo in lajajo, kolikor morejo.
Seveda se je vsedel na te laži tudi »resnicoljubni" „Slov.Narod". Jako značilno je to, da hodijo stranka kapitalistov in socialni demokratje roka v roki. Gosp. Linhartu ne nese dovolj samo v socialno - demokraški službi, zato dopisuje še v „Slov. Narod".
Pošteni delavci pa lahko uvidijo, da od ljudi, ki se tako lažejo in ki imajo tudi zveze z najhujšimi nasprotniki delavstva, z liberalci, ne morejo pričakovati kaj dobrega. Ni čuda, če so take soc. demokraške voditelje pričeli klofutati že lastni tovariši.
Aao se taki ljudje sedaj posebno srdito zaletavajo v duhovščino, delavstvo lehko iz-poznava, zakaj to delajo. Ti ljudje se boje, da bi delavstvo ne postalo povsod p »metio in bi jim povsjd ne zaprlo žepov Psovanje takih ljudi nikogar in tudi duhovščine ne more doseči. Oni kriče, -da duhovniki ne delajo nič«, dočim v resnici sami nič ne delajo in h čejo le, da bi } h delavstvo živilo. »Rdeči Prapor« upije, da duhovščina štuli vero v boj za zboljšanje delavskih razmer. To je tudi navadna laž, ker smo pri vsaki stavki [povdariali popolno nepristranost, in nihče ni štulil vere vmes. Strankarstvo pa vedno silijo vmes s cialni demokratje, ki nočejo v strahu za delavske gre še nič sli šati o tem. da bo le združeno in enetno dela\stno doseglo zmage. To bo pa delav st#o kljub soc aloodemokraškemu protina-poru izprevidelo in pomedlo bo socialno demokratične voditelje s pozonšSa, ravnajoč Be po njihovih besedah, da je fanatizem največji sovražnik za napredkom stremečega človeštva.
Razstava v St. Louisu
St. Louis, 12. maja.
Začasno sem sedaj v St. Louisu, kjer obiskujem svetovno razstavo. Ta razstava bi morala biti odprta že lansko leto. Ker pa niso bila izgotovljena poslopja so jo za leto odložili in odprli letos 30. aprila. Včeraj sem prvič obiskal razstavo. Ogledal sem si go rati okraj s trdnjavo, ki spominja na tirolske gore, pobeljene s snegom. V vznožju je zeleno drevje s tirolskimi kočami in gostilno. V obližju so krasna poslopja, v katera so izložile razne države svoje izdelke. Francoski trgovci imajo tu razne stvari, ki mikajo človeka. Italijani so izložili razna ka-menita dela, podobe, cerkveno opravo itd. Avstrija se ponaša z izložbo razne porcelanaste posode, steklenih izdelkov. Japonci so razstavili mnogo svile, Kitajci razne umetnine in dragocene izdelke iz lesa. Sploh so tu zastopane vse dežele. Mnogo razstavljenih predmetov je že prodanih, kakor kažejo napisi. V avstrijski razstavi so mi cenili krožnik na pet dolarjev.
V St Louisu bode povodom razstave proti jeseni vseslovanski sestanek. Jako bi nas Slovence razveselilo, ko bi na sestanku mogli pozdraviti tudi rojake iz stare domovine. Mimogrede bi mogli obiskati večje slovenske naselbine v Ameriki. Naj še pripomnim, da je St. Louis največje mesto v državi Missouri, ki ima svoje ime od reke Missouri. Mesto St. Louis so zgradili Francozi 1. 1764 in mu dali ime svojega kralja. L. 1764 so Francozi deželo zapadno od Mis sisipija odstopili Spancem, leta 1800 so jo dobili nazaj. L. 1803 pa so Francozi prodali deželo Zedinjenim državam. Razstava je torej prirejena v spomin stoletnice, odkar je dežela Missouri združena z Zedinjenimi državami. Zato je pri vhodu v razstavo kip, predstavljajoč kralja na konju z napisom : 1803 — St. Luois — 1904.
Socialno stvari.
soc. Varstvo deklet Zadnji škandali v Ljubljani nam dokazujejo očividno, kako slabo je preskrbljeno pri nas za varstvo deklet. V tej zadevi je Avstrija jako zanemarjena. Ni nam potrebno navajati mnogo dejstev: Oglejmo si le uprav škandalozne razmere o moralnem oziru v Trstu. Popotniki, ki so videli mnogo sveta, so prepričani, da ni izlepa dobiti države, kjer bi se za varstvo deklet in za varstvo javne morale skrbelo tako malo, kakor se skrbi ravno v Avstriji. Nikake pozornosti ne obračajo poklicani faktorji na razmere v javnih lokalih in na železnicah. V tem oziru nimamo v Avstriji ničesar, izvzemši nekaj zelo pomanjkljivih postavnih določb iz 1. 1872. Tudi na zvodništvo je določena le majhna kazen, in še tu državna oblast ne izvršuje dolžnosti tako, kakor bi jo morala. Zlasti so nad vse slabe razmere po železnicah. Zidje, katerih je v vseh osebnih vlakih v Avstriji več ko preveč, približujejo se v znani svoji usiljivosti popotnicam, ki potujejo same, in poštena ženska ni varna pred njimi. Da so ravno židje oni element, ki se najbolj peča s sramoto XIX in XX. stoletja, je obče znano. Koliko ženskih je nesrečnih ravno med vožnjo po železnici! Da so razmere v Avstriji ravno v tem oziru tako žalostne, je pač mnogo vzrok to, da se nihče ne peča rad s tem vprašanjem, a zadnji res obžalovanja vredni dogodki nas silijo, obračati vso pozornost na varstvo deklet. Res je sicer, da so posamezniki na tem polju že po svojih močeh storili mnogo, a žal, da nam še manjka urejene organizacije, manjka nam tudi zveze s svetovno organizacijo za varstvo deklet.
Dalje v prilogi III.
1. Priloga l^O. štev. ..Slovenca" dn6 ^8. maja 1V04.
Naše že obstoječe zavode v varstvo deklet moramo razširiti, vzbuditi pa tudi zanimanje za varstvo samostoječih deklet, da ne bodo v vedni nevarnosti, pasti v zvito nastavljene zanjke raznih zapeljivcev ali pa da pridejo celo v brloge, kjer propadejo popolnoma tako, da je vsaka rešitev nemogoča. Od časa do časa čujemo glas, koliko naših deklet se pogubi v Trstu, Aleksandriji in drugih mestih in mnogokrat brez lastne krivde.
Toda pustimo temno, žalostno sliko. Vsako opisovanje je odveč, naša dolžnost je marveč, da pričnemo z resnim delom i na tem polju. Glavna dolžnost zadene tukaj pred vsem^ prave prijatelje našega ljudstva: duhov- čino, dobro misleče občinske predstojnike, učitelje in zlasti tudi krščansko ženstvo je tu pred vsem poklicano k delovanju na tem polju: v varstvo deklet.
Pred vsem bi bilo pač potrebno, da bi Slovenci ustanovili po vzorcu že drugod obstoječih sličnih društev društvo v varstvo deklet, katero naj bi skrbelo, da ne propadejo gmotno in moralno naša dekleta v tujini, in ki naj bi skrbelo zato, da bi dobrodelnim zavodom v varstvo deklet bil zagotovljen obstanek.
Poleg tega bi pa bila dolžnost tacega društva imeti povsod zaupnice, katere naj bi skrbele, da dobp dekleta, katera hočejo iskati zaslužek v tujini, zavetišče, v katerem dobe hrano, stanovanje in tudi posredovanje služb. Zaupništvo bi moralo tudi skrbeti za pouk dekletom, kako naj ravnajo med potom, da ne bodo padle v nevarnosti, ki jim prete na potovanju in v tujini.
Mogoče t ode poleg društva sv. Rafaela v varstvo izseljencev izvesti tudi organizacijo v varstvo deklet. Kdor bi želel o tem vprašanju še več pojasnil in pouka, naj se obrne na „Internacionaler katolischer Miid-chenschutzverband Freiburg in der Schweiz". S temi vrsticami smo hot li vzbuditi le zanimanje med slovenskim občinstvom za rešitev nujno perečega vprašanja o varstvu ženske mladine.
soc. Jetika v kaznilnicah Pravosodno ministrstvo je izdalo obširen odlok o ločitvi jetičnih jetnikov od onih, ki so zdravi, tako v zaporu kakor pri delu. Svoj čas je časopisje grajalo tozadevne napake in nekaj let sem že preiščejo vsakega kaznjenca, jeli jetičen ali ne. Izvleček iz te naredbe hočemo navesti i mi. Zdravniki po ječah in kaznilnicah morejo vsak posamezni slučaj naznaniti. Jetični in jetike sumljivi kaznjenci morajo biti strogo ločeni — tudi v bolnici — bodisi že pri delu v zaprtih prostorih, pri izprehodih, v cerkvi in v šoli. Oni kaznjenci, ki so sumljivi, da imajo jetiko, morajo biti ločeni tako od jetičnih kakor tudi od zdravih kaznjencev. Ločenje mora biti tako izvedeno, da ločeni ne bodo smatrali ločitve za strahovanje, marveč kot sredstvo, da se jih lažje ozdravi, kakor če so skupno z drugimi kaznjenci. Jetični kaznjenci morajo imeti posebno obleko, perilo, umivalno po sodo in druge potrebščine, katerih ne smejo uporabljati ostali kaznjenci. Imeti morajo tudi svoje znamenje, da jih je lahko ločiti od drugih kaznjencev. Nadalje morajo imeti lastno knjižico. Stvari in prostori, katero imajo in v katerih prebivajo jetični kaznjenci, morajo biti redno in temeljito osna-•»ene in razkužene. Osobito morajo biti temeljito o naAene in razkužene one celice, v katerih je bival jetičen ali pa jetike sumljiv kaznjenec. Ako spozna zdravnik za potrebno, morajo se stene prebeliti. Vsa pozornost naj bo posvečena snagi. Jetičnim kaznjencem naj se odkažejo lažja dela na vrtu in na dvorišču, zlasti morajo biti na prostem zraku, akoravno dalje časa, kakor to določa hišni red. Tudi pri disciplinarnih kaznih se mora jemati ozir na jetične kaznjence. Tako skrbi država za jetične kaznjence, želeti bi bilo pač, da bi v isti meri tudi skrbela za delavce in ustanovila mnogo brezplačnih zavetišč z t jetične ljudi takozvanih nižjih stanov, med katerimi je jetika najbolj razširjena.
soc. Nedeljski počitek. Kralj Alfonz XIII. je pred kratkim sankcijoniral neko od senata in zbornice sklenjeno postavo o nedeljskem počitku, ki stopi s septembrom v veljavo. Ta postava se peča z delom v tovarnah in trgovinah, z rudarstvom, zidarstvom in javnimi deli. Ako dela delavec v nedeljo, ima pravico, zahtevati -dopust med tednom. Kdor prestopi to postavo, se kaznuje z denarno kaznijo 25 leisov 250 peset.
soc. Abstinentje na Nemškem. Na Nemškem imajo prijatelji zmernostnega in abstinentnega gibanja več organizacij. Red „Dobrih templarjev", koja organizacija je posneta po framazonski, šteje 18.452 abstinentov Glavno društvo »Višnjevi križ" šteje skupaj 13.344 članov, izmed katerih je 9635 abstinentov. Evangelska zveza „Modrega križa" ima 1216 članov in društvo „Višnjevega križa metodistov" šteje 450 članov. „Zveza nasprotnikov alkoholu" ima 767 članov. Društvo zdravnikov abstinentov šteje 118 članov, ono učiteljev 340 delavcev 300, trgovcev 400 in železničarjev 500 članov. —
Zveza ženskih abstinentinj šteje 220 članov. Samostojni red nemških .Dobrih templarjev" ima 1000 članov abstinentov. V zvezi vegetarijancev (ki ne vživajo nikdar mesnih jedi) je 1000 abstinentov. Skupno število organiziranih abstinentov je 38.107, ker jih je nekaj vpisanih tudi v dveh zvezah, je pravo število manjše. Ker je pa mnogo abstinentov, kine pripadajo nobeni zvezi, smemo računati, da je na Nemškem skupno 35.000 abstinentov.
Koroške novice.
k Volilo za »Narodno iolo«. Na
Reberci umrli prebhgi komendator in župnik Valentin Šumah je volil za »Narodn« šolr« Ciril Metodove družbe v Velikovcu 300 K.
k Huda ura je napravila minuli teden po mnogih krajih Koroške silno škode. Toča je pobila deloma ves poljski pridelek. Zlasti prizadeti so kraji okrog bpitala, Trga, Ti menice. St Juriia na Vinogradih.
k Prva staro-»katoliška" poroka v Calovcu bode v ponedeljek, 30 maja, v celovški lutrovski cerkvi. Poročal bode znani Ferk i« Gradca.
k Samomor. Na južnem kolodvoru v Beljaku ie dne 26 t. m. nad> ficijal drž ža leznic, F r. S p e r r , sam šel pod vlafc, Bil je na m^stu mrtev.
k Utonil. Iz O^čie vasi: Binkoštni ponedeljek, 23 maja, je šlo več fantov čez ozko brv, ki vodi p:e*o zajzerskega potoka, kateri je vsled deževja zelo narastel. llletni šilar L Oizinger je spodrsnil in padel v potok Drtroči valovi so ga nesli seboj. L udje so slikali niegov krik, a mu niso mogli pomagati. Sele mrtvo truplo so Bpravili na suho.
k Celovški mestni zbor je dovolil za zgradbo »Nemštuga doma« v Trstu 50 K. Nekateri odborniki so hoteli dati sto krm, a večina je to odklonila. Vsenemški list se nad tem buduje ! Naj bi pa gospodje sami segli v žep ! Iz tujega denarja je pač lahko deliti podpore, in to še za nepotrebua podjetja !
k Potrjen zakon Cesar je potrdil od koroškega deželnega zbor« sklenjeni zakon o ureditvi razmer umečkih poslov.
k Višarklm romarjem. »Mir" piše: „Svoji k svojim" se dandanašnji pogostokrat sliši, in to je popolnoma opravičeno. V prvi vrsti vsakdo podpira svojega brata in prijatelja. Tudi na sv. Višarjih bi se moralo to geslo vpoštevati. Trgovec, ki ima tam gori največjo trgovino, je naš najhujši nasprotnik. On je nemškutar in liberalec prve vrste; to pokaže posebno pri volitvah. Ali ni to grda nehvaležnost, da človek, ki živi skoro izključno od Slovencev in poleti od revnih romarjev, nosi v Žabnicah nemškutarski zvonec? Nikakor ne sega naša ljubezen tako daleč, da bi mi polnili žepe ljudem, kateri potem pri vsaki priliki porabijo naš denar v to, da rujejo zoper nas. Nočemo nikakor hudega želeti tudi ne sovražniku; toda rečemo le toliko, da nam je brat in prijatelj bližnji kakor pa sovražnik.
k Razne novice. Župna cerkev v Št. Jakobu v Rožu je dobila nov kinč s podobo: „Jezus, prijatelj otrok", katero je zelo lepo izdelal akad. podobar g. Pet. Markovič v Rožeku — Občina Rožek si je kupila hišo S. Kopica v Rožeku za občinsko hišo. Cena 11 000 K. —Orožniško postajo bodo napravili v Podgorjanih in v Vrstavesi pri Zih-poljah. — Lov občine Smarjeta v Rožu se bo na dražbi oddajal dne 5. junija. Sklicna cena 400 K. — V gozdu pri Malenici je padajoče drevo ubilo 68 letnega delavca J. Zdravje iz Bovca. — Zveza koroških pevcev ima svoj letošnji shod dne 12. jun. v Železni kapli. To vam bo zopet hajlanja! — Cesar je požarni brambi v Pontablju dovolil 200 K podpore. — Koroški črevljarji so imeli o Binkoštih shod v Celovcu.
v
Štajerske novice.
š Marijina slavnost dekliške zveze pri Sv Benediktu v Slov goricah
binkoštno nedeljo in binkoštni ponedeljek je bila v resnici krasna. Naša dekleta so se izredno odlikovala kakor v petju, tako v predstavljenju obeh Marijinih iger „Majni-kova kraljica" in „Dve materi." Motilo pa nas je neugodno vreme, zato mnogi niso mogli priti k slavnosti, ki bi sicer radi prišli. Slavnost s petjem in igrama se zato še ponovi v nedeljo, 29. maja in na Telovo ob 3. uri popoldne. Na svidenje domačini in sosedje ta dneva pri tej znameniti slavnosti!
š Samonemški poštni pečat je dobila pošta v Celji. Svoj čas, ko je „Domo-vina" začela agitacijo za dvojezične pečate in so jo v tem podpirale slovenske občine in okrajni zastopi s svojimi peticijami na vlado, je le-ta obljubila, da bo dala tudi v Celju napraviti dvojezične pečate in sicer tedaj, ko se bodo stari obrabili. To se je moralo že zgoditi, kajti v zadnjem času imamo popolnoma nove pečate, ki so pa zopet samonemški. Ne vemo ali je to
storil nemškonacijonalni poštni oskrbnik Kovveindel na svojo roko, ali po naročilu visoke vlade. Na vsak način je dolžnost vseh slovenskih korporacij, da se to nemško nasilstvo čim preje popravi. — Pri tej priliki opozarjamo, da ima tudi glavni davčni urad v Celji še vedno samonemški pečat. Tam pa, kolikor smo zvedeli, še sploh nihče podregal ni, da bi se ta nedostatek odpravil.
š Posledice nemike nadutosti čutijo slovenski gasilci v Braslovčah. Tam je svoj čas neki privandrani Nemec, s pomočjo slovenskih mož ustanovil gasilno društvo. Kakor je že sploh naš slovenski mož zlasti na Štajerskem proti Nemcu zaupljiv, tako so tudi Braslovčani slepo zaupali v Bienna ter ga volili načelnikom in mu poverili naročevanje orodja, čelad in obleke. Ta je seveda oskrbel vse z nemškimi znaki in nadpisi. Kc so pa spodnještajerska gasilna društva, med temi tudi braslovško, sklenila uvesti slovensko poveljevanje, je tisti Bienn, ki je po lastnem zatrdilu delal le za dobro stvar, naenkrat izgubil vse veselje do dobre stvari in pustil gasilno društvo na cedilu. Društvo ima sedaj sicer slovensko poveljevanje, toda na brizgalni in čeladah se svetijo samonemški napisi in nemška znamenja. Nadutost nemškega Bienna je šla tako daleč, da niti vabila k slovesnosti blagoslovljenja nove brizgalne sosednega gasilnega društva v Gomilskem ni hotel sprejeti. — To je dober nauk za naše kmete, ki Nemcem slepo verujejo, da jim je le za dobro stvar, v resnici pa hočejo le vse ponemčiti z dobro stvarjo.
š Svoji k svojim! Danes nam došla celjska „Domovina" piše: Celjski Nemci so vsled propada zadnjih volitvah začeli naravnost nesramen bojkot zoper slovenske kmete. Slovenskim volilcem se je odpovedalo kar drugi dan po volitvi odjemanje mleka n. pr. v deželni bolnišnici, v hotelu „Stadt Wien" itd. Kmetje so strašno razburjeni in zahtevajo, da se ustanovi za Celje in okolico mlekarska zadruga, da ne bi s hipno odpovedjo trpeli preveč škode. Nekaj se bode moralo zgoditi, toda mlekarna sama ne bode okuženih in neznosnih razmer ozdravila. Treba bode korenitejšegav zdravila.
š Poročil se je v Žalcu dne 23. t. m. gospod Albin Mi k u š, knjigovodja „Delniške družbe" v Žalcu, z gdč. Marico Mehovo.
š „Celjski Sokol" priredi dne 12. junija t. I. veliko vtselico v vseh prostorih „Narodnega doma". Sodelovalo bode tudi a novskimi točkami »Celjsko pevsko društvo", »Delavsko podporno d-uštvo" in narodna godba. Ket velezanimiva točka bogatega sporeda pa bode gotovo prvi nastop čilih celjskih Sokolje, katere hočejo pokazati, da tudi v celjskem narodnem ženstvu bije pravo sokolsko srce. Prireditev bazarjev in šotorov so prevzele narodne dame in bode ves8lica po zanimivem sporedu in krasnih dekoracijah gotovo najlepša ia največja v tem poletju. Obširnejše poročilo še sledi.
Novice iz kočevskega okraja.
kč Liberalci so krivi, da v Ribnici še ni končana sitna zadeva s konsumom. Računov še ni nobenih. Dolg se je in se bo pomnožil za tisoče, ljudstvo bo pa plačevalo. Liberalna lenoba se pa nič ne gane, — kaj ji mari ubogo ljudstvo! Potem bi pa tovrstni ljudje še radi sedeli — med dvema stoloma, in krivdo valili na druge! Aha!
kč V Dolenji vasi pri Ribnici nekdo sedaj v liberalni stranki lovi rake, prvi načelnik ponesrečenega kmetijskega društva!
kč Stoleten starček živi v Prigorici zraven Dol. vasi Ime mu je France Oražem, in je 8. maja nastopil stoto leto. Dobro se še spominja kako so Francozi zidali sedanji most med Dolenjo vasjo in Prigorico. Vživa samo kavo — torej je to počasi delujoč strup — in še prileze pred hišo okušat solnčne žarke, ki ga ne morejo nič kaj več ogreti. Vreden je, da se mu odkrijemo, časti-temu starčku!
kč V trebuh zaboden. Oni Potočan, ki ga je v Sajevcu pri Ribnici nekdo iz Drage zabodel v trebuh, je vsled rane umrl. Bil je edini sin matere-vdove. Napadalec pa v Novem mestu hladi svojo vročo kri v ječi.
kč Huda nevihta s točo je bila v Ribnici na binkoštno soboto ob 11. uri ponoči. Vmes je treskalo, da ni bilo prav prijazno. Pod kapom je bilo še v nedeljo zjutraj cele kupe ledenega zrnja. Dobro, da se je hitro spreletelo! Na drevju se bo poznalo.
kč Z velikanskim veseljem so ribniški „prešičarji" opazarjali na §. 129. svojih „pšic", češ, da je identičen s g. 129. kaz. zak. Nazadnje pa je bila vse skupaj le suha „raca". Ko bi jih pa nekoliko potipali, bi pa zopet po Tavčarjevem receptu zacvilili: »Saj je bilo samo ironično!" Poštenjaki! Kakršni so sami, take slikajo tudi druge — zato se je tudi čisto s pravim imenom podpisal, četudi ga je zasukal! Poštenjaki! Opozarjamo vas pa mi na §. 502. kaz. zak., po katerem bi vas lahko vaše žene spravile za
kakih 6 mesecev v »špehkamre"! Poštenjaki, kako čiste roke imate!
kč Grozen krik zaieno tam doli v Ribnici liberalci, če se ponesreči kak konsum, in kar v karavanah dero po trgu gori in doli. Sedaj pa, ko je v Ljubljani propadel zavod boginje Venere, sedaj so pa prihtiljeno stisnili svoje glave med ramama in zajeknili: „Oh, škoda!" Ti poštenost poštena!
kč Dežela objnb je Ribnica. Sedaj pa zopet tisti Klavs v „Nar." obeta 1000 K in še nekaj povrhu, če mu „novičar" dokaže, da mu je stroj prorezal roko, v kateri je en dan prej izzivajoče vihtel »Narod". Dokazovati stvar, ki je že vsakemu znana, bi bilo nespametno. Klavs se je porezal, pa — mir besedi! Ribnica je pa res dežela obljub; samo da se ne cedi po nji med in mleko, ampak — sline. Od tistega časa, ko je Višnikar obljubil svojih 200 K za ribniške reveže, se tem revežem že 8 mesecev cede sline, — Višnikar ima krone! Kako dolgo bi se sline cedile šele „novičarju" po Klav-sovih kronah, s katerimi on sploh ni prav založen!
kč Klavs pravi v »Nar." da je vstopil v konzorcij „prešičarjev", in da bo marsikaj še povedal. Mi smo pa te misli, da je bil že davno med njimi!
Jeseniške novice.
j Iz delavskih krogov. Neki agent »Kranjske industrijske družbe« je hodil te dni po okolici Logatca in nagovarjal ter ob-ljuboval kmečkim fantom po 2 K na dan, ako gredo delat v tovarno na Savo. Preje se je bahal po Jesenicah, da bo v par dnevih pripeljal nad 150 delavcev, toda o joj! Opekel se je. Pripeljal jib je samo 14. Tovarno pa opozar,am?, da naj delavcem dninarjem več ne trga plač, sicer bomo vsi delavci na Savi in Javorniku solidarno zanje stopili v boj! — Liberalno delavsko izobraževalno društvo. Znano ja, da sta »Narodov« poročevalec Pongratz in Požene! ustanovila neko »delavsko izobraževalno drufitvn Spdaj pa grozno agitirata zanj Delavci, veste li še, kaj je „Narod" pisal o vas za časa stavke? Same laži in obrekovanja! In ta „Narod" bo glavno glasilo tega društva! Delavci, veste, kaj vam je storiti. V tem izobraževalnem liberalnem društvu smrdi. — „Ausschus-macher". G. Langus preti delavcem, da, ko bi vedel, kdo je pisal v „Slovenca" o tistem „Ausschusu", bi dotičnika zaklal. G. Langus, počasi. Vi znate jako dobro „ausšus" delati in ga tudi največ naredite, toda s takimi izrazi ne hodite na dan, da ne razburite delavcev. — S „h u d i č i" zmerja Smit Florijan svoje sodelavce. Tudi dober denuncijant je in vsako nerodnost in laž nese na nos mojstrom in uradnikom. Svetujemo mu, da naj bo miren, in naj ne razburja Martinarjev!
j »Slovenski izdajavec«. Veste, komu tako pravijo ? „Slov. Narodu". Kdo mu tako pravi ? Tukajšnji delavci. Pa »Slov. Narod« vpije, da delavci ne znajo misliti.
• Bdeči Prapor« je osmešil svojo stranko pri delavstvu na Savi tako, da je prišel ob veljavo še pri tistih, ki so mu prej kaj verjeli. Pisal je o shodu na Savi dne 8. maja, na katerem sta govorila dr. Krek in dr. Šusteršič, tako, da je celo neki soc. demokrat rekel: »Pa se je res truditi moral, da e n e ni povedal po pravici«. Soc. demokratov je kar sram sedaj, ko jim »Rdeči Prapor« pod nos mole rekoč: »Sami ste bili zraven, ali vidite, kako laže ? Vidite, koliko mu je verjeti ?« Kaj hočejo reči nato ? Kaj drugega ko: »Res laže«. Pa naj izvajajo še posledice in hrbet obrnejo tistim, ki jih imajo za norce !
j Putschoglu odpadniku od katoliške cerkve in lastniku lutrskega templa na Sivi, je — ušla žena. Ni mogla več ž njim sku paj živeti, čeravno ga je nekdaj tako rada imela, da je ž njim tudi ona odpadla in prestopila v luteranstvo.
j Apnenico zida tovarna. Vsakih 24 ur bo skuhala novo apno.
j Predavanje o Bimu bo imel gosp. Z a b r e t v nedeljo zvečer v prostorih „Katoliškega delavskega društva."
j Na „Narodove" napade, katere je raztrosil preteklo soboto, odgovorimo v ponedeljek. Zaprli mu bomo sapo!
j Nemško telovadno društvo mora imeti svoje vaje v takozvanem »lutrštem-pelnu«, ker ne dobi drugod primernih pro-storvv. Pa tudi tukaj mu bode kmalu od-zvonilo, ker gospodar tega tempeljna, gosp. PutschOgel, stoji na slabih nogah v denarnem oziru.
j »Lutrštempel" na Savi — za vae. V njem se popiva, telovadi, ob nedeljah in praznikih pleše in pretepa, in ob gotovih časih se opravlja v njem protestan-tovska služba božja. Res lepo!
j Voditelj savskih Nemoev in uem-škutarjev je — brezdvomno še mlečno-zobi Rihard Pflaun, tovarniški uradnik. Rojen nekje tam v »rajho", stopil je pred kakima dvema letoma v službo tukajšnje tovarne in
takoj pričel s svojim velenemškim delovanjem. On je delujoči ud tukajšnjega nemškega pevskega društva „Stahl & Eisen", Siid-marke in ustanovitelj nemškega telovadnega društva. Tudi je njegova zasluga, da je toliko nevednih iu lahkomišljenih ljudi na Savi k protestantizmu pristopilo. — Natančnejše o delovanju tega fantina izpregovorimo pri-hednjič.
j Savsko nemško pevsko druitvo »Stahi & Eisen« je pretečene binkoštne praznike tudi s 15 možmi v Pulju „hajlalo" o priliki pevske slavnosti. Da Pflauna ni manjkalo, se razume.
Idrijske ilovice.
i Rudarski pašnik odlikovan. V
pondeljek, 23. t. m., se je ob pol 12. uri slovesno izročil zaslužni srebrni krilec s krono tukaišnjeiru pazniku g. Francu Tavtes. D jI gih 46 let je tu služboval, pač si zaslužil poko;. Povodom njegovega umirovljenja podelil mu je presvetli cesar odlikovanje. Nad-svetnik Sohmid se je v nagovoru sp minjal presv. cesarja, ki nobenega zvestega služab nika ne pozabi. Na skrajno mejo obširnega cesarstva v daljno Idrijo sega n|egova oče tovska skrb, po zaslugah odlikuje, ne glede na stopinjo, katero kdo zavzema, ne glede na činovni razred, v katerem je kdo. Rudar ska direkcija je bila vsa let« z delovanjem Tavzeeovim zelo zadovoljna, večkrat ie mu je izrekla priznanje in pohvalo 2a izvanre-den trud in vestno natančnost pri trudapol-nem poslovanju. Dmes pa z največjim ve seljem pripne zaslužni križce s krono na slavljenčeve prsi, katere že dičijo štiri zaslužne svetinje s srčno želje, naj nosi odlikovanje se dolgo vrsto let v zasluženem pokoju v čast sebi in svoii družini v ponos. Z rudarskim pozdravom „G iiok auf!" na presv. cesarja sklene g. nadsvetnik navdušeni svoj govor. — Dekan Arko čestita v sloven skem jez ku jubilantu z iskreno željo, naj do skrajne meje človeške starosti v miru uživa pokojnino, da mu enkrat Vsegamopočni še dodeli nevenljito kr mo v nebesih. G. Tav-zes se zahvali v izbranih best d>h presv. ce sarju, poljedelskemu ministru, direkciji, iu darskim uradnikom in tovarišem paznikom, ki so bili polnoštevitno zbrani pri slavnosti. Dasi je to moment, ki vsacega nekako pretrese, vendar je naš jubilant v krepkh stav kih, brez vsacega izpodtikljaja v gladki nem ščini končal ter pokazal, da je res pravi stari veteran, ki Btrahu in zmedenosti ne pozra. Bil je zelo slikovit prizer, ko se je toliko različnih unif orm drenjalo okoli s'»v ljer.ca in mu vsak še osobno čestital. Tudi mi mu kličemo: na mnoga leta 1
i Katoliški mazači — časnikarji so padli v želodec uredi,iku „Napreja". Psovko „mazači" odklanjamo. Precej sano že psali, a zavest imamo, da vs^ kot [pošteni poročevalci. Ako smo se zmotili iida', smo pošteno popravili in pojasnili vedno. 01 liberalne socialno demokraške strani se nam ni vračalo na ti način. Kadar niso več mogli na kaka podtikanja nikamor ganiti, so — obmolknili ali pa se neumno izogibali : „B mo
predaval pretečeno sadjereji prav zani več posestnikov na-
ge govorili, kadar pride pravi čas za to". Pa doslej še ni prišel nikdar ta čas, dasi je bilo dostikrat čas in prilika.
i Rudarski urad v Ljubljani je ustavil, ozir. prepovedal podpore, katere so dobivale nekatere starejše si/ote naših rudarjev iz bratovske skladnice. Čujemo, da se bode proti temu vložila pritožba na razsodišče bratovskih skladnic. Vodstvo našega rudnika gotovo pravo pogodi, ako se temu upre. Odkar obstoje ta razsodišča, se menda še niso pečale s pritožbami iz Idrije. Radi tega se prav radovedno pričakuje, kak uspeh bode imela pritožba. Upati je, da prizadete sirote dobe zopet svojo redno podporo iz zaklada, v katerega so vplačevali redne do neske njih očetje.
i G. Kristan v zadregi Zahteve naših rudarjev o zboljšanju plače i* mini strstvo točko za točko odklonilo. Vso ak cijo je vodil g. Kristan, voditelj konsum-nega društva soc. demokratov. Na prvem shodu je še g. dekan nasvetoval, kaj naj sa posebno povdarja pri resolucijah in kako naj se utemelje, a g. Kristan ga je zavrnil, da je že vse notri. Pri drugem zborovanju je delavec Kavčič priporočal, obrniti se na naša dva državna poslanca gg. dr. Ferjančiča in dr. Šusteršiča, naj bi kaj pripomogla osobno na Dunaju. A g. Kristan je oblastno tudi to zavrgel, češ, sami bomo vse izvojevali. Sedaj pa, ko je propadel, išfie osebe, na katero bi vso krivdo zvrgel. Dobil ga je v osebi g. dekana. Piše namreč v zadnjem »Napreju«, da je morebiti on nasvetoval g. Schmid-u, na d svetniku, naj da tak odgovor rudarjem. G. Kristan je še zelo mlad, sicer bi lahko vedel, da resolucij na ministrstvo ne rešuje uikajšnja direkcija, temveč jih mora odposlati takoj tja, kamor so naslov-Ijene. In v tem obziru ne potrebuje nobenega sveta, tudi dekanovega ne. Tudi ima vsak uradnik raje dobro plačane delavoe, kakor one, ki mu vedno tožijo, kako težko shajajo. Z zadovoljnimi delavci gre vse dru gače delo naprej, kakor z nezadovoljnimi, •/jato vemo, da je zahteve rudarjev gospod Sohmid toplo priporočal. Ce se to ni upo-
števalo na višjem mestu, ne more sato ne g. nadsvetnik, ne g. dekan, ki pri vsej akciji oi bil nič zraven. Mladost Kristanova kažejo tudi psovke, katere je nagromadil v zadnji številki svojega lističa. »Zegnani mazači, navadni ialotje, sladkomedeni talar« itd. To pač vse osvetljuje stopinje omike, na kateii je. A s tako hrano ne bo nasitil svojih pristašev.
i Fajmoštru ie dobro godi. zato je katoliška vera najboljša, piše zadnji „Naprej\ Mi bi pa rekli, da se še bolje godi voditeljem soc. dem. konsumnih društev. Ti vidno napredujejo. Dospejo do vodstva v veliki revščini; a ko odhajajo, se jim revščina nič kaj ne pozna. Tudi se za to mesto ne tirja kaj posebnega. Fajmošter mora izvršiti vso gimnazijo in štiri leta bogoslovja, potem čez nekaj let napraviti še strogi izpit pri kon-kurzu, a za voditelja naših soc. demokratov je pa dober kak navaden kovač, čevljar ali faliran študent.
Meu^iške novice.
m Na sv. Florijana dan je igrala
pri deseu sveti maši mengiška godba prav dobro pod »odstvom g. Degischerja, tn V društvu je
nedeljo g. Gorenjec o mivo. Zal, da ni bilo vzočih.
m Velikanski mlaj bedo postavili mengiški fantje v sredo pred praznikom. Visok bo 45 metrov, na njem bo visela slo venska zastava, dolga 16 metrov.
m Marijina družba ima častno število. Dekliška ima 238, mladeniška 92 udov. V mladeniški so zbrani naiboljši fantje iz vseh vasij. Pri procesiji sv. Rešnjega Telesa bo Marijina družba prvikrat svetila z gorečimi Bvečami. Krasni zastavi za obe družbi, za kateri je v obilni meri prispevala men-gišUa gospoda, bodo izpotovile šolske sestre v Trstu od družbe bv. C rila in Metoda. Zastavi bosta slovesno blagoslovljeni na praz nik sv. Petra in Pavla.
m Kamniški vlak je imel na bin koštni ponddjeR zopet smolo. Na progi od Črnuč do Trzina mu je nekaj v notranjem počilo, da je obstal. Nesreča je bila tem buiša, ker se je to zgodilo ponoči. Poma gali so mu na najhitrejši način naprej s tem, da je šel nekdo peš " L ubljano povedat, da je Kamničan pri Črnučah obBtal in da ne more naprej. Dobil je na pomoč neki stroj dolenjskega vlatfa, ki je srečno porinil Kamničana naprej. Tako so prišli izletniki mesto o polnoči, šale ob treb zjutraj v Kamnik.
m Župan Tič iz Jarš je nehal biti ud cestnega odbora. To naj bo plačilo za njegovo liberalno delo. Mesto njega je imeno van lian Sire iz Preserja, somišljenik kat.-narodne stranke.
m Pri Jelenu je jutri veselica katol. slov. izobraževalnega društva z zanimivim vsporedom.
m Novo tehtnico za težke tovore je napravila občina pred gasilnim domom. — Tehtnica je bila zelo potrebna, ker so morah doslej kmetje seno voziti v Domžale. Tehtnico je oskrbela v splošno zadovoljnost ljubljanska tvrdka Schneider & Verovšek. Stane 2300 K
m Mengiska pivovarna toči izborno pivo, odkar je nje vodstvo v novih rokah. Binkoštne praznike prodala je toliko piva, kakor še nikdar poprej, odkar obstoji Gostilničarji, sezite po domačem in dobrem blagu !
b V črnomaljski župni oerkvi so
noložili te dni nov samotni tU k. Cirkev, ki je ie aieer znotraj lično izdelana, je dobila se lepši izraz po novem tlaku. Zasluga da se je izvrfiilo to delo, gre mnogozaslužnemu g. župniku Peharcu.
b Shod Mar. dekl. družb. Dne 18. t. mes. je bil sijaien shod Mar. dekl. družb belokranjskih na Vinjem vrhu. Došle so vse dosedaj ustanovljeno družbe v Balokraiini, oolnem št»vilu — Bilo je gotovo okoli 2000 eseb Zunaj v lopi je imel krasen govor č g Stanko Pekareo, župnik črnomelj-ski. Naj ne izostanejo nobeno leto taki lepi shodi!
b V Semiču je začela delovati farna krjižnica Začetek je lep. Bog daj mnogo udov! Na zimo, upamo, jih bo več, ko bo več čao^.
b Čuden opomin so dobili, je ž« precej tega. tukajšnji krajni šol. sveti. V tem se naroča kr. šol. svetom, naj »z vsemi jim pripadajočimi sredstvi zabranijo, da bi se v bodoče šolski otroci udeleževali polit, shodov." Povod k temu, pravi, je to, »ker je ■vedel o. kr. dež. šol. svet, da so se udeli • žili šolati otroci nekega zborovanja, na ka terem so se obravnavale strogo politične za deve. In ta zborovanja so neki tako nevarna, da lahko izoodkopljejo vzgojni moment ljudske šole.« — N-potreben strah! — Takega shoda nikjer tukaj ni bilo. In če bi tudi bil, bilo bi dobro in brez nevarnosti za šolsko mladino, ki se mora vzgojevati v istem poštenem duhu, v katerem so vzgojeni pošteni Belokrurjci.
