Dva tisoč Trumanovih besed ne bo preprečilo zmage demokracije!
Leto IV
PHIHOPSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, L NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir.
NAROČNINA
Cona A: mesečna 260, četrtlena 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792,1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330 650din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU na ime: »Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo
Cena 10 lir
6 jugolir - 2.50 din
TRST petek, 19. marca 1948
Postoma plačana y gotovini Sp-:d:zione in abbon, postale
Stev. 850
Maj je zarožljal
jih skrbijo volitve v ■■ ■?*• Njihov poslanik Dunn 13 Rima pošilja v Wa-■ ™9ton poročila o možni zrnati* e fronte. Zato so pri-ntft posebno na italijansko vno ljudstvo in ga strašijo intervencijo, samo dlasovalo za De Gaspe-.J ■ Toda brez uspeha. Zato IM?0™1 ^ruman sam zurol-
Najprej je zahfgvni vzako-J.Je sPlošne vojaške obvez-.,	,zato> «da bi odgovoril na
ron'6'0 rus3co ekspanzijo v Ev-(Ta zakonski načrt precepm \on9res že osem mese-inin i 0 Pa ie — kakor de-J skoro vsak dan v kongre-, prfdelavniki ameriških fi-;ireJrWi^ s3tuVin, ki so zainte-ny mi Marshallovem pla-či», ■ zakteval, da kongres qrJ£e} ključi debato o pro-Je n’ U,.evrcyPske obnove- Dejal doma-’ da morai° biti ZDA vimi^ rno^ne> da hi lahko podre ni 6 *sv.°hodne narode v Ev-rsn«’ ?r* žemer je mislil grške ^narhofašiste.
Jcovwraj° postopati ta-je o b Z(tv° rnorai° držati svo-vttv-°r?Jene v polnem šte-ažtel je celo vrsto <po-v»n V** ^0vietske zveze, da bi sitost	^ komunistično go-
«o	Uad: srednjo in vzhod-
blni. T0P.° pohvalil zapadni jam/it6 * *.* so mu Z^A za' Poro	SV°j° voia*ko pod-
s	ie	sv°ie rožljanje
gfe	priporočilom	kon-
shanf Dm prej odobri Mar-vojntP p?flM ,w uzakoni splošno je $e 0 °bveznost. Pri tem pa jo vP?.sebno poudaril, da ima-Vresen!?6 v.Italiii rpomen, ki te r,r,Vi rne}e te države*, kajti bo Ve da bodo odločile, ali ,hsFjP".d}ralna težnja mogla atlantikd ali ne*.
nii<t°h^ Trumanov nasprot-HenruA Podpredsednik ZDA 9°Vor, • pZallace je takoj po 9ovor Kjavil’ da pomeni ta no\>e ^Jnost propada Truma-in da 9™ *za svet0.,en P°z}v za ponovno ier;z.l° "Mobilizacijo, da bi iz dr'zavnapravili policijsko
Vsega*rr pa 3e 9k»vni vzrok skrb a« Omanovega rožljanja Hji> rezultat volitev v Ita-hšhen Pu ni napravilo nika-^ posebnega vtisa.
< ruzkrinkalo ga je do
kga	gotovo je, da bojevite j-
*%*(lJn>°ra’ ^ bi imel toliko tta SVcf nosti v sebi, še nihče ioMia u’.°dkar se je druga sve-2<iif0 °Tna končala, ni izrekel. rno(nJ>a .p^dr ta govor tako rOrn j. . Hitlerjevim govore j,«. 0 le pred začetkom voj-?eij vPrrTldjal napad za osvoji-9d sveta. Iz Trumanove-govorn
So
tista l■ r? Pa se odraža tudi Osmino hitlerjanska na-«0 jj. ‘* ideologija, katere edi-8tra^,:Vo je: antikomunizem, s kom 1 Predvsem srednje sloje in 0fM v%izmom, to je bila alfa Prav e9a vseh Hitlerjevih pri-tpiti vojno. To je hkrati »ih	omega Trunvano-
>Premr1'av’ ^ da te priprave brez .	načrt posebne vrste,
»H run	e^a r^ieriški financ-
**«£?Z«™™10 ‘Mi":
je teda Srednje sloje s komu-ne*non’ ^ti malovernost in h 3e ter neizkušenost je bi-v	pognal	jih	je
Vil n klanje ter upropa-Pa j p J} *n celo dr’avo. On sam j, ^ 0r® eelo žalosten konec.
tem.Vp~ ne samo srednjemu družbe Vsem slojem človeške , Vf1 svetu ne manjka nkgn	preizkušenj	zad-
bolj kot Ameri-(>ni n„' }[Cndar pa so se tudi sfce», . * marsikaj na evrop-
*°Pejcc J°»n. p,
KernJ0*1*'/* marstmj na evrop-!?°!JOr. Tedu. Zato Trumanov ^benen' naPravii v Amei Posebnega vtisa, s^etu v Evropi in nikjer
,	V’ ClZKIMCnj
Rvrnpp^^relitja, čeprav nam
0, a
bor n:	 *	■	-..
n* napravil v Ameriki še
kjer na
■zd ^nj^govih dva tisoč be-^Unr,.-, bo moglo ustaviti ?!ie \,	€?a	pohoda	demokra-
Dnje i.e. -f vse njeqovo rož-le torej zaman!
a^a.ce solidaren w slavkaj°čimi
b 1« 1^' 18' ~ Henry Wsl-t* ’ v k?? Pre<lsedniku eindl-
n8tnešč«b J° veianJen'h 8,0
th	ncSv v tON-arni me-
Hm*,V1co- » ica1*1 ®edaJ *tavkaj0’
Sv. 0 PomJ 'H'* zagotavlja ^h," P°mof Pri zahtevah .tav^
KAKOR HITLER 1IV MUSSOLINI
ZDA HA POTI FAŠIZMA
Wallaceov odgovor Trnmann - Vedno večji vpliv vojaških krogov v ameriškem življenja * 79% vseh državnih izdatkov za vojaške namene -Branitelji miru se ne dajo ustrahovati in so gotovi končne zmage
W ASHINGTON, 18. — Včerajšnji goyor predsednika Trumana je prave ameriške demokrate in napredne elemente presenetil. Čeprav ni r.ihče napadel ZDA, nihče tudi nima tega namena in je tudi ne more napasti, vendar naenkrat tak plat zvona. V tem smišiu piše njujorški «Daily Worker», da prihaja nevarnost vojne od manjšine, ki je lakomna vojnih dob.čkov in ki obstoji iz generalov ter bankirjev. List nadaljuje, da so ravno ti ljudje krivi sedanjega razburjenja, ker so se polastili po Rooseveltovi smrti ameriške zunanje politike. S tem, da je Truman predlagal obvezno vojaško službovanje in da je državam zapadne Evrope zagotovil ameriško vojaško jamstvo, je dokazali, da pomenita Trumanova doktrina in Marshallov načrt eno in isto, in s.cer: načrt nove vojne. List zaključuje s pozivom Američanom, naj protestirajo proti Trumanovi politiki in se zberejo v tretji stranki okoli Wallacea.
Tudi list «PM» poudarja, da se ni v zadnjem času zgodilo nič posebnega, kar. bi otežilo mednarodni položaj, in da ,ie zaradi tega nesmiselno, da Truman mobilizira ameriško ljudstvo zaradi samih domnev o morebitnem izidu italijanskih volitev. List poziva ZDA, na se rajši sporazumejo s Sovjetsko zvezo.
Iz New Yorka poročajo, da bo. Wallace danes odgovoril Trumanu in da bodo njegov govor oddajali po radiu.
Pariška «Humanite» opozarja, da istočasnost podpisa bruseljske pogodbe In Trumanovega govora ni slučajna. Zapadni blok .je že postal atlantski blok in crodje, ki priznava ZDA pravico vmešavanja v Evropi. Zato označuje ameriško zunanje ministrstvo predstavnike zapadnih držav kot ameriške sate-l:te, ki morajo slepo izpolniti ukaze glede svoje zunanje in notranje politike. ZDA uporabljajo isto politiko, kot sta jo. uporabljali Hit-
ler in Mussolini; sedaj prihajajo z grožnjami, nato se dobrikajo, zopet govorijo o komunistični nevarnosti in po vojnohujskaški kampanji prihajajo zopet na dan s pomirjevalnimi besedami. Prav tako sta delala Hitler in Mussolini., toda kljub vsemu temu bodo branitelji miru ohranili hladno kri. — List «Ordre» je mnenja, da je nujno potreben sestanek med Stalinom in Trumanom, ki bo odstranil vojno nevarnost-
Medtem je predsednik Truman govoril zopet na banketu društva »Sinov sv. Patrika*. Tudi v tem govoru je napadel Sovjetsko, zvezo zaradi njene pravice veta in obljubil, da bedo delegati ZZDA v Mali skupščini skušali »ojačiti mehanizem OZN* na ta način, da bo pravica veta omejena.
Kot protiutež vzhodnim demokratičnim državam, pa je pokazal na »Sodelovanje* 16 držav in na pravkar sklenjeni voješki pakt v Bruslju, v korist katerega so ZDA pripravljene prevzeti nove obveznosti.
AmeriSki napredni politični krogi se ne čudijo sedanjemu toku Trumanove in Marshallove politike. V tem pogledu kritizirajo stalno pronicanje vojaških osebnosti na važna vladna mesto, ki so jih prej zavzemali v prvi vrsti civilisti. Tako poudarjajo razni listi, da ima ameriško zunanje ministrstvo v službi okoli 50 visokih častnikov vojske in mornarice, ki imajo v ro-keh najvažnejše položaje. Ti ljudje vodijo ameriško zunanjo politiko, k! Je nevarna zmes vojnega hujskanja in diplomacije.
Tako piše vojaški kritik lista «New York Times*, ki je drugače znan po svojem protisovjetskem stališču, da je vedno bolj naraščajoči vpliv vojaških krogov v ameriškem življenju nevaren za demokratične svoboščine. Neki drugi list pripominja, da gre 79% državnih
Pomoč maršala Tita
družinam ponesrečenih rudarjev
Požrtvovalnost ljudstva pri rešilni akciji ~ Pri nesreči je zgubilo življenje 71 delavcev
LABIN, 18. — V zvez; s težko nesrečo, ki se je pripetila v Raši, so izdali sledeče uradno poročilo: V raškem premogovniku v Labinu se je pripetiva 14. t. m. ob 6. zjutraj huda nesreča zaradi eksplozije. Pri tem je zgubilo življenje 71 rudarjev. Usoda drugih 10 rudarjev je še negotova. Pri nesreči je bilo več rudarjev teže ali laže ranjenih.