b Dve kravi so ukradli tatovi v neči od torna oo »rede v Metliki. Posestnika še nista d' bl» utmo«ičPv, ne krav!
h Skupni shod na Vlnem vrhu pri Semiču. D uliške Mari|ine drutbe iz Beio-k raj in j so imele 18. t. m bvoj skupni shod v proslavo Marijinegn jubileja. Lepo je bilo videti sestrinske p<v/ drave izročatoče zastave, ki so so klanjale Mariji, in slišati lepo petje, ki je d- nelo k Mariji.
b Vročina je velika, v senči 25° C. b Aretirali in potem izpustili so babico iz Suhorja, njenega moža in nekega ko vača. Mož babice je prišel iz Amerike in nastal je ropot, ki se je razlegal po čili fari do Črn"mlia.
h C kr. sodnija v Metliki in — ljudstvo. Dne 14. maia >« c kr. sodnik oprostil g. Otmarja — a 16. m»ia je govo rilo ljudstvo in ga je obsodilo. — L;udje že vedo — kaj i« prav!
b Belokranjci ! Dr. Slane je v Met liki kaifl ne d Igo tega svo|o neslane st — ko je bil v tbiemu g. Sturma in Gangia, — in se bo moral bat* še zag^variati, pred so diščem — pa ne pred meti škim.
Belokranjske novice.
b Skupil jo je gostilničar Miko Zu-panič iz Gribelj, zahtevajoč od nekega iz Amerike prišlega ondotnega domačina, da naj plača vino, katerega pa on ni poklical v gostilni, tako, da je dobil par smrtnone-varnih strelov v trebuh.
b Iz Metlike pojde učiteljevat do konca šolskega leta v Stari trg pri Poljanah g. Morela.
b V Metliki bb prodaja že par let sem neki bicikel skoro vsake kvatre. To ni si cer nič nenavadnega in mi zabeležimo to stvar edine le iz tega razloga, da bi se našlo kako usmiljeno Brce in rešilo njegovega imejitelja, da ne bi bil obešen radi tega ko lesa vedno na črni tabli ob vhodu v metliško sodišče.
b Misijone imajo župnije ob Kolpi ta meBec. Doslej so bili v Dolu, Adlešičih in Preloki. To nedeljo se začne misijon na Vi niči, kateri nasleduje nato še Vrh. Misijone vodijo očetje lezuiti.
b Nadučitelja Grossa ni več v Starem trgu pri Poljanah. Gospod Gross, kako je ie pisal »Narod« o premestitvi gosp. kaplana Janca od ondot v Skofjo Loke>? Za-pišimo sem dotično poročilo, da še je bode spomnil gospod Gross, ki se nahaja sedaj blizu Škofje Loke, če je nanj že pozabil Poda se docela gospodu Grossu in se glasi: »Po komaj polletnem bivanju žalostnega spomina ie je moral pobrati svoja obrabljena kopita ter odcapljati na ohlajenje blizu Skotje Loke. Ločani, prav privoščimo vam to mroino.« Oh, kako se na svetu vse ma ščuje, g. Gross!
pa potegne iz hlačnice železni drog ter ž njim drugemu vozniku prebije črepinjo. Orožniki so takoj vklenili hudodelca, ranjencem v pomoč pa poklicali zdravnika iz Kanala. Tako imamo zopet dve nedolžni žrtvi laške krvoločnosti več. Slavna politična oblast pa bi storila veliko dobroto, ako ukaže preiskati vse laške delavce in njihova stanovanja, ker so vsi brez izjeme, mladi in stari, oboroženi z bodali ali revolverji.
p Zadruga goriikih gostilničarjev je te dni sklenila na svojem občnem zboru, da prevzame sama pobiranje užitnine v goriškem jnestu.
p Železniški predor blizo bodoče postaje v Avčah so prevrtali v torek teden v jutro ob 3. uri. Dolgosti je 337 m. V torek so dali delavcem prosto.
p Goriška socialna demokraoija. Porrčaii smo že, da je vod telj U >j nastopil iz sooia'nodem"l>raške organizacije goriške. Vzrok so mznoine razmere v stranki. V stranki sta b Ii dve struii, ki sta se kregali zaradi lista »Nuova idea*. Vsled teura sta prišla od centralnega odbora v Trstu Pit-toni in Oliva, da preiskujeta vso stvar. Pri skupni seji so s ) pa aodrugi stepli. Sušič je očital Čehoviču goljufiio, ta je pa Sušiča oklcfutal. Pri tem so pa zahtevali tudi računov o slavnosti prvega maja, pri kateri se je izkazal s»mo prebitek 184 kron. N stal je prepir, ki je postal že nevaren. ZUo je eden zborovavcev skozi okno poklical policijo, ki ie prišla v več|em številu in je dvorano izpraznila.
p Rumunska kraljeva dvojica pride
prihodmi t-d«n v O jati k .
Književnost umetnost.
in
Loške novice.
1 Na izletu je bilo v četrtek v Skofji Loki kakih sto gojenk višje dekliške šole. Mnoge med njimi so obiskale tudi nunski samostan.
1 Trotvar iz betona so napravili ob obeh straneh ceste od Lukeža do kapucinskega mostu in pa v ulici od cerkve do otajerca. — Kaj lepo se poda. Seveda širok ni, kot ste jih v Ljubljani navajeni, pa se pomagati ne da, ker so naše ceste in ulice vse preozke.
1 Htšo Mlinarjeve Katrice poleg Fila-verja bodo popolnoma renovirali. Podrli so vse zidovje; od stare ostaneta le še temelj in streha. — To je edino, kar se v Loki zida, oziroma popravlja. Posebno lepe in nove prihodnjosti si torej Loka še nikar ne obetaj!
1 Pri Sv. Duhu in v okolici smo dobili za binkoštne praznike cel kup „od-padkov kranjskih liberalnih gonjačev", namreč „Gorenjca". Farbar Ciril najbrž misli, da nam je poslal v svoji cunji svetega duha, pa se moti, ker iz njegove cape puhti špi ritov duh. Skoro gotovo seje mož tudi spomnil, da je te dni pri nas žegnanje, za katero jemo bob. Zato je hotel našim ženam nekoliko postreči, da bi mogle v njegov papir bob zavijati. Možje smo pa rekli, da ne bomo jedli boba, če bo v ta papir zavit, — in „Gorenjec" je moral krevsati nazaj v Kranj pritoževat se k Cirilčku nad našo trdosrč-nostjo. Nekaj „Gorenjcev" se je pa šlo gret v peč, kjer so se tudi scvrli.
1 Igra »Elizabeta grofinja turin ška" se bo ponavljala v izobraževalnem društvu v nedeljo po Sv. Reš. Telesu, dne 5. junija koj po krščanskem nauku — da se bo moglo tudi oddaljeno ljudstvo udeležiti.
Primorske novice.
p Italijani napadalci. — V krčmi M. Zimica v Plavah vstavila sta se binkoštni ponedeljek večer dva voznika, vozeča proti Sv. Luciji. Ko sta v miru večerjala, začela sta ju izzivati dva laška delavca, češ, da Slovenci so svinje, da se vseh Slovencev ne bojita itd. Ko je pristopil krčmar in ju opominjal, naj mirujeta, potegne eden Italijanov bodalo ter naskoči gospodarja Voznika priskočita krčmarju v pomoč. Lah pa enemu z bodalom zada 8 cm dolgo rano na sencu, da je voznik nezavesten obležal. Drugi Lah
* Vojska na Daljnem Vzhodu.
Ureja dr. E. Lampe. Prvi s lopic tega periodičnega izdanja se jako dobro reprezentira. Glavo je narisal ja'*o or ginalno naš domači slikar g. Peter Žmitek, ki je porabil nekoliko japonske motive. Sik ie štirinajst. Popis je natančen in poljuden Ker je cena najnižja, kar le mogoče — 20 v. za snopič se delo kar samo pripomba v najebil-nejšo naročb \ Nnoinina za 24 snopičev je K 4SO 2a 12 snopičev K 2 40 Naročnina se oosilja na »Upravništvo Dom in Sveta« L ublian» (M-«rijanišče).
e „Zora", glasilo 8lov. katol. dijaštva, prinaša v 3. številki sledečo vsebino: Oklic ,Danice« z ozirom na praznovame diuštvene desetletnice. — Moravska narodna, zložil Dragotin Kette — »Omladina*. — Do cilje«-, zložil Stroinski. — Kai je z na-Aim vaeuoiliš^m 1 — »E ti zvonovi!« spisal f Janei U r b « b. — Spomini na Novo Nado, od V/. KrašSana. — Z obne oči, Za-plakale so lilije, Koga ljubim, V mojem srcu pesmi epavaj^ pesmi. — I« Karlekovih kreatura soisal X Y. — Sirota, spisal N Un-kov c Dopisi u dijaških krogov: Ii Celovca, Z dunajskega vseučilišča. Tudi »Glasnik" in • L'stek« prinašata kaj zanimive stvari.
Ker bo meseca avgusta izšla kot četrta in peta številka letošnjega letnika »Sporne-n ca ob desetletnici Danice«, in bo ta knjiga obenem tudi jubilejna izdaja »Z ^re«, ki istotako letos zaključuje svoj deseti letnik, zato je to zadnja redna številka za letošnje leto. Ker pa bodo stroški za »Spomenico« precei veliki, prosi upravništvo, da naj oni naročniki, ki še niso plačali naročnine za letošnji letnik, to do začetka julija gotovo store, ker sicer bi jim »Spomenice« nikakor ne m^gli d< p slati.
* Pet „Tantum ergo". Uglasbil gospod K. B e r v a r, vodja orglarske šole v Celju. Op. 6. Založba in last podpornega društva organistov v Celju. Cena 70 v. Te skladbe — 4 za mešan, a zadnji za moški zbor — so lepe in ne težke. Čisti dobiček ostane podp. društvu organistov. Hvala gospodu Bervarju. Naročajo se te skladbe pri Fr. Klančniku, organistu v Ročiški vasi na Paki ali pri Karolu Bervarju v Celju.
Rusko-japonska vojska.
Kinčou padel — Japonci prodirajo pred Port Artur.
Japonci so torej zavzeli Kinčou, katerega utrdb so se m rali polastiti, ako so hoteli prodirati dalje proti Port Arturju.
Japonsko poročilo se glasi: Tokio 26. maja. .Najprej so Japonci 25. t. m. napadli rusko glavno moč pri Naukialinu, na najbolj 0'kem mestu poluotoka, odkoder so se končno morali umakniti. Nato so Japonci 26. t. m. naskočili Kinčou. Glavni naskok je bil naperjen na višine južno od trdnjavice, kjer je stala glavna moč Rusov, vendar se je najprej pričel japonski naskok na trdnjavico. Z veliko srditostjo se je bil boj na obeh straneh. Več ur je bil boj neodločen, ne da bi bil za to manj srdit. Popoludne je menjalo japonsko topničarstvo svoje stališče in si tako zagotovilo izvrstno pozicijo,
Dalje v prilogi III.
28. Priloga l^O. štev. ..Slovenca" dn6 ^8. maja 1V04.
da je moglo tako uspešno poseči v boj in odločiti uspeh. Rusi so se umaknili iz svojih pozicij. Komaj so Japonci zapazili da Rusi s streljanjem ne odgovarjajo več tako živahno, so naskočili trdnjavico in jo s prvim naskokom zavzeli. Ruska posadka se je hitro umaknila k glavni moči, ki je imela, kakor je že omenjeno, zasedene višine južno od trdnjavice. Streljanje na naskakujoče Japonce ai moglo preprečiti, da bi Japonci trdnjavice ne zavzeli. Ko je del japonske infanterije naskočil trdnjavico, je zadržaval ogenj japonskih topov in pušk ruske čete na južnih gričih. Takoj, ko so Japonci razvili svojo zastavo z zvezdo na trdnjavi, podvzeli so skupen naskok na sovražnikovo glavno moč. Junaško so se branili Rusi, a japonske množice se niso umaknile. V najgostejšem dežju krogelj je prodirala japonska infanterija, za njenim hrbtom pa so neprenehoma gromeli topovi. Dolgo ni bilo mogoče premagati vstrajnega odpora Rusov, končno so po preteku več ur se Rusi vendar pričeli umikati. Ker so Japonci vzdržavali priborene svoje prednosti, je postal v ruskih vrstah nered in ko so ruski vojaki videli, da je vsak odpor brezuspešen, so pričeli bežati v divjem begu (?) na celi črti. Zmaga Japoncev je bila popolna. Koliko je izgube na obeh straneh v krvavi morilni bitki se še ne ve."
Tako japonsko poročilo, ki previdno zamolči, kako je bilo razmerje števila vojakov na obeh straneh.
Rusom sovražno časopisje upije sedaj zopet veselja, kakor bi z utrdbami v Kinčou imeli Japonci v rokah že Port Artur. Sedaj se bodo Japonci morali prej polastiti še Dalnjega, za kar že delajo priprave, a vsak korak do Port Arturja morajo krvavo poplačati. Poročilo iz Berolina pravi, da so Japonci i.meli pri Kinčou 10.000 mož mrtvih, Rusi pa 2000 mož. To bi bila velikanska izguba za Japonce in če jim Rusi pripravijo še mnogo takih „zmag", bo Japoncev od samih „zmag" konec. Po več-urnem boju pri Kinčovu so se Rusi umaknili proti Port Arturju. Kinčou bo tvoril sedaj podlago za japonske operacije proti Port Arturju. Vsekakor je čast za Ruse, ako celo Japonci pripoznavajo, da so pri obrambi kazali izvanredno hrabrost. Nadaljna poročila iz Tokia pravijo dalje, da je boj za Kinčou trajal pet dni, torej so ruske čete, ki so bile skoro gotovo iz port arturske trdnjave in so se po končanem boju umaknile v trdnjavo, precej časa uspešno zadr-žavale veliko sovražnikovo premoč. Po Kinčovu so Japonci baje vzeli tudi Hansan, kjer so Rusi imeli utrjeno stališče. Neka ruska topničarica je streljala na Japonce iz Talienvan zaliva. Tri japonske vojne ladje so operirale iz Kinčou zaliva in podpirale naskoke armade na suhem. Japonsko topni-čarstvo se je jako odlikovalo na sosednjih višinah in je razvijalo pet ur strahovit ogenj na ruske utrdbe ter je streljalo tudi na umikajoče se Ruse.
Vsi Japonci pred Port Artur!
Že pred dnevi smo namigavali, da bodo morda Japonci svoj vojni načrt v toliko pre-menili, da bodo najprej vse svoje moči vrgli na Port Artur, predno bodo nadaljevali prodiranje v Mandžurijo. To vest potrjuje danes tudi neka vest iz Petrograda, ki pravi, da hočejo najprej Japonci koncentrirati svoje moči pred Port Arturjem, zavzeti Port Artur in potem še le nadaljevati prodiranje. Tu se je treba spominjati, da smo, še predno so Japonci prešli preko Jalu, poročali, da se bodo morda Japonci sploh zadovoljili s tem, da okupirajo poluotok Liaotun in z zavzetjem Port Arturja dobe zadoščenje za ponižanje, katero se jim je zadalo 1. 1894. s tem, da so jim Rusi odvzeli Port Artur, katerega so si po krvavem boju s Kitajci pridobili.
Mnogo se je pisalo, da hočejo Rusi izvabiti Japonce v notranjo in severno Mandžurijo, kjer bi jih s premočjo udušili. Koliko je sedaj Rusov v Mandžuriji, ne vemo, ker to jako skrbno prikrivajo. Japonci bi prodirali v severno Mandžurijo le, ako bi vedeli, da imajo premoč nad Rusi. Ako primerjamo pismo ruskega slikarja Vereščagina, katero je pisal z bojišča 29. marca, tedaj bi bila že ruska armada ondi tedaj močna 150.000 mož in Vereščagin pravi, da bo, ko pride pismo v domovino, močna na 200.000 mož, češ, da pride vsak dan 3000 vojakov od Bajkala v Mukden. Od tedaj je skoro dva m e s e o a, in če je imel Vereščagin prav, tedaj ni čuda, da so Rusi, kakor sam pravi v svojem pismu, želeli, da bi Japonce zvabili v notranjo Mandžurijo. Vereščagin pravi, da so Rusi v ta namen z veseljem pripravljeni žrtvovati tudi del železniške proge in da noben pametni ruski strateg ne misli, da bi Rusi že sedaj udrli v Korejo. Japorci menda niso tako neumni, da bi ne zvedeli za te prijazne ruske načrte, saj se ie o njih dovolj pisalo in morda so njihovi ogleduhi tudi spoznali, da za Mukde nom stoji skrita velika ruski« vojna moč, ki čaka , da dobi podse japonskega pritlikavca.
Žo iz včeraj dopoiudne sem došlih poročil, da so Be prvi oddelki japonskih čet,
ki so čakali pri Fenvančenu, pričeli pomikati proti Fenvančenu, bi se dalo sklepati, da boče tudi vsaj del prve armade od Fen vančena proti Port Arturju in da je bilo prodiranje te armade proti L:aojanu za sedaj le navidezno, da bi zmedlo Rubc in njihovo moč postavilo na kraje, kjer za sedaj Japonoi še ne nameravajo prodirati.
Ruski generalni poročnik S a h a r o v je brsojavil dne 25. t m. luškemu generalnemu štabu, da so si Japonci v okolici Fenvančena napravili utrdbe in da so oddelki japonskih prednjih Btraž prodrli 30 klm. proti severu reke Eikhe. Iz okolice Pičevo in z poluotoka K v a n t u n poroča Saharov, da so japonske prednje straže 23 t. m. zasedle višine 3 klm. južno od Vafantiana in da 4 klm. za njimi stojita dva eskadrona japonskega konjeništva ter dve in pol kompanije pešcev. Se boj južno v vaseh ob železnioi stoje čete pešcev in jezdecev, proti P u 1 a n t i n u pa je koncentriranih 3000 mož s petimi topovi. P r i Pičevu in južno odPičeva se nadaljuje izkrcavanje Ja-! p o n c e v in se te čete pomikajo južno proti Č i n č u , kjer se je vršil, kakor poročajo Kitajci, 18 t. m. boj, v katerem so izgubili Japonci 700 m o ž in nekaj mož tudi Rusi. Pred p e timi dnevi se je pričelo izkrcavanje Japoncev pri Ta-kušanu. Izkrcalo se je okolu 5 0. 000 mož, (?) večinoma infanterije, ki so večinoma odšli proti Port Arturju.
Ako primerjamo to poročilo in dose danja izkrcanja Japoncev na poluotoku L i aotun, tedaj je predvčerajšnjim oblegala Kinčou velika japonska sila.
Kaj dela prva japonska armada. -Ruski porazi?
Japonska prva armada, ki je vsaj večinoma še vsa v Fenvančenu, nadleguje Ruse proti severu Mandžurije s svojimi prednjimi četami. Včeraj je došlo iz Londona poročilo, da se v okolioi Fenvančena med ruskimi in japonskimi prednjimi stražami vrše vedne praske. Te praske je težko zasledovati, ker večinoma ni imen dotičnih krajev v zemljevidih. Japonskim listom se poroča (?), da je v torek japonska infanterija med Fenvančenom in Liaojanom pregnala 10.000 mož ruske kavalerije.
Iz Niučvana poroča neki kitajski kapitan, da so japonski poizvedovalci v soboto zasledili veliko rusko moč pri Tatienlinu, 50 kilometrov severnozahodno od Fenvan čena. Proti sovražnikovi fronti so napravili Japonoi demonstracije. Rusi so se umaknili proti Tatun prelazu ter izgubili 1000 mož mrtvih in ranjencev. Japonci imajo Tatulien prelaz zaseden.
»Daily Chronicle« javlja iz Niučvana, da je nedavno 15.000 Rusov korakalo proti Haičenu. Pri Tatun prelazu jih je napadlo 30.000 Japoncev. Rusi so imeli 4000 mrtvih in ranjenih. Japonci so vjeli 1000 mož.
Iz F u s a n a brzojavljajo : Kozaški oddelki neprenehoma patruljirajo v okolici Fenvančena. Vršilo se je več manjših bojev, v katerih so se Rusi morali umakniti. V bližini Taituce, 17 milj severnovzhodno od Fen vančena je en japonski eskadron in ena ja ponska kompanija napadla 1000 mož močan ruski oddelek ter ga premagala. Japonci niso imeli izgub (?). Domačini pripovedu jejo, da je na ruski strani bilo 5 mož mrtvih, 18 ranjenih.
Po poročilu Saharova je sedaj v oko lici Fenvančena 30.000 japonskih pešcev, 2000 mož konjenikov in 36 topov.
Položaj Port Arturja.
Tokio, 27. maja. Admiral Togo je južni del poluotoka Liaotuna popolnoma blokiral. Japonci so prepodili Ruse iz njihovih v trdb zahodno od T a-1 i e n v a n a . Misli se, da Be RuBi severno od Port Arturja ne bodo mogli vspešno boriti.
London, 27. maja. V Port Arturju so možje in mladeniči pripravljeni na brambo. Rusi so zasedli višine nasproti japonskim stražam. Vojno pravo se zelo strogo izvršuje. Ponoči ne sme goreti nobena luč. Opojne pijače so prepovedane. V soboto so vstrelili tri vojake, ker so utrujeni zaspali na straži.
Pariz, 27. maja. Po zadnji blokadi Port Arturja so Japonci tekom treh dni dvakrat napadli trdnjavo. Ruske obrežne baterije so dobro zadevale. Tudi napad dveh torpedovk bo Rusi preprečili s svojimi dobro zadevajočimi streli.
London, 27. maja. Obleganje Port Arturjasejepričelo.Na morju patrulirajo japonske bojne ladje, na suhem pa prodirajo japonske čete.
Petrograd, 27. maja. Admiral Ale ksejev brzojavlja carju, da so Japonci z minami hoteli zapreti portartursko pristanišče.
Z obrežja se je videlo, da je bi) pogreznjen en parnik in dve torpedovki.
Kitajska.
Pekin, 26. maja. Soproge kitajskih uradnikov odhajajo proti jugu. To je znamenje, da se kitajskim uradnikom na severu položaj ne zdi več varen.
Petrograd, 27. maja. Nemirovič Dančenko poroča iz Liaojana, da je kitajski general Ma v živahni zvezi z glavnim voditeljem Čunguzov Tulisanom. Vsa proga od Ljohe je polna Čunguzov in preoblečenih kitajskih vojakov. Prebivalstvo preživlja kitajske vojake zastonj. Japonci so spretno izrabili nepriljubljenost sedanje kitajske dinastije in obljubili, da bodo zopet uposta-vili Miny-dinastijo. Samo ondi, kjer prebivajo Mongolci, je prebivalstvo prijazno Rusom, sicer je vse na strani Japoncev.
Petrograd, 27. maja. Z ozirom na to, da se je bati umešavanja Kine v vzhodnoazijske zadeve, piše tukajšnji list „Rus": „Kakor hitro se pokažejo Kitajci sovražne ruskim četam, bodo takoj v Srednji Aziji stoječe čete zasedle vse ozemlje kitajskega vzhodnega Turkestana, ki leži ob tibetanski meji. To bo seveda zelo vplivalo na Tibet."
Zopet ena japonska bojna ladja pogubljena ?
Pariz, 26. maja. »Matin« ima poro čilo iz Petrograda: Telegram iz Liaojana javlja iz kitajskega vira, da so Japonci iBgubili blizu Dalnjega zopet eno bojno ladjo, kijezadela ob mino. Potopila se je baje zelo hitro. Podrobnosti še niso znane.
Ruska mobilizacija.
Pariz, 26. maja. »Eoho de Pariš« poroča iz Petrograda, da namerava Rusija mo bilizirati proti Japonski vso svojo armad o v številu 2 milijonov mož. Mobilizacija se bo izvršila po vrsti, začenši z vzhod nimi deželami. lati list poroča, da je nemški cesar ruskemu iznova poslal več izrazov simpatij. Nemšii cesar se hoče nasloniti na Ru Bijo, da izvede Nemčijo iz sedanje osame-losti.
Z Bajkalskega jezera
Petrograd, 26. maja. Btjkalska okrožna železnica bo dogrtovljena do polo vice avguata. Treba ie sedem krajših predorov. Lomilci ledu na jezeru dobro delujejo. Vojaštvo se hitreje prevaža, kakor prej.
Japonsko gospodarstvo v južni Mandžuriji.
T o k i o, 26. maja. Za uporabljanje onih delov Mandžurije, katerih so se Japonci že polastili, je vlada sestavila posebno komisijo. En oddelek uradnikov je že imenovan. Tudi železnica, katere so se Japonci polastili, dobi japonske uradnike.
Mirovno posredovanje.
N e w Y o r k. 27. maja. Waschingtonski dopisnik „Suma" poroča, da so odposlanci Združenih držav v Petrogradu in Tokiu obvestili rusko in japonsko vlado, da so Združene države pripravljene vsprejeti mirovno posredovanje, ako je to državama ljubo. Dopisnik še dostavlja, da se Amerika ne bo vmeševala v celo zadevo, ako bi bilo to državama neljubo.
Kozaki v zasedi.
Petrograd, 26. maja. Liaojanski dopisnik »Rusa" poroča o spopadu pri Sičučidze, kjer je ena kozaška stotnija zadela na tri japonske švadrone in v zasedi ležečo pehoto. Vsi trije častniki švadronov so ranjeni. Pogreša se 30 kozakov, vsi drugi so se rešili.
Razna porodila.
Petrograd, 27. maja. Tukajšni listi poročajo, da se prometni minister, knez Hilkov v prvi polovici junija vrne v Petrograd.
London, 27. maja. »Daily Mail" poroča: General Trussot pride pred vojni sod, ker je v bitki ob Jalu zakrivil, so Rusi izgubili topove.
Niučvan, 27. maja. Iz Mukdena došli francoski duhovnik poroča, da je ondi 20.000 Rusov, v Liaojanu pa 100.000. Vsak dan prihajajo nove ruske čete. Japonci ce nijo Ruse samo na 20 000, dočim imajo Ja ponci 50 000 mož.
Avstrijska delegacija
je imela včeraj plenarno sejo. Marki B a c q u e h e m je poročal o proračunu za vna-nje ministrstvo. Češki delegat dr. F o f t vpraša, proti komu je naperjeno oboroževa-vanje. Preti Nemčiji gotovo ne, ker ie v zvezi z Avstrijo. Ali preti nevarnost na Balkanu? Naša drlava pač ne more pričeti večje ak cije, dokler so suhe državne blagajne. Ako hoče Avstrija drugod izvrševati reforme, naj to stori najprvo doma. Avstrija je preslaba, da bi najemala vedno nova posojila. Avstrija pa more biti močna, ako ao zadovoljni vsi njeni narodi. Zato naj vlada izvrši v zako nih zajamčeno narodno ravnopravnost.
Baron B e r g o r izraža zaupanje grofu
Gjlucbovvakecriu odobrava trodržavno zvezo m izraia željo, da sa p ležejo domaČi narodni prepiri.
Dalmatini delegat dr. Zaffron prične gover v hrvaškem jenku S tem hoče izraziti, da le tedaj bf de naša dri»\a trdna in močna, ako b uio vsi narodi uživali svoje pravice. Govornik naglaša, kolike važnosti je hrvaški narod za balkansko politiko. Pa tudi za obram bo Adrije so Hrvatie na b Ijfti jee proti itu-lijanskim težnjan. Govor iik zahteva, da od pade vinska klavzula, da A*atri|a antene tr govinsko pogodbo s Črno goro in vso pozornost obraba na izseljevanje.
Dr. Barnreither hsali politiko grofa Gduchi wakega, hvali tudi fiančm na črt gledo vojnških zahtev tir z ozirom na državne finance želi redne parit me narne razmere. Da pa se to zg-<di treba je v prvi vr»t:, da se sporazume Čehi in Nemci.
Govorili so še grr f D z i e rt u s 7. y o k i, dr. S i e h 1 , dr. K r h m a f, dr. P e r • g e 11 in dr. Fort. Delegacija je sin odobrila ves proračun ministra«va za voanje posle. V pond<lj. k pride na vrsto proračun v.jnega ministrstva.
Ogrska delegacija.
Budimpešta, 24. maja (Uradno poročilo.) Vojni odsek je nadaljeval razpravo o zahtevah vojne uprave. Poročevalec Miinich povdarja, da zastopa ogrska delegacija odločno stališče, da se bode vojna uprava po kvotnem razmerju ozirala na ogrsko vele-obrt pri nabavi potrebščin za armado. Več govornikov zahteva podrobnih pojasnil o izdatkih. Grof Tisza in vojni minister Pitt-reich naznanita, da iz varnostnih državnih ozirov ni mogoče vojni upravi pojasniti posamezne postavke izvanrednega kredita. Vršila se je tajna seja. Del. Hegedus predlaga, da odsek odobri izvanredni kredit vojaški iz upravi s pristavkom, da je s tem skrbljeno za prihodnjost. Delegat Heltey izjavlja bojazen, da bode vojaška uprava zopet prišla z novimi zahtevami za nove puške, trdnjav-ske in brzostrelne topove i t. d. Govornik zahteva pojasnil o novi organizaciji topništva. Odsek je odobril izvanredni kredit vojne uprave in ostale točke vojne uprave.
Odsek za vojno mornarico je nadaljeval razpravo o proračunu mornarice. Na vprašanje delegata grofa Thorotzkaija, zakaj zahteva mornariška uprava za 16 novih torpedovk 8 milijonov kron, ko so prejšnje torpedovke veljale le po 100.000 K, odgovarja poveljnik mornarice Spaun, da bodo nove torpedovke mnogo večje in močnejše, kakor so bile stare torpedovke. Imele bodo po 2000 konjskih sil in prevozile na uro 26 morskih milj. Odsek za mornarico je sprejel vse zahteve mornariške uprave.
Štajerski deželni zbor.
Gradec. Poročilo, da bodo po zase danju delegacij sklicani deželni zbori, se na štajerski deželni zbor ne nanaša, ker priprave za volitve v četrti skupini še niso gotove. Skoro gotovo bo štajerski deželni zbor zboroval šele v pozni jeseni.
Nameravan razpust ogrske soc.-dem. strokovne organizacije.
Kakor poroča soc. dem. ogrslto glasilo »Nepszada«, je sklenilo ogrsko notranje ministrstvo razpustiti vsa strokovna društva v Budimpešti. Vlada namerava istočasno zapreti vse soo.-dem. voditelje in zapleniti strankarsko blagajno SocialiBtiške kroge je ta vest presenetila, zato pripravl|ajo protest. Vladni krogi zanikujejo, da je vlada sklenila korake proti soc. demokratom.
Razpor med Francijo in Vati-ittofii kanom.
Francoski politiki so o odpoklicanju francoskega poslanika pri Vatikanu raznih mnenj. Nekateri menijo, da bode liraiicoska vlada čez nekaj časa zopet imenovala novega poslanika pri Vatikanu. — Predno bi pa bil imenovan novi poslanik naj bi odstopil državni tajnik Merry dtl Val ali pa naj bi papež s kako izjavo popravil za Francijo neugodni utis, ki ga je povzročil pri katoliških vladah papežev protest. Drugi so mnenja, da bode mesto francoskega poslanika ostalo dolgo časa prazno Tekoče posle bode reševal epravnik, ne da bi bila pretrgana diplo-matiška vez med Francijo in Vatikanom. — Radikalni krogi pa delajo na ločitev cerkve od države.
Nuncij Lorencelli najbrže ne bode odpoklican, ako ne pride do novih zapletk.
Kongregacija kardinalov je imela 26. t m. sejo, v kateri je bil tudi razgovor o razporu s Francijo. Kardinala Rampolla in Vanutelli sta izjavila, da sta popolnoma odobravala ta protest, ko sta bila vprašana za svet. Kongregacija je sklenila nasvetovati papežu, da ostane nunoij Lorencelli na svojem mestu. Če bi pa francoska zbornica sklenila doBta-viti nunciju potni list, naj nuncij, predno mu bode ta dostavljen, odpotuje. — Solidarnost vseh navzočih kardinalov s Kardinalom Morry
del Val pri seji kcngregacje je napravila globok utis.
Francoski ministrski svet se ie 27. t. m. pečal z interpelacijami, ki so bile vložene zaradi papeževega protesta. Zunanji minister Delcassč bode opisal v zbornici položaj in naznanil, da je bil francoski poslanik pri Vatikanu „Nisardu odpoklican. Combes bode dal pojasnila o dalekosežnosti tega dogodka. Razprava bode trajala dva dni.
Včeraj se je francoska zbornica pečala s to zadevo: Poslanec Meunir zahteva, da naj francoska vlada odgovori na protest z energiškimi in nepreklicnimi sredstvi. Zahteva odpravo poslaništva pri Vatikanu. Lasies meni, da oni, ki je naznanil besedilo protesta, ni bil prijatelj Francoske; vpraša Delcasseja, kdo je kriv indiskrecije in predlaga odgo-ditev debate. (Predlog odklonjen.) Allard izjavlja, da odpoklicanje Nisardovo ni zadostno, protestira proti vladni slabosti in zahteva pretrganje vseh vezij z Vatikanom in odpoved konkordata. Abbe Geyraud hoče vedeti, zakaj je bil odpoklican Nisard in kaj namerava storiti vlada. Protest ni bil žaljiv za Francosko, in Vatikan je moral protestirati, ker drugače bi se sklepalo, da Vatikan odobrava dogodke 1.1870. Nato je pričel govoriti minister Delcasse.
Z Balkana.
O zaroti proti sultanu poročajo iz Budimpešte, da je ondi bival zarotnik Dšelal Edin paša, kateri je povedal več časnikarjem, da je zaroto povzročil njegov oče, ki je bil sultanov prijatelj že v mladosti. Dšelal Edin paša je vodil sultanovo tajno policijo, s katerega mesta ga je izpodrinil Fehim bej. Ko je prišla prevara z redovi na dan, je paša pobegnil, in tako so razkrili zaroto, ker je Fehim paša zaplenil tajno korespodenco zarotnikov. Dšelal Edin paša bode odpotoval v Pariz, kjer ga bodo sprejeli njegov oče in ondi bivajoči Mladoturki z odprtimi rokami. Zarotniki bodo iz Pariza nadaljevali v Carigradu započeto delo.
Iz Sofije poročajo, da je turška policija v vasi Saša zaplenila dvajset velikih bomb, vsled česar je zaprla veliko Makedoncev. V okraju Malahevo je bil med vstaško četo, katero je vodil Peplivan, in med orožništvom boj, v katerem je bil Peplivan ubit.
Sultan polaga veliko važnost na sprejem bolgarskega kneza, in zato želi, da bi bolgarski knez kmalu došel v Carigrad. Ker upa bolgarsko ministrstvo, da bode imela Bolgarska ob sestanku mnogo koristi, bode bolgarski knez najbrže v najkrajšem času obiskal sultana.
Angleži v Tibetu.
Angleži v Tibetu ne prodirajo tako hitro, kakor so mislili. Polkovnik Younghusband tabori v Gyangtse, bržkone ker so mu zaprli Tibetanci nadaljno pot. Morebiti se bo moral še v kratkem braniti v svojem taboru, kajti Tibetanci so Angležom že za hrbtom. Tibetanci so namreč napadli jezdece, ki tvorijo zvezo med Indijo in ekspedicijo. Okoli Gy-angtse se je zbrala velikanska tibetanska vojna moč, katere Angleži ne bodo tako lahko premagali. Tibetanci streljajo iz svojih vtrdb na angleški tabor, Angleži pa imajo premalo čet, da bi se polastili teh vtrdb. Tudi niso Tibetanci nič več srednjeveško oboroženi, ampak so zadostno preskrbljeni z novodobnimi puškami in streljivom. Tudi s topovi so Tibetanci dobro preskrbljeni. Mesto Lhaso je polno tibetanskih vojakov. Na utrdbah stoje veliki topovi. Tibetanci dobivajo vedno večje pomožne čete. Anban, kitajski zastopnik v Lhaso, Angležev v Gy-angtse ni obiskal, kakor je obljubil. Baje ga imajo Tibetanci zaprtega. Položaj je v Gyangtse za Angleže zelo neugoden ter bodo lahko veseli, ako se bodo mogli braniti, dokler jim ne pride general Macdonald na pomoč.
Obisk nadvojvode Friderika v Londonu.
Začetkom junija b^de obiskal nadvoj voda Friderik, kot zastopnik avstrijskega ce sarja. angleškega kralia. C sar Franc Jožef je opustil svoj načrt, obiskati angleškega kralja osebno, zato, her ne prenese morske vožnje. Nadvojvoda Friderik je bil imenovan za cesarievega zastopnika, kor sta družini nadvojvode Friderika in angleškega kralja v tesnih prijateljskih zvezah. — Cesar Franc Jožef je imenoval angleškega kralja Edvarda avstro-ogrskim maršalom. Nadvojvoda Friderik bede 28. junija vročil angleškemu kralju Edvardu znamenja za to dostojanstvo.
Gonja proti kongregaeijain na Francoskem.
V Goufl6 je došla komisija, da bi se stavila inventar o premoženju nekdanje šole, katero so vodili šolski bratje, v spremstvu vojakov in orožnikov. Prebivalstvo je hotelo preprečiti ta korak in prišlo je do spopada, v katerem je bilo ranjenih več orožnikov in en častnik. Končno je orožništvo razpodilo ljudstvo, ki je branilo komisiji vstop v šolo. Orožniki so zaprli mnego oseb.
Šolska predloga v pruski zbornici.
Konservativci in liberalci so vložili sle deČi predlog v pruski deželni zbornici: Učenci ene in iste šole morajo redoma biti ene in iste vere. Učitelji morajo biti iste vere, kateri pripadajo učenci Izjeme so do voljene le v izvanrednih slučajih, kjer pridejo v poštev narodnostni ožin ali zgodovinski razvoi šole. Če doseže število verske manjšine šolskemu obisku podvrženih otrok primerno število, ima manjšina pravico za htevati lastno versko šolo. Zi upravo šol skih poslov morajo poleg občin skrbeti v mestih šolske deputacije in na deželi šoUka predstojništva. V šolskih deputacijah morajo imeti primerno zastopstvo cerkev, občina in učitelji. Take zahteve stavijo v šoli na Pru -skem liberaloi.
Dnevne novice.
1 L j u b I j ei i, 28 maja.
Kako dr. Tavčar pomaga pogo-reloem. Dr. Janez Tavčar je po milosti nemške gospode član dež. šol. sveta, kjer preganja Katol. narodne učitelje, in po isti milosti tudi član dež. odbora, kjer dela samo zgago. Ta mož, ki se je prelevil ii vseslovenskega radikale« v ponižnega hlapca nem ških graščakov, nima v dež. odboru drugega posla, nego da odklanja prošnje ubogih po gorelcev in občin za vodovode in o tem še isti dan poroča v svojem listu. Za ta posel mu mora dežela plačevati na leto 4000 K. Potem pa trobi v svet: Glejte, ljudje božji, obstrukcija še vedno žre! To je politično komedijantstvo najgrše vrste! Tako je tudi hreno>iško županstvo vložilo prošnjo za pogorelce v Smihelu, toda dr. T a v Č a r jim je podporo odjedei, ker udala sta se mu tovariša dr. S c h a f f e r in Grasselli, da je liberalna večina dež. odbora podporo odklonila. Da, dr. Janez Tavčar je res velik človekoljub, ker se v svoji mogočnosti ma ščuje nad ubogimi pogorelci I Toda vsaka sila do vremena! Tudi grablje se bodo zlo mile! Dež. odbor pa vprašamo: Ali je d e ž e 1 n i zbor dovolil vse troške, s kate rimi še vedno gradite deželni dvorec? In ako ne, zakaj odklanjate podpore p o g o r e 1 c e m , ki so največji reveži ? Torej pred dež dvorcem dragi stebri in ograje, pogo-relcem pa — bič. Lopa tal Dr. Tavčar raj 4000 K razdeli pogorelcem, ker kot deželni odbornik jih ne zasluži.
Grasselli redivivus. Peter Grasselli je začel delati — kdo se temu ne čudi? Bil je čas, ko so liberalci Petra Grassellija v vse zastope in odbore volili A Peter Grasselli je bil vedno dosleden in ni nič delal. Naredili so ga Za Ijubljanshega župana — a Peter ni hotel delati. Da rešijo mestno občino propada, so ga liberalci škartirali, in Hribar je začel mašiti luknje, ki jih je Peter pustil. Pa tako dragocen in vzoren liberalec mora biti dobro plačan za svoje za sluge. Zato so posebej zanj naredili novo službo pri mestni vžitnini, kjer dobiva Grasselli najvišjo plačo od vseh, a najmanj dela. Se več, naredili so ga za deželnega odbornika, da še dežela prispeva k reji tega iz-bornega iiberalca, in cn tudi tu vleče 4000 kron na leto iz deželne blagajne. Kaj pa dela? Vse, kar je znano o njegovem delu v delelnem odboru, ie to, da pri sejah glasuje zoper podpore ubogim, od nesreč prizadetim d e-ž e 1 a n o m. Pot-m pa pišejo v »Narod« : »Katoliška obstrukcija žre!« Ne, liberalci žro, mnogo žro in zastonj žro I Katoliško-narodni poslanci zahtevajo, da se naj dajo potrebnemu ljudstvu podpore, kolikor je moči pri sedanjem stanju deželne blagajne, a liberalci so tisti, ki žro te podpore. Grasselli, Tavčar, Schaffer — te tri prijemite, pogorelci, vdove in sirote, ki zastonj prosite, ker ti trije vam odklanjajo prošnje !
»Omladina", katera je vkljub češkemu „0" še vedno le — mladina, je kar kratko v nič dejala vse, kar ni pod njenim praporom. Tu beremo: „Danes na Slovenskem ni jasnih programov. Programi naših strank so pomanjkljivi: stališče napram zadružništvu, napram agrarnemu, delavskemu vprašanju, komunalni programi, natančen kulturen program, narodna avtonomija, slovanstvo — povsod treba več luči! Stranke dostikrat ne vedo, kaj hočejo." — Ni se čuditi, ako mladina tako piše, kat j i ta mladina pozna
edino le liberalno stranko. Ako v njej opazi duha morečo praznoto in splošno brezmisel-nost, pa pravi, da ni nikjer nič. Mi bi svetovali tem gospodkom, naj vzamejo v roke .Socialni načrt slovenskih delavskih stanov" ali pa resolucije drugega slovenskega katoliškega shoda! Morda bodo omladiči tu našli vendar še kako stvar, ki je doslej še niso vedeli.
Romanje v Lurd. Na razna vprašanja odgovarjamo, da je sedaj skupni romarski vlak skoraj zagotovljen. Tudi konečni dogovor glede vožnje in hrane bo končan v nekoliko dneh. Pe tem objavimo natančen načrt vožnje, iz katerega bodo razvidne vse podrobnosti in tudi cene, ki se precej vje-mejo z onimi, ki jih je prvotno objavil „Do-moljub".
Vrezali so se. »Rdeči Prapor« je še včeraj pisal z ozirom na nove zahteve vojne uprave: »Dr. Susteršič je doma demokrat in katoličan, v delegaciji pa samo katoličan. On se ne bo protivil. oa bo varoval »katoliški« čut našega »vsezaverodom cesarskega naroda«, a druzega pa nič«. Ze v sredo zvečer pajedr. Suster-šičodločno g o v o r i I i n g 1 a s o v a l proti vojaškim predlogom. Med 12 glasovi, s katerimi so bile v proračunskem odseku sprejete zahteve vojnega ministra, ni bilo dr. Susteršičega glasu. Dr. Susteršič je bil med petorico, ki je nastopili proti! Naš delegat se je pokazal kot pravega ljudskega zastopnika.
Katoliško - narodna zmaga. I z Šmarjete pri Rudolfovem se nam piše: Na binkoštni torek so bile pri nas občinske volitve. Nasprotniki pod vodstvom klevevškega oskrbnika Kržana so se zelo prizadeli. Imeli so svoj shod pri Činkoletu v Lakencah, dajali za pijačo, obetali golaš in kronce. Tudi najnovejša liberalca Durjava in Rabželj iz Skocijana sta se pokazala na volišču, seveda ni manjkalo tudi dveh iz Bele cerkve. Pa vse ni nič pomagalo. Katoliško-narodna stranka je zmagala v vseh treh razredih. V III. razredu je graščak klevevški g. Anton Ulm dobil 58 glasov župnik g. Andr. Zaman pa 132 glasov. Obžalujemo, da se g. Ulm naslanja na tako stranko in da se da voditi po svojem oskrbniku. — Vdovič in Kar-lovšek, Obšteter in klenoviški Francelj, pa stari Zalokar — vsi so šli v zasluženi pokoj. Šmarješkim faranom pa vsa čast, izimši liberalno osrečenim Osrečanom.
O sestanku nenemškega dijaitva v Pragi smo dobili včeraj ob '/»č. uri zvečer, torej prepozno za včerajšnjo številko, naslednjo brzojavko iz Prage : Dijaštva došlo obilno z Dunaja in iz Galicije ; pričakujmo še Hrvate iz Gradca. Vsprejem prisrčen, ob desetih dopoludne otvoritev dijaške razstave, zvečer siavnostna akademija; Slovencev je okrog 30 — Uredništvo »Slovenca« je shod brzojavno pozdravilo. — Današnji listi poročajo, da so tudi lašni dijaki na Dunaju sklenili, da se ne udeleže shode, ker hočejo baje slovenski dijaki zahtevati ustanovitev slovenske ljudsk« šole v Trstu.
Socialni demokratje bi radi ustanovili svojo tiskarno, češ, da nobena tiskarna v Ljubljani noče tiskati njihovega lista. Naj hite s to napravo! Gotovo jim niti ta njihova naprava ne bo hotela tiskati lista, da bodo po stari, priljubljeni navadi ostali vse dolžni. Tako bodo uničili oboje. Sicer pa opozarjamo vse socialne demokrate pa tudi vse delavce na današnje poročilo : „L o p o v i v socialni demokraciji", katero prinašamo v današnji številki na drugi strani.
Imenovanje. Računski revident z naslovom in značaiem računskega svetovalca g. Alojzij Furlan v računskem od delku višjega deželnega sodišča v Trstu je imenovan račun, svetovalcem. Čestitamo.
— Prebitje bohinjskega predora. V torek dne 31. maja bode padla v bohinj skem predoru zadnja stena, ki še loči Kranjsko od Goriške. V Bohinjski Bistrici bodo vsled tega priredili slavnost s sledečim vsporedom: Ob 6. uri 30 minut razdelitev spominskih svetinj med delavce. Ob 8. uri 30 minut sv. maša na prostem pred predorom. Ob 9. uri 30 minut uhod v predor. Ob 10. uri dehod na predvorsko po stajo, prebitje rova, pozdrav. Ob 11. uri se udeleženci odpeljejo v Podbrdo. Ob 11. uri 30 minut odhod v Podbrdo, ogledovanje postaje in okolice. Ob 12 uri opoludne od
hod v B-hinjsko Bistrico skozi predor, ob
1.	uri povratek v B hinjsko Bistrico in ob
2.	pop fclavnostoi obed v pre lorski gostilni.
—	Dvorni operni peveo Naval, naš rojak, je nevarno obolel v K idanju ter je moral p<-> kimti gost >va»|e.
—	Neprevidno ravnanje z revolverji. Dne 25 t. m. je ne* dic klist vonl skozi Vižmarje. Neki pes ga je ob ajn. nakar je bic klist ustrelit in zadel v nog i Antma Kregarja. — V Škotu Loki j* na kilodvoru v prepiru Jane« B»jt trikrat vrgel revolver ob tla. Re\olver se je razletel. Bajt ima nevarne ran« na nogi.
—	Binkoitnl shod pri sv. Valentinu na Limbarski gori je bil letos prav veličasten. Že pri začetni pebožnosti v nedeljo zvečer je bila prostorna cerkev natlačeno polna. Obhajancev je bilo do 500. Na prošnjo moravškega g. dekana je Rim dovolil za vse tri shode (nedelja pred Krstnikom in shod sv. Tilna 1. sept.) popolne odpustke, kar bode božjo pot gotovo zelo povzdignilo. Pri službi božji ob 10. uri, katere je opravil o. Klemen iz Kamnika, je bila vsa gora polna vernega ljudstva.
—	Mesne oene v Zagrebu Zagrebški mestni mag strat je zapovedui, da mo raio od 1. iHnija dal|e imeti vsi mesarji izobešene tabl ce z mesnimi cenami. V tem razglasu so tudi določene vse oene me sa. Določeno je, da pri en«m kil'gramu mes« ne sme hiti več ko 10% privržek. Pri govejem, te!oč|em in praSiOiem meiu se sme pri z»dn|em delu dajati le kosti zadnjega dela telesa i<i pri prednjem delu le kosti prednjega dela dotične ž vali Gl-ve sli nosu se ne sme dajati kot pnvržka. Mvsarji morajo 35 dbg mesa dati tudi brez ali s pmržkom Aki kupec želi, mora mesar mes i in privrži k vsakega posebej tehtati. V cuniku morajo menarji cene natančno določit-. Meso prve vrste se mora prodajati v posebnem oddelku ter zaznamovati z »I«. Kdor se ne b) oziral na ta določila, bo str> go fe»zn<v.»i'.
—	Umrl ie v G iren,em Logatcu trgovec in posestnik g. Karol Puopis
—	Okrajne ceste v ljubljanski okolioi. Piše nam posestnik iz ljubljanske okolice. Dobrega gospodarja spoznaš že po zunajnosti njegovih poslopij, ker je na njih vse v redu, vse snažno. Vsa umazana in zanemarjena poslopja, katerih strehe kažejo rebra, so pa očitni znak, da v njih prebiva neskrben, površen gospodar. To velja tudi za javne naprave osobito za okrajne ceste. Večkrat se berejo po časnikih iz raznih krajev pritožbe o slabem stanu okrajnih cest, kar kaže, da so dotični okrajni cestni odbori in njih načelniki nebrižni. Kaj takega se pa našemu okrajnemu cestnemu odboru ne more podtikati. Odkar je gospod Anton Belec, posestnik in obrtnik v St. Vidu nad Ljubljano, načelnik okrajnega cestnega odbora ljubljanske okolice, skrbe v tem okraju z vso unemo za dobre okrajne ceste. Pod njegovim načelništvom se popravi na teh cestah vsaka stvar takoj sproti, za kar mu je ljudstvo iz dna srca hvaležno. Vsa čast vrlemu gospodu za njegovo vestno in neumorno skrb v tem oziru! Vsi dobri ljudje tega okraja želč, da bi ta vrli gospod tudi v bodoče načeljeval našemu okrajnemu cestnemu odboru. Torej ga izvoljeni odborniki ob bodoči volitvi soglasno izvolite zopet za svojega načelnika, za kar vam bodemo vozniki celega okraja iz srca hvaležni. H.
— Oklopnica „Re d' Italia" bode vzdignjena. Reškemu „Novemu Listu" se poroča iz Zadra, da je neki konsorcij dalmatinskih kapitalistov prosil ministrstvo zunanjih zadev in mornarično sekcijo državnega vojnega ministrstva dovoljenja, da vzdigne v bitki pri Visu potopljeno italijansko oklopnico „Re d' Italia." Ako bodo ladjo vzdignili, bo lahko mornarica vzela mnogo stvari kot spomin na tedanjo zmago.
—	V Lescah je umrl bivši trgovec g. Ludovik 11 1 k.
—	Društveno od Deviee Marije v Polju Dne 24 aprila priredilo je >Izobra ževalno društvo" veselico. Predstavljali so igro »Delu čast« — predalana po nen škem izvrniku. Res, ta igra je kakor nalašč zlasri za kraje, kjer je več delavstva ; tako lepo je izražen v njej sccialno-domokratični in krščansko socialni duh. Izvršila se je igra izborno — zlasti glavni vlogi sta izborno rešila Janko Cerne in Anton Bobnar, istotako vlogo socialnih demokratov Rud. Sešek in Karol Holosan ; vlogo sina tovarnarje vega je res lopo pogodil And. Lampret. Tudi druge vloge ao se dobro obnesle. — Isti dan je tudi prvič nastopil tamburaški zbor pod vodstvom organista g. B Pirnata. Res, tamburioe požive življenje v društvih 1 — Dne 29. aprila je predaval gosp. dr. Krek o pomenu strokovne organizacije ter o pomenu stavk. Lepo vrejene misli, katere je razvijal, so navdušile delavstvo; upamo, da g predavatelj o priliki objavi ta za sedanje razmere tako primeren govor. Je le res: dr. Krek ima nenavadno privlačno silo — zato je bilo predavanje, daBi je bilo v delavnik zvečer, od delavstva nenavadno obiskano ; celo več rdečih se je udeležilo. — Dne 15. maja priredilo je »Izobraževalno
druitvo« s sodelovanjem dekliške Marijine družbe prekrasno igro, »Dve materi«, v proslavo mainikovi kraljici. Duševni uspeh igre je bil izvrsten ; ljudje an sami izrekali, da so bili do aolz ganjeni. Saj ae je pa igra izborno izvršila. Vae vloge ao bile v srečnih rokah in dobro naučene, in s čutom prednašane. Pozornost vseh je vzbudila zlasti Ana Mandelj v vlogi O ge; poleg nje sta glavni vlogi izborno r> šili Frančiška Mejač in Rozalija H dosan. Hvala vsem, ki so se trudili pri tej krasni predstavi! — Omenimo tudi, da je naše društvo počastil v postu prečast. g. kanonik Sušnik, ki je v lepem pre lavamu razkazal bojne priprave na morju. — Hr»n'lnica in posojilnica tudi uspeva po leg »Čebelice«. — Lberalno pevsko dru štvo »Sloga« je umrlo — valed jetike ; udov ni bilo ; no, pa saj je to usoda vseh liberaln h društev, ker nimajo stalnih načel.
ljubljanske novice.
V	Marijanišču je jutri, v nedeljo, p raz nik hišne kapele zavetnice Marije pomočnice. Slovesno cerkveno opravilo ob 9 uri dopoiudne ooravi preč. g. kanonik dr. K a r 1 i n ; ob */»7. uri zvečer je šmarn čni govor in blagoslov. Obakrat je navadno darovanje za kapelo, ki uprav s-dai potrebuje pomoči, ker bo treba napraviti nov cbok, ker zadnji po potresu za silo postavljeni ne more več dolgo za dcBtovati. Ta mesec ie ravno 20 let, odkar je umrl kanonik dr. Gcgala. ki je imel vse Bvoje srce za sirotni dt m v Marijanišču. Naj bi pač spomin na plemenitega, delom kr ščaiuke ljubezni služivšega poKojnika obudil tudi danes mnogo dobrih src, ki bi se bla gohotno spomnili Marijanišča ter pripomogli, da se popravi kapela in zavod po potrebi razširi, ker je pritisk prosi oev tolik, da Be niti vsakemu desetemu prosilcu ne more ustreči. Neradi prosimo, ker je toliko prošoj&, kričeč m prošnjam nismo vajeni, ker kar rase, ne dela šuma, vendar je blizu 200 gojencev in azilcev, Številka, ki kaže, da je Marijanišče brez ustanovnih glavnic neob hodno navezano na darove prijateljev sirotne mladi' e.
Cene mesa drugod in pri nas. Piše ee nam: V Gradcu so, kakor posnemamo iz uradnega tržnega poreč la naslednje mesne cene: Goveie> rae-o v prod&jalnicab: 1 kg prve vrste 1 K 40 v. do 1 K 48 v., 1 kg druge viste 1 K 28 v. do 1 K 36 v., 1 kg tretje vrste 1 K 08 v. do 1 K 16 v.f 1 kg pljučne pečenke 1 K 60 v. do 2 K 40 v. — Na tržnih šotoiih 1 kg govejega mesa prve vrste 1 K 28 v. do 1 K 32 v., druge vrste 1 K 16 v. do I K 20 v, tretje vrste 96 v. do 1 K 04 v. Ea kg oljufine pečenke 1 K 60 v. do 2 K 40 v., 1 kg telečjega mesa 1 K 20 v. do 1 K 60 v., 1 kg ovčjega mesa — K 88 v do 1 K 28 v, 1 kg pre š'Aevega surovega mesa 1 K 20 v. do 1 K 60 v., 1 kg prašičevega prekajenega mesa 1 K 20 v d i 1 K 60 v. 1 kg stegna pre kajentga 1 K 52 v. do 1 K 80 v. Povsod drugod so pri podraženju mesa sestavili • d s e k e , ki so stvar proučili in cene uredili, pri nas pa vse spi in čaka, da bodo mesarji cene še zvišali.
Umrli so v Ljubljani: Karol Hra-star, delavčev sin, star 3 mesece. Opekarska cesta št. 27; Mariia Jenček, zasebnica, 53 let, Emonska oesta 10; Cirila Petras, lončarjeva hči, 10 mes., Trnovski pristan 36 V bolnici: Josip Varšek, delavčev sin, 5 Jet; Ivan Debevc, gostač, 59 let; Marjeta Žert, kajžarjeva žena. 50 let.
Desetletnica cesarjevega obiska ob potresni katastrofi bo 7. maja prihodnje leto, zato se bode tudi cesarjev spomenik pri hodnje leto v omenjenem času odkril, če ne bode odbor spet stvari zavlekel, kakor pri Prešernovem spomeniku.
Izgubila je Marta Weinlich, nadučiteljeva soproga, zlato brožo v obliki cvetljice z bri-ljantom, vredno 100 K.
Brez botra — brez birme Neki pored než slov. starišev, ki pa obiskuje seveda — nemško šolo, je moral ostati brez birme, ker niso stariši mogli dobiti botra (I). Njegovi součenci ga zdaj dražijo »Wirst rachstes Jahr d' Firmung — repetieren 1«
Nasade dobi park pred justično palačo, kjer bo stal Prešernov spomenik. Drovje je deloma že zasajeno.
Velika ljudska veselica o priliki vseso-kolskega shod« se bo vršila na velikem travniku pod tivolskim gradom (ob desni Btrani drevoreda).
V	uršulinski cerkvi bo jutri, 29. t. m., ob polu 4. uri popoludne slovesno b I a • goslovliena nova zastava dekliške Marijine družbe. Slav nosti se udeležč ljubljanske Marijine družbe in dekliške Marijine družbe z Dobrove, od Device Marije v Polju in iz St. Vida. Zastavo bo blago ilo vil preč. g. generalni vikar prelat J. F 1 i s.
Na Rakovniku bo dne 2. junija ob 6. uri uri zvečer blagoslovljen ob navzočnosti pred sednika Salezijancev, M Rue, vogelni kamen za novo cerkev.
Otroških igraliič nima Ljubljana, zato se stariši po pravici pritožujejo. Pri Svicariji
je edin prostor za to odkazan in v Latter-mannovem drevoredu za gimnazijsko mla d no. Drugod ti pa ne sme otrok Bkoro ni-k|er na travo stopiti. Mestna občina naj napravi najmanj še dva taka prostora, da se ne bodo stariši pritr ževali, da morajo pustiti otroke n. pr. v .Zvezdi« in drugod po pesku se valjati.
Iz meščanskih krogov se nam piše: Neki bričač po ljubljanskih gostilnah jako rad jezik brusi proti »klerikalcem« ter za vsako večerjo po 6 na ražnju pečenega du hovnika. Tega moža resno opozarjamo, da nismo na Turškem koder Makedoncem re-ž jo glave Ako ne bode previdnejši s svo jim jezikom, preskrbimo mu ležišče v »špeh-kamri«.
Kegljanje na dobitke povodom velike vrtne slavnosti pevskega društva »Slavec" se prične jutri, v nedeljo, dne 2 9. t. mes., ob 9. uri zjutraj pri Ko sl e r j u in se b >de nadaljevalo v četrtek, dne 2. junija, in v nedeljo, dne 5. junija, vsakokrat od 9. ur* viutrai do 10. ure zvečer.
Velika vrtna slavnost ob priliki d vaj setletnicn pevsicega društva »Slavec« v nedeljo, dne 5 junija. na Kosler jevem vrtu bode nudila najraznovrstnejši vzpored tako glede petja in godbe, kakor tudi drugih za bav. Pri slavnosti bodo sodelovala: Slavno pevske društvo „Lj u b 1 j a n a slavni pivski zbor .Šišenske čitalnice", slavni peiski zbor » Z > r o v n i k 0 iz St. Vida iu ptivski zbor „ S 1 a v c a ". Slavni pevski zbor ^Glasbene Matice" je svoje so delovanje radi priprav za veliki koncert opraviSil, istotako slavni pevski zbcr .Merkur" radi nekega druzega nastopa. GodOeni del oskrbi popolni orkester ^Ljubljanske društv. godbe". Pomnoženi odbor pa dela najintenzivnejše za raznovrstna razvedrila osobito ca dtko racijo vrta, na ktterem bodo postavljeni kršeni paviljoni in druga zabavišča.
Vojaška godba in Slovenci. Jutri ob pol 12. uri opoldn« je zopet promenadni kon cert vojaške godbe 27. pešpolka v „Zvezdi". Na vzporedu zopet ni nobene slovanske skladbe!
„Drugi semenj v Rožni dolini Prihodnji mesi-o d.i« 19 juuija bu »elina ljudska veselica .Drugi semenj v Rjžni dolini".
Musica sacra V stolni cerkvi v nedeljo 29. maja velika maša ob 10. uri: Tretjo Ca-cilijino mašo zložil Franc Schopf arraduale „Bi*nedictU8 es. Domine" Anton Foerster, ofertnrij „Benedietui sit Deua" Ferdinand Scha"«r.
Primarij g dr. Vinko Gregorič je že več
dni bolan n<» trganju v n< gab. Kakor čujemo še 14 dni) ne bo mogel ordinirati.
Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani Išč*-|o s.-: 2 pomočnika manufakturne stroke za Ljubliano. 2 pomočnika spec. stroke za Ljubljano, 1 pomočnik g>lant. stroke za L;ubl)ano, 2 pomočnika špec. in želez, stroke za Krani, 4 pomočniki mešane stroke za deželo 1 poslovodja za deželo, 2 va<enca za deželo. Službe iščeji : 6 pomoč, manufakturne stroke, 2 pomočnika špec. Rtroke, 3 pomočniki špec. in želez, stroae, 7 pomoč, mešane strok«. 1 potnik, 1 kontorist.
% Zopet dva uloma. V noči od 27. na 28 t. m. je bilo ulomljeno v prodajalnico in trafiko Lovrenca Blaznika na Starem trgu. Bilo mu je ukradeno : 20 kron denarja, za 10 kron znamk po 10 in 5 vinarjev in nekaj različnega blaga. Ulomljeno je bilo tudi v prodajalnico trgovca Jožefa Bahovca na sv. Jakoba trgu in ukradenega oholo 8 kron drobiža. — Tat je odprl v obeh slučajih vežna vrata s ponarejenim ključem, vlomil vrata prcdaialnice in potem vlomil v predela.
V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 5 Kranjcev, iz Ameriko p» jih je priš'o 30
Razne stvari.
Najnovejše od rasnih strani
Umrl je v Berolinu veliki tovarnar stekla Friderik Siemens. — Župnik streljal na nadškofa. Na umu oboleli župnik Rieger v Pforz heimu je streljal na nadškofa v Freiburgu, dr. Noerberja. Strel ni zadel. — Redno zdravniško preiskavo šolskih otrok nameravajo vpeljati na Dunaju. — Vaje dveh avstrijskih vojnih ladij so se vršile dne 17. t m. pri Visu. — Očeta ustrelil. V Pa lermu je prišel hišni posestnik D'Ignacio vi njen in v družbi zloglasne ženske domov. Ko je njegova žena proti temu ugovarjala, jo je pretepal. Njegov 161etni sin zagrabil jo puško in ustrelil očeta. Morilec se je sam javil sodišču. — Na smrtje obsodilo sodišče v Zagrebu Janka Vuka. ki je s ee kiro ubil moža Margarete Mlinarič iz Bizeka, Margareto Mlir.arič pa kot sokrivo umora svojega moža na petnajst let težke ječe. — Peči za poletje. Mrzlote se lahko ubranimo, ako imamo zadosti kuriva. Težje pa se zavarujemo pred vročino, kajti ventilacija ne koristi mnogo. Neki Erancoz je pa
sedaj izumil hladilno peč. V peč se devljejo majhni koščki ledu, katere se mora nakopičiti okoli cevi. Cevi so napeljane v dveh oddelkih, zgoraj in spodaj, med katerima sta dve z neko steno ločeni ledeni plasti. Zrak stiska v gorenji oddelek;v to svrho napravljeni ventilator, se tam ohladi ter gre skozi ledeno plast, kjer pusti ves prah v dolenji oddelek: Odtod pa prihaja mrzel in čist zrak v sobo. — 15.000 frankov — poneveril. Iz Sofiie ooročaio: B agajnik vojaškega urad neg« lista, stotnu B adinov, je poneveril 15.000 frankov eraričnega denarja ter po begnil. — Prijetne r a t m e r e mo raio vladati pri okrajnem sodišču v Prze myslu. Dne 25 t. m. je pobegnilo iz on-dotne ječe 8 kaznjencev, med katerimi je tudi en roparski morilec. — Stavka pekov v Berolinu i« končana.
Nevarna Igra. Nekje na Ogrskem sta šla pred kratkim dva dečka v gozd nabirat drv. Ko sta došla v gozd, privezala sta vrv na neko vejo ter se za šilo toliko časa obe šala, da je starejši 11 let star deček res ob-visel. Ko s j na klicanie mlaišega došli drugi ljudje, je bila pomoč že prepozna.
Najvišjo odvetniško nagrado ie do slej dobil Viliem Cromwell v New Yorku kot juristični svetnik franc^Bkih akcijonarjev pri sferi panamskega kanala. Dobil je pet odstotkov od preporne zadete torej 800 ti-srč kron. Se«« je imel dolgo vrsto let opravka in tudi za „javno mnenje," je moral izdati mnogo denaria.
Poizkusen samomor na materinem grobu V Budimpešti |e ooizitusila 23 etna hči špecerijsko g« trgovca Heinricha 23. t. m. popoldne končati vsled nesrečne liubozni na grobu svoje matere svoje mlado življenie.
Žrtva poklica V Lieznu se je občin ski zdravnik dr. Jrrzor pred enim mesecem pri rezaniu nekega mrtvega otroka ranil z nožem. Dne 24 t. m. je umrl radi zastrup-ljenja krvi.
Izpred sodišča.
Izpred deielnega nodišfia
Žid Židu grozil. Izig Korn, paznik v kamnolomu v Mirzi pri Jesenicah, se je le malo brigal za svojo službo, rad je pohajkoval po krčmah, in ni torej čuda, če mu je vedno denarja primanjkovalo. Nekega dne je prosil trgovec Davida Jetre, naj mu posodi 1 gld.; ta mu ga je podaril. Čez nekaj dni pride k njemu zopet po petak. a sedaj ga je žid Jetre zapodil; to je pa Iziga tako pogrelo, da se je proti drugim izrazil, da more Jetrejevo kri videti, in če bi bil ta trenotek v njegovi bližini, bi ga takoj zaklal. Ko je za to grožnjo David Jetre zvedel, se je tako prestrašil, da se ni upal iz hiše ter je mislil Hrušico zapustiti. Sodišče je junaškega Iziga Koma na 6 tednov težke ječe obsodilo — Tatinska dekla. Marija Jalen, dekla nazadnje v Št. Petru pri Celovcu, je izmaknila minulo zimo svojemu gospodarju Janezu Oremiču v Ravni dolini nekaj jabelk, gospodinji pa zimske čevlje. Dne 10. majnika t. 1. je pa vzela Mariji Trpinec v Doslovičah obleke v skupni vrednosti 21 K. Obsojena je bila na 3 mesece težke ječe. — Surov mož. Janez Hribar, posestnik v Buči, se je pred dvema letoma priženil na sedanje domovje. Mesto, da bi varčno gospodaril, začel je popivati in od posestva prodajati. Z*na ie bila zaradi posestva v skrbeh, vendar se ji je posrečilo nazaj ga dobiti. Ko 16 bila zopet o ia pc sestnica, začel je mož ž njo grdo postopati, če mu ni dala za pijačo, jo je pretepal in dostikrat je bila prisiliena pri tu|ih ljudeh zavet|a in pomoči iskati. Tako grdo je ž njo postopal tudi dne 9. t. m., tolkel jo je po glavi in na tla pobil ter grozil, da jo mora ubiti, čeprav bo 20 let zaprt. Pred županom je rekel, da mu je vse eno, če je 15 »li 20 let zaprt. Pri stavil je še, če jo dobi, da jo bode ubil. Hribar, kateri se zsgovnrja s pijanostjo, je bil na štiri mesece težke ječe obsojen. —
Darovi.
Za pogorelce v Smihelu so poslali župnemu uradu v Hrenovicah: Župni urad G >r|e 25 K, župni urad Vreme 15 K, župni urad Pudraga 14 K, župni urad St. Peter 28 K, župni urad Srednja v8s 10 K, župni urad Trbovlje 8 K, župni urad Šmartno pri L tiji 30 K, B Bartol, župnik v pokoju, 5 K, I. Dolenc, Vatovljo, 32 kr, Ig. Okorn, župnik v Senožečsh 10 K, dr. M. Hudnik, odvetnik v Ljubljani, 40 K. — Našemu ured ništvu : Neimenovan 100 K, dr. Jsnežič 10 K, kanonik I Sušnik 10 K, R. Samsa 10 K, S. Pogačar 10 K.
Vsem : Bog plačaj stotero !
Poslani našemu uredništvu:
Za družbo s v. Cirila in Me toda: Slovenci, zbrani v vest li družbi v Berge Borbeck na Vestfalskem K 9 36.
Socialno-dcinokraška inkvizicija.
Gorica, 27. maja. Soc. demokratje goriški so v vedno večji zm«'Sniavi. Izvrše \alni strankarski odbor v Trstu je pozval
sndruge Toneta, vrhovnega urednika »Nove ideje" in Milost, ki ie odgovorni urednik istega lista, dalje M e d e o 11 i | a , Trevisana, in Ceja, naj odlože v s « š a r ž e . ki jih imaio v stranki. C e j je bil storil to že prej, kakor smo poročali. Vkljub temu bo pa soc demokraška inkvizicija ostro sodila »Novo idejo«, ker ta »ideja« nima onp' lnoma istih idej, kakor so iih spoznali Tržačani za edino zve ičavne. C 3| jo naznanil, da bo tožil zaradi razža-ljenja časti vse s druge, ki bt ga zadnji čas cbrekovali Kakor Be vidi, je že sedaj ja«o neprijetno živeti v soc. demokraški družbi. Kakšen pekel bi bil šele v socialistični državi !
Telefonska In brzojavn* poročila.
Japonsko-ruska vojska.
Pariš, 28. maja. Rusom sovratio časo pisje sliku boj za Kinčou kot velik poraz Rusov, kar pa nikakor ni, kerje padlo 12 000 Japoncev in samo 2000 Rusov ter imajo Rusi zasedenih še mnogo višin okoli Kin^ova.
Tokio, 28. maja. (Kor urad) Včerajšnji naskok na Naošao je bil skrajno krvav. Japonci so izvršili več naskokov brez vspeha. Sele ob 3. uri popoludne so zavzeli neki grič. Rusi so se trdovratno upirali. Ob 8. uri so zasedli Japonci vse višine. Rusko trdnjavo ho ie smatralo za neiavzetno. Biti se je, da so japonske izgube velike. Bitka je trajala 16 ur.
Petrograd, 28 maja. Japonoi zadnje dni niso izgubili le „Haousc" iu .Jošint", ampak poleg teh še tri torpedovke, eno oklopnico in eno oklopno križarico.
Petrograd, 28. maja. Ruski listi pravijo, da bodo Japonci na vseh točkah skupno naskočili Port Artur, ko bodo imeli zadostno armado za naskok V prvi vrsti bo naskočila trdnjavo peta divizija tretje japonske armade, ki obstoji iz veterancev kitajsko-japonake vojske. Japonci bodo poizkušali vzeti Port Artur z naskokom brez ozira na izgube.
Praga, 28. maja. Danes se je vršil shod nenemškega avstrijskega dijaštva, Jar-nk je govoril za slovensko vseučilišče. Zjutraj okolu 3000 dijakov pelo pred »Narodnim domom« »Hej Slovani«. Zvečer slavnostna predstava v »Narodnem divadlu«, potem slavnostni večer na Zofijinera otoku. Jutri slavnostni obhod, med katerim bo tudi skupina slovenskih svatov. Z Dunaja je navzočih 36 slovenskih visokošolcev
Meteoroiogično porcčiio.
IiSina aad morjem 306-2 m, arednji tračni tlak 736 0 ah
3tuj* g Om op»- b»ro-O w»»nj» motri.. « au.	Temp. rmfcnrt P"	V.tror.	Neb.	11 a 1 3 i"-.
271 9. zvefi.;| 737-2	! 17-2	| sl. jvzh.	1 jasno |	00
9a| 7' zjutr. 1 737*2 1 | 2. popol.| 736 1 ]	12-9 i 25-1 |	n sr. jvzh. I	pol. obl. j del. obl. |	
Srednja včerajšnja temperatura 19 0', norm. 15-5*
Izdava.
„Rdeči Prapor" z dne 20. t. m. je prinesel neko notico ln po njem jo je ponatisnil njegov vredni sodrug »Slovenski Narod", kjer mi očita, da sem podpisani zahteval za svoje bivanje na Javorniku ln na Savi neko plačo, ki je sestavljena popolnoma po načinu znanih »delavskih prijateljev." Očita mi tudi, da sem bil v Kropi za časa zadnjega štrajka tepen, da še sedaj krevljam. Očita mi, da sem šel agitirat za shod »Katoliškega političnega društva" za radovljiški okraj na Jesenicah kar dva dni preje na Gorenjsko. Izjavljam in vsak das lahko s pričami dokažem, da so ta očitanja popolnoma zlagana. Pozivam pisca teh laži, da se oglasi, da sl ga natančneje ogledam in da mu pred sodnijo dokažem, da je taka laž kaznjlva. Ce „Rdeči prapor" in ,.Slov. Narod" ne prekličeta teh laži, imenujem ju nesramna lažnjivoa in podla obrekovalca.
V Ljjubljani, 28. majnika 1904.
Iv. Nep. Gostinčar.
Dunajska borza
dnč 27. maja.
Skopni državni dolg v notah.....99 85
Skopni državni dolg v srebra . ...	99-85
Avstrijska zlata renta 4%......118 35
Avstrijska kronska renta 4%.....99-30
Avstrijska inv. renta 31/, %......90-<">0
Ogrska zlata renta 4 % ......	117-35
Ogrska kronska renta 4%............97 25
Ogrska inv. renta 8'/,% ......88 90
Avstro-ogrske bančne delnice.....1« 18
Kreditne delnice........641 —
London vista......................239 20
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.	117-30
H) mark...........23 48
20 frankov......................19 06
italijanski bankovci........95 —
1. kr. cekini...........11-32
Zahvala.
Podpisani sem koncem preteklega meseca na službenem potovanju nevarno obolel v želodcu in črevih. Na nasvet zdravnikov moral sem 1. maja v bolnišnico. Tukaj me je gospod dr. Šlajmcr z drugimi zdravniki preiskal in prišli so do zaključka, da bi mogoče le operacija pomagala, toda zato sem bil preslab. Po mnenju zdravnikov mi je bilo živeti le še nekaj ur.
V tej sili sem poleg zdravniške pomoči stavil vse zaupanje v pomoč Matere božje, katere sem prosil ozdravljenja, ako je volja božja. Z živim verskim zaupanjem sem rabil lurško vodo, ter se obljubil v Lourdes*in sklenil očitno se zahvaliti za to izredno milost.
In res se mi je proti pričakovanju zdravnikov smrtno nevarna bolezen nenavadno hitro obrnila na bolje v začudenje vseh, ki so spremljali proces moje bolezni. — Za to izredno milost se očitno zahvalim Materi božji, istotako pa tudi gg. zdravnikom za vso ljubeznjivo požrtvovalno pomoč, dobrim usmiljenkam za postrežbo, in vsem onim blagim srcem, ki so se me smrtno-bolnega spominjali v pobožnih molitvah! Vsem stoteri: Bog povrni!
Lj u b lj a na, 26. maja 1904. 944 1—1
Anton Janežič.
c. k r. finančni komisar
936 1-1
Vsemogočnemu Bogu se je vzvi-delo po svojem neizčrpnem sklepu poklicati našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, starega očeta, očma, tasta in svaka, gospoda
Ludovika Illka
bivšega trgovca
v starosti 77 let po kratki bolezni in previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče danes ob 7. uri zjutraj v boljši svet.
' Pozemski ostanki nepozabnega se prenes6 v nedeljo, dne 29- majnika, popoldne ob 4. uri iz hiše žalosti v Lescah št 5 na domače pokopališče in se tam pokopljejo.
Črne maše se bodo darovale v župnih cerkvah v Lescah in na Bledu
V Lescah, dne 27. majnika 1904.
Štefanija lllk-flusenek, r. Tauzher, soproga. — Ana Mayr, roj. Illk, hči. Štefanija in Bogomir, otroka. — Gabriela in Rudolf flusenek pastorka. - Mavrllil Mayr, fllojzlj Dzimski, zeta. — flna, Gabriela, /l\avrill|, Henrik in irma Mayr; Klementina Dzlmsky, vnuki.
Za dokaze mnogoštevilnega sočutja ob bolezni in smrti kakor tudi za častno toli mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu našega predragega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, svaka in strica, gospoda
Karola Puppis
trgovca, posestnika itd.
izrekamo s tem svojo najglobočje čutečo zahvalo.
Posebno pa se prisrčno zahvaljujemo prečastiti duhovščini za spremstvo, potem gospodu županu Juliju Lenassi in gospodu gorenje - logaškemu nadučitelju Leopoldu Punčuh za voditev pogreba, vsem gosp. c. kr. uradnikom, slavn. pevskemu zboru za ginljive nagrobnice, slavni požarni brambi gorenjelogaški, vsem p. n. da rovalcem mnogih prekrasnih vcncev ter sploh vsem prijateljem in znancem, kateri so od blizu in od daleč prihiteli in predragemu pokojniku s svojim spremstvom izkazali zadnjo čast.
Gorenji Logatec, 27. maja 1904.
Žalujoči ostali.

Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago aa bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lnme, albe, koretelje, prte itd.
»ploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem* tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno ln poSteno po najnižji ceni bandera ln vso drago obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovolS pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk. društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpo&tenejšo postrežbo in najnižjo reno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spostovanjam se priporoča 780 52 50
Ana Hofbauer,
iireiiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani. Wolfove ulioe 4.
O o
<
< o o
DrA.Praunseis
naznanja slav. občinstvu, da bode odslej naprej
redno vsako sredo
ordiniral za zobobolne v
Kranju, ? Mi „Stara pošta".
Ordinacija od 8. do 6. ure.
Plombiranje, vstavljanje novih zob in celih zobovij, vsakovrstna popravila itd.
O o
<
<
o o
933 3—1
Naprodaj je v Št. Vidu nad Ljubljano
največja jednonadstropna hiša
štev. 51 „pri Kraljici"
ob državni cesti, pet minut od kolodvora z gospodarskimi poslopji, ledenico, velikim gostilniškim vrtom (v hiši je stara gostilna), travnikom itd.
Ponudbe in vprašanja sprejema K. Meglič, Ljubljana, Rimska cesta št. 20 ;
ustmene ir>f'rmacijn so dobe istotsm vsak dan id 12. do 2 ure popoldan. 813 28—17
pjT	^
Avgust Žabkar
v Ljubljani, Dunajska cesta.	M
i*" železolivarna,	fe
J^	strojna in ključavničarska tovarna	ft
: priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko '{f ^ spadajočih predmetov:	^
ji	napravo in popravo različnih strojev =_ ,
U izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših M ^ konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
8
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Hi	Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne
h#J križe, kotle, peči, vrtne klopi, mize, stebre, trombe za vodo Itd.	jj
U	Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mo-	[U1
stove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih	^
fj in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike	|?5
M, raznih velikosti.	Ji
U Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. U
ft--M
iT Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah.	riT
^ 472 60-21	~ ^J
r
Medicinalni
1393
50-25
konjak
garantirano pristni
vinski destilat pod stalno kemično kontroli. Destilerija
Camls & Sfock
Trst-Barkovlje.
7, steklenice K 5-— 7. » » 2-60.
Dobiva se v vseh boljših trgovinah.
Prwnrl Le »Templjev"- in „Styrla-vre-
rilAlM J leo" sta zakonito zavarovana kot rogaSka kisleca. Vsi drugi proizvodi, ki ne nosijo oznamenila .Templjev-vrelec" ali Styria-vrelec" in ki se varljivo prodajajo kot „RogaSka kisla voda*, naj se odklanjajo.	o 3—3
Deželna vrelska uprava Rogaška Slatina.
Uydrove žitne kave
POSKUSITE'	Vzorek drafovoijno.
Poitna 6 kg poiitjka 4 K 60 h franco.
'.DOMAČI PRIJATELJ"
..»tn	mtoftj oo«.;l.v mataCn*.
Zginili hitrm jitat inlt frifi.VIII
f^niviČP za s,lfearJe' pleskarje, zidarje in KjLPJJ IL V za domačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 524 16 11—7 Vnanja naročila proti povzetju.
Zidarska opek
(ročno delo)
se dobi v vsaki množini najboljše kakovosti po najnižjih cenah pri
Ivanu Zabret-u, opekarna Bobovk
935 5-1	pri Kranju.
Odda se služba
organista in cerkvenika
na Breznici, p. Žirovnica (Gorenjsko).
Primerna plača v denaru, prosto- stanovanje in vrt za zelenjad. Nastop službe po dogovoru.
Župni urad na Breznici,
p.Žirovnica. 945 4-1
Išče se za Notranjsko ne premlada
kuharica
vešča v kuhinjski stroki in likanju
ter ena	923 4-3
deklica kot varhinja
k dvema otrokoma.
Hiša dobra in krščanska. — Službo je nastopiti takoj ali s prvim junijem.
Plača po dogovoru.
Ponudbe pod I. V. na upravništvo tega lista.
v starosti 33 let, išče službe pri kakem g.duhovniku, ki nima kmetije.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca"	931 l-i
II
Prav lepa. in prostorna
prodajalna !
v Novem mestu, na Glavnem trgu štev. 94, je z 18. avgustom 1904 pod ugodnimi pogoji za oddati. Natančneje ravnotam.
— BR. NOVAKOVIC —
lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem Primorju v DALMACIJI.
LJUBLJANA, Stari trg št. 15.
Prvo uzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in olja na drobno in na debelo.
kviri
(romi) se izdelujejo vsake vrste za svete in druge podobe lepo in po nizki ccni pri E. Miklavčiču v Kranju. 889 2-2
Brezplačno In poštnine prosto
pošilja vsakemu na zahtevanje svoj ilu-strovani cenik prva in največja izvozna trgovina z urami, biseri, zlatnino, srebr-nino,optiškimi stvarmi, godbenimi avtomati itd. 9 2 52-2
Dietingerjev nasl.
Teodor Fehrcnbach
v Mariboru (Štaj.), Gosposka ulica 26, v lastni hiši.
Niki. rem. ura od 1-80 gld., srebrna rem-ura
od 4 gld., zlata rem. ura od 10 gld. dalje. Izvršujejo se tudi vsa r to stroko spadajoča po-pravila natančno, vestno in jako ceno.
„Florian"!
Kdor hoče s slastjo jesti in dobro prebavljati, =
naj vžije požirek
rastlinske grenoice
Odlikovana na mednarodni razstavi za živila in zdravstvo v Parizu z zlato svetinjo in diplomom.	868 (i0)
Rastlinska destilacij a „Florian" v Ljubljani. poskusile!
Oddaja stavbe.
v
"V Škocijanu pri Turjaku
== okol. ljubljanska, =====
oddalo se bo delo
novega živinskega hleva
pri zopni^cu.
Pogoj', stroškovnik in načrt ie na ti z polago pri županstvu v L pl|en> n h.
Zmanj sevalna dražba se bode vršila dne 1 junija ob 3. uri
popoludne, h kateri se vabijo zidanja!, tesarski in mizarski podjetnik .
927 2-2
Smnc,
stavbeni predsednik.
917 4-2
na Javorniku se proda pod ugodnimi pogoji
z gozdom, ki meri nad 7 oralov, in zraven spadajočimi sren skimi pravicami. Pripravna je za vsak bit, posebno ši za j.eWi|0, ker se nahaja tik tovarne drž. in cb<\ cest« ter je le pol ure oddaljena cd tovarne na Savi, ki je še vel a kot jtvornišks. V bližini se gradi nova železnica ter je ondi vedro velik promet. Cena xa vse skupaj 4500 gld. Ved se ooizve pri Ant. Jalen, Javornik št. 8 na Gorenjskem
<96 100-96
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reči
HANNS KONRAD
Nik.- rem.ara gl. 2.S0 tOT&ma !& UM lil IZTOKI trgOTlM aro S let« piim. jam. Most it. 520, Ceiko.
Jako važno za kolesarje!
Predno se kdo odloči nabaviti kolo, naj ne zamudi pogledati zaloge ali vsaj
naročiti cenik od
iPf pravih puch-ovih koles
najnovejših modelov, katerih edino zastopništvo ima Franc Čuden v Ljubljani.