Takoj po eksploziji Je ravnateljstvo rudn.ka sporazumno z ministrstvom za rudnike pod vzelo rešilno ekcijo. Na kraj nesreče so takoj pršil minister za rudnike Andrejev, minister za javna dela Arsov, hrvatski notranji minister Krečič, namestnik ministra za rudnike Popovič, tajnik glavnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije Božičevih in krugi.
Imenova.i so posebno komisijo, ki bo raziskala vzroke nesreče. Maršal Tito je določil za vsako oškodovano družino pomoč 50.000 dinarjev in 3000 dinarjev za vsakega otroka, ki Je ostal sirota in ki ni še sposoben za delo.
Tanjug zanikuje vest agencije «United Press*, da je pri nesreč! zgubilo življenje 170 rudarjev. Na podlagi poizvedovanj na licu mesta se je zvedelo, da so mrtvi po večini domačini in da med njimi ni delavcev Tržaškega ozemlja. Vse prebivalstvo je skupno z delavci in ostalimi požrtvovalno sodelovalo pri rešilni ekcijl in ranjence so takoj odpeljali v bližnje 'bolnice.
Prebivalstvo Raše se ob tej nesreči spominja tudi tragične eksplozije v tamkajšnjem rudniku, ki je nastala 28. februarja 1940, ko je v podzemeljskih rovih zgubilo življenje nad 350 rudarjev.
Trgovinska pogajanla med FLRJ In Angll.'o
LONDON, 18. — Angleški trgo-v.naki minister tVilson. dar.es v zbornici izjavil: »Nimam nič novega Izjaviti glede angleško -jugoslovanskega trgovinskega dogovora. Upam pa, da bo megeče skleniti dogovor pred Veliko nočjo.
Demokratična vofska obstreljevala Komotini
ATENE, 18. — Radio »Svobodna Grčija* poroča o celi vrsti uspelih operacij demekratične vojske v Makedoniji in Egeju. Edinice demokratične vojske so osvobodile več vasi. V noči od 16. na 17. marca so edinice te vojske s topovi obatrdjevala vrjiške cbj-kte v mestu Xanti in Komctinl ter Izstrelil« nad 300 topov**’b ?ra.net.
Sophulis je podpisal zakon, ki določa splošno civilno mobilizacijo meških in žensk po vsej državi.
VARŠAVA, 18.	— Ministrski
predsednik in glavni tajnik poljske socialistične stranke Cjrankie-vvicz je sporočil, da se bosta v kratkem poljska delavska in socialistična stranka združili, da se tako utrdi enotnost delavskega razreda.
2ENEVA, 18. — Ob prihodu iz Moskve so člani švicarske trgovinske delegacije izjavili, da so v sredo podpisali v Moskvi trgovinski dogovor med obema državama in d« da bodo danes objavili uradno poročilo.
davkov za vojne namene ali vsaj v namene, fc; so tesno združeni z vojno, Publicist William Evjue piše v listu «Madison Capital Times*, da predstavlja najnovejše zavezništvo med ameriškimi velikimi monopoli ;n ameriškim militarizmom neke vrste; ((ustvarjajoči se fašizem*, na katerega ne polaga zaradi gonje proti komunistom nihče pažnje. Imenovani publicist še poudarja, da troši vojska tedensko 6 milijonov dolarjev za jutranji program v radiu, to je v času, ko je večina mož na delu. Na posebno vprašanje zakaj vse to, so vojaške oblasti od-govofile, da je njihov namen prepričat; v prvi vrsti žene, nakar bodo one vplivale na svoje može.
Fierlinger predsednik
socialdemokratične stranke
PRAGA, 18. — Iz Prage poročajo, da je predsednik social-demokratic-ne stranke Laušman podal ostavko na svoje mesto v stranki in da je predlagal za naslednika Fierlinger-ja, prejšnjega predsednika stranke in sedanjega ministra za industrijo. Laušman je svoj odstop utemeljil z besedami, da Je potrebno, da v trenutku ko stopi češkoslovaška socialistična stranka v trajno sodelovanje s komunistično stranko, pride ta sprememba do simboličnega izraza tudi pri vodstvu stranke.
Izvršilni odbor je sprejel Laušma-novo izjavo na znanje in je nadalje sklenil, da je treba navesti tesno sodelovanje s poljsko socialistično stranko.
Predsedništvo centralne zveze sindikatov je izdalo proglas na vse češkoslovaško delavstvo, v katerem ga poziva, naj izvede vse priprave za izvedbo dveletke. Hkrati naznanja, da bo 28. oktober češkoslovaški narodni praznik, in da naj vse tovafne povečajo svoje delovne načrte, ki so prvi pogoj za uresničenje dveletnega načrta do 28. oktobra.
REZULTAT PONIŽEVALNEGA UKAZA ŠT. 75
Za sio venske priimke ne bomo nikogar prositiI
Dne 10. t. m. je potekel rok za vlaganje prošenj za spremembo slovenskth nasilno poitalijančenih pflimkov v prvotno obliko na temelju ukaza okupacijske vojaške uprave štev. 75. Včeraj pa je predsednik cone dr. Gino Palutan objavil rezultat tega poniževalnega ukaza: vloženih in ugodno rešenih prošenj za spremembo poitalijančenih priimkov reci in piši 424.
Pregledali smo uradne liste, v katerih so bili objavljeni dekreti o ponovno spremenjenih priimkih, in ugotovili, da je med njimi sorazmerno zelo mnogo priimkov kot so: Muellner, Walderstein, Liebl, Schaffer, Renner, Donner-sberg, Vegschaider, Waiglein itd. Siovenška imaoa pa kot na primer : Primožič, Ferletlč, Tomšič, Ivančič itd. pa so v uradnem listu
PRIJATELJSKA POGODBA MED ZSSR IN BOLGARIJO — DRUGA OBLETNICA JUGOSLOVANSKO-POLJSKE POGODBE, KI JE KAKOR OSTALE POGODBE
MED DRŽAVAMI LJUDSKE DEMOKRACIJE MOČNO
MIRU IN NEODVISNOSTI
MOSKVA, 18. — Moskovski radio poroča, da so danes v Moskvi podpisali med Sovjetsko zvezo in Bolgarijo pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči.
BEOGRAD, 18. — Ob drugi obletnici podpisa prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Poljsko je priredil jugoslovanski zunanji minister Stanoje Simič slovesen sprejem. Pri napitnici je Stanotfe S.mič med drugim poudaril, da so narodi obeh držav sprejeli pred dvema letoma podpis te pogodbe z velikim navdušenjeip. Drugače pa tudi ni moglo biti, ker predstavlja ta pogodba to, kar čutijo narodi obeh držav, ki so dokazali med vojno svojo ljubezen do svobode. V tej pogodbi se uradno potrjuje, kar je že dejansko obstojalo, kar se je uresničilo v osvobodilni vojni in kar se je napravilo na poti neodvisnosti in mirnega razvoja obeh držav.
Govoril je nato o uspehih, ki so jih narodi obeh držav dosegli v teh dveh letih z medsebojnim sodelovanjem ter s sodelovanjem z ostalimi demokratičnimi narodi sveta. Dejanja so pokazala, da je bilo potrebno sklicati zadnjo konferenco treh zunanjih ministrov v Pragi zaradi vo.inohujskaške politike nekaterih držav, ki hočejo napraviti iz
oooooooooooooooooooooo
MadžarsktHugoslovanskl trgovinski dogovor
BEOGRAD, 18. — V Budimpešti so podpisali med Jugoslavijo :n Madžarsko dogovor, ki ureja za eno leto izmenjavo blaga. Na podlagi tega dogovora bo izvažala Jugoslavija v Madžarsko les, železno rudo in druge surovine, Madžarska pa bo izvažala v Jugoslavijo kovinske predmete in električni material, kakor tudi stroje in kemične izdelke.
zapadne Nemčije orod|je predvsem protislovanskim državam, kjer vlada ljudska demokracija.
Omenil je nato gospodarsko sodelovanje, ki se vedno bolj utrjuje, in ravno tako kulturno sodelovanje.
Odgovoril je poljski poslanik
OROŽJE V OBRAMBI
Blerutu brzojavko, v kateri poudarja, da je podpisana pogodba orodje miru in evropske varnosti.
Predsednik Bierut je v svoji brzojavki poudaril, da bodo narodi obeh držav nadaljevali v duhu odkritega prijateljstva skupno pot napredka In ohranitve miru. Brzojavke so si izmenjali tudi maršal Tito in Cy-rapkietvicz ter zunanja ministra Simič in Modzelevski.
Ura teče, nič ne reče...
Wende, ki je poudaril vedno tesnejše sodelovanje med narodi obeh držav na vseh področjih in Je zaključil: Dokončno se hočemo rešiti vsega, kar je ostalo od mednarodnega imperializma. Borili se bomo vedno za utrditev osnovnih načel, na katerih sloni bistvo miru in mednarodnega sodelovanja.
Dr. Ribar je poslal predsedniku
BREZVESTNA
z življenjem milijonov ljudi
ORGANIZATORJI „SVETE ALIANSE1* NAJ VEDO, DA BODO 5VO. BODOLJUBNI NARODI RAZBILI VSE POIZKUSE ZASUŽNJENJA
»Novoje Vremja* piše, da predstavlja politika delitve Nemčije, ki jo vodijo washingtonski in londonski vladni krogi, sestavni del širšega programa za razdelitev Evrope na splošno. Bistvo tega programa za razdelitev je Marshallov načrt, ki so ga pozneje spopolnili z britanskim načrtom za »zapadno zvezo*.