279 15
One častite gospode, kateri se zanimajo za motor-kolesa, vabim, da naj si sleherni ogleda pri meni razstavljeno
Pll€ll-OrO RIKOtOI°-kOl<»
da se prepriča, kako fino in popolnoma prosto je sestavljeno, tako da se sleherni lahko takoj privadi voziti.
Puchovokoloje dosedaj vedno med vsemi drugimi na površini
t
o o*
3 n a.
zr
5' •o
T
03 n
3 ^
Sr
o o.
<o •
D.
O
išj C D
r
o a.
o •
D. O
ro
i:
o a.
to
CL O
Ln
C -t
r>
O
p-
I-", p
O
p
o p-
I—'
to
B a.
p
h—i CD O
i. g	W
1 5	c
o	a"
T3	~
5 2?»
o" 3
? O
N - 3
o. H
>T3 O
- , O. M 3
»3
O
1-1
£ o JL o. s" et: 3 O«
• b < m
5-g.
O 3
O
■a 55. o
o w
<_ J
o" «5
o n> 3
Ci Cu
S s
"V —-
- o
% sr
b "S « S £2 5'
~ • o £ B o » t*r
3 g-3 c %
s. B »'< g. 2<
o I ° °
1/1 ^ SS T3 P n < o o'-c
n. u 6* E- ® °
a> i-i 3 -i
• ni
i s1® o o
» => o ®	— 2
■ » cn t! —	rf i
O P »	£
s	° m
« o •	3 *S
Ci, i?
o
O.
O 3
5? S
o.
_ 3
«-t> ro Cu m

a.<
3 u » 1 3 O
cn ^
' 3 B
co
N O a*
cr i-i "s
a, su o cr o n> o
O) i l i
V četrtek, 19. t. m, proti večeru je neznan človek odpeljal z Jesenic
malega črnega psa,
po vratu 1-ujavega, ušesa in rep pristrižen (Ratfler) s pasjo znamko štv. 21 in 10 mesecev star, sliši na ime „pufi". Prosi se, da se pes proti d o b r i nag r a d i županstvu na Jesenice odda ali vsaj naznani, kje se pes nahaja.	9l8 3-3
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
| v lastni msi $ v Ljubljani $ v lastni niši?
SVVVN/VVVS
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104—43
4
11 01 2 0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vlege sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Stanje hran.
Upravno premoženje kmetske I/ • n.D /J»oT posojilnice znaša	A 4,y40./yU Z/.
viog K4,703.762-02.°™™ K20,246712-13.77-979*34-

Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-liranilničnega urada St. 828.406. — Telefon št. 185

Najboljše Izvršena
zarezana, stisnjena in navadna
strešna opeka,
opeka za zidovje itd.
rečoc in 5 Streji narcjcoo» dobi se po nizki ceni pri
Avgustu Aita, Ig-Draga.
Gimnazijski konvikt
00. benediktincev v Št. Pavlu,
krasni zdravi legi v Lavantinski dolini na Koroškem.
Javna popolna gimnazija in zasebni pripravljavni tečaj
Prospekti se lahko zahtevajo od pred-stojništva tega zavoda.	898 9—2
Zdravilnica in W vodozdravilnica
Kamnik na Kranjskem.
Krasna gorska lega, milo podnebje, ni vetrovno. Zdravi se z vodo na vse načine; šolnine in zračne kopeli; tudi z ogljikovo kislino se zdravi) % masažo, telovadbo in elektriko.	0 Zmerne cene. — Začet, sezone 15, maja, K Prospekte pošilja vodstvo.
VK
Pr. Rudolf Raabe,
zdravnik voditelj