Marshallov načrt je program za l>opolno zasužnjenje držav zapadne Evrope. Na podlagi britanskega načrta se zapadni amerikani-zirani Nemčiji daje častno mesto kot strategični in gospodarski postojanki te zveze. Britanski in ameriški reakcionarni tisk odkrito izjavlja, da ima z&padna zveza služiti kot jez proti širjenju idej komunizma in ljudske demokracije. Vprašanje »notranjega napada* je bilo nalašč izmišljeno, da se prepreči vsak poizkus izvajanja ljudske volje. ZDA pa bodo imele vlogo porok« reakcionarnim' režimom, tako da bodo vedno pripravljene na vojaške akcije proti evropskim narodom. Zato je britanski načrt tako pri srcu reakcionarnim klikam, ki so sedaj na oblasti v Franciji in Italiji. Zapadna zveza predvideva tudi vključitev v svoje vrste o-stankov fašizma, kakor sta Španija in Portugalska. V bistvu je zapadni blok vojaški blok zapad-n'h držav pod vodstvom ZDA in
je naperjen proti vzhodni Evropi, to je proti Sovjetski zvezi in novim ljudskim demokracijam. Zato je Sovjetska zveza v svoji noti izjavila, da londonski sklepi ne bodo mogli imeti zakonite veljave.
Sovražniki mednarodnega sodelovanja so nekaj časa skrivali svoje prave načrte in so se izgovarjali z nekako nepopustljivostjo Sovjetske zveze. Ko pa je .predsednik Truman pred letom dni javno proglasil svojo doktrino za svetovno nadvlado ZDA in za protikomunistično križarsko vojno, to je proti vsem naprednim in demokratičnim silam, je postala njihova hinavščina jasna. Anglo-ameriška politika v Evropi je prava zarota proti življenjskim interesom miroljubnih narodov v Evropi in v vsem svetu. Politika delitve Evrope ima svoj Izvor v slepem sovraštvu proti silam demokracije, napredka in socialne pravičnosti, Ima svoj izvor v strahu, da ne bi narodi prevzeli sami odgovornosti za svoja dejanj«. Toda strah in sovraštvo proti napredku sta slaba svetovalca. Organizatorji nove «svete alianse* si bi morali zapomniti, da je danes evropski položaj bistveno drugačen, kakor Je bil za časa dunajskega kongresa. Metternichova oblast je propadla pod napadi naprednih sil prejš-
njega stoletja. Njene ostanke je porušil plamen revolucije leta 1848, katere stoletnica se sedaj proslavlja v vseh naprednih državah. Danes je več ko polovica Evrope odvzeta pogubnemu vladanju reakcije in njenim pristašem. Ustanovitev zapadne zveze proti državam vzhodne Evrope deli zaradi tega Evropo v dva tabora in bo še poostrila socialna nasprotstva v kapitalističnih državah. Toda črta ločnica bo znala potekati drugod, kakor tam, koder jo mislijo pobudniki zapadne zveze začrtati. Oni pozabljajo, da Evropa ni zemljepisni izraz ali skupno ime, ki naj označi ducat ameriških vojaških oporišč. Evropa je predvsem skupnost narodov, ki bivajo na tem starem svetu, ki je zibelka civilizacije.
Cim bolj se imperialistom mudi pri izvajanju njihovih načrtov, tem jasneje vidijo ljudske množice, da je tudi za njih nemogoče nadaljnje odlašanje. Ponovno kakor pred drugo svetovno vojno smo priča brezvestni igri, ki se igra z življenjem milijonov ljudi. Toda sedaj so tl milijoni ljudi oboroženi z vse drugačnimi izkušnjami, ber so preživeli dve svetovni vojni. Danes so se narodi kakor imperialisti od zgodovine mnogo naučili. Zato krepijo svoje sile, da razbijejo poizkuse podjarmljenja sveta.
ČSR in Bolgarija
bosta sklenili prijateljsko pogodbo
PRAGA, 18. —Namestnik češkoslovaškega zunanjega ministra Clementis je bil imenovan za častnega meščana v Kladnem in je ob tej priliki imel govor, v katerem je izjavil, da mednarodna reakcija ni ves čas po padcu nacizma tako napadala CSR kakor danes. Pri gonji proti CSR sodelujejo tudi odgovorni predstavniki tistih držav, ki hočejo razdeliti svet v dva nasprotna tabora. Ker tuji reakciji ni uspelo pritegniti CSR v sistem ameriške »pomoči*, je uvedla na podlagi Marshallovega načrta druge metode.
Dr. Clementis je nato poudaril razliko politike imperialistov pod vodstvom ZDA od miroljubne politike slovanskih narodov z ljudsko demokracijo pod vodstvom Sovjetske zveze. Dr. Clementis je nato izjavil, da ameriške okupacijske oblasti podpirajo revizionistično gonjo nemškega tiska. Končno je napovedal, da bodo prihodnji mesec sklenili pogodbo o prijateljstvu in vzajemni pomoči z Bolgarijo.
Za Trumanom Forresfal...
W ASHINGTON, 18. — Ameriški minister za obrambo Forrestal je podal v senatorski komisiji za vojsko svoje poročilo. Podprl je Trumanove zahteve za ojačenje vojske, mornarice in letalstva, za obvezno vojaško službo, za uspešno civilno obrambo, zaščito proti zračnim napadom ter za indus;rijsko mobilizacijo in znanstvena raziskovanja. Sledila so številna vojnohujskaška vprašanja senatorjev. Na vprašanje senatorja Morsa, če imajo ZDA zedostno vojsko, ki bi lahko ustavila napredovanje sovjetske vojske, je Forrestal odgovoril, da ZDA trenutno nimajo zadostnih sil za borbo proti Sovjetski zvezi. Senatorju Bardu pa je dejel, da Šteje po njegovem mnenju sovjetska vojska 100 divizij, njenih vzhodnih zaveznic pa 75 divizij.
V Clevelandu je republikanski predsedniški kandidat Stassen še presegel Trumana in izjavil, da bi bilo treba postaviti komunistično stranko izven zakona in to v vseh državah, ki »ljubijo svobodo*, kakor tudi, da bi bilo treba ukiniti izvoz strojev v Sovjetsko zvezo.
pisana seveda brez strešic:. Primožič, Ferletlč itd. To pomeni, da je število Slovencev, ki so se pokorili ukazu štev. 75, mnogo manjše od 424, tistim pa, ki so to storil; in ki imajo v svojih priimkih kakšen č, š ali ž, pa tega sploh niso upoštevali, kar pomeni novo ponižanje, kajti to prav gotovo ni izvršeno po pomoti (saj se še vedno spominjamo, kako so se v «Piccolu» uradniki tržaškega a na graf sk ega urada pridušali: «L’ufficio aoagrafico non segnč mal pipe*, ker dobro vemo, da so s tem duhom prežeti uradniki še vedno na svojih mestih in okupacijski upravi zelo prav pridejo.
Seveda je predsednik cone dr. Gino Palutan ob branju svojega poročila v isti sapi pristavil, da je bilo pod fašizmon vloženo nič manj kot 17.093 prošenj za poitalijančenje priimkov na temelju zloglasnega kraljevega zakona iz leta 1926 (kakšne prošnje in kako so se oddajale — se še vsi prav dobro sparinjamo), pri tem pa gospod predsednik ni povedal števila dekretiranih italijanizacij naših priimkov (brez »prošenj*). S tem je pač hotel poudariti (in to bodo prav gotovo poudarjali tudi vsi fašistični tržaški listi), da od teh silnih tisočev nosilcev poitalir Jančenlh priimkov le 424 ni bilo zadovoljno s svojimi poitalijančenimi priimki.
Konkretneje rečeno: S to primerjavo 17.093 proti 424 je hotel pač dr. Gino Palutan po v"’ati: Glej, vsi trSaSki Slovenci iz . .esta in okolice, Svetoivančani in Ske-denjci, Lonjerci in Barkovljani, Openci in Bazovci, Padriiani in Gropajci, Trebenci in Križani, Kontovelci in Prosetani Nabre-Zinci in Sempolajci, DevmCani in Stivanci, Ricmanjci in Dolincl itd. itd. — vsi so zadovoljni in prezadovoljni s svojimi poitalijan-
čenimi priimki in — mar se je sploh, izplačalo izdajati ukaz? in kako zelo smo imeli prav, da nismo tistega znamenitega- zakona iz leta 1926 razveljavim Razmerje 17.093 : 424 je ' najboljši dokaz!
Toda varate se, gospodje conški predsednik in tisti, ki ste ga postavili in katerih voljo izpolnjuje! Zadeva je v resnici povsem drugačna!
Razmerje 17.093 : 424 je zgolj dokaz, da se mi Slovenci nočemo poniževati in sedanje oblastnike v Trstu, ki so prišli sedem in osem in še več tisoč kilometrov daleč izdajat nam svoje «demokratične» ukaze, prositi, da bi smeli nositi svoje lastne ob svojem rojstva pridobljene priimke.
Razmerje 17.093 : 424 je le dokaz, da je ogromna večina Slovencev tako zavedna, da je plebiscitarno potrdila našo zahtevo, da se zakon iz leta 1926 s posebnim nkazom razveljavi tako, da se z njim razveljavijo vsi na temelju njegovih določb izdani dekreti in Slovencem omogoči brez poniževalnih prošenj nositi zopet njihove lastne slovenske priimke. Kdor pa hoče zadržati poitalijančeni priimek, tisti in le tisti naj vloži prošnjo.
To nam torej pove razmerje 17.093 : 424. In ta rezultat poniževalnega ukaza štev. 75 naj gen. Gaither upošteva in tako plebiscitarno izraženo ogorčenje naših ljudi nad poniževalnim vlaganjem prošenj smatra kot soglasno zahtevo Slovencev, da omenjeni zakon končnoveljavno razveljavi.
m ženam irsla In nzemlla
Resolucija ustanovnega kongresa ASJŽZ Tržaškega ozemlja
Ustanovni kongres ASIZZ Tržaškega ozemlja upoštevajoč materialne in moralne žrtve osvobodilne borbe in v prepričanju, da izraža voljo demokratičnih žena Tržaškega ozemlja, poziva vse , italijanske in slovensk-i žene v borbo za uresničenje ženskih zahtev, za zaščito otrok, za obrambo družins in za ohranitev demokratičnih svoboščin.
Kongres protestira, ker anglo-amer.ške oblasti niso dovolile 30. novembra 191,7 manifestacije za mir in prav tako tudi ne praznovanje mednarodnega ženskega priznika na javnem trgu in so razen tvga zabranile tujim delegacijam udeležbo na ustanovnem kongresu, in ugotavlja, da vojaška uprava ovira na vse načine razvoj tukajšnjega demokratičnega gibanja. Njena prav posebna skrb pa je podpirati policijski teror proti demokratičnim organizacijam, kar še pospešuje delo vseh tistih, ki hujskajo s sovraštvom in z nesramnimi lažmi na novo vojno, in se na vse na-č.ne trudi, da bi preprečila izvajanje določb mirovne pogodbe ter tako podaljšala v nedogled sporazumno z imperialističnimi načrti bivanje angleških in ameriških čtrt v Trstu. Vse to bi seveda pripomoglo- k izvedbi imperialističnega načrta, da bi postal Trst vojno oporišče, ki bi predstavljalo večno grožnjo za demokratične države.
Kongres obsoja:
a) neprestano višanje oen življenjskim potrebščinam, za nabavo kitsrih so plače in mezde prenizke;
b) povečanje števila brezposelnih, med katerimi so delavci in delavke vseh kategorij; ukaz št. 109 pa cllo legalizira odpustitve;
oj nestalnost valute, ki ima za posledico špekulacijo na črni borzi, kar še otežkoča. že tako težek položaj;
d) pomanjkanje stanovanj, zaradi čtsar je večina družin prisiljena živeti v neprimernih stanovanjih in prostorih;
e) pokvarjenost mladoletnih in Šarjenju prostitucije, ki izvirata iz težkega gospodarskega položaja, predstavljata veliko rano in pospešujeta širjenje raznih bolezni.
Kongres smatra, da je prav kolonialna politika, ki jo vodijo tukajšnje odgovorne obllsti, najbolj odgovorna za vso te stvari.
Kongrts poziva ose žene vseh socialnih slojev, ki pripadajo kakršni koli politični stranki in veroizpovedi bodisi Italijanke ali Slovenke, da se skupno borijo in zahtevajo:
spoštovanje tniromie pogodbe;
sestavo vlade, ki bi izražala in zagotovila interese ljudstva;
da se končno pr;pO\ye vojnim hujskačem in prox>okatorjem u-st var jati iz Tržaškega ozemlja središče nereda' in -provokacij;
ustanovitev enotne demokratične ženske fronte;
da se doseže sindikalna enotnost;
bratstvo med Italijani in Slovenci;
da se prepreči uničevanje našega gospodarstva in naše industrije;
da se zagotovi vsem delo bi boljši življenjski pogoji; da se preprečijo odpustitvi; da se odpravi špekulacija in črna borza;
da se uvede pravilna otroška vzgoja.
Kongres ugotavlja, da se ne more govoriti o demokraciji, kjer žene nimajo enakih pravio, in izjavlja, da morajo žtne aktivno delovati: v političnem življenju, ker so interesi njihovih otrok fn družin interesi vsega ljudstva-Ker so žene na ozemlju, M ga uprt vi ja Jugoslovanska armada, že dosegle enakopravnost, zahteva kongres, da se na anglo-ame-rišfcem ozemlju:
a) vsem ženam prizna pravica do dela, ki je porok za boljše žftv Ijenje in fci brani družinsko iio-Ijenje;
b) da se priznajo tudi na tem ozemlju ženi enake pravloe kot možu: za enako delo naj prejema enako plačilo, da i ms pravico do aktivnega ali pasivnega voli vnega glasu, da ima prost dostop v vse službe in da uživa socialno zavarovanje;
c) da se ukine položaj manjvrednosti zaradi narodnosti, spola ali veroizpovedi;
d) da se dovoli žentm pravica svobodnega razvoja vzgojnih, kulturnih in socialnih organizacij;
eJ da se še prav posebno, čuvajo interesi matere in otroka in da se prizna enakopravnost staršev do otrok;
f) da se priana gospodinji položaj d-lavke z vs-emt koristmi, ki iz tega izhajajo;
gl da se zagotovi svoboden razvoj posameznim narodnostim in kot prvo pouk v materinem jeziku;
h) da se zagotovi podpora vojnim in delovnim invalidom in družinam kakor tudi sirotam, dokler ne dosežejo polnoletnosti.
Prav posebno pa pozdravlja kongres vse herojske demokratične žene Grčije, Španije, Kitajsko in vseh kolonialnih dežel v berbi za njihovo neodvisnost in napredek ter poziva vse demokratične žene Tržaškega ozemlja, da se združijo o enotno fronto žena, fci bo glavna osnova v nadaljnji borbi za dosego pravio žena.
ASIZZ Tržaškega ozemlja, ki je sprejel program mednarodno zveze demokratičnih žena, se pridružuje borbi vseh dcmokratčnih žena sveta v obrambi pravio in »s boljše življenje.
PRIMORSKI DNEVNIK
19. marca IMS
Kaj fe temu vzrok?
Odgovor.) naj okupacijska uprava
Odbor za proslam 1. maja 1948 v Trstu je letos ie zgodaj pričel z delom z namenom\, da bi bil ta praznik delovnega ljudstva Cim sija jneje proslavljen.
Prireditveni odbori so pričeli z Zbiranjem potrebnega materiala, telovadci mesta in podeželja so pričeli z redno vadbo in vse je potekalo in poteka v najleplem redu.
Odbor je hotel tudi v začetku tega meseca nalepiti po mestu lepake za proslavo tega dne in je zaradi tega oddal vojaiki upravi prošnjo, da bi za to dobil dovoljenje. Proinja je bila vložena 27. februarja. Odbor je vedel, da mora vsaj 8 dni pred nalepijefljem imenovanih lepakov oddati prošnjo, kar je tudi naredil. Toda minilo je osem dni, minilo je Šestnajst In tudi dvajset dni, toda odgovora Se ni od nikoder. Kaj je temu vzrok? Lahko pat sklepamot da hoče vojaSka uprava tavlačevati razobeSeftje lepakov in s tem Škodovati proslavi 1. maja.
Toda tudi ti koraki vojaSke upra,-D8 ne bodo ustavili zagona demokratičnih ljudstvih mnoiic, ki se bodo s podvojeno silo vrgle na delo in premagale vse ovire.
Prvi maj bo kljub temu največji in najlepsi praznik demokratičnih ljudskih mnoiic Tržaškega ozemlja.
Piratstvo in gusarstvo na Jadranu...
Ne verjamete? Pa je le gola resnica 1
Zgodil se je primer, da se je Tone vtihotapil na njivo Janezaf si nazel rumenega »itn, ga naloiti na voz in hotel odpeljati na bližnji trg. Budni Janez je Toneta zapazil, mu žito odvzel, pa Se kako gorko povedal. C e ste *kunStni», pa razsodite pravdol
Da ima prav Janez? Hm! Nisem dovolj Salomona, da bi brez nadaljnjega pritrdil.
Več glav, ved pameti; tako so vsaj včasih pravili.
So pa možgani nekaterih, kakor na pr. «Prav-ta-zadnje» in drugih raznih tGlasov», ki trde, da ima prav Tone, ki trdi, da je tudi on Človek, da mora tudi on liveti, da je tudi on adejmokrast» (ali kako se je te izrazil!).
Ze do tu je vsa zadeva močno zavita. K temu pa se pridružuje Se značilnost nekakih zakonov, ki niso uvedeni prav nikjer na tem svetu razen tam nekje ob istrskih obalah. In ti zakoni vam vedo povedati o kraji rib v teritorialnih vodah, ki da je zabranjena, ki se kaznuje z globo do 50.000 lir, če pa to ne paboljSa tatu, ga čaka te odvzem orodja itd. Brrl pa Se streljanje z mitro in celo po noči, ko lahko koga nehote zadeneš; Mar ni vse to pravo pravcato piratstvo in gusarstvo? Seveda, samo v primeru, da se dogodi ob divjih istrskih obalah■ kajti ko napravijo kaj takega na nasprotni obali Jadrana, potem se tak dogodek imenuje — zakonito dejanje! Mar niso pravični možgani «Prav-ta-zadnje» in raznih s.Glasov», ali kakor jim tudi pravijo «Ultimissime» in «Voce li-bera».
Sploh so tim v istrskih diunglah
kaj čudni ljudje doma! Ko raziskujejo možgani tPrav-ta-zadtije» in raznih drugih «Glasovr> te kraje, ti najdejo prava čudesa! Pomislite: živilske nakaznice so tam uvedene. Pa Se celo ta revne ljudi! Neverjetno, pa resnično!
Zanimivost svoje vrste je tudi ta) da pomrjejo naenkrat vsi ljudje od gladu, tako) naslednjega dne so pa vsi sivi in strahovito preganjani od lastnih oblasti. Kajti tam si dovoljujejo imeti celo rasne oblasti!
Molgani «Prav-ta-zadnje» in raznih «Glasov* se mnogo trudijo, da bi kulturnemu svetu povsem odkrili te čudne kraje, za kar so tudi opremljeni s posebnimi tehničnimi napravami, menda mikroskopi ali s čim. Odkrili so namreč v nekem gnezdu kar celo armado vojakovt menda 3000 ali kaj.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Prva seja izvršilnega odbira ASIZZ
Odobritev resolucije ~ Načrt o bodočem delu komisij ~ Sožalna brzojavka družinam ponesrečencev v Baši
Včeraj popoldne Je bila prva seja '.zvrtilnega odbora AI2Z, na kateri so vse navaoče odobrile resolucijo, ki Jo je izglasoval ustanovni kon-kfes AS 12Z
Kot druga točka dnevnega je bil pregled dela, ki so ga izvršili fazni sektorji in okraji ob kongresu. Izvršilni odbor je sprejel predlog, da se pošlje finančni komisiji, ki Je s svojim neumornim delom zelo prispevala h kritju vseh stroikov za kongres, prav posebno pohvala
Nato Je preč.tala tov. tajnica poročilo, ki obsega načrt o bodočem delu raznih komisij, ki bodo morale uresničiti vse od kongresa zadane na.oge. Te komisije so: komisija za tisk in propagando, komisija za materinstvo In zažčito otrok, Komisija za vse aene - delavke, in finančna komisija; razen tega ie zastopstvo za Rdeči križ in za pionirje. Izvoljene 50 bile tudi tovarišice, ki bodo odgovorne za delo teh komisij m zastopstev.
Kot naslednja točka je bil pregled raznih nalog, ki jih morajo žene izvršiti sedaj, ko se je kongres končal. Kot prva najvažnejša nar loga je organizacija raznih konferenc po vseh okrajih, na katerih naj bi se populariziralo delo ustanovnega kongresa ASIZZ, da bi tako žene obvestili o delu in nalogah, ki jih čakajo v prihodnosti. Tudi ob proslavi svetovnega mladinskega tedna bodo Sene kot vedno pomagale mladini, da bo teden res lepo uspeL Ob obletnici Španske revolucije, ki bo 14. aprila, bodo žene dostojno praznovale ta dan in priredile kulturno prireditev v počastitev vseh španskih demokratov, ki se mofajo Se danes boriti za svojo svobodo. Ker bo v kratkem tudi kongres partizanov, se morajo vse tržaške žene mobilizirati in ponest; v čim večjem Številu pozdrave partizanom ter tako pokazati svetu, da cenijo žrtve teh najhra-brejžih borcev, ki so osvobodili naše ozemlje in gre torej njim zasluga, da Sedamo ml danes svoje demokratične organizacije.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Pionirji bodo pokazali kaj znalo
Pionirji Tržaškega ozemlja se te več tednov z velikim veseljem pripravljajo za nastope, ki jih bodo imeli v bližnjih dneh. Vse pionirske družine j« vadijo v petju svoje himne, ki jo je zanje zložil tov. Marinčič Ivo in uglasbil naš znani komponist tov. Venturini Franc.
Nastopi bodo na sledečjh krajih:
S soboto 20. t. m. ob 18 bodo imeli v Boljuncu nastop pionirji iz Ricmanj, Boršta, Prebenka in Bo-Ijunca.
V nedeljo tl. t. m. ob 16 v dvorani v ul. Contj 11, kjer bodo nastopili pionirji iz Dijaškega doma, krožka Tomažič in iz Rocola, ki imajo celo svoj tamburaški zbor.
Isti dan nastopijo pri Sv. Ivanu ob 16, kjer bodo nastopili pionirji Ut Lonjerja, Podlonjerja in Bazovice. Ob isti uri bodo nastopili v Sv. Križu pionirji s Proseka, Nabrežine in Saleža. Tudi v nedeljo ob n pa bodo nastop‘1% na Opčinah pionirji iz Gropade, Piščancev in Repna, kateri imajo svojo malo godbo na pihala.
Kot zadnji bodo nastopili v torek ts t. m. ob n pionirji iz Plavi) in Cerejev v Plavjah, ter v Božičih italijanski pionirji iz Camporov in Krevatinov. .
Italijanski pionirji bodo nastopili tudi v nedeljo tl. t. m. ob 16 na Kolonji in sicer iz krožkov Pe-rossa in Dugolin.
Vabimo vse prijatelje mladine, da se udeležijo teh nastopov, "kjer jim bodo najmlajši prvič zapeli svojo novo himno.
F/ZKULTURA
Kilo bo zmagovalec Jcmanjskep pokala"?
Danes bodo vsepovsod športne prireditve. Najzanimivejša bo tekma v hoji Trst - Ricmanje. Nekaj nogometnih tekem, tekme v košarki in v metn v koš ter izletniška tekma v hoji ekip
Danes se bo torej odločilo, komu bo pripadal «Ricman;skl pokal«. Več ekip se bo borilo med &eboj v hoji in prognoze do sedaj še ni mogoče izreči; najbolje je pač, da počakamo konca tekem, kajti presenečenj je bilo letos na športnem polju vse polno in verjetno bo tudi Jutri nekaj izrednih talentov stopilo lz teme.
Nogometni spored
Zarad. praznika bodo djnes nogometaši izrabili dan v odigranju odpovedanih .ger zaradi pomanjkanja igrišč ali zaradi slabega vremena. Na igrišču Montebella se bosta srečala ob 10 Tovarna strojev in Nabrežina. Težko je komu pr.pisati zmago, kajti Nabrežina po nedeljski zmagi nad Montebcllom bo hotela prav gotovo zaslužiti če ne obe pa vsaj eno točko. In kdo more trditi, da tega ni zmožna? Košta-lunga bo mora .a v Istro, Ob 15 se bo srečala z Ižolo in jasno j«, da nekaj golov na škodo Tržačanov pade prav gotovo. Sicer presenečenj Je b-lo dovolj in če bo še eno, se pač ne bomo preveč čudil’..
Na igrišču Montebella se bosta ob 8 srečala Greta in tiskarji za okrožno prvenstvo, medtem ko bo igr šče CRDA priča dveh tekem za prvenstvo I. skupine In sicer ob 13 Bv. Marko-Sv. Ivan, ob 16 Greta B-fikoljet.
V nedeljo 21. t. m.
Prva cestna kolesarska tekma v letošnjem letu
UCT 1925 organizira v nedeljo na progi Barkovlje-Devln-Barkovlje prvo cestno kolesarsko tekmo. Tako se bodo med seboj borili kolesarji raznih društev kot so Olimpija, Ar-eenal, UCT, Opčina, OMMSA, Ri-naidi, DSZ ES ter Sv. Ivan za častilo prvo mesto. Veliko nov.h mla-
dih moči se bo v nedeljo spoprijelo: kdo bo boljši? Na vsak način voščimo vsem kolesarjem srečno pot In zmago. Kdor je bo.Jšl, naj zmaga.
Zbor tekmovalcev bo v nedeljo ob 9 na Goldonijevem trgu. Start pa bo v BarkovlJah.
Izletniška tekma v hoji
v Ricmanje
bo danes ob 13.30. Pravila tekme smo ie objavili. Vabimo društva, da se najdejo ob določeni uri pred gost.ino «Alla Giorla* kjer bo start. Na razpolago so lepa darila.
Bulincarji bodo tudi začeli
Obveščamo, da se v torek 23. t. m. začno vpisovanja za sodelovanje p;i prvem turnirju za »Spomladanski pokaU, ki se bo začel 4. aprila. Vpisovanja sprejema ta.n-štvo ZDIV v ul. Canova 25, II vsak dan od 19.30 do 21 do 29. t. m. Turnir bo na nevtralnih Igriščih z direktnim izpadom. Vpisna taksa Je 500 Ur. V primeru pritožbe je treba dodati tudi 500 lir pritožbene pristojb-ne, ki bo v primeru ugoditve vrnjena (člen 12 piavil). Žrebanje srečanj bo 30. t. m. ob 20 v piostorih K K Tomaž ča.
S A II
Turnirji po naših društvih se bližajo Koncu. Pri pristaniškem športnem klubu se je turnir, kjer je sodelovalo 20 članov ie končal. Izid je sledeč: t. Ocvirk 19 (100%), 2. Polieri 16H, 3. Grobovšek 16. Sledijo še Ster 14^4, dr. Zavrtanik in Žerjal 11&, Ostan in Pretner 11, Ltikeš in Prinčič 10, Hmeljak, Sel-haus in Turk 9%. Zgoraj imenovani šah sti so dosegli 50% in Imajo pravico udeležbe na turnirju, ki se bo v kratkem začel. Ostali šah isti so dosegli:	Colautti	7V4,	Čepar in
Kraus 6V4, Pavlovič 5, Regent 3, Kraus D. 2, Košuta in Sonc 0.
Se prav posebno pa so članice izvršilnega odbora ASIZZ razprav^ Ijale o ženskih problemih, med katerimi so najvažnejši tudi problem gospodinjskih pomočnic, problem materinstva, zaščite otrok in problem delavk.
Ob koncu so na predlog ene Izmed članic Izvršilnega odbora odobrile brzojavko, ki so jo odposlale družinam žrtev v rudniku Raši, ki se glasi:
«Ant;faSistlčne žene Tržaškega ozemlja izražajo svoje sožalje materam, ženam in sestram žrtev, ki so izgubile svoje življenje pri rudniški nesreči v Raši. Ob tej bridki izgubi naj vam bo v tolažilo misel, da čutimo vačo bol in sočustvujemo z vami*.
Potreba šolskih knjižnic
Včasih, ko smo sami skrbeli zanje. je imela vsaka osnovna šola svojo majhno knjižnico, ki je odgovarjala krajevnim potrebam in kjer so si učenci sposojali knjige, da so z njimi Izpopolnjevali pouk, ki so ga prejemali v šoli.
Danes so se stvari precej spremenile. Na mnogih šolah sploh ni ■ttikake knjižnice in kjer je, ima 1« malo in zelo zastarelih knjig na razpolago. In vendar je potreba po slovenških šolskih knjižnicah danes pri nas bolj nujna kot kdaj koli. Tudi ni izhajalo še nikoli toliko slovenskih mladinskih knjig jn revij, kakor od konca vojne do danes. Šolska dblast bi se Korala pobrigati in nadoknaditi ta nedo-statek. Zvedeli smo, da raapolaga g. superinteodent Rubini s 40 milijoni lir za podporo revnejšim učencem. Ali se ne bi lahko določil del te svote aa ustanovitev in opremo takih knjižnic? S tem bi pač lahko zelo izdatno pomagali tevalm učencem.
Tržaška pogrebna podjetja
spadajo v upravo in last mestne občine Trsta
Neke vrste spor med tržaško občino ln mestnima pogrebnima podjetjema glede prepustitve istih tržaški občini, ki prav za prav piti ni spor, ampak je le nezmožnost okostenelega, birokratizma, da stvar zagrabi resno, traja že desetletje. Da. bi ta podjetja prevzela mestna občina tržaška, so se zavzemale napredne stranke že pred vojno, ker bi postali pogrebi znatno cenejši.
Toda to vprašanje je ftstalo nerešeno še do danes. Conski ln občinski svet se posvetujeta, predlagata in razpravljata o tem v neštetih zaporednih sejah brez uspeha.
V Trstu sta dve pogrebni podjetji, ki sta obe v zasebnih rokah. Občina ima s njima pogodbo, ki je iztekla in se sedaj vsake tri mesece obnavlja, dokler se ne bo ta tako zvani spor ali bolje rečeno prevzem, re-
DELODAJALCI NA LINIJI IMPERIALIZMA
Z izkoriščanjem, sabotažo, pritiskom in spletkami proti delovnemu ljudstvu
pomagajo imperialistom uveljavljati njihove načrte - Stavka v pivovarni Dreher
Ze skoraj tri ieta, odkar so nam Angloarneričani prinesli svojo demokracijo, dan za dnem občutimo vedno slabši go-podarski položaj delovnih množic našega ozemlja, vtdno večji pritisk proti ljudstvu, ki si hoče /zvojevati izhod iz seda*-nje situacije, vedno doslednejše rovarjenje proti v.dnejšim pobom!« kom in delavskim predstavnikom, ki so na čelu sindikalne in demokratične fronte liudstva.
Cemu to, je danes vsakomur že davno Jasno. Imperialisti so v svojih pripravah na vojno potegnili s aeboj tudi lastnike večjih industrij, ki so iz teh ali onih vzrokov pristali na uničenje tržaške industrije in manjše podjetnike, ki so se zoradi svojih izkoriščevalsk-h nagnenj in kapitalističnih družbenih nazorov, ki so dobili izraza tud; v nacionalnem momentu, znašli na isti liniji z imperialisti, čeprav jih bo to prej a.i sleje, na vsak nsčln Pa pred porazom imperializma, pokopalo. Delodajalci tako delujejo na vseh mogočih frontah proti delavnemu ljudstvu. Poleg izkoriščanja, katerega so okupacijske oblasti praktično legalizirale z uredbo 109 dosledno stbotirajo produkcijo ob staknem ponavljanju refrena «da ne prejemajo nobenih naročii, ker so cene produktov, zaradi stalnih borb delavstva, prevlsoke»». Ob temu namernem napadu, leateri poleg vsega. temelj na laži, na sinllkalne ©r-ganlzacljes, ki vod.jo borbo delovnega ljudstva, da bi odvrnili nekatere manj zrele delavce iz sedanje borbe, ne bi imelo nobenega smista, da bi se posebej ustavljali. Jasno je, kakor smo že neštetokrat spoznali, tla poskušajo razbijati enotnost delavstva na vse načine in še posebej z drugo sindikalno organizacijo. Toda to je le' del njihove borbe proti ljudstvu, ki Je ožje povezana z manevri imperialistov. V praksi pa imajo v tovarnah nJihoyi manevri poleg izkoriščanja še drugačne oblike:
V FMSA. na pr. je delovni proces izdelave motorjev zaradi neorganiziranega deala mnogo daljši, kot bi bil ob pravilni organizacij dela od izdelave posameznih kosov pa do montaže. Kljub temu, da tovarna razpolaga z dobrimi tehniki, je sedaj delovni proces postavljen dobesedno na glavo, saj pošiljajo začetne ko;e motorjev v montažo, deli pa, ki so za montažo potrebni se izgubljajo po razn h skladiščih. Delavci morajo tako seveda čakat! brez dela, produkcija je na ta način zmanjšana in zato dražja, na bazi česar potem odpuščajo.
Drugi način borbe Je pritisk na delavstvo in tovomiške odbore na razne načine in v različnih oblikah. Poslednji napad s strani delodajalcev -o doživel; v pivovarni Dreher, kjer je direkcija pivovarne po spletkarjenju nekega predstavnika Delavske zbornice v tovarni obvestila tovarniški odbor, da namerava kaznovati delavstvo zaradi sestanka, ki je bil kljub prepovedi s stran; ravnateljstva tovarne, s celodnevno prekinitvijo cela. Delavci tovarne
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
gggBII KINO lin
KINO OB MORJU, 14.30: «Križar-ka Varvag*. Ed^n najboljših sovjetskih filmov. SUPERCINEMA. 13.00:	«Kri	ln
borba», T. Power, R. Hayworth. ARMONIA. 14.00: «V Parizu vsen-c!», C. Bennett, Grace Fields. ODEON. 14.00: »Dvajset let pozneje*, Stan in Oliver.
1TALIA. 14.30: «Ne izdaj me z menoj*, Greta Garbo.
GARIBALDI. 14.00:	«Pri	zadnji
krvi», Warren Douglas. FILODRAMMATICO. 14 00:	ti-
skale! zlata*, D. Lamaur. SAVONA. 14.30: «Rigoletto», Tito Gobbi.
FENTOE. 15.00: «Ze1eni pekel*, D.
Fairbanks.
MA8SIMO. 14.30:	»Vitez	mojih
sanj», M. Lottl, A. Nazzari. IDEALE. 14.30: «Hazardna igra*.
J. Stewart, M. Dietrich. IMPERO. 14.00: »Gospa z obrežja*, Jean Renoir.
NOVO CINE. 14.00:	»Razbojnik
Morgan*, R. Cromvvell. ALABARDA. 14.00: »Kalkuta*, A.
Ladd. Gait Russel.
MARCONI. 14.00: (sTansanovo zmagoslavje*, J. Weissmtiller. CENTRALE. 14.00:	»Otoški Ju-
naki*.
• • •
KINO V NABREŽINI. Samo danes: »Nfka žena j» varala*, V soboto in nedeljo: »Marija An-tonietta*. Zgodovinski film.
so na to takoj odgovorili in aapove-dali protestno stavko, kateri so se odzvali vsi v ce-ot. razen nekaj u-radnikov, članov DZ.
Zopet drugačen manever delodajalcev, proti kateremu je delavstvo že začelo z borbo, beležimo pri ACEGAT-u, kjer so začeli delodajalci nameščati kontrolorje po svoji volji, ker je pa v nasprotju z doseženimi sporazumi. Po osvoboditvi je namreč, delavstvo izvojevalo, da so bili odstranjeni vsi kontrolorje, ki so vršili ta posel, ker so bili navdušeni fašisti in skvedristl. Iz svoje srede so sl potem izvolili najboljše delotne tovariše in jšm v sporazumu z direkcijo dovolili ta posel. No, in v zadnjem času so na direkciji smatrali «za potrebno«, da Uameste za kontrolorje tiste) ki oni žele, ker so morda «zanesljr.vejši)>, predvsem pa hlapčevski.
Gornji trije manevri delodajalcev so samo tri beležke iz dnevne krcailke. Vendar jasno kažejo povezanost sleherne akcije delodajalcev proti delovnemu ljudstvu z akcijami imepetialistov, ki hočejo ža vsako ceno ustvaritt iz našega ozemlja svoje vojno oporišče.
Vsaka taka najmanjša akcija, ki je na videz še tako nepomebna in malenkostna, sjahteva zaradi svoje povezanosOi z ostalimi kriminalnimi naklepi imperialistov odločnega odgovora in ostre borbe.
Vse doslej je to delovno ljudstvo izpolnilo. Praktičen dokaz so prav taki in podobni novi manevri delodajalcev, ki poskušajo, videč silno moč delovnega ljudstva, na vse načine uveljaviti svoje namere.
V enotnosti in borbi bo mogoče zato tudi v bodoče izvojevati popolno zmago.
Predpisi za vstop
na Svobodno tržaško ozemlje
šil. To bi se moralo Izvršiti ie 30. aprila 1947.
Občina bi potrebovala 150 milijonov lir aa odkup naprav, pogrebnih vozov in drugega materiala, ki jih pa vojna uprava ni odobrila.
Govorilo se je najprej, da bi bilo dovolj 32 milijonov za odkup naprav in nekih 88 milijonov za material (mlzarnico ln remizo). Sedanje pravno stanje bo trajalo do konca t. m. ter so pristojni uradi zop3t v skrbeh, kaj bodo ukrenili. Verjetno, da bodo pogodbo znova podaljšali. Saj zdaj imajo lep izgovor — ni denarja. Ta situacija pa gre v prid sedanjim podjetnikom, ki jim podjetje dobro nese.
Ne morejo ipa biti s tem zadovoljni tržaški prebivalci, ker jih pogrebi danes preveč stanejo. Zato z zanimanjem sledijo, kako in kdaj bo mestna občina sama opravljala pogrebe v svoji upravi in režiji. Upajo, da bodo pogrebi posiali cenejši. Za revno prebivalstvo je to problem, ker najnavadnejši pogreb stane danes 12.450 lir. Cena luksuznih pogrebov pa je okrog 90.000 lir, K temu je treba prišteti še druge postranske stroške, cerkveni obred itd.
Kljub temu da je les drag in da ima podjetje dosti stroškov za vzdrževanje naprav in vozov, plače nameščencev itd., vendar čisti dobiček pri enem pogrebu ne more biti prav majhen. Ta dobiček bi sc lahko zmanjšal, kar bi koristilo ljudstvu, po drugi strani bi občina čisti dobiček lahko uporabila v druge Javne namene. Zato je vse tržaško prebivalstvo zelo zainteresirano na hitri rešitvi, in to bo tudi zmanjšalo odgovornost pristojnih krogov pri zastopanju ljudskih korisll.	*
KOLEDAR
Petek 19. marca
Jožef, Rasto Sonce vzhaja ob 6.07, zahaja ob 18.17. Dolžina dneva 12.10. Luna vzhaja ob 10.58, zahaja ob 2.52.
Jutri 20. marca Srečko, Dargojka
Spominski dnevi
1818 se je rodtf Petar Preradovič, najboljši hrvatsM pesnik ilirske dobe. Umrl je l. 187t.
Obletnica smrti partizanskega junaka
Danea 19. t. ut je triletnica junaške smrti Danila Pregarca «Zmaja» iz Loga pri Trstu, ki je daroval svoje življenje na Plavjah za boljšo bodočnost svojega naroda. Ze zgedaj si je poiskal delo v tovarn!, kjer je težko občutil gospo-
CLEN 1.
TRST, 18. (AIS) — Katera koli oseba, razen onih. ki so navedene v členu II., more vstopiti na Svobodno tržaško ozemlje, če ima:
a) dovoljenje zavezniških sil, izdano od pristojnih zavezniških oblasti z otiobrenjem zavezniške vojaške uprave (urad za potna dovoljenja) ter veljaven potni list; ali če ima:
b) dovoljenje za vstop, izdano od zavezniška vojaške uprave (urad za potna dovoljenja) ter veljaven potni list ali namesto tega, v primeru, da je oseba italijanske narodnosti, osebno izkaznico, ki so jo izdale italijanske oblasti, ali v primeru, da je oseba jugoslovanske narodnosti, osebno Izkaznico, ki so jo izdale jugoslovanske oblasti; ali če ima:
c) osebno izkaznico, ki Jo Je izda-la in pre žigosala jugoslovanska vojaška uprava za ono področje Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravlja Jugoslovanska vojaška u-prava; ali če ima:
d) veljaven potni list. na katerega je dal britanski ali ameriški konzulat po odobrenju ZVU (urad za potna dovoljenja) vizum, ki dovoljuje vstop na ozemlje.
Vse one osebe, ki ne spadajo v zgoraj navedene kategorije in ki
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Conski svet
brez komentarja posluša hinavsko poročilo
Dcjga je bila vrsta vprašanj, o katerih bi moral razpravljati conski »vet. Vendar se Je zadeva po običajni praksi takole zaključila. Nekaj točk dnevnega reda bo od-godlli. Druge pa, ki so jih odobrili, so bile pa tiste, ki jih je občinski svel! odobril. Povišali so ceno električnega toka za 25 tisočink za vsak hektowatt. Tako bo družina, ki bo porabila mesečno 10 hskto-wattov elektrike, plačala 2.50 lir poviška na mesec.
Med »lučajnoatmi so prebrali pismo ACEGAT-a, ki Je pojasnil, da mu ni mogoče mesečno izterjevati pristojbine za plin, vodo ln elektriko, pač pa lahko potrošniki Izplačujejo to v dveh obrokih. O pismu, ki je prispelo conskemu svetu in v katerem je bilo govora o brezposllnosti mladine in nevarnosti, ki iz tega izvirajo, so svetniki še nekaj cincali, vendar pa so kot običajno sklenili, da mora to vprašanj® preučiti pesebna komisija in zato so atvar odložili na poznejše čase. Predsednik dr. Pa-lutan Je prav po jezuitsko prežvečil neko poročilo«, ki ga je sam prinesel ra sejo. V tem poročilu s pokrajinskega urada (alias prefektura) je navedeno, da je Uta 1926 zaprosilo 17.095 oseb, naj jim poitalijančijo priimka (v peročilu je napisano^ naj Jim priimke spremene v prejšnjo italijansko obliko!). Samo 424 oseb pa je do 10. t. m., ko je bil zadnji dan za sprejem j rošenj zaprosilo za spremembo poitalijančenega priimka. Kakor Je bilo hinavsko ln lažnivo to jezuitsko poročilo, ki Je bilo res vredno, da ga je izustil demokristjan Pa-lutan, ni izzvalo niti najmanjšega komentarja s strani sicer ob takih prilikah blebetavih svetnikov & la Colotti. Mislimo, da ne bomo ln-diskretni, ako omienimo, kar smo slišali govoriti, da se bo čez 14 dni pokazal pojačani ln pomnoženi conski svet. Mcrda bo to oni eksperiment, s katerimi nas osrečujejo tukajšnji okupatorji!
želijo vstopiti na Svobodno tržaško ozemlje, morejo to storiti, ako imajo osebno izkaznico, ki Jo je izdala ZVU na podiagi ukaza št. 14 z dne 10. septembra 1945 t<?T je prežigo-sana na podlagi ukaza št. 8 z dne 27. septembra 1947.
CLEN 2.
Vse one osebe, ki žele potovati lz ene države v drugo preko anglo-ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja bodisi po kopnem, po morju ali po zraku morejo to storiti, ako imajo zavezniški dokument ter vizum ali kako drugo pooblastilo za vrtop v namembno državo ter dokument ali vizum, ki so ga izdale merodajne oblasti ln s katerim je dovoljeno prekoračiti o-zemije pod pogoji, ki jih bo od ča. sa do časa izdajala ZVU.
Vse oebe, ki bodo potovale preko ozemlja na podlagi tega člena, morajo imeti osebno tranzitno dovoljenje. Ne bodo veljavna skupna dovoljenja ali skupni vizumi.
CLEN 3.
vstopna dovoljenja, dovoljenja zavezniških oblasti ter vizume bodo izdali na podlagi odredb, ki Jih bo od časa do časa izdajal urad za potna dovoljenja pri ZVU. Zavezniška vojaška uprava more odvzeti v katerem koli trenutku in kateri koli osebi na anglo-ameriškem področju dovoljenja zavezniških oblasti ali vizume, ki Jih navaja ta ukaz. Ukaz št. 140 ie s tem preklican in razveljavljen.
Ta ukaz stopi v veljavo na dan objave v Uradnem listu ZVU.
PRESKRBA
Izredna delitev 400 @r sladkorja na odrezek H — sladkor se bo začela danes v mestu in podeželju. Konec razdeljevanja 31. t. m. Cena v mestu 250, v podeželju 252 lir.
Delitev too gr mila v podeželju se bo začela danes na odrezek 1 živilske nakaznice.
Dvig nakazil. Do danes morajo vs’ razdeljevalci živil dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za belo moko. Isto naj store vodje podeželskih prehranjevalnih uradov pri Sepralu.
ENOTNI SINDIKATI
tgiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiii111111111! 1 SLUl/IiNSKO "" MROUNfl ULEUAL1ŠČE i
darSko zatiranje in narodno poniževanje od strani fašizma* Zato se je takoj v začetku vojne združil z ilegalci in Je ze leta 1942, ustanovil prvi NOO v dolinskem okraju.
Med osvobodilno borbo ga Je v Plavjah ujela nemška izvidnica, ki ga je zaprla v neko sobo v prvem nadstropju in zastražila. Vedel je, da ga čaka smrt v rižarni. Skočil je sko?l okeo in nemška svičenka je 34 letnemu mladeniču nazadnje prebila plemenito srce.
Tovariši a Plavlj so ga prepeljali na njegov rojstni dom, kjer je bil pokopan na domačem pokopališču v Ricmanj ih. Starši so mu postavili skromen spomenik, na katerem blesti rdeča zvezda in pod njo srp in kladivo, simbol borbe za boljšo bodočnost. Večna slava partizanskemu junaku!
Zveza mešane stroke. V ponedeljek 22. t m. ob 19.30 seja upravnega odbora.
Zveza' pekov. V soboto 20. t. m. ob 18 sestanek zaupnikov zaradi važnih obvestil.
Zveaa pomorščakov in pristaniških dclauoev. V torek 23. t. m. ob 18 seja upravnega odbora.
Medtovarniški odbor pomorščakov in pristaniških delavcev ie vabljen jutri 20. t. m. ob 19 na sedež zveze.
Teorični praktični tečaj za natakarje. Jutri 20. t. m. se zaključijo prijave za imenovanj tečaj. Vpisovanje in informacije v pisarni v ul. Imbriani 5-1, soba št 17.
Izlet k Belopeškim jezerom. Pekovska zveza priredi za veliko noč izlet k Belopeškim jezerom. Odhod ob 6. Cena izleta je 1.100 lir. Zaradi omejenega števila izletnikov, vabimo prizadete, da se čimpreje prijavijo na sedežu v ul. Imbriani 5, isoba št. 16.
Pc&iv pekom. Športni odsek spre-Jema z Jutrašnjim dnem prijave za nogometno tekmo med poročenimi in samskimi peki. Informacije daje tajništvo.
Gradbena stroka. Vsi člani tesarske in ključavničarske skupine naj se udeleže občnega zbora, ki bo v nedeljo 21. t. m. ob 10 zjutraj na sedežu v ulici Imbriani.
Teorično-praktični tečaj ta natakarje. Vpisovanje za imenovani te-ča. se konča 20. t. m. Morebitna pojasnila daje tajništvo v ul. Im-brlani 5-J., soba št. 17.
Obvestilo pekam. Sporočamo, da bodo vsak dan od 23.30 do 5 zjutraj na razpolago brezposelni peki. V primeru nujne potrebe bodo takoj pripravljeni za delo.
Telefonska obvestila se sprejemajo ves dan v ul. Imlbriaai 5-1 telefonska št. 93710.
Lastnike, kakor tudi pek. delavce naprošamo, da v primeru potrebe takoj pokličejo brezposelne peke. Opozarjamo delavce, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da bevio vsi peki oddali prostovoljno po 20 lir tedensko za sklad za plačilo onim brezposelnim tovarišem, ki niso bili v noči dežurstva nikamor poklicani na delo.
2PP
ZLATI ALBUM PADLIH ZA SVOBODO. Zveza primorskih partizanov obvešča vse one, ki še niso oddali slik ali kakršnega koli materiala za album, naj to store najkasneje do 20. t. m.
Zveza primorskih partizanov vabi vse demokrate našega ozemlja, da pc svojih močeh prispevajo k stroškom za bodoči partizanski kongres. Vsote naj se pošiljajo na krajevne odbore ZPP.
Zveza primorskih partizanov sporoča, da bo danes ob 10 občni zbor vseh partizanov in aktivistov X ratjona (Nabrežina). Zbor bo v dvorani kina.
Zveza primorskih partizanov sporoča, da bo 20. t. m. občni zbor vseh partizanov in aktivistov VL rajona. Zbor bo ob 20 v dvorani bara Stadio.
RftZNO
i ZA TRŽAŠKO OZEMLJE =
Danes 19. marca ob ltl
Ivan Cankar: «KRALJ NA BETAJNOVI*. Gostovanje prosvetnem društvu na Opčin")1 Maksa bo igral tov. Luk«, Francko tov. Jugova, tov. Valerija Silova pa bo to J*)t na stopila v vlogi Lužarice.
Ker je ta predstava «KraU» na Betajnovi* zadnja na Op-jj nah, opozarjamo nanjo z'®3 ljubitelje gledališča iz okoliški vasi.
Nedelja tl. marca ob 1S:
O’ Neill: «ANA CHRISTIE*^ Gostovanje v prosvetnem doffl na Proseku. Na predstavo °P^ zarjamo zlasti obiskovalce Barkovelj in drugih okoliški vasi, ki nimajo prilike via« ‘ naše predstave na kakem gem odru. Vlogo Ane bo igT*1* tov. Nada Gabrijelčičeva.
Občinstvo prosimo, da Pr**’®L na predstave točno, ker se začele točno ob napovedane času.
Ponedeljek tt. mnroa ob ^
O* Ne 111: «ANA CHRISTIE*-Gostovanje v gledališču S®0 Chiara v Kopru.
Občinstvo prosimo, da ja na predstave točno, kef_ bodo začele ob napoveden«" času.
PROSVETNA DRUŠTVA
Večer smeha na Konkonelu. Prosvetno društvo na Konkonelu priredi v nedeljo 22. t. m. ob 17 uri večer smieha. Sodelujejo člani SNG. Vabljeni vsi.
Trije
samomori
Na srečo ni uspel nobeden
Kadar prehajamo iz zime v pomlad, se po navadi ljudje obračajo z veseljem naproti novemu življenju in toplejšim me.ecem. Kaže pa, da Je Trst, kakor v mnogih drugih primerih tudi v tem izjema, ker že dolgo nismo imeli v mestu toliko poskušenih samomorov, kakor ravno zadnje dni.
Tako so pripeljali včeraj v bolnico 27-letnega A Ida Palmija les Spodnje Magdalene 756. Zdravniki so ugotovili, da Je požrl večjo množino neke strupene kisline in se nahaja v težkem položaju. Njegova sostanova.ka Jolanda Pini Je povedala, da je Pa:ml použ-i neznano kislino v stranišču.
Včeraj ob 11.40 so pripeljali v bolnico 37-letnega Madrrsa Henrika s trga della Valle št. 1. Zdravnikom jr. povedal, da sl je v bolnici pri Sv. Ivanu prerezal žile na zapestju, ker si Je hotel zarad. pljučne bolezni, na kateri boleha, vzeti življenje.
Tretji poskus samomora je napravila 18-letna Alojzija C. iz Scala Santa v Rojanu. Tudi ona Je pila neko strupeno tekočino, ker so bolničarji Rdečega križa, ki so jo prišli Iskat, našli na tleh na vrt(j ostanke razbite steklenice. Deklica je poskusila samomor na vrtu okrog 14 in pravi, da Je sklenila umreti zato, ker jo Je malo prej njen 24-letnl brat Itaio oklofutal.
Osameli zaročenec hlinil samomor
Prejšnji dan okrog 20 so prlipe-ljali v bolnico mladega Alojzija Stran erija, ki ie bil earočenec 19-
lttne Anite Cerkvenik, katera le Skočila s četrtega nadstropja hiše v ul. Solitario 1, kjer ima Stranierl svoje stanovanje. Mladen č je izjavil zdravniku, da Je pred približno eno uro použil na svo.;em domu 20 pastil nekega uspavalnega sredstva, ker le hotel tudi on umreti, ker ga je presunila nenadna smrt njegove zaročenke. Zdravn:kl so mu Izpruli želodec, vendar niso našli v njem nobenih znakov zastrupi jen Ja
Izzivanje policije na Kolonkovcu
Civilna policija pri Sv. Soboti je dobila injormacijo o nekem sestanku na Kolonkovcu, ki naj bi bil i'čeraj ob 20 p gostilni «ex Soci». 2e popoldne je Ho več policajev k gostilničarju, ki so mu ostro zabičali, da sestanka ne sme bitif ker da zanj ni bilo izdano dovoljenje, ter bo gostilničar osebno odgovoren, če bi se sestanek vrSil. Štirje policaji v uniformah in Štirje v ci-vilu so potem do večera demonstrativno patruljirali po vasi.
Ko je kmalu po 20 priSlo nekaj vaSčanov v neko drugo gostilno, na kozarec vinat se je to policiji zdelo sumljivo. Brz so poslali po pomoč in lomilu sta prišla dva kamiona policajev v uniformi in ena nEmer-getua» s policaji v civilu. Ti slednji so na brutalen način vdrli v gostilno in začeli nadlegovati ljudi ter iskati med njimi «sumljive tipe». Kljub vsej svoji gorečnosti pa niso mogli najti povoda za aretacije, ker se je ljudstvo vedlo popolnoma mirno in se ni Aclo izzvati.
KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA V TRSTU vabi vse člane in odjemalce, ki so naročili sadna drevesca in trte cepljenke, da dvignejo iste takoj v skladišču zadruge, ni. U. Foscolo št. 1, tel. št. 94386.
Naročnikom, ki ne bi dvignili naročenih rastlin do 20. t. m., bo zapadla kavcija in zadruga bo upravičena prodati naročeno blago drugim povpraševalcem po dnevni ceni.
Zadruga sprejema naročila za odbrana valilna jajca, pišče-ta in za odrasle piščance po konkurenčnih cenah, bodisi v svojem uradu ul. U. Foscolo
KONCERTI
pevsko - inštrumentatni pri tSimc im Jenku*. Prihodnji rek bo priredilo prosvetno aru? «Simon Jenko* v svojih oru» f nih prostorih inštrumentalo^^ ski koncert goriškega rojaka nista Gabrijela Devetaka ter ^ eparne pevke Pavle Pc^ratov«- ^ liko v naznanilo vsem ljubit*1^ glasbe.
GLEDALIŠČE VERdI _
Jutri bodo začeli prodajati nice za IV. koncert tržaške IJ ^ monije, ki bo prihodnji tore 21 zvečer. Dirigent bo R^^InoV* belik. Na sporedu so	j,
«Protdana nevesta*, Martino ^ simfonija ln Beethovnova * fonija op. 53 (Eroica).
Koncert policijske g°^j
Prihodnjo nedeljo oto 11 dop®j10i bo prvi£ nastopila godba policije na Velikem trgu 'f^ger Unita), kjer bo izvajala ''.rijeva, Auberova ln dela drug'1B nih skladateljev.
IZLETI
Smučarski izlet na Snežn'fj f redi CAT ob priliki tekem venstvo STO v smuku in (je ki bo v nedeljo 21. t. m. Vpi’°' sprejema tajništvo na sed® danes ob 21.	or
Umovanje CAT-a. Tudi 1«”?. o> j ganizira SAT kratko zimovan^p,;-Marmoladi, ki bo od 8. do 1 jia^ la. Cena za zlmovanje je *• ypi-6200 lir, za nečlane pa 6700 p sovanje sprejema tajništvo
t. m.	nrtjO^	i
Pristaniški športni klub etra ob priliki smučarskih V gt stev Tržaškega ozemlja V Snežnik. Vpisovanje na sede le*, bo v nedeljo 21. t. m.
Smučarski izlet ^ na Čabranske police i ^
V nedeljo 21. t. m. prir*** f smučarski izlet na Cabrans ^30 lice pod Snežnikom. Odhod ^ip iz ulice Fabio Severo. Inf°r_. v ulici Roma 15 ln v čevljarw v ulici Settefontane 3.	-.»n
PriporoCena pisma za P3'eS" „
Poštaa. uprava sporoča, priporočena pisma, ki bodo o v Palestino po 15. aprilu ne bo palestinska poštna r mogla odgovarjati. t roletli Zato gre pošiljanje pr-P® ,-nC** pisem po 13. aprilu na odg0 pojiljaloa.
Dovoljenje za vstop v pristanišče___________
.■ fpj-
Od 22. t mi bo izdajal za vstop v pristaniško_in že ^ jj. *
cr.
Dovoljenja,
'M
.no urad na Korzu ČavJ dovoljenja, ki jih Je	do
Port Soc uri ty, bedo veljaj*1 padlosti ali najdalje a pr'la.	^
Rojstva, smrti in P°r°
Dne 18. imaroa 1948 s0 Jp
št. 1, bodisi v svoji poslovalnici, 12 otrokj' urarlo 7 ljudi’
ul. S. Mercadante št. 4, tel. 8819.
Sledeč i loterijski dobitki izžrebani na družabnem večtru IV. okraja O F, ki je bil v Soboto IS. t. m., še niso bil! dvignjeni: V. dobitek 196 rdeč listek, VII. 72, VIII. 286 in XI. darilo 42 moder listek. Kdor ima zgoraj omenjene številke, naj se javi v torek ali petek od 20 do-20.30 v ul. Centi 11.
Radiiski sporedi
TRST n (m 203,6, Ko 1414)
v petek 19. marca
11.30. Reproducirana glasba. 12.00. Predavanje: Novi svet. 12.10. Pesnu Južnih Slovanov. 12.45. Napoved časa in poročila. 13.00. Glasba po želji. 13.45. Violinske skladbe. 14.00. Pestra glasba. 14.15. Pregled tiska. 17.30. Popoldanska glasbu. 18.00. Radijska univerza. 18.15, Ritmična glasba za klavir. 18.30. Slovenska ekipa. 18.45. Pevski koncert basista Milana Pertota. 19.00. Radijska povest. 19.15. Komorni zbor* dirigent Ubald Vrabec. 19.15. Napoved časa ln poročila. 20.00. Pestra glasba — Thesaurus. 20.30. Literarna oddaja. 21.00. Glasbeni intermezo. 21.10. Moški zbor slovenske filharmonije (prenos iz Ljubljane). 21.40. Lahka glasba. 22.00. Pravljice za odrasle. 22.15. Plesna glasba. 23.00. Uspavanke. 23.15. Napoved časa in poročila. 23.30. Cttanje jutrišnjih sporedov. 23.35. Polnočna glasba.
pa je bilo 6.
CIVILNE POROKE:
<JI v i LJN li, runun-u. lec dr. Mario Pontini ih "Sjjcii' Marcella Zunta, kuhar Binnle ln prodajalka Bn
stiani.
vre.
CERKVENE POROK^^b^ tehnik Joseph Bernard i°, jK ca Carmela Aiello, podča« ))4 Gei-nld Drew In uradnica, r* ftF.j melli, šofer Renato Zottl nloa Luciana Parovel, „0s,j>c:	'l
John Herbert Dnvlson i<J ^,«lIL. njrka pomočnica Mira C H« UMRLI bo: 36-letni gler, 57-letni Frnnc Stopar, po , Ivan Sponza, 41-let ni ly 49-letnl Mlchele Bruni Francesco Arhi.
Odg. urednik STANISLAV Tisk Stablllmento Tip
Vsem sorodnikom.
* ljem In znancem tužno vest, da nas Je za ^pr1, pustila naša ljubljen*
i1
fce.V1
MARIJA HER’
roj. Butln«r
Pogreb drage pokojnice.,^ \dL' boto 20. t, m. ob 16 i*
Čampo S. Glacomo 15-	1
Trst 18. 3. 1948.	^
Žalujoči soprog. b?ej '0,
In estalo sorodp ^
ŠOFERSKI TECAj
NA KONTOV&
ZADNJI TECAJ 7,A OKOLICO
Vpisovanje dno 21. t. m. v »Novi društveni gostilni* ob 10, v BRISCIKJH ob 11 in v SEMPOLAJU ob 12.
■	 —	p\tj,
TKCAJ TRAJA SO Q° ’?,,/(«*•
Pu'..,V st»ečer i* ob H<<