|j,<. Domača slovenska tvrdka!
izdelovatelj orgelj
Ivan Milavec
(Goršičev učenec)
Ljubljana, Cerkvene ulice
se najuljudneje priporoča 26-11
= v izdelovanje -
novih cerkvenih orgelj.
Vs-itovrstna popravila po najnižjih cenah.
i	ti 479 104 22
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 18
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstni
duhovnike obleke
Iz trpežnega In solidnega bla|i po nizkih oenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= Izflotovljene obleki
posebno na havelake v največji kberi po najnižjih cenah
SibirltelJ anlform avstrijskega drnitra ieleialiklb uradniku
Naznanilo!
V novi lesni trgovini nasproti c. kr. državne železnice se prodaja les na drobno po spodaj zaznamovani!) 1689 ^^ cenali. ^^ 52-21
	Smreka koroška			Mect	sen koroški	
	in gorenjska			In	štajers	ki
Dllje	| i	II	III	i	n	III
Debelina	! ena cola			ena cola		
		vin.				
					vin.	
Vi	6	5	4	14	10	8
'U	8	7	6	14	10	8
4l 14	10	8	7	15	13	10
i 14	12	11	10	20	18	16
	15	14	12	24	22	19
7«	18	16	15	28	24	22
• / 14	20	18	16	40	30	26
7«	—	—	—	54	34	29
Remelnl						
It	36	32	26			
71 1J	52	45	42			
•/ 1	72	62	56			
101 lio	110	100	90			
3 B/ /10	—	16	—			
so 1 /•0		19				
Fllerl od '/, do 4/„ b. čevelj' K — 54 Traml „ 4/. „ ,0/., , „ „ -'70
JOSIP MAKOVEC
Založnik zveze c. kr.
819 12-3
avst. državnih uradnikov
slikarski in pleskarski mojster c. kr. državne železnice, si usoja slavnemu p. n. občinstvu naznaniti, da je premestil svojo obrt z Brega št. 20 v
Kolodvorske ulice št. č v Ljubljani,
ter se priporoča v najzanesljivejšo izvršitev vseh del, ki spadajo v stroko pleskarstva, lakirarstva, sobnega slikarstva in slikarstva napisov.
Specijalist za flodranje, posnemanje lesne barve in moderno === slikanje sob. =====
Zaloga vseh vrst firneža, laka in barv. j				
			n	
:	102 52-18
ilOTORI
j»
* Patent Adam
' so najcenejši gonilna moč za kmetijstvo, obrt-nije, mline in žage, katerim voda primanjkuje; čez 4000 že v rabi; kurjača ni treba, stroški 4—5
vinarjev za eno konjsko moč. Klepalnik za kose, cena 8 K za komad Nutrin, redilna štupa za živino; 1 kg.K 6 se dobi v zalogi za poljedelske stroje
Fran Zeman-a
Ljubljen*, Poijanska cesta št. 24.
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja v Ljubljani
Sv. Petra cesta štev. 2
2 52-23 Filijalka
Resljeva cesta štev. 7
priporoča
najbolje urejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov,
beležnic, črnila itd. Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih literatov, razno galanterijsko blago itd.
Nizke Gene, točna in solidna postrežba.
1FV n				mm		m.
ti w		s	mm		m	m.
jfumberško, belgijsko in savsko platno v vseh širinah, nameni prti, ssrviete, brisalke, šepni robci, šifoni in pavolnato blago.
Švicarske vezenine.
Perilo 2a opreme nevest
2a hotele in restavracije
Xrj&*po izvirnih tvornisfah cenah. ^^
Zborno blago !	Velika izbera.
Priporočam se preč. duhovščini in sl- P■ n. občinstvu v obilni obisk
y Velespoštovanjem
^nton Sarc>
Specialna trgovina
v JLjubljani, Petra cesta štev. 8. m 62-5
....................... * 1

Sedaj gld.
70
zelo znižane vozne cene v
Preje gld.
105
Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje.
Ig Ljubljane samo 70 s prosto dobro hrano že v Hamburgn
V dežele: Penn8ylvanija, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, Califor-
V Novi-Vork itd' toliko višJe> kolikor je tarifna cena P° ameriški že-
^mhbhJhhi leznici; s priznano najboljšimi pamiki družbe
Hamburg-Amerika Linie.
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 K are na moj naslov 1153 52-36	Fr. Seunig, Ljubljana, Dunajska cesta 31.

Nfliverifl 7/llo0sl	in najcenejša tvrdka za
litij V vvJU, LalUgttj naročevanie ozir. nakupovanje £
Copieev za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in mizarje
LakOV, pristnib angleških, za vo
10 VM
Emajlne prevlake, pristne, s
posodicah po '/,> '/« '/» in 1 fetf.
Jantarjeve glazure za pode.
Edino tipeino in na|lepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedilnega, brezbarv-
neg* in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapidola, pripravnega t* vsakovrstne prevlake.
Brunolina za barvanje naravnega lesa in pohištva.	288 60 -29
naročevanje ozir. nakupovanje
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv v tubah, g. dr.
Scb8r»felda.
Pimeža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega,
eajamCeno trpežnega.
Gipsa, alabasterskega in štukaturnega.
Karbolineja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih.
Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
Ustanovljeno 1. 1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1.1832.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja ===== v Ljubljani. =====
Tovarna
v • •
pecij
Ustanovljena 1888
Založnik zveze c. kr. avstr. drž. uradnikov j
n Alojzij Večaj,,
Ljubljana
Trnovo, Opekarska cesta Veliki stradon 9
priporoča sl. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo najtrpežnejsib in sicer od najmodernejših, preSanih in poljubno bar-vanih do najpriprostejših prstenih pečij različnih vzorcev, kakor; renala-■anoe, barok, gotsko, secealon itd, kakor tudi šted lnike in kruhne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah, ter je v svoji stroki popolnoma izvežban.
Ceniki franko in brezplačno.

CD
<1
Gamaše, galoše.
133552-32 Zaloga obuval
D. H. POLLAK & Co. Dunaj
9
S čim ste si ohranili tako lepe zobe
9
Enostavno z vporabo
O^oiHlnvo odlikovane kosmetiške vode
• OClUlUVtJ za zobB) ki higieniški vpliva na zobe in se dobiva v vseh boljših trgovinah v steklenicah po 1 K.
497 12-8

.	A.	4^4	4^44^44^.	L^U 4 A. 4^4
»^F	*wT r^rT	^^r^




Pri nakupovanju
— suknenega = in manufakturnega == blaga =
se opozarja na tvrdko

v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4.
196 52—16
Velika zaloga
suknenih ostankov

fr*

Trgovski pomočnik,
cl< her prodsialec, kateri ima tes^lie di peto vatli«,	9xi 2-2
sprejme se pod dobrimi pogoji v trgovino s špecerijo in železnino.
Več »e poizte pri upravn štvu tega listi
- ■
r ,
t
:■ /1
■ Š J? sm
....... ••
liijir ■■),.,. ■..„._'■	'.-v,	' '	,
• },/.•'■"->. ''	V- >■•'■■ ■
t-v	, ■ 'I
^ a •
i illtlU* nllft .'I .-lil- ri-fplm ifflHMVilH
sS;v .V-'- ' . v.M .
Iz Ljubljane v Hew Tor k
brzoparniki: „Kalser Vfllhelm II.", ..Kronprlnz Wllhelm", „Kalser Wllhelm der Grosse", „Kalserln Marla Theresla" (največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
s poštnimi parniki veliko ceneje, prosta hrana že v Bremenu.
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi Znižanja parobrodnih cen, pri meni ne povišajo cene
amerik. železnic.	,
Eduard Tavčar Kolodvorske ulice št. 35
63 30-19	nasproti stari „TIŠIerjevl" gostilni.
Tovarne za centralno kurjavo a. dr. f
Ravnateljstvo: Dunaj VIII., Piaristengasse 38. 'l\ornico: Mor. Ostrova in Hninliol/;.
Zastopstvo V Ljubljani: Tehniški biro inžener J. MIKULA, Mestni trg. 19
za
ventilacijske, sušilne in kopališke naprave
po lastnih in patentiranih sistemih, ustrezajočih vsaki potrebi, za javna industrijska in zasebna poslopja.
Izdelujejo se V Veliki množini grelni deli radiatorji, izžarivni aparati pulso-metri, injektorji, zgošeevalni lonci, iz« ločivei Vode in armature.
Specialiteta:
Izvedba sušilnih naprav za keramiško blago in opekarne.
c
T
i'
U ►
S •p«
o
4?
0 /
r t U
c
Naše nizke cene vzbujajo pozornost!
Trpežni
moški
čevlji iz usnja
z obšivkom,par S
gld. 2-80. S
Izvrstni
moški
čevlji
za zavezovati par
gld. 3*—.
Močni
moški
čižmi
(štifleti) par gld. 2-80.
Trpežni
Ženski
čevlji
za vsakdanjo rabo, par
gld. 2-50.
Zelo močni jgj
ženski s
čevlji *
za zavezovati par
gl(l. 2-80.
Izvrstni
v	1 ■
ženski
čevlji
z gumbi par
_______ _ w	_ gld. 3-
v	3R
O SitMCišfMCitCMflitMf	iitliHiHiflimf UMS
, w	Kmmmmm^M
Elegantni barvani
moški
čevlji
za zavezovati, par
gld. 3-50.
m
Barvani
Priročni jj|
moški *
čevlji H
iz jadrovine, S par	S
gld. 1-—. S
3itMtiC!litiitMii Mtlif "^MPMČTlif 1fWWl^f MtUHftfMHif^Mt' MMmmmlnm"
--MC
Elegantni jS
ženski m
[in j usnjati san dali
par
gl. 2.50 do 3.
w
P
<
M.
X
o
a
v
o
I—<
u..
©
S
Priročni
Ženski
V	1 • •
čevlji
za na ulico, par
gld. 1 30.
%
s %
salonski čevlji
par
gl<l. 1-50
Ženski	|
čevlji	S
z navskrižnimi	^
zaponami, črni	S
in barvani, par	W
gld. 2*—.	js
******** ******** ********
Najfinejši krem (mazilo) za rujava in črna obutala. Alfr.frankel kom. družba
o
CD
H
<2
N
l'b
©
u „ 0
I
preje:
502 21-7
— CHodlinška tovarna za čevlje
v Ljubljani, Špitalske ulice št. 9. --Zastopnik: A PREATONI -
Najboljše blago! Nizke cene! Karol Kavšeka naslednika
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in zaloga poljedelskih strojev LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 16.
priporočata:
pristne amerikanske kosilne stroje,
stroje za preobračanje in grabljenje mrve
iz tovarne M. C h o r m i c k iz Čikage, najboljše in najnovejše kar se jih do sedaj dobi.
Novi motorji na bencin, amerikanskega in angleškega sistema,
izdelki prve vrste za rokodelce in kmetijo.
Najnovejša vratila, mlatilnice, trijerje, čistilnice za žito in sploh vse stroje za poljedelstvo.	862 6—3
Ceniki zastonj na razpolago.
ismv ■ffltfcfto-vt«? .v	....
Zahtevajte pri nakupu
671 60-11
chicht-ovo štedilno milo
z znamko „ jelen".
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime »SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
Ono je
^ zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
r
C «1 u
iVflfl DOGflfl
mizarski mojster vJIJ ubljani, (Medjatova hiša štev. 19)
priporoča
svajo bogato
hišne oprave

Spalne ter jedilne sobe za salone.
Divane vsake vrste.
Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. r%'	lis*, o*«- lo^aao	jo.
Cenik s podobami zastonj in franko. 1564 25
1-----l
99
ANDROPOGON"
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast l«S, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo arasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (93)
Vaso I^eti-ičič-n.
v zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnk6czy, Anton Kane In Ernsf Sark v Liubljani, Rant v KranJI, in lekarna „Prl anjjelju" v Novem mestu.
_ : Preprodajalci popust.	-
Domača umetalna steklarija
Avg. Agnola v Ljubljani,MJS®
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
oerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svinoem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
cm~ s steklom z umetno slikarijo
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfiejšega
št. 50 iz. Spričalo,
|
cS	
S?	
>	
tS a	m <u
«	o
In 0U	a
	•d
©~	4)
	U
O	CU
ta	
o p.	© »4 Vi
a	
	a
v M	a •n
n	r-* >
s	a h O,
-m	O
oJ	P,
3?	d
">	
M	
O	

;
.i;
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana
tvrdka ze stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGNOLft v Ljubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
P
pr
o
N
pr
<0
m
i
Prevzema tudi vsa sfavblnska steklarska dela ter priporoča svojo izborno
zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.
927 52—40
Cunard Line
Amerika!
Vozne karte Trst=NewYork
in na vse štacije Severne Amerike
5 kron ceneje 5
nego pri vsaki konkurenčni liniji. (Sedaj Ljubljana-New York kron 135*—) s prosto hrano in pijačo ter 100 kg proste prtljage pričenši JJg" že od Ljubljane, "^fj
Prihodnji odhod iz Trsta:
Parnik Panonia 28. maja, parnik Ultonia 11. junija in pozneje vsake 14 dni.
Iz Ljubljane dan preje zvečer. Vozne karte in pojasnila pri glavni agenturi „Cunard Line". Naslov:
F. Nowy, koncesijonirani glavni agent. Ljubljana, Marijin trg št. 1.
905 4
Sezona maj do oktober (Oktober-april: zimsko zdravilišče.)
mineralna in glinasta kopel	^ Jj^ J J (Slavonija),
Postaja e kr. priv. južne železnice. Direktna zveza z Budimpešto in Dunajem Železate kopeli la kopeli v glini, temperatura vrelca 34 —50" C. marmornate, porcelanaste, zrcalne, glinaste in kopeli v barjevini. Preizkusen zdravilni uspeh pri vseh ženskih boleznih, s'abokrvnosti, revmatizmu in trganju. Udobno prirejen fango oddelek : Zadelavanje z Izredno zdravilnim daruvaraklm mineralnim glinastim blatom, s čimur se posebno pri zastarelih revniatiških boleznih in trganju kakor tudi pri zastarelih ženskih boleznih (eksudatih) dosežejo sijajni uspehi. Novo zgrajeni, elegantno opravljeni oddelek za stanovanja, kakor tudi novozgrajena bralna soba sta zvezana s kurjenim koridorjem z Ivanovimi kopeli ln fango - oddelkom. Od rimskih časov sem slovito in staroznano kopališče, v krasni dolini slavonskega srednjega pogorja, obdani od od gozdov bogatih viSav Zdraviliška poslopja sredi krasnega senčnatega parka Acetilenova plinova razsvetljava, kopališka godba, Lawo - Tennis, kegljišče, zdraviliški plest, knjižnica, zanimivi izleti v zgodovinsko znamenito in krasno okolico Krasna izprehajaliSča, ki so posebno pripravna za miru in oddiha potrebne mestjane. Popolna hrana v zdraviliškem hotelu po KO K d. razred) in 60 K (11. razred) na mesec. Postrežba najpazljivejSa in najtočnejSa. Za p. n. vojaške, državne in železniške uradnike olajšave. Pred in po seziji znatno znižane cene. Zdravnik-voditeh kopalijča dr, Fischer, poleg tega poslujeta v kraju še dva zdravnika. Prospekte in pojasnila daje rade volje
810 8-4	Ravnateljstvo zdraviliškega zakupa Daruvar
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta št. 19. * vMedjatovi hiši, v pritličju * Dunajska cesta št. 19.
i.
3.
vsprejema:
zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; zavarovanja zvonov proti poškodbi in za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji:
a) zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 50 vin., 1, 2, 3 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica" deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo; l) zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste.	28 26—11
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri vsako drugo
zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno
= varnost. ========
Svoji k svojim!
Slovenci! pristopajte k domači zavarovalnici!
i
§0" Nakup ia prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, sr.Ak, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri Jir.bajiJlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — ProM.se za vaako Irebanje. K o 1 a n t n a iivrlit.v n a r o d 11 na boril.
Iidajatelj in tdgovorni aradnik: Dr. IgsaoiJ Žitnik.
Menjarična delniška družba
„M E K C U Bu
I., Kollaili 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
•T Pojaanlla	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekalaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti ia dosego kolikor ia mogoč« viiocega obratovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 334
Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubliani.