TRST, petek 6. julija 1956
Leto XII. - Št. 157 (3395)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94-638, 93 808. 37-338
št.R3^38S^ P^r^ž" GOR^CA^UI 'p n’ ““f-,,"" lE.LLJON 93",M IN *4‘H* ~ t>oStnl pretlal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2» — Tel, Višine v Širini ,.	°*	!^.te	37-338	—	CENE	OGLASOV:	Za	vsak	mm
i 4U0, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ceioletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. -5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba isloveT^®’
I^nmimalni honlri v I tiihUani fiO kTJ-i 1	itvn	tr>.2$kž»Pa	tlSka	D.	ZOZ	-	TrSt
MALI OGLASI: 20 lir beseda, « NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej
Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 1]
višine v širini l stolnca- trVmUiT #7 'i * Tin* 4 ~ VUL,AS1.: 00	in	od 15.-13. - Telefon 37-333 — CENE OGLASOV: Za vsak mn
‘	1	*	finančno-upravn. 120, osmrtnice 90 lir - Za FLHJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din
ložništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaioz 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - 2 - 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska
Ljubljana, Stritarjeva
PSI obsoja rai/nanjc tleoiokristjanoi/ pri SBstai/ljanju n lif: in s kili ml h urin/
Priznanje In Istočasni opomin PSDI - Sestanek med Togliattijem in Nennijem - Danes bodo ponovno volili rimskega žu-pana - Konstruktiven prispevek levice med debato o petroleju
(Od našega dopisnika)
RIM, 5. — V poslanski zbor-nici se nadaljuje debata o petroleju. Med debato je prišel do izraza konstruktiven prispevek levice za ureditev tega vprašanja, ki naj bi bilo v skladu z državnimi interesi. ter je osvetlil konkretne možnosti glede sodelovanja centra ;n levice za rešitev najnujnejših vprašanj. Toda povsem naravno je, da ureditev, kakršna se sedaj nakazuje, ni po godu nekaterim demokrisfjanškim krogom, ki so povezani z gospodarsko desnico. To dokazujejo tudi današnje izjave demokristjan-skega poslanca Danteja, ki je kritiziral sedanji načrt zakona. Socialdemokratski poslanec Ceccherini pa je v jmenu svoje skupine podprl načrt zakona.
Na popoldanski seji so najprej javili, da so izročil: pristojnim komisijam nekatere načrte zakona (med katerimi načrt zakona o določitvi teritorialnega območja tržaškega prizivnega sodišča) ter so nato obravnavali nekatere zahteve za uvedbo sodnega postopka proti nekaterim poslancem. Sprejeta je bila zahteva ra sodni postopek proti fašistom Pozzu, De Marziu in Ro-bertiju, proti komunistu Audi-gliu in socialistu Manciniju.
Nadaljevala se je nato debata o petroleju. Republikanec La Malfa je pouuaril prispevek demokratične manjšine pri konstruktivnem reševanju tega vprašanja.
V senatu pa se je začela debata o proračunu ministrstva za zunanjo trgovino, med katero je govoril minister Mattarella, ki je predvsem o-menil dva ukrepa na področju trgovinske politike: ukrep o valutnih predpisih ter sklenitev dogovorov, o katerih so se pogajali na tarifni konferenci GATT, ki se je zaključila 23. maja. Mattarella je poudarjal napredek, ki je bil dosežen glede liberalizacije v zunanji trgovini, ter koncesije, ki jih je Italija dosegla na konferenci GATT.
Govoril je .aiem o položaju plačilne bilance, ki je v prvih šestih mesecih letošnjega leta pokazala ugoden potek. Dejal je, da tudi trgovinska bilanca kaže zadovoljiv Potek, ker se pasivni trgovinski saldo niža. Omenil je tud: napredek industrije in njeno uveljavitev na tujem trgu. Po njegovem govoru je senat odobril proračun ministrstva.
Medtem vlada še vedno veliko pričakovanje v zvezi z jutrišnjo volitvijo rimskega župana. Iz monarhističnih kro gov se je zvedelo, da monarhisti ne nameravajo jutri glasovati za Tupinija. pač pa da se bodo vzdrzali ali pa glasovali proti. Ce bo torej Tupi-ni zopet izvoljen za župana, ho dobil samo fašistične glasove, kar bo še bolj povečalo odgovornost socialdemokratov.
Kar se tiče milanske občine, pa .javljajo iz demokrist janskih krogov, da mislijo tam sestaviti odbor demokristjanov, socialdemokratov in republikancev ob istočasni Podpori liberalcev in socialistov. Demokrastjani bi tvorili most z liberalci, socialdemokrati pa bi imeli iste fufikci-je, kar se tipe socialistov. Toda težko si je misliti, da bi konkreten program odbora °dobrili istočasno liberalci in socialisti. Iz Benetk in Florence pa javljajo, da bosta tamkajšnja dvostrankarska odbora demokristjanov in socialdemokratov dobila zunanjo Podporo PSI, medtem ko se ho PLI odrekla svojemu vPlivuf
Veliko pozornost je danes Jr Rimu zbudil sestanek med Togliattijem in Nennijem. Ni-‘l »Unitš« niti «Avanti» nista 0 njem nič pisala. Togliatti Pa je danes novinarjem potrdil. da se je res sestal z Nen-hiiem. Govori se. da je sesta-n®k zahteval Togliatti in da ®e mu je Nenni izmikal, ker haje namerava nadaljevati s Procesom diferenciacije glede akcije PSI v odnosu do KPI.
Zlasti se opaža poglobitev Pfocesa diferenciacije na sindikalnem področju, o čemer Priča sestanek socialističnih Predstavnikov tajništva CGIL sindikat, nacionalnih in federalnih strokovnih sindikatov. la sestanek so sklicali, da razpravljajo o »nalogah struje za okrepijev sindikalne organ i-Zacije in akcije«. Voditelji te struje (Lizzadri. Santi in Foa) niso govorili in debata se je
rtela okoli poročila, ki ga je en ■ ^mtmuzo Gatto, ki od-poXarja za sindikalni urad
Gatto je poudaril «mo-rrtt P°ložai v organizmih L teI je dejal, da je vzrok „*instrumentalna» kon-j *?Cl*a sindikata do strank ial a7 e8a razreda. Poudarja ,. 1® . ratem potrebo «sindi-vJfac'r> sindikalnega delo-
' kar pomeni avtonomi-Vpj^P da hi se pri tem odpo-nih intervenciji o temelj-
PolitikVePr*Turtih gospodarske eovnrn . Pierraeini je iefimJ ? sindikalni krizi ter možerf01 Vanonijev načrt kot lovani»S	teren za sode-
tiizacij* mi de'aVsklm‘ «”«-
ItsTov VpSl * stli,iSfem sindikata stališče v* om®n'a P»dob-V.itnri! k' 'e Z.avzel Di znanio v° 'Umikih v Po-voditeljem ICpi "i, Dl'° v5ef
i J j *'R1. Nocoj se je
loptiati' ,e Di Vlttorio na rogliattijevo kritiko njegove
cial/a4M u‘ ?Mali tudi v so-Clahstičmh državah .indikati
šanj. ki so enaka za socialdemokracijo. Kar se tiče vprašanja socialistične enotnosti, velja »pogoj razvoja skupnih konkretnih akcij za odpravo imobilizma centra in za poraz klerikalne in gospodarske desnice«.
Stavka kmetijskih delavcev se medtem nadaljuje Predstavniki CGIL, CISL in UIL so zaprosili predsednika vlade Segnija za razgovor o položaju, ki je nastal zaradi stavke kmetijskih delavcev in zaradi negativnega stališča, ki ga je zavzela poljedelska zveza do upravičenih zahtev delavcev. Popoldne se je Se-gni razgovarjal na hodnikih poslanske zbornice s poslanci Bitossdjem. Santijem in Liz-zadrijem. Razgovoru se je pridružil tuči minister Colom-bo. Omenjeni poslanci so pri Segniju posredovali, da sprejme sindikalne predstavnike,
imeti funkcijo obrambe delavcev in sami določati stopnjo žrtev, ki jih delavski razred lahko prinaša v procesu industrializacije, baje dejal, da bi socialisti izkoristili v svoj prid neugodno reakcijo med italijanskim delavstvom na dogodke v Poznanju, če .ne bi branil poljskih delavcev.
Medtem je vodstvo PSI objavilo danes resolucijo, ki jo je sprejelo na svoji’ seji. V zvezi z diskusijo, ki je nastala po poročilu Hruščeva, pravi resolucija, da so »vrednote svobode nerazdružljive od socializma« in da mora sedanja revizija »zajeti politično organizacijo oblasti, vnesti načela svobode v ustanove, v vladne metode, #v običaje, nuditi obširna demokratična jamstva državljanom pri njihovih odnosih z državo«.
Tc pa zaradi tega, ier bo «pravična rešitev teh vprašanj povečala zaupanje delavcev vkega sveta v oktobrsko revolucijo, katere zgodovinski upravičenosti se ne da o-porekati«.
Nova sovjetska politika vsekakor «predstavlja vedno bolj učinkovit prispevek politiki mirnega sožitja med narod: in državami, rešitvi mednarodnih vprašanj, ki so ostala nerešena po drugi svetovni vojni in konkretnemu organiziranju miru«.
S' tem v zvezi poudarja resolucija veljavnost linije, ki jo je vodila PSI v zadnjih osmih letih proti vojaškim zavezništvom, oborožitvi in hladni vojni.
Resolucija obsoja nato ravnanje Krščanske demokracije glede občinskih odborov, ko se je diskriminacija do levice pokazala kot inštrument odprtja na desno. Resolucija daje nato priznanje PSDI za prispevek v številnih občinah za sestavo odborov odprtih na levo, ugotavlja pa zatem, da je PSDI podlegel izsiljevanju politike centra in opustil obveznost, da bo za nove večine postavljal pogoj sodelovanja PSI. Primer v Genovi je škandalozen^ socialdemokratom pa se še^vedno nudi priložnost, da prispevajo k rešitvi, ki naj odgovarja usmeritvi na levo, in kateri «se mora zahvaliti za svoje napredovanje pri vc^litvah od 27 maja«.
Resolucija poudarja nato obveznost stranke za akcijo,
«ki naj katoliške in socialdemokratske delavce privede na skupen teren demokratičnih in rooialnih borb«, ter govori zatem o mednarodnem položaju in potrjuje kritiko proti evropski fri italijanski socialdemokraciji, zlasti pa «proti reformistični degeneraciji, o-pustitvi razredne borbe, integraciji v buržoazno družbo, |	da	iz	njih	napravimo	stvar-
ki pelje do odpovedi smo-	nost.	Tedaj	bomo	od	besed
trov. ki so lastni socializmu«,	prešli	k dejanjem.	Mislim pa,
To pa ne preprečuje skupne	da	je	kot nujen pogoj potreb-
akoije za rešitev aktualnih |	no,	da	utihnejo predvsem pro-
notranjih in zunanjih vpra- ki so zaprosili za razgovor.
Zvedelo :e je. da bosta ministra Colombo in Vigorelli stopila v stik s predstavniki treh sindikalnih organizacij in bosta jutri poročala predsedniku vlade.
Socialdemokratska poslanca Martoni in Simonini pa sta postavila predsedniku vlade ter ministroma za delo in kmetijstvo vprašanje, »kakšno akcijo namerava začeti vlada zaradi absurdnega stališča poljedelske zbornice, ki odklanja obravnavanje upravičenih zahtev sindikalnih organizacij, kar je privedlo kmetijske delavce do zaostritve sedanjega gibanja«. Omenjena poslanca zahtevata tudi pojasnilo, kakšno stališče bo zavzela vlada glece načrtov zakona, ki so bili predloženi parlamentu in glede zahtev delavcev za izboljšanje pogojev socialnega skrbstva kmetijskih delavcev. A. P.
Pogajanja med za združitev na
Sirijo in Egiptom federalni podlagi
Posvetovanja med arabskimi predstavniki zaradi zaostritve v Palestini - Se vedno nejasne vesti o pravem položaju
JERUZALEM. 5-
Pred-
stavnik komisije OZN za nadzorstvo nad premirjem je danes izjavil, da komisija nima informacij o zbiranju izraelskih čet ob meji. Načelnik o-pazovalcev OZN general Burns se je preteklo noč vrnil v Jeruzalem iz Egipta zaradi nenadne zaostritve. po vesteh, ki prihajajo iz A mana in Jeruzalema, izhaja, da je ob jordansko-izraelski me-jci vse mirno in da se je napetost zmanjšala.
Predstavnik Foreign Offi-cea pa je v Londonu izjavil, da britanska vlada ni dobila nobene potrditve govoric-, da je Izrael zbral svoje čete ob jordanski meji. Dodal je, da je jordanski kralj Husein izrekel britanskemu poslaniku v Amanu zaskrbljenost nad nameni Izraela. Vendar pa
Husein ni zaprosil Velike Britanije za posredovanje.
Dalje je predstavnik izjavil, da v Foreign Officeu niso dobili potrdila o vesteh, da so Izraelci začeli delo za preusmeritev vode iz reke Jordan na demilitariziranem področju ob sirski meji. Glede tega je predstavnik dejal, da po mnenju britanske vlade Izraelci nimajo pravice začeti tega dela brez prejšnje odobritve predstavnika OZN v Palestini generala Burnsa- Na koncu je še izjavil. da se zahodne države sedaj po diplomatski poti raz-govarjajo o nenadni zaostritvi na Srednjem vzhodu.
Iz Amana pa javljajo, da je danes zjutraj neka izraelska patrulja streljala na skupino kmetov, ki so delali na jordanskem ozemlju. Dva od
SPREJEM NA KAST GLAVNEMU TAJNIKU OZN HAMMARSKJOELDU V MOSKVI
ŠEPIL0VPOUDARJA UGODEN TRENUTEK ZA ZOPETNO ZBIIŽANJEMED SZ IN ZDA
Izrazil je željo po osebnih stiRiH z amerišKimi voditelji - ObisKal bo ZDA ob priliKi zasedanja skupščine OZN - Popolna podpora HammarsKjoeldu in OZN za pomiritev na Srednjem vzbodu
MOSKVA, 5. — 'Sovjetski zunanji minister Sepilov je danes priredil sprejem na čast glavnemu tajniku OZN Ham-marskjoeldu.
Na sprejemu je Sepilov izjavil med drug.m: »Kar se ,i-če sovjetsko - ameriških odnosov, menim, da je sedaj dana obširna podlaga za to, kar se sporazumno imenuje normalizacija, kar bi pa jaz imenoval zopetno zbiižanje mtd SZ in ZDA«. Sepilov je dalje dejal, da se želi sestati z ameriškimi voditelji, ko bo ob priliki zasedanja glavne skupščine OZN prišel v ZDA.
Govoril je zatem o že uresničeni izmenjavi med ZDA in SZ na političnem, socialnem, tehničnem, znanstvenem, gospodarskem in kulturnem področju ter je dodal: «Tako obširni stiki bodo prispevali k premaganju vseh nesporazum-
pagandisti hladne vojne. Mi- smislu bo deležen naše po-
šlim, da že več časa ni mogoče očitati sovjetskemu tisku napadov proti ZDA. V ameriškem tisku in radiu pa je piava poplava laži in obrekovanj proti nam. Potrebno je, da ti neodgovorni elementi u-tihnejo. Moram pa ugotoviti, da so take vrste ljudje vedno manj številni. Želeti je, da jih bo ostalo čim manj mogoče«.
Na vprašanje nekega novinarja je Sepilov izjavil; »Mislim. da so vsi sl ki koristni in plodni. Posebni stiki in Obrazložitve so najučinkovitfejše siedstvo za prispevek k pomiritvi in medsebojnemu razumevanju. Osebno želim stike z vsemi voditelji vseh držav vštevši s svojimi ameriškim; kolegi«.
Glede vprašanj, ki sta jih obravnavala z glavnim tajnikom OZN, je Sepilov izjavil,
Ijenj. To so prvi in najnujnej- da sta govorila o vseh med-ši ukrepi, ki jih je treba spre- narodnih vprašanjili. «Kar se
jeli. Delati moramo skupno,
tiče Srednjega vzhoda, smo piedočili Hammarskjoeldu, da je naša največja želja doseči pomiritev na tem težavnem področju. Vsak ukrep Ham-marskjoelda in OZN v tem
Začetek razprave o v francoski narodni
euratomu
skupščini
Mnltet poudarja, da hi morala Francija uporabljati atomslio onnrgija samo v miroljubne namene • Nevarnost vladne krize zaradi nesoglusij i/ vladi
PARIZ, 5. — y francoski narodni skupščini so danes začeli splošno razpravo o francoskem stališču glede udeležbe v zahodnoevropski atomski agenciji »euratom« Ta razprava je ena najbolj nevarnih ovir pri dosedanjem delu vlade socialističnega prvaka Moi-leta.	*
Ves pariški tisk poudarja, da je predsednik vlade pripravljen odstopiti, če skupščina ne bo sprejela njegovega stališča, po katerem bi morala Francija pristopiti k euratomu in se za štiri leta odreči pravici izdelovanja atomskega orožja. Guv Mollet je mnenja, da bi smeli v Franciji uporabljati atomsko energijo edinole v miroljubne namene. Pri tem poudarja, da lahko samo miroljubna politika dokaže drugim državam, kako naj se izognejo novemu svetovnemu spopadu. Nasprotniki Molletovega stališča sodijo da bi Francija zgubila, svoje mesto med velesilami, če bi se odpovedala izdelovanju atomskega orožja. Prav tako se upirajo temu, da bi Francija odstopila del svoje suverenosti v korist euratoma. Kakor je znano, naj bi bil euratom organizacija z naddržav-pimi pooblastili. Zaradi ostrih nesoglasij v francoski skupščini in tudi v vladi je vsekakor treba pričakovati nena-vrdno težavno razpravo v fr.-ncoskem parlamentu. Glede na to bi lahko bila ogrožena tudi enotnost Molletove vlade. Degolovska ministra Chaban - Dalmas in Lemaire sta Že ponudila svoj odstop, ker je njuna parlamentarna skupina mnenja, da Francija ne bi smela sodelovati pri u-stanavljanju atomske agencije.
Prvi je govoril poslanec Felix Gouin, ki je naslovil na vlado vprašanje o njeni atomski politiki. Izrazil se je za euratom ter dejal, da bo. morala evropska atomska skuji-nost ostati odprta vsem državam OEEC in zlasti Veliki 'Britaniji. Dostavil je, da so-
cialistična skupina vroče želi, da bi euratom že takoj ob svojem začetku imel izrecno miroljuben značaj.
Za njim je govoril ljudski republikanec pierre Henri Teitgen, ki se je tudi izrekel za euiatom Na pripombo o načrtu, ki se je nanašal na dejstvo, da v euratomu ne sodeluje Velika Britanija, je dejal: »Izkušnja je že dokazala, da Velika Britanija ne bo nikoli med člani-ustanovi-telji kake evropske skupnosti. Pač pa se bo znala pridružiti taki skupnosti, ko bo ta že delovala«.
Zatem je predsednik vlade prosil zbornico, da bi izjemoma poslušala nekega govornika, ki ni član parlamenta: šlo je za komisarja za a-tomsko energijo Francisa Per-rina, ki je podal ekspoze popolnoma tehnične vsebine,
Perrin je zlasti podčrtal sledeče točke:
1. Naraščajoče povpraševanje po energiji ter pomanjkanje francoskih premogovnih rezerv silita, da se Francija zateče k euratomu. Cepitev 1 kg urana sprosti prav toliko energije kot 2500 ton premoga. Kg urana v surovem stanju stane 10.000 frankov
2. Francoski atomski industriji bi bilo treba nekaj let, da bi dospela do razstrelitve atomske bombe preprostega tipa, to se pravi takšnega, kot so bile ameriške atomske bombe v 1. 1945. Fabriciranje takih bomb bi tudi v omejenem obsegu zahtevalo znatnega napora- države.
3. Po treh poteh je mogoče priti do atomske energije; z uporabo naravnega urana, z uporabo plutonija (rešitev, ki jo je izbrala Francija) in z ujforabo koncentriranega goriva na bazi izotopov 235 in zlasti 238. Francija je v primerjavi z Anglijo v zamudi za dve leti. Anglija je lahko nadaljevala svoje atomsko proučevanje med vojno, vendar pa je Francija še vedno četrta atomska velesila na svetu.	■>
4 ,V petih letih bodo francoski centri za raziskavo v Saclayu, Chatillonu in Gre-noblu popolnoma delovali. Zavod v Marcoulu bo proizvajal llM) kg plutonija in tudi električno energijo. Zdi se. da je mogoče zatrditi, da bo v 15 letih zadoščeno zahtevam po energiji v Franciji, toda očitno je, da Francija ne more nadaljevati svojih raziskav istočasno po vseh poteh, ki jih nudi tehnika, kot to lahko delajo ZDA.
5. Francoska atomska industrija lahko napravi velike stvari, če ostane izolirana, toda evropsko sodelovanje bi bilo gotovo učinkovito, pod pogojem, »da dovoli napraviti več kot to, kar lahko naredimo, če ostanemo razdeljeni«.
Evropsko sodelovanje ne sme izključiti uresničenja nacionalnih programov in pa kontinuitete nacionalnih naporov. Lahko tudi dopušča u-stanovitev tovarne izotopov, ustanovitev «poola» prototipov in pa izmenjavo izkušenj med člani skupnosti. V začetku bo morala Francija ki je mnogo pred drugimi evropskimi člani, dajati več kot bo od njih prejemala. Toda po kakih 15 letih se bo ta razlika znatno zmanjšala.
Za Perrinom je govoril neki drugi strokovnjak, predsednik odbora za industrijsko o-premo pri komisariatu za a-temsko energijo, Louis Ar-rrand.
Ta se je zavzemal za absolutno nujnost sodelovanja oa atomskem področju, kajti po njegovem mnenju samo tako sodelovanje lahko omogoči cenene realizacije.
Debata se je nato prekinila in spet nadaljevala ob 21. uri. Govorili so; neodvisni po-sltnec Andre Mutter, Jean Crouzier ter neki poujadist, ki se je izrekel proti euratomu Za tem pa je bila debata spet prekinjena in se bo nadaljevala jutri popoldne ob 15. uri.
polne podpore«
Na vprašanje, ali je Sovjetska zveza pripravljena sodelovati z ZDA in Veliko Britanijo pri reševanju tega vprašanja, je Sepilov odgovoril: »Mi stalno	iščemo stike	z
ZDA, Veliko	Britanijo in	z
vsemi drugimi državami, da bi dosegli rešitev. Med razgovori s Hammarskioeldom smo izrekli tudi naše mnenje o sredstvih, ki se nam zdijo najbolj učinkovita, zato da bi Združeni narodi postali res univerzalna	organizacija.«
Na vprašanje, ali misli	s
tem sprejem Kitajske v OZN. je Sepilov odgovoril:	»Da.
vštevši >n v prvi vrsti Kitajsko. Vsi morajo razumeti, da je sedanji položaj nedopusten. Združeni narodi ne morejo pričakovati, da bodo res spoštovani in priznani, dokler ne bo narod t>00 milijonov ljudi v njih zastopati.«
Ko je neki novinar izjavil Sepilovu, da Zahod ne more oceniti prave vrednosti nedavnega sovjetskega ukrepa o enostranski demobilizaciji, ne da bi vedel točno število sovjetskih efektivnih vojakov, je Sepilov izjavil: «Druge države naj predvsem izvršijo enako znižanje. Mislimo, da na tem področju veljajo več praktični ukrepi kakor lepi govori. Kar smo mi napravili, je šele začetek in pripravljeni srni iti bolj daleč.«
Sepilov je dalje izjavil, da možnost «konference pri o-krogli mizi« med Izraelom in arabskimi državami ob podpori OZN ni bila omenjana med razgovori s Hammar-skjoeldom, ter ni hotel komentirali sedanjih načrtov Jordana. »Nimam informacij, je dejal, o položaju in o njegovih vzrokih.«
Glede Cipra je Sepilov izjavil, da nima nič dostaviti k temu. kar je že izjavil v Atenah.
Na koncu ga je neki novinar vprašal, ali mu ni žal po njegovem mestu ravnatelja «Pravde». potem ko je preizkusil težavne naloge zunanjega ministra, je Sepilov odgovoril: «Vsakdo od nas izpolnjuje delo, ki mu ga vlada in sovjetsko ljudstvo dodelita, in vsakdo od nas skuša to delo čim bolje opraviti.«
Danes lakliiM Heience
LONDON, 5. — Konferenca ministrskih predsednikov Com-montvealtha gre h koncu. Po včerajšfoji plenarni seji izjavljajo da so se ministrski predsedniki sporazumeli o sledečem:
1. Nujnost združitve gospodarskih virov Commonivealtha v zvezi z vprašanji, ki nastajajo zaradi »tekmovalne koeksistence«.
2. Možnost, da se doseže »delovni sporazum« s Sovjetsko zvezo.
3. Potreba tesnejših odnosov z Japonsko in podpora za sprejem Japonske v OZN.
Dalje zatrjujejo, da so se sporazumeli o sodelovanju za razvoj atomske energije v miroljubne namene ter o dobavah surovin in vežbanju strokovnjakov.
Indijski ministrski predsednik Nehru in pakistanski ministrski predsednik Mohamed Ali pa sta se danes privatno razgovarjala o Kasmiru. Po razgovoru je Nehru izjavil: «Ni lahko rešiti v kratkem času težka vprašanja. Vsa pri-i jateljska pogajanja so dobra stvar. Sprejeti je treba z zadovoljstvom vse, kar prispeva k ustvaritvi prijateljskega ozračja.#
■ Dalje javljajo, da je južno-
afriški ministrski predsednik Strvdom načel vprašanje južnoafriških zahtev nad tremi britanskimi protektorati' v Južni Afriki. Gre za Basuto-land, Sčvaziland in Bečuna-land. Ti protektorati imajo milijon domačih prebivalcev, medtem ko živi tu okoli 5000 belcev. Ena glavnih ovir za jrriključitev teh ozemelj k Južni Afriki je politika rasne diskriminacije, ki jo Južna h-frika vodi do domačega pre-, bivalslva in ki zaskrblja britansko javnost.
Londonski list «Evening Nevvs« piše, da je bil tudi postavljen predlog, naj bi se v Commonwealth vključile tudi Srednjeafriška zveza. Zlata obala. Nigerija. Karaibska zveza in Malaja. Baje pa se temu predlogu upira južnoafriški ministrski predsednik Strydom.
Danes bo objavljeno uradno poročilo o konferenci.
teh sta bila ranjena. Jordanski vojaki tu odgovorili na streljanje Izraelcev, ki so se umaknili.
V Amanu se je pod predsedstvom kralja Huseina sestal vrhovni svet za obrambo, ki je sprejel nekatere vojaške ukrepe. Na zahodno o-brežje reke Jordan so poslali ojačenja. Vojaški predstavnik je izjavil, da so pripravljeni stopiti v akcijo na kateri koli točki meje.
Egiptovski poslanik in a-meriški odpravnik poslov v Amanu sta se danes sestala z jordanskim zunanjim ministrom in se razgovarjala o zadnjih dogodkih.
Sirska vlada je danes razpravljala o vesteh, da se izraelske čete zbirajo ob jordanski meji in da se pripravljajo na napad. V glavnem štabu sirske vojske so bila posvetovanja predstavnikov arabike legije in egiptovske vojske na podlagi sporazuma, ki coloča ustanovitev skupnega poveljstva v primeru izraelskega napada.
Sirski ministrski predsednik Sabri Asali pa je danes v parlamentu izjavil, da je bila mdanovljena ministrska delegacija, ki bo začela z e-giptovsko vlado pogajanja «za uresničenje federalne zveze med Sirijo in Egiptom«. Dodal je, da bo federalna zveza odprta vsem a-rabskim državam.
Predstavniki vseh strank in parlamentarnih skupin so podprli sklep vlade in so izrekli upanje, da bo »popolna združitev« z Egiptom u-stvarila jedro popolne arabske federacije.
Zborovanje o Formozi v Pekinga
PEKING. 5. — Pekinški radio javlja, da se je na zborovanju, ki je bilo včeraj v Pekingu. skupina bivših častnikov kitajske nacionalistične vojske na Formozi izrekla za začetek pogajanj za mirno osvoboditev Formoze.
«Naša dežela, je izjavil na sestanku bivši nacionalistični general Ča Ju Pin. je pustila odprta vrata za pogajanja in upamo, da bodo formoške oblasti poslale svoje delegate na pogajanja za sprejem konkretnih ukrepov za mirno osvoboditev Formoze.
Kmetijski presežki ZDA bif^a^nSo^^enrLko.
nodajne skupščine, je izjavil: «To je najboljša priložnost za Cangkajškovo skupino.« Tudi mnogi drugi bivši nacionalistični funkcionarji in častniki so pezvali vojaško in u-pravno osebje Formoze, naj se otresejo ameriškega jarma, naj izberejo pot patriotizma in naj prispevajo k mirni osvoboditvi Formoze.
za Italijo
RIM, 5. — Zunanji minister Martino in ameriški odpravnik poslov Rio Jenergen sta danes podpisala sporazum za odstop ameriških kmetijskih presežkov Italiji. Na podlagi sporazuma bodo ZDA dobavile Italiji olje in tobak v znesku 8 milijonov dolarjev. Izkupiček iz teh presežkov bo ameriška vlada posodila italijanski vladi do 70 odstotkov za razvoj italijanskega gospodarstva, zlasti za industrializacijo na jugu in v korist blagajne za malo kmečko posest. V ostalih 30 odstotkov bo vključeno tudi finansiranje iz-' voza italijanskih industrijskih proizvodov v tretje države v okviru ameriškega zakona za pomoč tujini.
Adenauer odpotoval iz Rima
RIM, 5 — Kancler Adenauer je nocpj odpotoval z letalom iz Rima. Zjutraj je Adenauer obiskal papeža skupno z zunanjim ministrom in drugimi člani spremstva. S papežem se je Adenauer razgovarjal 55 minut sam, zatem pa je papež izirenjal nekaj besed s von Brentanom, nakar je imel govor pred vsemi člani Adenauerjev ega spremstva.
Stavka v Alžiru
AL2IR, 5. — Splošna stavka, ki so jo proglasili alžirsk: nacionalisti ob obletnici francoskega zavzetja Alžira leta 1830, je skoraj popolna v alžirskem departmaju, kjer je alžirsko prebivalstvo najbolj gosto naseljeno. Domače prebivalstvo, zaposleno v trgovini in v privatnem sektorju, skoraj v celoti sodeluje v stavki. Tudi v javni upravi ter v prevozništvu je stavka skoraj popolna. Manjša udeležba v stavki pa se je zabeležila v departmajih Oran, Costanti-na in Bona, kjer so francoski naseljenci bolj gosto naseljeni. Alžirska prefektura je napovedala sankcije proti trgovcem in funkcionarjem, ki so se udeležili stavke.
MOSKVA, 5. — Generalni tajnik Združenih narodov dr. Hammarikjoeld, ki je na obisku v Sovjetski zvezi, je sprejel danes zjutraj jugoslovanskega veleposlanika \ eljka Mičunoviča.
Ce bi človek gledal v a dogajanju v zvezi z memorandumom ipovrkno, bi prišel do kaj zanimivih ugotovitev zlasti glede njegovega izvajanja na sodišču. Včeraj smo poročali, da je v eni izmed sodnih dvoran tržaškega tribunalu predsednik tretje kazenske sekcije cinično izjavil, da je memorandum kos n m u z u n e g a papirja brez vrednosti. Danes pa poročamo na drugi strani med sodno kroniko da je včeraj v bližnji sodni dvorani porotnega sodišča njegov predsednik apliciral enega izmed členov, ki je napisan na istem kosu umazanega papirja.
Vendar stvar ni tako enostavna. 7.e v našem zadnjem članku o tej čudni zadevi smo poudarili, da gre it resnici za hudo in veliko pomanjkljivost odgovornih ljudi italijanske re publike, ki so 5. oktobra 1954. to je skoro pred dvema letoma podpisali tako važen mednarodni sporazum, kakršen je londonski memorandum, niso mu pa dali takoj nato veljavnosti zakona, ker ga niso predložili parlamentu v ratifikacijo, kar so storili z vsakim drugim mednarodnim sporazumom. Ce ne bi bilo te pomanjkljivosti, pač nihče ne bi mogel govoriti o brez-vrednem kosu papirja, še manj pa o umazunem kosu papirja.
Toda zadepa se še bolj komplicira — na videz — s tem, da se je začel končno vendarle memorandum izvajati tudi na sodišču. In včeraj smo imeli prvi primer aplikacije člena 6, kar ■z zadovoljstvom ugotavljamo. Izvajanje tega člena pa je bilo mogoče le potem, ko je pred kratkim generalni vladni komisar izdal v Uradnem vestniku za Tržaško o-zemlje poseben odklok o njegovem izvajanju. Zaradi tega se samo po sebi postavlja vprašanje, ali ni mogel vladni komisar v teh zadnjih dveh letih po podpisu ne glede na ratifikacijo sporazuma objaviti že celo vrsto zakonskih odlokov glede izvajanja posameznih členov memoranduma samega m vseh njegovih prilog, zlasti pa priloge 2, ki nosi naslov Posebni statut.
Ni torej nobenega dvoma, da je bilo ne vemo iz katerih vzrokov, že mnogo, premnogo zamujenega. Sele pred kratkim smo zvedeli iz ust tržaških socialdemokratskih prvakov, ki v svojem programu postavljajo v ospredje zahtevo po ratifikaciji in izvajanju memoranduma, da do ratifikacije ni prišlo zaradi tega — kot so socialdemokratskim delegatom v Rimu izjavili odgovorni člani vlade — ker je baje memorandum pomanjkljiv in da ga zato vlada ne more pred-
ložiti parlamentu v ratifikacijo. Ne glede na to ali gre za pomanjkljivost ali ne, se lahko reče, da ga menda ni mednarodnega sporazuma, ki ne bi bil bolj ali manj pomanjkljiv. Zato se nam zdi precej pravilna obrazložitev, ki jo je dal pred porotnim sodiščem včeraj branilec obtožencev, čigar obrazložitev objavljamo na drugi strani. Dejal je namreč, da nima smisla iskati vzrokov, ki svetujejo vladi to zadržanje, dejstvo pa je, da je prišel po podpisu memoranduma v Trst generalni vladni komisar na podlagi dekreta predsednika republike in da ima ta tudi zakonodajno oblast. Kot tak je tudi izdal znani odlok št. 190 o izvajanju člena 6. Da ne bo nobenega spotikanja več, je dolžnost generalnega vladnega komisarja, da izda še vse druge potrebne odloke o izvajanju ostalih členov memoranduma, zlasti pa vseh členov Posebnega statuta. S tega vidika tudi niso važna razglabljanja. ki smo jih slišali na predvčerajšnjem procesu proti našemu dnevniku iz ust predsednika sodnega senata, o tem ali je znamenita Cam-maratova 1e-a zmotna ali ni, ali pa — še huje — da u« pravijo Italija bivšo cono A kot zaupnica Organizacije združenih narodov, ali pa o tem, če velja italijanska listava na Tržaškem ozemlju ali ne velja in podobno.
Končno smo dolžni že stotič opozoriti, da čakajo na izvajanje člena 6 memoranduma po nedolžnem zaprti škedenjski antifašisti, ki že skoraj leto in pol ječijo v tržaških zaporih. Kakor je namreč porotno sodišče s posebnim odlokom odredilo prekinitev včerajšnje razprave. tako naj pristojne sodne oblasti aplicirajo člen 6, k* velja tudi zaradi tega, ker je o veljavnosti tega člena obvestil prvega predsednika prizivnega sodišča generalni vladni komisar s posebno okrožnico, tudi v primeru škedenjskih antifašistov.
In jih takoj izpustijo na svobodo!
Italijanska vlada pa vsekakor da toliko na podpise svojih predstavnikov na mednarodnem sporazumu, da bo čimprej poskrbela za ratifikacijo memoranduma tudi v rimskem parlamentu. Sicer bo še nadalje ostal sum, da sporazuma o tržaškem vprašanju ni sklepala v dobri veri. Na ta način bo tudi o-nemogočeno, da bi se apliciral memorandum v eni sodnih dvoran tržaškega tribunala, |medtem ko se skoraj istočasno v drugi sodni dvorani istegg tribunala označuje memorandum za kos umazanega papirja brez vrednosti.
NADALJEVANJE RAZPRAVE 0 RAZOROŽITVI V 00B0RU OZN
Sedanji položaj omogoča vsaj omejene sporazume
Izjave jugoslovanskega in kanadskega delegata
NEW YORK, 5. — Na današnji seji razorožitvenega odbora OZN sta govorila kanad-sk in jugoslovanski predstavnik. Prvi je predlagal vrste ukrepov, ki bi se dali takoj izvesti in ki bi bili omejenega značaja ter bi ustavili razorožitveno tekmovanje ' v pričakovanju splošnega sporazuma.
Jugoslovanski zastopnik dr. Jože Brilej je izrekel obžalovanje, ker današnji napori za razorožitev zaostajajo za splošnim razvojem mednarodnega položaja. Izrekel je prepričanje, da mednarodni položaj omogoča napredek rešitve raz-orožitvenega vprašanja, in je poudaril potrebo, da se dosežejo vsaj omejeni sporazum
Ti sporazumi bi omogočili, da se bolj racionalno, kot so se doslej, izkoristijo pogoji, ki jih nudi spremenjen svetovni položaj. Poleg tega bi ti sporazumi prispevali k zboljšanju zaupanja v mednarodnih odnosih in omogočili rešitev ostalih mednarodnih vprašanj. Dr. Brilej je izrekel prepričanje, da bi se v današnjih pogojih že lahko dosegel sporazum o zmanjšanju konvencionalne oborožitve in oboroženih sil, sporazum o nepove-čenju vojnih izdatkov, o prenehanju in omejitvi nuklearnih poizkusov v vojne namene in vsaj omejen sporazum o nadzorstvu oborožitve.
Delo odbora se bo nadaljevalo jutri.
Mates o odnosih med FLRJ in ZDA
BEOGRAD, 5. — «Ni nobenih sprememb v odnosih med ZDA in Jugoslavijo,« je izjavil jugoslovanski veleposlanik v ZDA Leo Mates, ki je da-
nes prispel v Beograd. »Znano je. da Jugoslavija želi še nadalje razvijati svoje prijateljske odnose z ZDA. Znano je. da je realni« položaj takšen, da omogoča tak razvoj.« Leo Mates je izrazil upanje, da se bo ameriška pomoč Jugoslaviji nadaljevala in da bo ameriški kongres izglasoval dopolnilne kredite Jugoslaviji za nakup kmetijskih presežkov.
Mednarodno priznanje Nikoli Tesli
BEOGRAD, 5. — Elektrotehnična komisija je na ee-stanku 27. junija v Muenche-nu sklenila eni izmed enot magnetske indukcije dati i-me Tesla. S tem je Nikoli Tesli izrečeno trajno priznanje in jugoslovanski znanstvenik je uvrščen med velikane elektrotehnike, kot so Ampere, Volta, Faraday, Max-vvell in drugi. Uradni akt o tem bo izročil muzeju Nikole Tesle v Beogradu predsednik mednarodne elektrotehnične komieije cr. Duncheath na proslavi stoletnice rojstva Nikole Tesle v Beogradu,
BEOGRAD, 5. — Danes se je s posebnim letalom vrnila iz Moskve delegacija jugoslovanskega vojnega letalstva, ki oe je kot gost sovjetskega letalstva' udeležila proslave dneva sovjetskega letalstva. Vodja jugoslovanske delegacije general Bubanj je ob prihodu v Beograd poudaril prisrčen in topel sprejem ter odlično kvaliteto sovjetskega letalstva in osebja.
Kratke vesti
BEOGRAD. 5. — Danes j«
prispela iz Ljubljane v Beograd delegacija CGIL, ki jo voči Secondo Pessi. Delegacija bo med desetdnevnim bivanjem v Jugoslaviji gost Zveze sindikatov Jugoslavije. Obiskala bo več krajev in se seznanila z delom jugoslovanskih sindikatov ter z delavsko samoupravo i * • *
BUENOS AIRES, 3. — Argentinska nacionalna komisija za raziskovanje nedopustno pridobljenega premoženja je sklenila zapleniti premičnine in nepremičnine nekdanjega predsednika Argentine Perona v vrednosti 150 milijonov pe-zosov (približno 750 milijonov dinarjev) z;aplentlt so 10 luksuznih avtomobilov .letalo, neko farmo, več stanovanj, hišo v Montevideu
« * #
WSHINGTON, 5. — Poročilo vihovnega poveljnika oboroženih sil Atlantske zveze generala Greuntherja, ki je bilo predloženo pododboru Predstavniškega doma v zvezi s pomočjo tujini, pravi, da bo imela Zahodni Nemčija do konca letošnjega leta približno 5 divizij. Te divizije pa ne bodo v celoti izurjene;in opremljene, ker gre zgolj za začetek. Gruenther je poudaril nujnost, da zahodnonemške enote vključijo v oborožene sile Atlantske zveze.
* • *
CARACAS. 5. — Na tukajšnjem zasedanju Izvršnega odbora Organizacije za mednarodno civilno letalstvo je a-meriški delegat predlagal ustanovitev mednarodne skupine, ki bi proučevala pereča vprašanja letalstva, letalskih naprav in letališč. V tej skupini naj bi bili predstavniki deže1, ki so najbolj zainteresirane na razvoju civilnega letalstva. Skupina bi poslovala pod vodstvom predstavnika Organizacije medneradnega civilnega letalstva,
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 28,0, najnižja 19,3, ob 17 27,8, zračni tlak 1021,3 pada. veter 10 km/h se-verozah., vlaga 61 odst., nebo 6/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano. temp. morja 23,8 stopinj.
Danes, PETEK 6. julija Izaija, prerok, Domagoj Sonce vzide ob 4.22 in zatone ob 19.57. Dolžina dneva 15.35, Luna vzide ob 2.23 in zaton-e ob 18.15. Jutri, SOBOTA 7. julija Vilibalid. šk., Negoda
Porotno sodišče Je na včerajšnji razpravi sprejelo tezo o-brambe In v celoti apliciralo odlolt 190 vladnega generalnega komisarja, ki se nanaša na člen šesti Spomenice o soglasju
Tržaško porotno sodišče
Porotno sodišče je včeraj na zahtevo zagovornikov dveh iz. med štirih oseb obtoženih kršitve čl. 246 kazenskega zakonika, to je ((podkupovanja državljana s strani tujca« končno le apliciralo člen 6 Londonskega memoranduma, ki je dobil po objavi v Uradnem vestniku št. 17 generalnega komisariata za Tržaško ozemlje z dne 11. junija letos zakonsko veljavo, prekinilo sodni postopek in odredilo takojšen izpust obtožencev na svobodo.
Odlok predsednika porotnega sodišča se dobesedno glasi: V imenu italijanskega ljudstva sodišče	„
upoštevajoč člene 152, I. odst. in III. odst. člena 479 kazenskega postopnika odreja
da se ukine sodni postopek proti obtožencem Boninu Brunu, Pangherju Mariju in Po begi Brunu, ker se kazenski postopek ne more nadaljevati na podlagi odloka št.190 z dne 7. junija 1956. leta Generalnega vladnega komisariata za Tržaško ozemlje.
Predsednik porotnega sodišča dr. Pietro Rossi 1. r. Trst, 5. julija 1956.
Kot je znano, se odlok vi. gen. komisarja glasi:
Odlok št. 190 Izvajanje točke 6 Memoranduma o sporazumu, sklenjenem v Londonu
Generalni komisar italijanske vlade za Tržaško ozemlje
glede na odlok predsednika republike z dne 27. oktobra 1954 in na podlagi prejetih pooblastil
odreja:
Clen 1.
V skladu s tem, kar določa točka 6 Memoranduma o sporazumu, sklenjenega v Londonu dne 5. oktobra 1954, se ne sme začeti ali nadaljevati nobeno sodnijsko ah u-pravno postopanje, s katerim bi bila podvržena postopku ali diskriminaciji oseba ali i-movina kateregakoli prebivalca na Tržaškem ozemlju zaradi političnih dejanj, ki so v zvezi z rešitvijo vprašan ja Svobodnega tržaškega ozemlja in ki so bila izvršena do vključno 5. oktobra J954.
Clen 2.	,
Ta od lok stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem vestniku.	•
V Trstu, dne 7. junija 1956'.
Vladni generalni komisar:
dr. Giovanni Palamara
Kaj je pravzaprav narekovalo sodišču, da je izdalo tako razsodbo? Predvsem je potrebno na kratko opisati dogodek, ki je 30-letnega Bruna Bonina brez stalnega bivališča, 33-letnega Maria Pan-gherja iz UT. Cereria pripeljal pred poroto skupno s 33-let-nim Brunom Pobegom in nekim Ernestom Paulicem, ki sta baje v bivši coni B.
26. januarja 1953. leta sta dva policijska agenta ustavila v Križu avto »Fiat 14(K1«, v katerem sta bila Bruno Pobega iz Križa in neki Mario Gregorič. Agenta s‘a nušla dva samokresa, in sicer enega na sedežu vozila, drugega pa pri Gregoriču, zaradi česar so policijski organi uvedli preiskavo. Med hišnim pregledom pri Pobegi so preiskovalni organi našli dve izjavi, ki sta ju podpisala Bonin in Pangher, oba ezula, s katerima sta se obvezala, da bosta ((pravično in zvesto dajala jugoslovanskim organom informacije o osebah, ki delujejo na Svobodnem tržaškem o-zemlju proti coni B in Jugoslaviji«.
Tedanje zavezniške oblasti se za i*javi niso zmenile, u-vedle pa so sodni postopek proti osebam, ki so biie v posesti strelnega orožja. Te so prijavili rtdnemu sodišču
Italijanski policijski organi pa so po svojem prihodu v Trst Sprožili novo preiskavo In Bonina in Pangherja junija lani aretirali. Med zasliševanjem sta obtožena priznala, da sta podpisala izjavo, sklicujoč se, da sta jo potrebovala v svrho prevare, ki sla jo pripravljala. Bruno Pobega, vsaj tako sta izjavila obtoženca, jima je obljubil precejšnje količine ^ameriških cigaret po znižanlceni. Ponudbo sta Bonin in Pangher sprejela, cigaret pa nista imela namena plačati.
Omeniti moramo, da je bil Bonin znan tihotapec ter jc bil za svoje delovanje obsojen že na beneškem sodišču na večmilijonsko globo. Je j>a tudi spreten goljuf: neka prevara mu je namreč zagotovila čez milijon lir dobička, a tudi dve leti zapora. V načrtu pa je mož imel tudi roparski napad v škodo neke osebe iz Trbiža, pri kateri bi «ilobi!» kresilne kamne in tudi kokain.
Sicer je sploh vprašanje če Boninove in Pangherjeve izjave odgovarjajo resnici in tudi če bi to bilo, nastaja novo vprašanje, to je kakšno škodo bi lahko s svojim delovanjem prizadela interesom naroda in države, kakor predvideva člen 246 kazenskega zakonika, zaradi česar se morata sedaj zagovarjati pred porotnim sodiščem.
Odv. Morgera, ki je že maja letos pismeno zahteval od sodišča prekinitev procesa na podlagi čl. 6 Memoranduma
je včeraj tudi ustno obrazložil svoje mnenje.
Poudaril je, da so podpisali memorandum, ki ni zakon: to je formalno res, kajti mednarodne sporazume morata potrditi poslanska zbornica in senat. To ni bilo storjeno, vendar tu ne moremo preiskovati vzrokov, ki svetujejo tistim, ki nam vladajo, tako stališče. Dejstvo ie. da so po parafiranju Londonske spomenice poslali v Trst vladnega komisarja z zakonodajno pravico in ta je z dekretom št. 190 objavljenem v Uradnem vestniku generalnega komisariata 11. junija letos odredil, da se mora ta člen tudi izvajati,
Ta člen je jasen in predvideva. uda se ne sme začeti ali nadaljevati nobeno sod-nijsko ali upravno postopanje«.
Zakaj to ni bilo storjeno?
Ce bi dokazali, da ista obtoženca resnično škodovala državi. potem bi bila obtožba utemeljena. Toda tu so iz muhe naredili slona, /lakaj vse to? Cernu so fe organi oprijeli zadeve, ki sploh ni obstajala? Mar se temu pravi braniti domovino? Cas je, je vzrojil odvetnik, da se s takim ravnanjem preneha! Ali se izplača nadaljevati s tem, kar je naša vlada hotela odpraviti? V tem mestu imamo potrebo hrabrih mož, ki bi se upali gledati realnosti v obraz in potrebno je govoriti
v duhu sporazuma (memoranduma - op. ur.), ki je tu v Trstu zakon.
Ne izdajajmo bistva zakona in ne trdimo ,da to m zakon, kati na podlagi tega bi morali tudi reči. da komisarja ni. Hočemo zanikati stvarnost dejstev?
S tem je odvetnik Morgera zaključil svoj govor ter zahteval od sodišča, da se izreče za prekinitev sodnega postopka na podlagi člena 6 Londonskega memoranduma, prekinitev, ki bi morala bili odrejena z odločbo.
Državni pravdnik je hotel iti po sledovih svojega prednika, ki je v preiskovalnem delu sodne razprave predlagal zavrnitev Morgerovega predloga o takojšnji ukinitvi procesa, češ da med razpravo ni bilo dokazov, da bi bila dejanja obtožencev v kakršni kali zvezi z rešitvijo vprašanja Svobodnega tržaškega o-zemlja. Toda argumenti in tudi dejstva so bila močnejša kot te izjave, zaradi česar je sodišče moralo tokrat aplicirati ta toliko imenovani, nikdar upoštevani člen Memoranduma. kateremu bo morala slediti uzakonitev in tudi izvajanje ostalih členov in sploh celotne Spomenice o soglasju.
Preds.; Rossi, tož.: Maltese, žapisn.:	Magliacca, obramba:
odv. Morgera za Bonina in Pangherja ter Falconer za odsotna Pobego in Pauliča.
Zt UKINITEV ZASTARELEGA SISTEMA ZDRAVNIŠKIH PREGLEDOV
ZAVAROVANCI INAM ZAHTEVAJO PROSTO IZBIRO ZDRAVNIKA
la sistem velja ie za vso driavo in se mora zato raztegniti tudi na tria-Ško področje, pri čemer pa je treba odpraviti razne pomanjkljivosti
V ostalih italijanskih pokrajinah lahko zavarovanci INAM sami izbirajo zdravnika, ker velja tam* tako imenovana prosta izbira. Pri nas pa se ta sistem se ni uvedel. Zato zahtevajo številni delavci da se jim tudi tu omogoči v primeru bolezni svobodno izbiranje zdravnika. O tem vprašanju je razpravljal tudi pokrajinski odbor INAM, ki je po izčrpni diskusiji postavil zahtevo po izboljšanju in izpopolnitvi zdravstvenih da-jrtev, tako da bodo bolj pii-merne, učinkovite in tudi bolj dostojne za vse zavarovance. Odbor je namreč poučil ves sistem zdravstvenih dajatev v Trstu in ugotovil razne, pomanjkljivosti. zlasti pa pomanjkljivi predpis, da se mo-injo zavarovanci v primeru bolezni zateči k ambulatorlj-skemu okrajnemu zdravniku Zavoda za zavarovanje proti boleznim. Zaradi tega nastaja med zavarovnci pogosto nezadovoljstvo in je tudi pokrajinski odbor INAM mnenj:;. da delavci upravičeno zahtevajo ppremembo sedanjega sistema Upoštevati je namreč tre ba. da težijo v Italiji kakor drugod po izboljšanju socialne zaščite delavcev vseh primerih, ki to zaščito potrebujejo. Zato je nedopustno, da s" v Trstu nadaljuje sistem ambulatorijskih pregledov, ki
V TOREK SEJA OBČINSKEGA. V CETKTKK PA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA
ZA SESTAVONOVEGA OBČINSKEGA ODBORA ŠE NI PRIŠLO DO NOBENEGA SPORAZUMA
Danes na županstvu sestanek predstavnikov strank glede pritožbe Tržaške unije - Socialdemokrati zavračajo tendenciozne Vesti desničarskega tiska
Prihodnji torek ob 18. uri bo prva seja novoizvoljenega tržaškega občinskega sveta, prihodnji četrtek pa prva seja novoizvoljenega pokrajinskega sveta. O tem so bili včeraj obveščeni vsi izvoljeni občinski in pokrajinski svetovalci.
Za prvo sejo tržaškega občinskega sveta je bil določen naslednji dnevni red:
1. Potrditev izvoljenih svetovalcev na osnovi členov 14. 15, 16 in 17 volilnega zakona z dne 5. aprila 1951 in na osnovi novega volilnega zakona z dne 23. marca 1956;
2. volitve župana;
3. volitve stalnih odbornikov;
4 volitve namestnikov občinskih odbornikov,
Dnevni red prve seje pokrajinskega sveta, ki bo 12. t. m ob 18. uri na sedežu pokrajinske uprave, je naslednji:
1. Potrditev izvoljenih svetovalcev;
2. izvolitev predsednika pokrajinske uprave;
3. izvolitev stalnih odbornikov;
4. izvolitev namestnikov odbornikov.
Bivši župan Bartoli pa je včeraj poslal novoizvoljenim svetovalcem pismo, v katerem jih vabi na posebni posvetovalni sestanek glede pritožbe liste »Trst Tržačanom«. Sestanek bo danes ob 12.30 uri v njegovi pisarni na magistratu. V pismu je rečeno, da bodo razpravljali o omenjeni pri-
tožbi ter izmenjali misli in mnenja glede neveljavnosti zadnjih občinskih volitev, kot to trdijo predstavniki Tržaške unije.
Ta sestanek bo brez dvoma odločilnega pomena za indi-pendentistično pritožbo. Zvedeli smo, da je KP izjavila, da bo na prvi seji tržaškega občhiskega sveta podprla pritožbo Tržaške unije. Zato pričakujejo, da bodo že na današnjem sestanku predstavniki posameznih list zavzeli svoje stališče glede tega važnega vprašanja. Kot je znano. Tržaška unija zahteva razveljavljenje zadnjih občinskih volitev zaradi protizakonite izključitve njihove kandidatne li«te iz volilne udeležbe. Dejstvo, da je bivši župan Bartoli. ki bo predsedoval prvi seji občinskega sveta, sklical svetovalce na sestanek o tem vprašanju, potrjuje, da bo pritožba Tržaške unije prišla na dnevni red že pred izvolitvijo novega župana in novih odbornikov, in sicer v prvi točki dnevnega reda. kjer bodo razpravljali o potrditvi izvoljenih svetovalcev. Stališče KP, da bodo podprli pritožbo Tržaške unije, ki se mu bodo gotovo pridružile še druge napredne skupine in stranke v občinskem svetu, napoveduje zanimivo razpravo o tem vprašanju. Pritožbo TU no bodo mogli kar tako rešiti ne da bi prišla na dnevni red prve javne seje občinskega sveta.
ŠE TRI DNI DO ZAKLJUČKA TRŽAŠKEGA VELESEJMA
VPRAŠANJE KONTINGENTOV ŠE N! POVSEM REŠENO
V soboto bodo velesejem obiskali med drugimi osebnostmi tudi predsedniki tujih velesejemskih uprav
V upravi tržaškega velesejma se ne razpolagajo z u-radnimi podatki o številu obiskovalcev, ki so si do sedaj ogledali letošnji tržaški mednarodni velesejem, vendar pa zagotavljajo, da je to število nekoliko višje kot je bilo v istih dneh preteklega leta. U-pravičeno tudi pričakujejo, da bo velesejem doživel v zadnjih dneh pravi naval, saj številni Tržačani v prvih treh dneh zaradi nepričakovano slabega vremena velesejma niso mogli obiskati.
Prav tako še ni na razpolago uradnih podatkov o obsegu kupni, k. so bile sklenjene na velesejmu, ker sedaj velika večina trgovcev urejuje zadnje j ud obnosti. P.ueii lega pa obststajo za nekatere zaledne države, za katere še vedno velja sistem uvoznih duvoljenj, nekatere zapreke v zvezi z ureditvijo velesejemskih kontingentov. Ministrstvo za zunanjo trgovino je letos namifeč izdalo kontingente v lst. višini kot lansko leto. Kar ne odgovarja potrebam tržaških trgovcev in zalednih izvoznikov. Poleg tega je tudi struktura tega kontingenta neustrezna. Pričakuje se, da bo to vprašanje že danes vsaj delno rešeno.
Včeraj |e predsednik velesejma telegrafsko odgov. ril na pozdravni telegram ambasadorja /DA C. Luče. Popoldne pa so obiskali velesejem tržaški inženirji in arhitekti. ki so se ustavili v ameriškem paviljonu v razgovoru z ing. Costo. Razpravljali sv
o temi:	«Sodobna	ameriška
arhitektura«.
V soboto bodo obiskali velesejem parlamentarec Mario Saggin, predsednik pado sanskega velesejma, prof. Nicvla Tridente, predsednik levant-skega velesejma, katerega bo spremlja! dr. Piancaldlni. Velesejem bosta obiskala generalni, tajnik velesejma v Veroni dr. Carlo Titu in predsednik pariškega velesejma Mr, Tony Bouilhet.
Podjetje »Singer« je sinoči priredilo na terasi »Palače narodov« zanimivo modno revijo, ki je imela precej posebnosti. Predvsem na reviji niso razstavljali slovitih modelov pariških modnih salonov, temveč modele, katere so sešila dekleti rama in jih tudi sama predstavila na reviji. Razumljivo je. ča na tej modni reviji ni bilo manekenk s slavnimi imeni, vendar pa je prirojena gracija mladih deklet pripomogla k uspehu in splošnemu zadovoljstvu.
Izžrebani dobitki na velesejmu
Sinoči so na tržaškem velesejmu izžrebali naslednje dobitke:	I. dobitek, in sicer
aparat za loščenje, je dobila Lina Tesaris iz Ul Enrico Toti 9:	drugi dobiiek ie dobil
Pierino Kodichio iz Gorice; tretjega Anna Gallani iz Ul. IVAmicis 19:	če'rtegu Vera
Verčon z Guard elle Scoglet-to 131 in peti čobitek Nerina Brusatil od Sv. M M. Sp. 1503.
Najvažnejše vprašanje na prvi seji občinskega sveta pa je še vedno sestava občinskega odbora in izvolitev župana. Predvidevajo, da bo Kr-ščanka demokracija predložila za župana bivšega župana Bartolija. Njegova kandidatura bo gotovo zavlekla izvolitev novega župana, ali pa se bo zgodilo kot v Rima, da bo Bartoli izvoljen že na prvi seji z glasovi fašistov in monarhistov. Ni nobena skrivnost, da Bartoli ne uživa simpatije niti pri socialdemokratih niti pri republikancih. Da ne govorimo o dosedanji levičarski opoziciji, ki vidi v Bartoliju predstavnika reakcionarne cesnice. Ce pa bo med demokristjani samimi nekaj »ostrostrelcev«, potem tudi Bartoli ne bo izvoljen na prvi seji, ampak se bodo morale volitve ponoviti na drugi seji. Sicer pa govorijo, da imajo demokristjani v rezervi «novega moža«, ki naj bi užival večje zaupanje tudi pri bolj zmerni opoziciji in ki naj bi ga potegnili na dan šele potem, ko bodo videli, da Z Bartolijem ne morejo prodreti.
Gleče sestave občinskega odbora pa sta včeraj Alessi-jev «Piccolo» in konfindustrij-fki (cMessaggero \4eneto« objavila ssoraj senzacionalno vest, češ da so socialdemokrati popustili in da so pripravljeni sestaviti neke vrste šti-listranski občinski odbor. Čeprav v tem odboru ne bi bili neporredno zastopani republikanci in liberalci, naj bi po pisanju omenjenih listov ti dve stranki podprli odbor KD-PSDi s programom, ki bi ustrezal dosedanji štiristran-ski politiki.
Predstavnik socialdemokratskega vodstva pa nam je izjavil, da oni še vedno vztrajajo na stališču, ki so ga zavzeli na nedavnem kongresu tržaške federacije PSD1, To pomeni, da tržaški socialdemokrati ne bodo pristali na noben občinski odbor, ki ne bo usmerjen na levo in ki ne bo užival podpore vsaj PSI in UP. Ta izjava ima v teh dneh, ko se stranke pripravljajo Za prvo sejo občinskega sveta velik pomen. Stališče PSDI morajo danes upoštevati vse levičarske stranke m še posebno KD. ki nosi največjo odgovornost za sestavo čobre, demokratične in napredne občinske uprave.
Zato menimo, da je danes položaj glede sestave občinskega odbora še vedno nejasen in da se pričakujejo velike težave za r.jegovo seita-vo. Sicer pa demokristjani pravijo, da bodo v skrajnem primeru predložili svoj enostranski odbor. Tudi takšen očbor ne bo mogej najti podpore pri levičarskih strankah, ker bi nujno zašel v desničarske vode zaradi splošne demokristjanske politike v Trstu. KD se še vedno noče sprijazniti z dejstvom, da so se časi spremenili in da je danes nemogoče govoriti o e-nostransKi demokrist jansk i u-pravi, ko je celo dosedanja
ŠE 0	SKUPŠČINAH DELAVCEV OBRATOV			CRDA
UMI še r	K ie	RAVNA pomeni	ITELJSTVA CRDA ureditve akordov	
Kljub povečanju proizvodnje in dobičkov so ostale delavske mezde nespremenjene in ne zadostujejo za preživljanje				
cal urad za delo za 10. julij ob 17. uri sestanek predstavnikov delavcev in delodajalcev, na katerem bodo razpravljali o izplačilu posebne nagrade v podjetju Italcementi. Glavno ravnateljstvo Italcementi je skušalo v začetku oporekati tovarni cementa pripadnost v prvo mezdno področje, kasneje pa je priznalo, da so delavske zahteve upravičene. Ravnateljstvo v Trstu pa vztraja na začetnem odklonilnem stališču.
je zastarel, poniževalen in ki ga delavci več ne marajo.
S tem sistemom se namreč zavarovancem vsiljuje zdravnik, ki ga izbere ravnateljstvo zavoda, ki pa ne uživa nujno zaupanja zavarovanca. Zavarovanci morajo čakati dolgo časa v vrstah v ambulato-rijih in zdravniki opravljajo le površno preglede, ker so preobremenjeni z delom. Zdravnik mora opraviti preveliko število pregledov ter izpolniti nešteto obrazcev in registrov, kar skrajša preglede na minimum in škoduje tudi profesionalnemu ugledu zdravnikov. S tem pa niso delavci in uslužbenci na slao-šem le v primerjavi z naprednejšimi evropskimi državami, marveč tudi v primerjavi z ostalimi pokrajinami v državi. kjer velja sistem proste izbire zdravnika.
Zaradi tega zahteva pokrajinski odbor INAM. naj glavno ravnateljstvo odredi, da se raztegne ta sistem tudi na Trst, in sicer samo za splosne preglede. To pa ne ponočni, da zahteva odbor, da se nadomestijo vse dajatve, ki veljajo v Trstu, z dajatvam;, ki veljajo v ostalih pokrajinah dižave. saj je znano, da je večina ostalih dajatev boljša v Trstu. Gre samo za omenjene preglede, ki so v primeri i ostalim delom države zaostali.
Zahteva pokrajinskega odbora INAM je vsekakor upravičena in predstavlja v glavnem težnje in zahteve zavarovancev. Pri tem pa je treba pripomniti, da so nastala pri izvajanju načela svobodne izbire zdravnika nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba zato pri nas odpraviti. Seveda je pri tem tudi mnogo odvisno od vestnosti zdravnikov pri opravljanju njihovega poklica. Razne pomanjkljivosti in celo zlorabe pa se tako in tako lahko porajajo povsod, pa naj bo sistem še tako dober.
Sindikalna skupščina
Danes ob 19. uri bo na sedežu Delavske zbornice CGIL v Ul. Zonta 2 skupščina uslužbencev podjetja »Istituto Far-macoterapico Triestino«.
Za poenotenje mezd mesarskih delavcev
Na uraau za delo je bil včeraj sestanek, na katerem so razpravljali o raztegnitvi spo-
Predvčerajšnjim so bile skupščine delavcev ladjedelnic Sv. Marka in Sv. Roka ter Tovarne strojev, ki jih je sklicala pokrajinska FIOM. Na skupščinah, ki se jih je udeležilo zelo veliko število delavcev, so sindikalni predstavniki orisali položaj, ki je nastal, potem ko je ravnateljstva sporočilo, da se je odreklo znižanju akordnih tarif. V diskusiji so delavci poudarili. da smatrajo uinik ravnateljstva za uspeli svoje vztrajne borbe, toča ne za dokončno zmago, kajti s tem, da je ravnateljstvo CRDA popustilo, je storilo čim manj mogoče.
Iz diskusije se je tudi videlo, da živijo delavci CRDA v hudi gmotni stiski ter da so zato zelo nezadovoljni. Delavci so poudarili, da je proizvodnja močno narasla in z njo tuči fizični i,n umski napor delavcev; vse to pa pomeni povečanje dobičkov podjetja. V tem položaju delavci še bolj občutijo, da so mezde prenizKe, kajti večjemu fizičnemu naporu in naraščanju proizvodnje ter dobičkov ni sledilo izboljšanje plač, marveč so se realne plače celo z,nižale zaradi povečanja življenjskih stroškov. Vsi disku-tanti so tudi poudarili ogorčenje čelavcev ter njihovo borbenost in pripravljenost za nadaljevanje sinJikalne akcije, ker so akordi se vedno nestalni in niso bili določeni na podlagi pogajanj, temveč enostransko. Prav tako so poudarili tudi nujnost izenačenja mezd tržaški), kovinarjev z mezdami kovinarjev v Genovi, toda ne samo glede na osnovne plače, marveč tudi na nkorče, kajti le tako bi tržaški delavci znatno izboljšali svoje prejemke.
V diskusiji so delavci tudi poudarili nujnost, da se akcijska enotnost obeh sindika-tov nadaljuje. Ne gre samo za nekake teoretske trditve,
št stran ka koalicij preži-	vsakdanja
,	i	«	dejstva pokazala, da se z raz-
11?	eepljenostjo delavstva lahko
nju, da zacovolji volivce, o-ziroma zahteve velikega dela prebivalstva. Dosedanje uprav 1 j atije občine je najboljši dokaz. da mora biti občinska uprava usmerjena na novo, napredno in demokratično pot.
Poqajanja na uradu ra delo
Na zalilevo sindikata gradbenih delavcev CGIL je skh-
okoriščn samo vodstvo podjetja. Zato ro delavci, včlanjeni v FIOM. ponovno poudarili željo, da bi se akcijska enotnost nadaljevala in krepila Razen tega so tudi izrazili željo, da bi delavci dru-"ge sindikalne organizacije kovinarjev podprli skupno borbo tudi gleče vseh ostalih nerešenih vprašanj v CRDA.
Na skupščinah so tudi razpravljali o pripravah za prvo
organizacijsko zasedanje nove Delavske zbornice CGIL ter o nabiralni akciji za sklad sindikalne solidarnosti.
Medtem pa se pripravljajo tudi skupščine po raznih oddelkih ladjedelnic in Tovarne strojev CRDA ter sestanki sindikalnih aktivistov, ki zbirajo članarine za FIOM.
Danes zaključek procesa proti Aldu Salsani|U?
Danes se bo pred porotnim sodiščem verjetno zaključ.l proces proti bivšemu podčastniku civilne policije Aldu Sal-saniju, obtoženemu poskusnega umora in nagovarjanja k i.nlavu ter proti Antoniji Vo-gliacco in Frančiški Stuparje-vi. ki sta se morali zagovarjati zaradi splava.
Kakor je znano, je tožilec predlagal za Salsanija 7 let zaporne kazni, od katerih bi mu tri pomilostili ter popolno oprostitev vseh treh obtožencev drugo točke obtožnice.
Danes bo v obrambo Ralsa-nija spregovoril njegov zagovornik odv. Morgera in če ne bo kakih piesenečeni bo v teku večera izrečena razsodba.
Nesreča na delu
Včeraj ob 13. uri so pripeljali s privatnim avtomobilom v splošno bolnico 46-let-nega čelavca Antonia Sara-zia iz Ul- Zacaria 6, kateremu so ugotovili opekline druge stopnje na levi dlani. Zdravil se bo :» do 8 dni, Do nesreče je prišlo na ta način, da se je delavcu v roki nenadno vnela steklenica s kisikom, ko je delal v delavnici SALDA v Ul. Economo %
Z vespo v pešca
Na drugem kirurškem oddelku- s-o ob 12.30 sprejeli 27-letnega urat nika Fabia Muel-lerja s Korza Garibaldi 4. Zdravniki so mu ugotovili verjeten zlom lobanje, hujše udarce in zlom leve noge ter se zaradi resnega stanja niso hoteli izreči o zdravljenju. Uradnik je dobil te poškodbe, ko se je vanj zaletel v Drevoredu 20 septembra z vespo 20-letni Giovanni Firatti, ki sam pri nesreči ni dobil nobenih poškodb.
razuma o poenotenju plač uslužbencem mesnic na naše področje. Sestanka so se udeležili predstavniki Združenja prekajevalcev, Zveze zadrug in sindikatov. Združenji delodajalcev sta načelno pristali na poenotenje, toda sta ugovarjali glede izhodišč mezdnih izenačenj med raznimi kategorijami, ki jih določa omenjeni sporazum. Obe organizaciji sta se obvezali, da bosta čimprej postavili svoje protiprecloge. Sindikalni organizaciji pa sta sklenili, da skličeta za četrtek 12. julija ob 18. uri enotno skupščino uslužbencev mesnic v Ul. Zonta 2.
Splovitev v «Felszegy»
V ladjedelnici «Felszegy» v Miljah bodo 22. julija splovili 3.800-tonsko motorno ladjo »Indiana«, katero grade za družbo «Ameritalia» iz Trsta. Na osvobojeno splovišče bodo postavili gredelj 4.200-tonske motorne tovorne ladje, katero bode tud: gradili za neko tr-ia.-ko pomorsko družbo.
Za proti koncu meseca predvidevajo, da bodo v ladjedelnici Sv. Justa splovili 500-tonsko tovorilo ladjo katero grade za nekega brodarja iz Genove. V isti ladjedelnici so naročili tri slične ladje, katere bodo gradili za neko švedsko družbo. Te ladje bodo dokončali v letu 1927.
Organizacijske priprave nove Delavske zbornice
V okviru priprav za organizacijsko zasedanje nove Delavske zbornice CGIL. ki bo 21- julija, se nadaljujejo sestanki vodilnih odborov raznih strok, ki se ukvarjajo s sklicanjem tega zasedanja. Pripravljajo pa tudi skupščine ter proučujejo ukrepe, ki bi bili potrebni, da se izboljšata organizacijska struktura in dejavnost sindikatov. E-den izmed glavnih smotrov nove Delavske zbornice CGIL je ustanovitev občinskih delavskih zbornic na našem področju in sindikalnih sekcij v podjetjih in tovarnah.
Priprave za ustanovitev novih občinskih delavskih zbornic v Nabrežini in Dolini so že precej napredovale. V soboto ob 2030 bo v Boljuhcu sindikalno zborovanje, na katerem bosta sindikalista Anton Gerlanc in Ernesto Ra-čioh govorila o sindikalnih in zavarovalnih vprašanjih socialnega zavarovanja.
Kar se tiče ustanovitve sindikalnih sekcij v podjetjih, so se včeraj sestali delavci petrolejske stroke, ki so napravili načrt za ustanovitev te sekcije. Sestavili so tudi kandidatno listo odbora sekcije, ki jo bodo izročili v o-dobritev skupščini delavcev.
Zbiranje prispevkov se tudi zadovoljivo nadaljuje. Do sečaj so v rafineriji Aquila dosegli že 60 odstotkov vsote, ki so jo določili delavci tega podjetja kot prispevek sindikatom. Sindikati živilske oblačilne, kemične in tekstilne stroke so skupno že zbrali 30‘Odst. vsote, za katero so se obvezali. Uslužbenci bolnišnic so zbrali 35 odst. določene vsote.
Obmejni promet v preteklem mesecu
V preteklem mesecu se je prevoznih sredstev, ki vzdržujejo redni promet med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi področji na osnovi videmskega sporazuma, poslu-žilo skupno 34-443 oseb z o-beh področij. Jugoslovanski avtobusi so prepeljali skupno 9603 potnike, medtem ko so parniki prepeljali skupno 11.550 oseb. Italijanskih avtobusov se je poslužilo 7865 potnikov, parnikov pa 5425.
Skupno se je torej italijanskih prevoznih sredstev poslužilo 13-290 potnikov, jugoslovanskih pa 21.153.
Povečanje reškega pristanišča
Z Reke poročajo, da bodo prihodnje leto pričeli obnavljati tretji pristaniški bazen, ki je bil med vojno resno poškodovan. Na ta način se bo dvignila kapaciteta reškega pristanišča, v katero bodo lahko siprejeli 26 ladij. Istočasno bodo tudi razširili železniško omrežje, ki bo lahko sprejelo 800 vagonov.
Slavka v podjetju Frandoli
Danes bc 24-urna stavka delavcev V mizarskem podjetju Frandoli, ker ni hotelo podjetje sprejeti1 zahtev mizarskih delavcev.
Prometna nezgoda
Zdravniki se niso hoteli izreči o stanju 61-Ietnega glai-benika Domenica Surriana iz Ul. Commerciale 13. ki je postal žrtev resne nesreče na križišču Ul. Fabio Severo in Trga Dalmazia.
Glasbenik je namreč hotel prekoračiti križišče in je stopil s pločnika v Ul. Fabio SeVero poleg kioska za prodajo časopisov, pri čemer je prekrižal pot avtomobilu, ki je bil namenjen proti Ul. Ghe-ga. Avtomobil je vozila Maria Vita Citterio iz Monze, Ul. Castanio 12. ki je takoj zavrla. kljub temu pa zadela v Surriana. ki je obležal na tlaku brez zavesti.
Z avtomobilom RK so ponesrečenca takoj odpeljali v bolnico. Med vožnjo je sicer prišel k zavesti, vendar ni mogel spregovoriti zaradi pretresa možgan in živčnega šoka. V bolnici je zdravnik ponesrečencu ugotovil pretres možganov in resnejšo rano na glavi.
Moško truplo v morju
Ob 4.30 v noči od srede na četrtek je našel ribič Romeo Zuliani, ki je s svojo ribiško barko odšel na lov, kako miljo od kopališču Cedas truplo neznanega moškega, starega 25 do 3Q let. Pri truplu niso našli nikakih dokumentov ali drugih predmetov, po katerih bi neznanca lahko i-dentificirali.
Truplo je sedaj na razpolago sodnim oblastem. Prvi trenutek so mislili, da gre za ponesrečenega kapitana Antonia Noventa. ki je izginil z jadrnico «Regolo» v nedeljo 17, junija- Vene ar kaže, da so take trditve netočne, ker truplo ne kaže znakov, ca bi bjlo v morju več kot sedem dni.
Ob 10.45 so sprejeli v bolnico 71-letno gospodinjo Ste-fanio Gali vdovo Diem Mau-ser iz Ul. Ginnastica 72 ir, ji ugotovili zlom cesnega kolka. Zenska je izjavila, da jo je na Nabrežju N. Sauro tako nesrečno sunil neki delavec, ki je razkladal kose ledu, da je padla in se pri tem poškodovala.
Volitve odbora v podjetju Modiano
Danes ob 8- uri se pričnejo v podjetju Modiano volitve novega tovarniškega odbora.
Pri vseh običajnih prodajalcih dobite revijo štev. 6
NAŠA ŽENA
cena 75 lir
Mal/ oglasi
MOTOGUZZI Ekonomični «Gran turismo«. motorni tricikli z nosilnostjo 350. Motorni tricikli 1500 Nadomestni deli, valji, verige. prstani v cilindru, ventili, razplinjači Dellorto. MONDIALPISTON za Automoto-diesel. Specializirana delavnica, retificiranie. brušenje glav itd. Cremascoli, Trst, razstava Ul. Fabio Severo 1*.
Razna obvestila
Sindikat slovenske šole obvešča svoje fclan«tvo, da bo tajništvo sindikata med počitnicami
na razpolago članom vsak torek in petek med 18. in 19. uro.
Ljudska prosveta
Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v TrsLu bo imel sejo danes 6. t. m. ob 18. uri na sedežu.
Iz teli
Slovensko prosvetno društvo ■Slavko Škamperle« - Sv. Ivan
priredi dne 15. julija izlet za člane in prijatelje, v Trbiž in k Belopeškim jezerom (Laghi di Fusme) Po želji izlet na Vi-šarje.
Vpisovanje na sedežu društva, stadion «Prv! maj«, Vrdeloka cesta 7, do sobote od 20. do 21.30 ure.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMKT1 IN POROKI-.
Dne 5. julija Se je v Trstu rodilo 14 otrok, porok je bilo 9. umrlo pa je 12 oseb.
POROČILI SO SE: kuhar Mario Pavan in delavka Romea Giorgini, šofer Bruno Delfrate in gospodinja Maria Tringali, obt. uslužbenec Enrico Tremut in prooajaika Anna Tersich. biograf Ugo Lanzi tn gospodinja Cornelia Zerini, popi. kapitan Giorgio Fattovich in gospodinja Fulvia Corti. delavec Damiano ingrao in delavka Silvana Busan, uradnik Bruno Bandelli in uradnica Nerina Zuliani. pomorščak Arrdrea Pecchiar m gospodinji Virginia Saule. čevljar Ermimo Coslovfch in gospodinja Antonia Salio.
UMRLI SO: 46-letna Dora C0-lomban por. Benvenuti. 62-letna Antonija Sancin por. Celihar, 81-1 etn i Carlo t.ubi::, 72-letm Eugenio Mazzorana, 441etna Maria Komet por. Millo, Maria Pa-chini stara 2 uri. 52—let n i Narciso Pihani, 75-1 et n i Andrea Sino-goj, 76-letna Virginia Coen por. Palese. 69-1 et ni Carlo Črešnar, 64-1 el n i Giacomo Balt. 80-let n i Umberto Brustoloni,
Exceisior. 16.00: «Zenoka na sliki«. E. G. Robinson. J. Bennett.
Fenice. 16.00:	((Stratosferski	ju-
naki«. G. Madison. V. Lerth.
Nazionale. 16.00: «Bojnt red«, J. Lund, W. Bendis.
Arcobaleno. 16.00: »Ljubezen je čudovita stvar«, W. Holden. J. Jones.
Astra Rojan. 16.00: »Prepovedano«, M. Ferrer. A. Nazza-ri.
Capitot. 16.30: (tNagana«. B. Laa-ge. R. B ajdini.
Cnstallo. 16.00: ((Cirkus s tremi arenami«, D Martin. J. Levvis.
Grattacielo. 16.30: »Škandal v zavodu«. B. Grable, R. Cummings.
Alabarda. 16.45: »Upor na ladji Čarne«. H. Bogart, V. Johnson.
Aurora. 16.30: »Mehiški bratje«, A. Kennedv. B, St. John.
Garibaldi. 16.30:	((Plavolasa
mrzlica«. D. Dors. J. Gregson,
Ideale. 17.00: ((Gugalnica iz rdečega žameta«. R. Milland. J. Collins.
Im pero. 17.00: «Ti si moja usoda«. D. Da.y, F. Sinatra.
Itaiia. 16.30: ((Beležnica majorja Thompsona«, M. Caro-1.
S. Marco. 17.00: »Ladv Godiva«, M. 0'Hara, G. Nader.
Kino ob morju. 16.30:	«Kruh,
ljubezen in...« V. De Sica. S. Loren.
Moderno. 16.00: ((Dober dan miss Dove«. J Jones, R, Stack.
Savuua. 16.00: «Nad nami morje«. J. Mills. J. G-reason.
Viale. 16.00: »Simba«, D. Bogar-de», V. Mac Kenna.
Vittorio Veneto. 16.45: «Pazi na ženske«, J. Havvkins, M. John-ston.
Belvedere. 16.30: ((Haitski upor«.
Massimo. 16.30: «Pasji svet«, C. Chaplin.
Novo cine. 16.00: »Sužnja in gospa«. S. Hayward, C. Heston.
Odeon. 16.00:	»Lahka leta«, N.
Taranto. A. Mangini.
Radio. 16.00: «Med dvema zastavama«. J. Reina. V. Texeira.
Venezia. 15.30: »Gusarji na sedmih morjih«.
Skedenj. 18.30:	»Marijuana«.	J.
Wayne.
POLETNI KINO
Arena dei fiori. 20.30: «Malaga», M. 0’Hara. Mat Donald Carev.
Ariston. 20.45: «Precisednica», S. Pampanini. C. Croccolo.
Armonia. 19.30: «Pekel pod niČ-lo». A. Ladd.
Garibaldi. 20.00:	((Plavolasa
m'rzlica». D. Dors, J. Gregson.
Marconi. 20.30:	«Vrni se moja
maia». M. Vitale, M. Lane.
Paradiso. 20.15:	((Zaročenka
vseh». Betty Grable.
Parco delle rose. 20.00: «19. jata bombnikov«.
Ponziana. 20.15: «Priznavam», M. Olift. A. Baxter.
Rojan. 20.30:	((Osvojitev vesolj-
stva«. W. Broks. E. Fleming.
Skedenj. 20.45:	((Marij-uana«. J.
Wayne.
Stadio. 20.45:	«Tolpa ponareje-
valcev«. P. O Brien, C. Trevor.
Valmaura. 20.30: «Pon-areievalci». D. OKeefe.
RADIO
PETEK, 6. julija 1956 TKIST POSTAJA A
11.30 Lahki orkestri; 12.00 Frank Buchinan, pobudnik gibanja za moralno obnovo; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kuliure:	12.55 Mo-tivi Vincenta
Ybumansa; 17.30 Plesna' čajanka;
18.00 Elgar: Koncert za čelo in orkester v e-rnolu: 18.30 Z začarane police: Vera Polak: »Življenje v morju«: 18.40 Poje basist Ettore Geri; 19.00 Zmerni ritmi;
19.15 Napredek znanosti in tehnike: Pogonski Stroji in goriva nadzvočnih letal in izstrelkov;
19.30 Priljubljene melodije: 20.00 Šport; 20.05 Leharjevi motivi;
20.30 Dva znana operna dueta;
21.00 Prireditve in umetnost v Trstu; 21.15 Čajkovski: Tema in variacije iz suite »Mozartiana«;
21.30 Poje Moški vokalni kvintet:	21.50 Dvorakovi Slovanski
plesi; 22.00. Iz svetovne književnosti in umetnosti: Mirko Javornik:	»Spokojni Amerikanec«.
novi roman Grahama Greena:
22.15 Odlomki iz Bachovih in Schubertovih maš: 22.45 Odmevi iz Južne Amerike.
I' K a i
I.
NOČNA SLUŽBA LEKARN V JULIJU
Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea. Ul. Ginnastica 6: Alla Maddalena, Ul. lstria 43; Pizzul-Cignola. Korzo Itaiia 14: Croce Azzurra Ul. Commerciale 26; Harabaglia v Barkovljah in Ni-coli v Skednju.
14.30 Tržaška kulturna kronika; Glas iz Trsta.
14. I) I* 14 It
5.00-5.45 in 6.00-610 Spored iz Ljubljane; 6.10 Jutranja glasba;
7.00-12.00 Spored iz Ljubljane: 13.40 Ugani z nami, kai je to? 14.20 Zabavna glasba; 14.30-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.15 Iz jug. življenja, 17.25 Melodični sestanek;
18.00-19.00 Spored iz Ljubljane;
19.15 Zabavne melodije izvaja pianist Borut Lesjak: 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane; 22.15 Nočni koncert.
i« I. 44 % T, \ I J A
6.20 Naš Jedilnik; 7.00 Zabavni zvoki; 8.00 Poje zbor Srednje glasbene šole; 8.30 Radijski roman - Jan de Hart. »: »Thalas-sa» - VIII.; 8,50 Priljubljene popevke:	9.30 Poletje v stihih;
10.00 Koncert po želiah:	11.05
Pesmi raznih narodov; 11.50 Za dom i,n žene; 12.00 Lahek opoldanski giasbeni spored; 12.40 Pianist Louis Kentrier izvaja dve ogrski rapsodiji Franza Liszta;
13.15 Zabavna glasba; 13.35 Za prijetno razvedrilo; 15.35 Ljubljanski komorni zbor poje umetne in naradie pesmi; 16.00 U-trink; iz literatu'e . Dve ameriški kratki zgodbi:	16.20 L. M.
Škerjanc: Koncert za fagot in godalni orkester s harfo; 17.15 Zabgvna in plesna glasba: 18.00 Novi filmi: 18.10 Odlomki iz slovanskih oper; 18.50 Družinski pogovori; 20.00 Konstantin Brailo-lou: Glasba narodov sveta - XVI. Peuli:	20.45 Sergej Prokofjev:
»Romeo m Julija«, baletna suita št. t; 22.15 Igra Plesni orgester radia Ljubljana.
■t1
Po hudi bolezni nas je zapustila v starosti 62 let. naša draga mama in stara mama
ELEONORA ANTONIJA SANCIN
vd. CELIHAR
Pogreb drage pokojnice bo danes v petek, 6. t.m. ob 17. s^ri popoldne iz mrtvaške kapele v Ul. Pleti na pokopališče v Skednju.
Žalujoči otroci z družinami in ostalo sorodstvo
Trst - Harway, 6. julija 1956.
— 3 —
o. julija 195«
Stavka poljskih delavce v
Teden dni že traja stavka poljskih delavcev v dvajsetih pokrajinah Padske nižine, od Piemonta do Jadrana, enajst dni pa stavka na riževih poljih; danes in jutri pa bo. po soglasnem sklepu vseh treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL trajala 48-urna stavka poljskih delavcev cele Italije, v podporo zahtevam stavkajočih poljskih delavcev v Padski nižini.
Ze dosedanja škoda na poljskih kulturah je ogromna. Dozorel je riž, dozorelo je žito, dozorelo je zgodnje sadje; in vse čaka na delavce, ki so sklenili, da bodo držali roke križem, dokler veleposestniki ne pristanejo na njihove u-nravičene zahteve. V mnogih piedelih je stavka povzročila, da ne bo mogoče začeti s strojno žetvijo, in če bo stavka še trajala, bo postala tudi ročna žetev brez smisla. Isto velja za pridelek sadja, zlasti za zgodnje sadje, ki je na tem, da popolnoma propade. Ce gre pri žitu za delno izgu-1 bo. je pri zgodnjem sadju stvar hujša, ker je treba lete pobrati pravočasno z drevja kajti v drugačnem primeru nam more siužiti le za marmelado. Tudi s košnjo ni nič boljše; kjer so ob začetku stavke travo že pokosili, leži seno na tleh in čaka. da ga spravijo, kjer pa še niso kosili, bo ta zakasnitev utegnila zmanjšati donos tretje košnje, otave. Dramatičen je položaj živine: le-te ne krmijo in ne molzejo; in če pomislimo na mesto, ki ga ima industrija mlečnih proizvodov v italijanskem gospodarstva, ti moremo z lahkoto predstavljati, kaj sedanja stavka poljskih delavcev predstavlja za tovrstno gospodarsko dejavnost. Skratka: v času, ko polje zahteva mrzlično delo človeških rok, ni na njem ž1-ve duše, ki bi skrbno pospravila plod dosedanjega truda.
A vse to italijanskih veleposestnikov ne zanima. Pri svoji požrešnosti so. po vseh dosedanjih znakih sodeč, celo pripravljeni povzročiti uničenje letošnjega poljskega pridelka, kakoi da bi pristali na nekatere dokaj skromne zahteve poljskih delavcev.
Kaj zahtevajo poljski delavci? Poleg skromnega povišanja mezde, postavljajo polj-
SZ že ima atomsko letalo
»Zarad. velikanskih uspehov v jedrski fiziki, radijski kemiji in elektroniki bo' ze bližnja bodočnost omogočila graditev prvih letal na atomski pogon.» je pred kratkim zapisala »Krasnaja zvezda«, sovjetsko vojaško glasilo. Razen tega je revija objavila podatke o izpopolnjenem reaktivnem letalu tipa «TU-104». ki ga nameravajo spremeniti v civilno letalo za 170 potnikov. Prve letala že uporabljajo na sovjetskih progah, revija pa napoveduje tudi proizvodnjo reaktivnih letal, ki bodo zmogla 1500 do 2000 km na uro.
»Komsomolskaja Pravda« pa je pred dnevi, objavila \est, da so v SZ že zgradili atomsko letalo, ki je ze prestalo svoj krst.
ski delavci upravičeno zahtevo da se delovni odnos med njimi in delodajalci določi na, temelju kolektivne pogodbe, ne pa da bi ta odnos v glavnem določala samovolja veleposestnikov. Poleg teh zahtev, pa postavljajo poljski delavci tudi nekatere zahteve socialnega značaja, kakor povišanje družinskih doklad, pla-čanje brezposelne podpore vsem, raztegnitev zdravstvene oskrbe, ponovno priznanje pokojnini itd. Na vse te zahteve so veleposestniki odgovorili do sedaj s trdovratnim zanikanjem in so odklonili vsakršno pogajanje na tej o-snovi. Res je sicer, da fronta veleposestnikov ni več strnjena, ker so manjši veleposestniki, predvsem pa tisti, ki :maj6 zemljo v zakupu, v raznih krajih že pristali na zahteve poljskih delavcev 'n sklenili z njimi ustrezne delovne pogodbe v krajevnem merilu; a jedro veleposestnikov, predvsem pa vodstvo njihove osrednje organizacije. Zveza veleposestnikov, še vedno trmasto .odklanja vsakršno pogajanje s predstavniki sindikalnih organizacij.
Težko si je zamisliti večjo egoistično slepoto, kot je ona, ki jo v tem primeru kažejo veleposestniki; Vztrajati danes in v današnjih razmerah na stališču, da more delovni ednos med delavcem in delodajalci biti prepuščen na m,-lost in nemilost- delodajalčevi samovolji, kakor da bi poljski delavec moral biti neskončno hvaležen gospodarju za tisti majhen kos kruha, ki mu ga je pripjavlien odrezati za njegovo trdo delo, pomeni — blago rečeno — živeti na luni, ne pa na trdi zemlji, kjer si je delovno ljudstvo s svojo borbo že priborilo določene pravice, ki mu jih danes ne more več nihče nekaznovano osporavati, A tudi po cbsegu, ki jo je stavka poljskih delavcev, spolovinarjev in dninarjev v Severni Italiji zavzela in spričo dejstva, da za njimi stoje milijoni poljskih delavcev v vsej državi ter enoten nastop vseh njihovih poklicnih sindikalnih organizacij, bi si veleposestniška leakcija morala biti Vendarle na jasnem, da je za vedno minila doba njene samovolje in izsiljevanja. Jasno bi ji moralo biti, da vojna, ki to je s' svojim zadržanjem sprožila na italijanskem podeželju, ne more končati drugače ka-koi s porazom njenega nevzdržnega stališča in s priznanjem upravičenih zahtev kmečkega proletariata.
A kakšno je. pri tem zadržanje vlade? . Njeno zadržanje le logični odraz njene nenaravne politične Strukture. Po eni strani je z liberalci vezana na podporo veleposestnikov, po drugi strani pa bi s socialdemokrati ne smela bi+ i gluha za zahteve poljskih delavcev. Z vso obzirnostjo se obrača na veleposestnike m jih vprašuje, če so pripravljeni dati 40 ali 50 lir družinske doklade poljskim delavcem in pokojnino spolovinarjem; vprašuje jih tudi, če se hočejo pogajati. A vse to dela skoro skrivaj, da ne bi bilo preveč hrupa, kajti v vladni koaliciji bi utegnile nastati težave!
Toda nekatere upravičene zahteve poljskih delavcev spadajo neposredno v pristojnost
vlade. In uresničiti jih, j< dolžnost vlade in ne agrar-cev. Sedanja strnjena borba vsega kmečkega proletariata bi mogla tudi za sedanjo vlado predstavljati krepko podporo, ki bi jo mogla izkoristiti tudi za to. da zlomi odpor veleposestnikov. Ce tega ne bo storila, potem bo vsem jasno, da se ne upirajo le veleposestniki, ampak da se z njimi u-pna tudi vlada. In že okoliščina, da stavka traja že celih enajst dni, ne da bi predniki vlade v tem času energično posegli vmes, kaže. da bi bila vlada prej na strani veleposestniške reakcije, kot pa na strani upravičenih zahtev poljskih deiavcev.
Toda to ne more iti v nedogled, predvsem zaradi tega. ker je borba poljskih delavcev zajela tak obseg, da je povsem nemogoče, da bi se zaključila z njihovim popolnim porazom. V stavki, ki ne zadeva samo odnošajev med veleposestniki in poljskimi delavci, ampak zadeva posredno vse italijansko delovno ljudstvo in s tem osnovne koristi celotne italijanske narodne skupnosti, je neodložljiva dolžnost vlade, da tudi s svoje strani prisili veleposestnike. da pristanejo na upravičene zahteve poljskega proletariata.
V
V ZDA se je ze začela volilna kampanja za predsedniške volitve, ki bodo prihodnjega novembra. Na sliki skupina navijačev za predsednika Eisenhovverja
^DIPLOMATSKI BONTON* NA KONFERENCI C0MM0NMALTHA
ODNOS DO NOVE POLITIKE SZ IN RAZNA INTERNA VPRAŠANJA
Diplomatski dopisniki, katerim je bila, kot po navadi, poverjena naloga, da kakorkoli odkrijejo vse ali vsaj čimvee, kar se dogaja na posvetovalni konferenci britanskega Commonvvealtha, z zadovoljstvom objavljajo, da se predstavniki držav, ki sestavljajo britanski Common-wealth, obnašajo na tej konferenci tako kot se obnašajo gosti na ((družinskem posvetu«. Vsak izmed njih se trudi, da ne bi med njegovim gledanjem na določen problem in gledanjem njegovega sogovornika do prevelike «o-strine». Tako je na primer predstavnik Indije Pandit Nehru v svojem ((briljantnem« govoru napadel bagdadski pakt, Mohamed Ali pa je prav tako v ((briljantnem« govoru ta pakt poveličeval. Kliub temu p*, ni ne prvi ne drugi šel izven meja «diplomatskego bontona«, pač pa je vsakdo skušal ((razumeti« nasprotno gledišče. To so trditve, ki krožijo te dni v Londonu. Ali je vse to zares točno, nihče ne ve, razen samih predstavnikov dr-
SODELOVANJE ZDRAVNIKOV IN FIZIKOV PRI REŠEVANJU ZDRAVJA
francoski
uemkovitejso
«ZamenjevaIec temperature* deluje s tako naglico, da zniža temperaturo organizma za dve stopinji na minuto, kar pa organizmu ne škoduje
V Franciji se že deli časa preizkuša' na psih nova me-teda za uporabo sistematičnega ohlajevanja telesa, ki naj pripomore zdravniku pri zdravljenju človeka in tudi različnim drugim zdravstvenim poizkusom. To metodo so imenovali hipotermijo'.
Uspeh te metode je tem večji, ker se hipotermija ali z drugimi besedami zniževanje temperature telesa — Ki je znana predvsem zaradi tega, ker se uporablja kot pomožno sredstvo v metodi ’hibe tnizacije — čedalje bolj u-porablja pri težjih kirurškim posegih v notranjosti srca, kakor tudi v drugih panogah Zdravstva, ko gre za izredno težke primere. S to metodi so doslej rešili življenje že mnogim ranjencem
Nova tehnika obstaja v tem. da se telo neposredno ohladi :n to s pomočjo krvnega obtoka, ne pa kot pri hiberni-zaciji z delovanjem na zunanjost organizma, to je na kožo. Namesto da bi se temperatura telesa znižala s pomočjo ledenih kopeli ali z gumastimi obkladki ki so napolnjeni z ledom, kot so prakticirali doslej, se sedaj črpa kri iz telesa, se zunaj ohladi ter se nato ponovno vrača v organizem. V ta namen se
kri pretaka v posebno napravo s steklenimi cevmi, s pomočjo katere se temperatura celega telesa postopno niža in se po kirurškem posegu na isti način ponovno dviga.
Čeprav je ta metoda dobesedno revolucionarna, je vendarle razmeroma enostavna ;n istočasno najbolj prikladna za znižanje temperature organizma. Kot je znano, ie koža zelo slab prevodnik toplote, zato je potrebno za ohladitev bolnika z neposrednim delovanjem na kožo z že prej Omenjenimi obkladki ali kopelmi mnogč čaša. To pa močno vpliva tudi na trajanje kirurškega posega, ki ga je treba izvršiti, in zato dosledno s tem vpliva tudi na ;tanje samega pacienta. Temu v dokaz bomo navedli to, da je za navadno hibernizacijo, to se pravi za razhlajevanje telesa po starem načinu, bilo potrebno do sedaj tri ali celo šest ur.
Vse to je, jasno, privedlo do tega, da se je bilo treba lotiti novega načina hipoter-mije. oziroma znižanja temperature Francoski zdravniki in biologi so se v zvezi s tem vprašali — bilo je to pred r.ekaj meseci — ali ne bi mogli ohladiti telesa mnogo hitreje, če bi delovali nepo-
32. ODDAJA TELEVIZIJSKE RUBRIKE <0DNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ*
Nino Chirulli ni nadaljeval
Luciana Alagna se ni onesvestila
Na sinočnji oddaji televizijske rubrike «Odnehaš ali nadaljuješ« je Nino Chirulli, ki bi moral odgovoriti na poslednja tri vprašanja za 5 milijonov 120.000 lir, poskrbel za razočaranje s tem, da ni nadaljeval igre, ampak se je zadovoljil z 2 milijonoma 560 tisoč. Opravičil se je s prispodobo iz življenja ribičev, ki lovijo na trnek in dobro vedo, da je mnogo rib, ki se trnku Približajo a malo takih, ki hlastnejo po vabi; tako se je tudi on odločil, da se trnku izogne.
Pred njim je za 2.560.000 Giovanna Ferrara odgovarjala na vprašanja iz ameriške zgodovine. Predstavila se nam je z novo, poletno pričesko in nam dejala, da je v* spominu Prelistala vse tiste strani ameriške zgodovine, gi imajo kakršno koli zvezo z živalmi. °d stenic do kobilic; verjetno zato, ker bi ji črna stenica, Pri eni prejšnjih oddaj, bila skoro usodna. Hkrati nam je tudi povedala, da so jo otroci iz njene vasi izvohii za šerifa. Kuverto z vprašanjem s: je dala izbrati po nekem novinarju agencije (Associated Press«, ki se je nahajal v dvorani. Vprašanje je zadevalo ime reke, ki jo je leta 1776 Jurij VVashington prekoračil z Vojsko, ko je bila zamrznjena. Gospodična Ferrara je takoj povedalu, da gre za reko De-laware.
•Za 640.000 lir je Claudi« Moramii iz Rima. ki odgovarja na vpraašnja iz francoskega slikarskega impresionizma, moral povedati kdo ie bil sl«. kar, ki je leta 1865 naslikal
Claudea Moneta. Omenjena slika nosi naziv: uBolni Mnnet v Chuillyu». Brez oklevanja je Morandi dejal, da je bil to Friderik Bazil.
Za njim se je na odru pojavila naša stara znanka Luciana Alagna, ki je pri prejšnji oddaji v kabini padla v nezavest, ko ji je Mike Bongiorno že bil zastavil usodno vprašanje, na katerega pa (fčitno ni znala odgovoriti. Komisija jo je kljub temu pripustila k nadaljevanju. Vprašanje se je glasilo: V neki bajki s Krete je govora o nekem bronastem človeku, kateremu so pripisovali izredno pogubno moč; kako je bilo ime temu človeku?« Po daljšem premišljanju je Luciana pravilno odgovorila, da je bil
m
NINO CHIRULLI
ta mož Talos.
Med novinci je kot prvi nastopil 17-letni Umberto Fer-rero iz Volpiana (Torino), ki si je za izpraševalno področje izbral italijansko književnost iz XIX. in iz začetkov XX. stoletja. Proti pričakovanju, Ferrero ni študent, ampak ie moral že po treh letih nižje strckovne sole na delo, ker mu je oče zaradi nesreče ostal brez dela. Njegova najljubša pesnika sta Foscoio n Leopardi. Na vprašanje, kaj namerava početi z denarjem, ki ga utegne pridobiti, je Ferrero dejal, dl bi si rad omislil skromno knjižnico. Pri vprašanjih, ki mu jih je zastav-lial Mike Bongiorno je šlo v glavnem za stihe pesnik, v. Mike Bongiorno mu je prebral nekaj stihov, Ferrero pa je moral povedati ime avtorja in delo iz katerega so hili citirani stihi v/eti. Vprašanja, na katera je Perrero takoj točno odgovoril, so zadevala Leopardija, Carduccija, Uiac-ccso, Giustija Alfierija, Ver-go, Berchetta in Manzoniia.
Naslednji, Vincenzi Roilo. 32-letni odvetnik iz Foggi« je r.ekaj časa obdržal napoleonsko držo z eno roko v žepu. pozneje pa je verjetno sam sprevidel, da tako ponašanje ni primerno, in se popravil. Za izpraševalno področje si le zbral revijske in varietejske predstave. Po njegovi začetni zgovornosti bi človes mislil da je mož ne tem pnd-rečju povsem doma, vendar pa je le na prvo vprašanje pravilno odgovoril, na drugo pa ni vedei odgovora. Slo je
namreč za revijo »Attanasio, cavallo vanesio«, v kateri so črnske pevke Peter Sisters pe-le; «Ce bi imela v rokah Italijana«.
Tudi Amelia De Frate iz Rima. ki si je izbrala zgodovino kinematografije od njenih početkov, ni imela sreče Po prvem vprašanju kjer je morala povedati v kateri Leharjevi opereti je nastopil znani filmski igralec Strohnim. in na katerega je pra-viino odgovorila, da gre za «Veselo vdovo«, se ji je pri drugem vprašanju, ko bi morala povedati kako se je dejansko imenoval francoski režiser in komični igralec Max Linder, zataknilo ih se je morala, kljub nekoliko komičnemu prepiranju z napovedovalcem, vendarle posloviti od nadaljnjega tekmovanja.
Kot zadnji novinec je na.ro-pil Dante Bianchi iz Torina, ki si je izbral nogomet. Ze pri prvih besedah pa je pri-bih da bi bilo treba reči pravilneje zgodovina nogometa, ker pri nogometu ne gre le za datume in število golov. amj>ak za zgodovinski razvoj te igre. Povedal nam je, da so verjetno že stari Grki in Rimljani in baje celo Kitajci poznali to igro, in baje so že stari Rimljani leta 324 prvič, izgubili tekmo z Britanci. Dejal je tudi, da pravila nogometa niso bila vedno taka, koi so danes, ampak imajo tudi ta svojo zgodov'no. Na vprašanja, ki so se ' pretežno nanašala na tehnično plat te igre, je Bianchi odgovarjal hitro in točnq)
sredno , na krvni , obtok in to s pomočjo določene naprave, ki bi bila hkrati racionalna in bi tudi ne škodovala organizmu. oziroma pacientu. Podoben poizkus so že prej napravili na Angleškem. Kri so ohlajevali z dovajanjem mrzlega kisika. Rezultat tega poizkusa pa ni zadovoljeval in so ga morali opustiti.
Francozi so se lotili drugega načina in za izvajanje teh poizkusov je eden najbolj znanih strokovnjakov za nizke temperature izdelal napravo, ki jo je imenoval »aparat za zamenjavo toplote«. Prve ’poizkuse so napravili na velikih psih. Ti poizkusi so pokazali da je metoda odlična in da ((aparat za ohlajevanje krvi« deluje popolno.
S' pomočjo «aparata za ohla. jevanje krvi« izven telesa, se lahko v eni sami minuti zniža temperatura telesa, kar za 2 stopinji. To so poizkusili na psu ki je bil težak 30 kg. Da bi se mogla temperatura tega psa znižati od normalne na 25 stopinj, pri kateri po navadi delajo kirurške posege pri znižani temperaturi, zadošča komaj 10 minut, kar je vsekakor izredno velika razlika od že	prej omenjenih
tbeh ali celo šestih ur, ki so bile potrebne pri starem načinu hibernizacije.
Naknadno segrevanje telesa pa se vrši na isti način in z isto naglico. Z istim aparatom bi se na isti način mogel ohladiti tudi človeški or-grnizem, le da bi moral biti aparat sorazmerno večji, pač v odnosu na težo telesa, ozi-roma na količino krvi, ki je ort srednje	razvitem člove-
ku večja kot pri prej omenjenem psu.
Ta tehnika ohlajevanja organizma se	ni pokazala za
učinkovito le pri poizkusih na živali, ampak je hkrati dala odgovor tudi na vprašanje, ki je močno zanimalo tako bio loge. kakor tudi kirurge. To vprašanje obstaja v sledečem: Ah more organizem sesalcev prenesti nenavadno naglo c-hlajevanje in takoj nato prav tako naglo segrevanje? Poizkus je dokazal, da je Živah — v našem primeru pes — odlično prestala to naglo znižanje temperature in takoj zatem tudi naglo povečanje temperature, na kar so do pred kratkim strokovnjaki gledali s precej skeptičnim' rčmi. In s tem je bil odstranjen še slednji dvom. da h' ryaglo ohlajevanje oziroma segrevanje moglo škodovati človeškemu organizmu.
Kako se izvrši ohlajevanje oziroma segrevanje organizma?
Ohlajevanje krvi izven človeškega oziroma živalskega telesa se vrši na sledeč način: ko se predhodno odpre prsni ko.š, se v podključno arterijo vtakne steklena cev, medtem. ko se druga cev vtakne v zgornjo prazno veno. Ti dve cevi pa sta povezani med seboj s posebno spojno napravo, ki je izdelana iz plastične snovi. In tako se pri-redni krvni obtok odvaja i/. telesa. S tem dobimo nekak «novi» krvni obtok, ki se razčleni v »zamenjevalcu toplote«. ki ga je izdelal profesor Lemme. Ker omogočata umetno cirkulacijo krvi dve črpalki, od katerih ena črpa kri iz organizma, druga pa ga organizmu vrača, se odtok krvi in ustrezno poznejša, dobavi
ohlajene krvi regulira po potrebi.
»Zamenjevalec toplote« je sestavljen iz kapilarne mreže steklenih cevi. ki imajo na zunaj veliko površino, v notranjosti pa se pretaka kri. Za sedaj so upo'rabili za izdelavo te naprave steklene cevi in to zaradi tega. ker -e ta snov najlaže čisti in ie zato lahko vedno skrajno sterilna. Kakih deset takih steklenih cevi, ki so dolge po en n.eter in 20 centimetrov, se hladi od zunaj in to tako, da po njili neprestano teče raztopina slane vpde, ki tudi pri nižjih temperaturah ne zmrzne.
Da bi se dosegla ona naglica v ohlajevanju organizma, ki je potrebna, je treba krvi odvzeti znatno količino kalorij oziroma toplote. To se stori tedaj, ko se ona pretaka1 skozi steklene cevi »zamenje-valca toplote«. Ta tehnika nujno terja močno črpanje krvi iz organizma. Zato je potrebno «odvajati» kri pri velikem »izvoru« to je iz velike osrednje krvne žile in jo ponovno napeljati pri vračanju v organizem pri prav tako močni krvni žili.
Da je temu tako, nam bodo dokazali sledeči podatki. Količina krvi, ki se »pretoči« skozi omejeno napravo, znaša pri že prej omenjenem 30 kg težkem psu, okoli 2 litri na minuto, kar bi pri človeku — glede na njegovo večjo težo in ustrezno večjo količino krvi — bilo še mnogo več. Toda vprav ta naglica in velika količina načrpane in ponovno vrnjene krvi omogoča, da se doseže znižanje osrednje temperature organizma za 2 stopinji na minuto, oziroma deset stopinj v petih, šestih minutah.
Kako nato ponovno vrnemo organizmu prejšnjo normalno temperaturo? Ohlajeno telo se segreva z istim aparatom, .e
žav-članic britanskega Com-monwealtha, ki na tej konferenci sodeluje. Ti pa se točno držijo diplomatske diskretnosti in zato ne povedo ničesar o tem, kaj se na tej konferenci konkretno govori.
In vendar je tudi o tem prišlo marsikaj na dan. Za nekatere «indiskretnosti» se more reči, da so le govorice, za druge pa se z gotovostjo ve, da ustrezajo resnici. Z gotovostjo se namreč ve, da so predstavniki dežel britanskega Commonwealtha doslej razpravljali predvsem o vzhodnih zadevah in sicer najprej o novi politični smeri ZSSR in o . vprašanjih v zvezi z Daljnim vzhodom, I-stočasno so govorili tudi o vprašanju, kako najti pot k pravilnim odnosom do ((koeksistence«, kjer je najteže o-ceniti in ugotoviti pravilno mero v gospodarskem dvoboju, ki je zamenjal prejšnji, rekli bi, vojaški dvoboj med znanima velesilama. V manjših skupinah pa so predstavniki dežel britanskega Com-momvealtha posebej obravnavali vprašanja, ki se neposredno tičejo posameznih članic. Sem bi spadala n. pr. vprašanja sporov med Veliko Britanijo in Ceylonom glede britanskih oporišč
Iz tega, kar se je izvedelo o sedanjem zasedanju Com-mon\vealtha, bi imeli konkreten vtis, da se je med njimi na sedanjem zasedanju formirala neka notranja vrsta levice, desnice in centra. V levico bi šteli Nehruja-in ministrskega predsednika Cey-lona Bandaranajka; v desni co bi šteli predstavnika Avstralije Menzisa in predstavnika Južnoafriške unije Strij-(ioma, v centru pa je z nekaterimi drugimi predstavniki Eden, ki se pač drži tradicionalne britanske sredine da je proces nasproten prejs- mo(, dvpn,a tečajema prej 0_
njemu, bedaj se steklene ce- menjenih predstavnikov dežel vi, skozi katere se pretaka -,anic Commonwealtha.
Ali je res, da v teh ra/go-
preizkušajo
hipotermije
kri, postopno segrevajo z do ločeno toplo raztopino. In brzina segrevanja je prav taka, kot je bila brzina ohlajevanja. to se pravi okoli 2 stopinji na minuto.
Tu smo večkiat omenili pri. nerjavo med omenjenim psom in človekom. Pri tem pa moramo pripomniti, da delajo v Franciji poizkuse šele s psi in šele tedaj, ko bodo ti poizkusi dali povsem gotove rezultate, se bo poizkus prenese1 na človeka.
Aparat, ki smo ga imenovali «zamenjevalec toplote«, odpira pot mnogim novim možnostim in nam nakazuj", ka; vse lahko pričakujemo od nadaljnjega razvoja te panoge zdravstva, namreč kirurgije in številnih drugih znanstvenih panog, ki se ukvarjajo s proučevanjem človeškega organizma.
vorih prevladujejo osebnosti Edena, Nehruja in novega predsednika vlade Ceylona Mohameda Alija, še ne moremo trditi Vendar je umestno potrditi vest, da je uvodni govor, ki ga je imel Ati-thonv Eden in v katerem je analiziral spremembe v ZSSR ter prikazal svoje misli glede njihovih odnosov do te nove smeri, naletel na boljše razumevanje med »levimi« kot pa med (desnimi« predstavniki dežel-članic britanskega Commonvvealtha. Temu govoru, ki so ga ocenili kot (rezime realistične opreznosti«, je sledil Nehrujev govor. Nehrujev govor je predstavnik Kanade Pearson sicer z določeno rezervo ood-braval, ni ga pa sprejel s posebnim navdušenjem. Predstavnik Avstralije Menzis se
TV 1 1 i • n« v«
Ze devetega maja lani je v New York prispelo 25 de-.klet iz Hirošime- Slo je za žrtve prve atomske bombe. Zaradi eksplozije so ta dekleta dobila opekline, kar jim je skvarilo zunanjost. Američani, ki so povzročili njihovo nesrečo, so se jim hoteli oddolžiti s tem, da so jih povabili v ZDA in jih podvrgli posegom estetske kirurgije. Medtem ko je 26-letna Tomoko Nakabajaši u-mrla po tretji operaciji maji letos, je devet deklet 7. uspehom prestalo vse operacije in se sedaj vračajo v svojo domovino, petnajst pa
| j*h je še na zdravljenju v znameniti bolnišnici »Mount Sinai».
Ena tretjina žena
Po podatkih znanega a-meriškega časopisa »Fortune« je vsak tretji delavec v ZDA ženska. V ZDA je danes 21 milijonov žensk-delavk, skupno število zaposlenih pa znaša okrog 63 milijonov. To pomeni, da se je v poslednjih 15 letih število žena-delavk v ameriškem gospodarstvu povečalo za 50 odstotkov. Danes je zaposlenih 30 odsto'tkov porečenih žena, medtem ko jih je bilo leta 1940 le 15 odstotkov, leta 1890 pa komaj 4 odstotke.
Šahisti na cesti
Cene prevoznih sredstev stalno naraščajo v Rio de Janeiru. Spričo tega so se visokošolci in dijaki odločili. da proglasijo stavko. Prišli so na izvirno idejo: postavili so šahovske mize na ulice, sedli za mize in začeli igrati šah. Posledica tega je bila. da so povsem paralizirali promet. Ce se jim je tudi posrečilo doseči zm žanje cen prometnih sredstev, pa kronika ne pove.
Električna kabina milanskega gledališča »Stala«, ki je povezana s slednjim kotičkom gledališke dvorane in odra. V tej kabini Je zaposlenih več elektrotehnikov in strokovnjakov za svetlobne efekte
Bivši predsednik in bivši vohun
Ob priliki svojega krožnega potovanja po Evropi je bivši predsednik ZDA, Har-ry Truman, obiskal tudi Mo-nakovo. Tu je doživel nenavadno srečanje. Sestal se je namreč z Erichom Gimplom. bivšim nacističnim vohunom, ki je bil za časa druge svetovne vojne poslan v ZDA. Za poskus vohunstva so tedaj Gimpla obsodili na smrt. Kazen bi bili izvršili, da ni medtem Roosevvelt umrl. Njegov naslednik Truman pa ni hotel začeti svoje vlade z izvršitvijo smrtne kazni in je zato Ginlpla pomilostil.
je glede tega že nekoliko bolj oddaljil od Kanadčana, južnoafriški predsednik vlade pa je dobesedno odklonil vsako možnost kakršnihkoli stikov z ZSSR, češ da Rusom ni moči verjeti.
V tej vrsti različnih gledišč je težko najti stične točke. Vendar so bili predstavniki vseh dežel-članic Com-monwealtha soglasni glede tega, da je nevarnost pred vojno znatno manjša. Istočasno pa so bili povsem soglasni tudi glede tega. da je ZSSR prevzela iniciativo in da je začela ekonomsko o-fenzivo, na katero se morajo zapadne sile pripraviti s protiofenzivo. Pri vsem tem pa naj bi ne zanemarjale svojih obrambnih sil. Prav gotovo je moralo biti pri tem izredno zanimivo stališče, ki ga je ob tem zavzel britanski finančni minister Mac-Millan. Od njega so se namreč zahtevale neverjetne stvari: Treba je bilo namreč najti ravnotežje med izdatki za vojno na eni strani in sredstvi za ekonomsko pomoč tujini na drugi.
Ce pa vzamemo v poštev ves ta skupek vprašanj, ne vemo, kako so si predstavniki britanskega Common-\vealtha razložili sledečo zadevo: Zapad je dal doslej tudi azijskim deželam izredno močne gospodarske pomoči. Ta pomoč pa ni nikoli izzvala v azijskih deželah takega navdušenja, kot ga je izzvala pomoč Sovjetske zveze, ki se v razmerju z zapadno pomočjo ne more kosati. Pakistanski ministrski predsednik pa se je glede te ((Uganke« predstavil kot glavni a-nalitik azijske duše. Ta je pripisoval ta pojav predvsem Izredni sovjetski propagandi, delno pa tudi temu, da je sovjetska ekonomska pomoč novost, na katero Azijci niso bili navajeni.
V napovedih o novih iniciativah v Aziji je verjetno bil najbolj zanimiv predsednik vlade Cevlona. ki je na eni zadnjih sestankov in na tiskovni konferenci omenil tudi načrt o novem regionalnem paktu azijskih dežel okoli Indijskega oceana. Pri tem je napravil vtis, da tu ne gre za vojaško zvezo, pa čeprav bi ta pakt vseboval tudi klavzulo o nenapadanju. Dežele Indijo. Pakistan. Ceylon. Burmo, M--lajo in Indonezijo je označil kot dežele, ki bi se lahko takoj vključile v ta pakt, da bi vzpostavile močnejše medsebojne gospodarske in kulturne odnose. Ker grp za dežele s podobnimi političnimi institucijami. bi lahko zaradi njihove enotnosti hkrati dosegle tudi večje politične uspehe, kar naj bi močno delovalo v tem delu sveta.
Kot gost Združenja tujih novinarjev v Londonu pa je pakistanski predsednik vlade že nekaj dni prej govoril o (velikem 1( ku ozemelj« med Indonezijo in Marokom. Morda je tedaj pakistanski premier imel v mislih isto. kar ie pozneje konkretneje orisal premie,r Ceylona. Toda Mohamed Ali je poudaril, da v tem loku »prebiva največii del islamskega sveta«, in zato bi ne mogli trditi, da ni pri tem mislil kaj drugega.
Verjetno je. da premieri! Indije Nehruju, ki je izrazit nasprotnik koncepcije o u-stvarjanju držav in zvez na ver-ki osnovi, Mohamed Alijeva namigavanja o islamstvu niso- bila preveč prijetna.
Med notranjimi zadevami, ki se tičejo neposredno medsebojnih odnosov držav-članic Commomvealtha. je najbolj zanimiv tihi spor med Veliko Britahijo in Ceylonom zaradi britanskih vojaških oporišč na cevlonskcm otoku. Ceylonski predsednik vlade je novinarjem izjavil, da je britanska vlada v načelu za to. da se ta oporišča izročijo Ceylonu, venlar naj bi v zameno cey-lonska vlada dala Veliki Britaniji določena jamstva. Ta izjava pa je — kot se zdi — izzvala «čudno» razpoloženje v britanskem ministrstvu vojske, ki je pohitelo s popravkom izjave ceylonckega ministrskega predsednika, češ da sporazum, o katerem je on govoril, še ni bil dosežen. Toda Bandaranajke ni v nobenem primeru dopustil dvoma gletie svojega stališča ki je precej blizu gledišču predstavnika Indije Pandita Nehruja, za katerega pa vemo, kako o vojaških oporiščih misli.
Omar Hajam: Hubajati L 600
Konst. Fedin: Mesta i« leta	L	800
Mamin Sibirjak: Milijoni Privalovih L 820 Vera Brnčič: Oobrotju-hon	L	160
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat - IH. šv, IT-niičlAliii 20
Telefon 87-338
PODATKI POLICIJR 0 PROMETU MA GOUlSKKM SEKTORJI! ZA JI1MIJ
iteviia prenosov jugosiovansKin orzr v okviru sporazuma o krelanjo v ofamejnem paso
Število prehodov italijanskih državljanov se je zmanjšalo za šest tisoč
Po podatkih obmejne policije se je promet oseb z obmejnimi propustnicami v juniju izredno povečal:	pred-
vsem je izredno visoko število jugoslovanskih državljanov, ki prihajajo v naš obmejni pas. Z navadno (pro-' pustnieo je prišlo v maju 29 tisoč 519. v juniju pa 32-298 jugoslovanskih državljanov, medtem ko je v istem času odšlo 20.878 odnosno 26.615 >-talijanskih državljanov v jugoslovanski obmejni pas. Največji promet je bil čez blok pri Rčeči hiši, in sicer 10,780 ital. in 11.742 jug. državljanov, čez ostale bloke pa, kakor sledi: Ceglo 277 in 1028. Jazbine 533 in 1019. Pristava 1575 in 3718, Steverjan 591 in 1178, Solkan 2650 in 4587, Šempeter 2574 in 5279, Miren 848 in 2069.
Z izrednim potnim listom je prišlo k nam 23 Jugoslovanov, odšlo pa je 40 ital. državljanov. tranzitno dovoljenje je uporabilo 237 Jugoslovanov in 9 ital. državljanov; italijanske oblasti so odvzele prepustnico eni osebi, jugoslovanske pa petim.
Z navadnim potnim listom je pri Rdeči hiši zapustilo državno ozemlje 1343 italijanskih državljanov, skozi ta blok pa s« jih je_ vrnilo 1369. Poleg tega je odšlo 934. prišlo pa 848 inozemcev, Odpeljalo je 583, pripeljalo pa 660 tovornih avtomobilov, ki so odpeljali 15 ‘totov. pripeljali pa 141.021 stotov blaga.
Ribijeve avtobusne zveze z Jugoslavijo dobro delujejo. Na progi Gorica, Tolmin, Bovec Trbiž se je odpeljalo v jugoslovanski obmejni pas 1233 potnikov v nasprotno smer pa 1183. Na progi Gorica, Steverjan. Medana se je odpeljalo v Jugoslavijo 610, pripeljalo pa 421 potnikov; na progi Gorica. Nova Gorica, Solkan 176 in 475.
Bilanca obmejnega prometa' v mesecn juniju kaže očitno naraščanje prihodov jugoslovanskih državljanov ter nazadovanje italijanskih državljanov. Številke so vsekakor razveseljive in kažejo, da se na Goriškem videmski sporazum o malem obmejnem prometu izvaja v velikem obsegu v o-bojestransko korist.
Sklepi ožjega odbora pokra|inskeqa sveta
Na zadnji tedenski seji ožjega odbora pokrajinskega sveta so odborniki odobrili vrsto sklepov občinskih uprav v goriški pokrajini.
Pokrajinska uprava:	proda-
ja zemljišča goriški občini /a gradnjo otrozkega vrtca pri Sv Roku.
Sovodnje; delovni center za p pravila cest in kritje jam.
Gorica: prejem poklonjenih zemljišč za razširitev cest.
Goriča:	nakup avtomobila
»Fiat 600» in denarna pomoč Tržiču za gradnjo cerkvenega stolpa.
Krmin:	nabava posojila v
znesku 4 milijonov lir za podaljšanje vodovoda do Subi-da in Plešivega.
Doberdob: izdatki za telegrafsko službo.
Ožji odbor pokrajinskega sveta je odbil zahtevo za izdajo licence Giuseppu Gar-dozzu iz Tržiča, Albertu Stra-doliniju in Delavskim zadrugam za Trst, Istro in Furlanijo.
vilo temelje za brv z leve strani obrežja, mimo jeza električne centrale SELVEG pa do skoraj pdlovice reke.
Brv bo, kol znano, široka 2 m in dclga približno 100 m; služila bo predvsem delavcem in delavkam zaposlenim v podgorski predilnici ali v SAFG.
Vsekakor upamo, da bo brv dokončana do jeseni in da se je bodo delavci lahko posluževali ze pred zimo.
Na občini štiri kolesa na razpolago lastnikom
Urad zr izgubljene predmete na goriški občini je sporočil, da so našli štiri moška kolesa, ki jih lastniki, ki jih pogrešajo, lahko dobijo na uradu mestne policije.
Reorganizacija vodstva
Delavske zbornice v Gorici
V nedeljo 8. julija bo v Ljudskem domu v Gradiški s pričetkom ob '9. uri generalni svet Delavske zbornice, na katerem bodo razpravljali o demisiji sindikalnih funkcionarjev Sgubina in Di Lazzara
ter o predlogih za reorganizacijo sindikalne organizacije.
Sestanku bo prisostvoval tudi , tajnik Delavske zbornice iz Benetk Sergio Fabbro iz Gorice.
Javna telefonska govorilnica v Redipulji
V Redipulji bodo na državne stroške postavili javno telefonsko govorilnico, ki se je bodo lahko poslužili vsi prebivalci.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Carducci 12 - tel. 22-68.
— KINO —
CORSO. 17.00: «Clovek, ki m nikoli obstajal», C. Webb, G. Gjrahame.
VERDI. 17.00:	«Dogaja	se v
Buenos Airesu)).
CENTRALE. 17.00: «Dve uri s Kleopatro#, S. Loren in A. Sordi.
VITTORJA. 17.15: «Breg strahu#, R. Rory.
MODERNO. 17.00: «Veliko maščevanje«,
VČERAJ NA GORIŠKI PRETURI
IZKUŠEN TAT KOLES
prejel zasluženo kazen
Agenti so pri njem našli torbo s potrebščinami ra vlam'jan je ključav-n c - Oproščena čudna zakonca, ki sla žalila organa javne varnosti
Nepredovanje del
pri gradnji brvi v Stražicah
Po dveh mesecih, odkar so apočeli dela na brvi, ki bo 'ezala Podgoro s Stražicami. o dela že precej napredovala. ’odjetje ki je sprejelo ta de-a in ki je specializirano v iradnji mostov, je že posta-
Pred goriškim pretorjem se! je moral včeraj dopoldne zagovarjati 52-letni Giuseppe Tomasi iz Vidma Ul. Volon-taii della Liberta. Pri njem so 16. junija ob 13. uri agenti javne varnosti iz Gorice našli tuje žensko kolo in usnjeno torbo, v kateri je Tomasi imel različne predmete za od-piianje ključavnic. Na policiji je zanikal, da bi kolo ukradel in da bi se sploh pečal s tatvino koles. Toda kmalu je policija izvedela, da je žensko kolo last 36-letne Luciane Facom. iz. til. Duca, d’Aosta 56, ki je prav omenjenega dne, ko so Videmča-na zaprli prišla ob svoje kolo, ki je bilo še v zelo do-biem stanju.
Na včerajšnjem procesu na preturi je Tomasi ponovno zatrjeval, da se. ne ukvarja s tatvinami, čeprav mu je pre-tor predložil dokument, v katerem je bilo navedenih 17 kazenskih prestopkov, ki jih je Tomasi napravil v glavnem napram tuji lastnini. Ko je začel trditi, da je razne železne predmete, ki so mu jih našli v torbi potreboval ,za popravilo pisalnih strojev, del) s katerim se ukvarja zaradi brezposelnosti, pa so omenjene predmete prinesli na sodnikovo mizo in vsi prisotni so lahko ugotovili, da gre za predmete, s katerimi se lahko odpre Več vrst kolesarskih ključavnic.
Giuseppa Tcmasija je pre-tdr zaradi tatvine kolesa obsodil na dva meseca ih 3.000 lir kazni, za drugo obtožbo pa ga je obsodil na štiri mesece zapora, ki ga bo prestal v goriških zaporih,
...
Agent javne varnosti Atti-lio Di Prete je lansko leto obvestil oblasti o zmerjanju, ki ga je bil deležen s strani zakoncev Giuseppine Petani) in Giuseppa Jaritza z Ul. Favetti 11.
Di Prete je bil 19. marca lanskega leta ponoči v
službi v Ul- Croce. Sprehajal se je tik slovenske šole, kjer je bil na straži celo noč. Nenadoma pa je zaslišal nesramne klice s prvega nadstropja zgradbe, v kateri stanujeta zakonca Jaritz, zatem pa je nekdo zlil na cesto tudi precej vode. Kasneje so ugotovili, da gre za starejša zakonca, ki sta s svojim ravnanjem in načinom življenja povzročila svojim sosedom že vrsto ne-prilik. Obtoženi Jaritz, ki je redom Avstrijec, je bil že šestkrat v umobolnici, žena in svakinja pa sta precej prepirljivi ter sta po pripovedovanju prič že večkrat vrgli kar lonce vode in smeti na dvorišče in celo na cesto, prav pred vrata gostilne, ki je pod stanovanjem zakoncev Jaritz.
Na sodišču sta oba zakonca zanikala, da bi ozmerjala agenta javne varnosti in da bi ulivala vodo na cesto. Pre-tor dr. Fabiancich je Giusep-pino Pettarin oprostil, ker za njeno krivično dejanje ni bilo dokazov, Giuseppa Jaritza pa je prav tako oprostil s formulo, da se najbrže zaradi svoje slaboumnosti ni zavedal krivičnega dejanja.	‘
Jugoslovanske oblasti so 20, junija tega leta ob 12. uri zavrnile italijanskega državljana 30-letnega Francesca Tamburella iz Terminija. Mož je pobegnil čez državno mejo pt-i mirnskem pokopališču.
Goriški pretor, pred katerega je bil Tamburella • včeraj klican ga je sodil zaradi nedovoljenega prehoda državne meje. Obtoženi mladenič se je izgovarjal, da je hotel v Jugoslavijo, ker doma ni našel dela. Toda sodnik je povedal, da je Tamburella pobegnil’ od vojakov in nekaj vejaških stvari ukradel, nato je pobegnil pred oblastmi.
Dr. Fabianich je ubežnika kaznoval na mesec in 10 dni zapora in 7.114 lir kazni tfer poravnavo sodnih stroškov.
u::
ggjjgjjjjf1']
■  ..................................................................................................................................
Tih::T;	■
: ; :i;ii;i.: h
I Til
'f lil!::::
PRVA 'hlAPA PIRH F, 1 Ul IR PF, FRAMA',: RRIMS - F.IFM 222 RM
M
ZMAGOVALEC
družbi Scliucrn in Hubinsunu
Neugoden dan za italijansko moštvo, ki je precej zaostalo
DARRIGADE: prvi na cilju v Liegeu
za Fornaro, je prispel skupaj z Montijem z 12’ zaostanka (5’ za glavnino). Po prvem dnevu imajo torej italijanski dirkači velik zaostanek. Nič bolje se ni danes godilo Spancem.
Binda ni kazal nikakega vznemirjenja ali nevolje. ((Bomo že še videli.« je dejal, kar se je takoj tolmačilo, da računa na etape prihodnjih dni, ko bi se položaj za italijanske dirkače lahko izboljšal. Seveda pa to niso tako lahke stvari.
GASTON CHARPENTIER
HOKEJ NA KOTALKAH
LIEGE, 5. — Ob 10.30 se je pričel letošnji Tour de France. ko je v Reimsu startalo 120 dirkačev >z Francije. Belgije, Holandske. Luksemburga, Italije. Španije, Švice, Irske, Anglije in Portugalske. Kolesarji so razdeljeni v 12 moštev. V začetku je vozilo
Vrstni red na cilju I. etape (Reims - Liege, 223 km):
1. Darrigade (Fr.)	5.19T5”
povprečno 41,910 km na uro; 2. Schaer (Svic.), 3. Robinson (Luks.), vsi isti čas; 4. Vlayen (Belg.) 5.21T9”;	5. Voorting
(Hol.), 6. Barbosa (Luks.), 7. Lauredi, vsi s časom Vlae-yena; 8. De Groot 5.24’49”; 9. Barbotin 5.24’51”; 10. Adriaens-sens 5.25’53”; 11. Quentin, 12. Guitard i. č.;	13. De Smet
5.26’41”; 14. Ockers 5.26’43”; 15. Picot, 16. Bauvin, 17. Rolland. 18. Defilippis, 19. Hassenforder s časom Ockersa,
Klasifikacija moštev:
1. Luksemburg-mešano (Robinson, Barbosa, Ernzer) 16.07T7”; 2. Francija (Darri-gade, Barbotin, Bauvin) 16.9’ in 49”: 3. Švica (Schaer, Gret
Italijanski dirkači so bili na cilju zelo redkobesedni, kar vsekakor ni bilo dobro znamenje. Sicer pa je bila stvar očitna že med samo vožnjo. Saj je samo Baffi nekaj časa vzdržal s prvimi «u-bežniki«, met? katerimi so bili tudi poznejši zmagovalci. Sicer bi Baffi lahko še vozil v skupini prvih, vendar mu to ni kazalo, ko so bili vsi ostali Italijani zadaj.
Fornara. lei ga imajo za vodjo italijanskega moštva in celo za enega izmed favoritov dirke, je zaostal na cilju za več kot 10 minut; plasiral se je na 56. mesto. Pred njim so poleg ostalih 55 tudi taki nevarni tekmeci kot je Schaer. ki ima danes čas zmagovalca. Barbotin, ki ima 5’ prednosti, ter 'še vrsta dirkačev. med »katerimi so tudi taki, ki se. jih ('rži vzdevek »favoriti« in imajo po j več minut prednosti. Tudi | Geminiani, ki je bil pred dvema mesecema operiran na meniskusu in na katerega zaradi tega nihče mnogo ni računal pred začetkom dirke, je že kar v prvi etapi pokazal, da so. se taki krivogledi
Triestma na drugem mestu
Lestvica hokejskega državnega prvenstva na kotalkah trenutno še vedno ne kaže prave slike položaja. Triesti-na je predvčerajšnjim odigrala tekmo z domačim nasprotnikom Ferroviariom. Omagala je s 6:1 ter se tako spet nekoliko popravila, ko je tudi v soboto odpravila Lazio z lepim rezultatom 8:4. Vendar bo težko dohiteti Monzo, ki še ni izgubila tekme.
Lestvica je sedaj taka:
Monza	7	7	0	0	39	19	14
Triestina	8	4	0	2	28	Iti	8
Modena	6	4	0	2	29	24	8
Lazio	6	4	0	2	29	24	8
Novara	6	2	2	2	28	21	6
Ferroviario	7	2	0	5	18	34	4
Pirelli	6	2	0	4	23	28	4
Marz.otto	6	1	1	4	14	22	3
Brescia	6	0	1	5	14	34	1
... „ ,	•	|	računarji všteli. Fornara je
s npiihodu ™ cili tožn- da 16.12 sl , 5. Belgija 1 .	’	je imel bolečine v želodcu.
6. Jugovzhod 16.18 00 , 7. a" | p0 32 km se je že ustavil in
hod 16.19’21”; 8. v istem času!	■
16.20’09” Italija (Defilippis
v istem času j Qjuc>jci ga je počakal, toda
Coletto, Conterno), Španija, Severovzhod - center in lle de France; 12. Jugozahod
16.23’51”.
na čelu belgijsko moštvo. Vreme je bilo lepo, na nebu le kak oblak in pihal je rahel vetrič.
Dirkači vozijo precej hitro in takoj se začno posamezni sunki, toda šele pri 40. km pride do prvega pobega. Dar rigade, I.auredi. Barbosa. Robinson. Voorting, Vlaeyen, Baffi	in Van	der	Pluym,	so
prvi «ubežniki». Tem se kmalu pridruži Walkowiak. medtem	ko Van	der	Pluym	in
Baffi zaostaneta. Kmalu pa je med prvimi še Švicar Schaer.
Pri 62. km imajo ti dirkači dobri dve minuti prednosti pred	glavnino,	od	katere	pa
se odloči Tonello. Ta ima v Lepron- Les Vallees samo 50” zaostanka za prvimi. Glavna skupina pa je zaostala 2’40”. Razmaki se še znatno povečajo in tako je na francosko-belgijski meji (132 km) ubež-na skupina, ki	jo	sedaj vodi
Tonello, STO” pred glavnino, medtem kc je v sredi s 5’20” zaostanka Hoorelbecke. Na neki strmini Zaostaneta Tonello in Wa!kowiak, medtem ko Darrigade, Schaer in Robinson močno potegujejo in se odtrgajo od ostalih. Walkowia-ka, Tontlla 'in Hoorelbecka glavnina dohiti.
Trojca, ki se je odtrgala ostane na čelu vse do cilja, kjer ima Darrigade za spoznanje prednosti pred ostalima dvema.
pri 53. km je ‘začel Giudiei sam zaostajati. Tako je imel žalosten privilegij, da je bil prvi trudni dirkač letošnjega Toura. Sploh pa je imel Giu-dici še pozneje težave, tako da ni mogel dohiteti glavnine in je na cilju zaostal za 24’ za prvimi.
Nencmi, fci mislijo o njem, da je od Italijanov najboljši
Šerbakov in Kuznccov izboljšala dva evropska rekorda
MOSKVA. 5. — Dva sovjetska atleta sta včeraj izboljšala svoja evropska rekorda. Tako je šerbakov izboljšal svoj rekord v troskoku za 10 cm: skočil je 16,46. kar je v tem letu najboljši rezultat. Vasilij Kuznekov pa je izboljšal evropski rekord v deseteroboju od 7565 točk'na 7608. V posameznih disciplinah je postav'1 tele rezultate:	100 m:	10,7,
daljina: 7,16, krogla: 14.61, višina: 1.83, 400 m: 49,6, 110 m ovire: 15.4, disk: 46.86, palica: 4,10, kopje:	59.61,	1500 m:
5:02.4.
'
ŠVICAR SCHAER: po včerajšnjem odličnem uspehu mogoče najbolj resen pretendent za končni uspeh
TURNIR V W!MBLEDQNU SE BLIŽA KONCU
Pietrangeli in Sirola finalista!
Med ženskami je lanska zmagovalka na vvimbledonskem turnirju Brough (ZDA) izgubila v semiiinalu z rojakinjo Fry
LONDON, 5. je igralce na vvimbledonskem turnirju motil dež. Hoad (Av-stral.) in Richardson (ZDA) sta igrala še polfinale za posameznike in zmagal je prvi s 3:6, 6:4, 6:2, 6:4.
Med ženskami se je plasirala v finale Buxton (Vel Brit.), ki je premagala rojakinjo Ward s 6:1, 6:1. V finalu bo igrala z Američanko Fry, ki je premagala sedanjo wimbledonsko prvakinjo Brough, tudi Američanko, s 6:4. 4:6, 6:3.
Med moškimi pari sta Avstralec Hoad in Američan Larsen premagala avstralsko-ameriški par Candy - Perry s 6:2, 6:3, 6:3. V finalu bosta imela za nasprotnika Italijana Pietrangelija in Sirolo, ki sta premagala avstralski par Cooper - Fraser s 6:4, 6:4. 8:6.
0 ameriških atletih
Lahko rečemo, da preživlja ameriška lahka atletika novo zlato obdobje. V primeri z rezultati mnogih ameriških atletov rezultati evropskih in .drugih tekmovalcev kar zbledijo. Vzemimo za primer ameriškega specialista na ovirah Davisa, ki je pred nedavnim izenačil svetovni rekord na tej progi s časom 13.4. Davi-je od začetka marca 16-krat startal in pri tem 15-krat zmagal. Prav tako petnajstkrat je tekel pod 14 sekundam: Edini poraz je doživel v Los Angelesu v boju z ameriškim deseterocojcem Campbellom. V tem teku je Davis zgrešil tretjo zapreko, se spotaknil pa kljub temu dosegel čas 143.
Nekaj podobnega si je letos privoščil- tudi Da\ve Sime, ki je dosege' nov svetovni rekord v teku na 200 m (220 y) in izenačil rekordni rezultat na 100 jardov. Razen tega je tekel tudi svetoVni rekord na 220 ydrdov z ovirami. Ta atlet letos dolgo še ni doživel poraza, kar je v Ameriki, kjer je mnogo odličnih sprinterjev prava redkost. Sime je nastopil štiridesetkrat zaporedoma brez poreza in šele predzadnjo soboto ga je premagal Morrovv. Pri tem naj še povemo, da j« bil njegov najslabši čas na 100 yardov 9.6, svetovni rekord — 9,3 pa je izenačil kar trikrat. Na 220 y je v vseh nastopih dosegel čas pod 21 sekudami nazadnje celo svetovni rekord — 20.0.
In kljub temu — Sime ne bo šel v Melbourne. Pri izbirnem tekmovanju prejšnjo soboto in nedeljo so bili dru-di boljši od njega. Mogoče ga je zajela trenutna kriza in tako bo šel v Melbourne Mor-row, Backer in drugi.
Vprašanje pa je, če bodo ameriški atleti obdržali to formo do Melbourna. Kot je poznano, se konča njihova sezona v . začetku julija. Visoke šole so poleti zaprte in mnogo atletov je prisiljeno trenirati brez trenerja. Američani
Odlovom) ureantK STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst
Tudi danes bodo imeli v oktobru ponovne izločilne tekme za Melbourne. Prve takšne tekme bodo sedaj ob koncu junija v Los Angelesu. Naj bo tako ali drugače, nobenega dvoma ni, da bodo olimpijske igre v Melbournu pripravile presenečenja. kakršnih atletika še ni doživela.
Letni kinu v Šheilnju
predvaja danes 6. t. m. ob 18.30 in ob 20.30 uri na prostem VVarner Bros film:
MARIJUANA
Ujlaki v Torinu
NICA. 5. — Voditelji moštva Nica so danes sporočili, da je klub odstopil igralca Ujlakiia ki je igral 13-krat v francoski reprezentanci, klubu Torino za 28 milijonov frankov (okrog 46 milijonov lir).
KOŠARKA
Tudi SZ na tiirnirju za „Pokal Mairano"
RIM. 5. — SZ je potrdila udeležbo svojega reprezentativnega košarkarskega moštva na IV. turnirju za ((Pokal Mairano«, ki bo v Bologni od 12. do 16. septembra. Turnirja za «Pokal Mairano« se lahko udeleži brez vabila prvih šest reprezentanc na evropskem prvenstvu. Klasifikacija zadnjega prvenstva v Budimpešti (od 7. do 19. junija 1955) je bila taka:	1.	Madžarska, 2.
CSR, 3. SZ. 4. Bolgarija, 5. Poljska. 6. Italija. V prejšnjih turnirjih za ((Pokal Mairano« je dvakrat zmagala Italija (1949 in 1952), 1. 1954 pa Rusija.
* » *
RIO DE JANEIRO, 5. — Brazilija je v košarki premagala Sovjetsko zvezo z 80:75 (39:32).
Svetovna rekorderja
bivši in sedanji
CLIFF BLAIR kladivo: 65,95 m
(nov svetovni rekord)
NEEDHAM, .5. — Ameriški atlet Cliff Blair, ki. se je že pred kratkim zelT) nevarno približal meri svetovnega rekorda v metu kladiva, je; končno dosedanji rekord zrušil in postavil novega z metom 65.95 m. Prejšnji uradni rekord je pripadal Krivonosovu, ki je 1. 1955 vrgel kladivo 64,52. Toda že Krivonosov sam je letos 25. aprila ta rekord izboljšal za več kot meter: dosegel je 6,85. Ta rekord pa še ni imel uradnega priznanja.
Ko so merili rekord Blaira, niso imeli dovolj dolgega traku. Rekordi pa niso veljavni, če niso daljine izmerjene z enim samim trakom. Treba je bilo torej iti iskat dovolj dolg trak, medtem ko so drugi sodniki čakali pri točki, kamor je kiadivo padlo. Daljino so potem izmerili že zvečeč pri žarometih. Blair je moral precej dolgo čakati, preden je KR(voNOSOV: čez koliko ča-
, >	i
izvedel, da je nov svetovni rekorder.
sa bo rekord v metu kladiva spet njegov?
Qm
■■■ • ■ ■ ..
». fci
S1DLO: kdo mu bo odvzel svetovni rekord (63,66 m)?
v metu kopja
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOGOOGOOOOO
Pogled iz Stcvarjana na Sočo in Sabotin
Janko Kersnik
r \
S S
s s s s
n
i
\
s
\
(
s
s
(Nadaljevanje in konec)
Veliki ponedeljek je prišlo Lajda res po pirhe na Znojilo; Matevž je bil tudi doma. Pa deklica ni bila nič kaj vesela in tudi njeno lice, včasih tiiko kakor rdeči pirhi, ki so jih dali v robec, ni imelo več te barve.
#Ali si bolna?« je vprašala Tomaževa žena.
«Ah, ne — pekli smo veliko,« je odgovorila ter gledala v stran.
Matevž jo je proti večeru spremil čez hrib. Molče sta korakala drug poleg drugega' in tudi Matevža je nekaj težilo. Pipo je vlekel, toda tobaka ni bilo v njej.
Doli pod klancem se je hotel vrniti.
Tedai pa ie Lajda postala,
z rokami zakrila obraz ter bridko zajokala, da so jt solze kapljale med rjavimi prsti.
«Kaj ti je?« je dejal Matevž, pa pogledal je ni ter z nego brcal v brinov grm, rastoč poleg steze.
»Saj veš — kaj!« je odgovorila ihteč.
«Jaz bom šel stran, na Hrvaško — ali kamor —»
«Pa jaz — Jezus, Marija!«
Jok je fanta razburil in dekle se mu je smililo. «Ej, kij boš vzdihovala — morda pa ni tako!« je dejal, da m ulešil tudi svojo vest in skrb
Lajda si je obrisala lice ter se obrnila navzdol po stezi.
Ločila sta se brez pozdrava, ne da bi se pogledala alt si podala roke.
Matevž je nazaj grede par-krat polglasno prav grdo zaklel, vrhu hriba pa je zaukal. da je odmevalo od bližnjih bregov.
Leto pozneje pa ga ni bilo več doma; pravili sq, da je šel na Hrvaško hraste sekat. Prej pa je bil za Zno-jdčevo Lajdo in z jerobom, ki so ga bili postavili njenemu novorojenemu otroku, fantiču, sklenil sodno poravnavo: odstopil je otroku svojo doto, vknjiženo na bratovem posestvu, in s tem je bil tudi rešen vsega nadaljnjega plačevanja. Jereb je vknjižil to pravico v zemljiško knjigo — in tu imaš drugo intabula-cijo na Znojilčevem posestvu ali. če hočeš, drugo poglavje našega romana pisanega v zemljiško - knjižnem izpisku. In tretje Tudi ni izostalo.«—
Doktor Sever je bil že pozabil svojo smotko ter je le poslušal.
«0 Matevžu do današnjega dne ni bilo več ne duha ne sluha — šel je po svetu bog-/e kam — stara povest! Privil! so, da se mu je prav tako zgodilo kakor njegovemu očetu; Jrevo ga je ubilo tam doli v Slavonijo Pa za to so nihče ni brigal — saj ni imel premoženja.
Tudi Lajda je že zdavnaj umrla; pobrala jo je sušica: bog sam vedi, katerim roditeljem se je bilo ubogi rejenki zahvaliti za življenje -za tako življenje in za suši-co?
Svojo doto je bila porabila v bolezni.
Ostal je zdaj še mali Lukec njen in Matevžev sin. Krstili so ga tako, ker se je bil poredil prav o svetem Luku.
Tomaž ga je vzel na Znojilo; saj je imel fant denar pri njem in ni bilo treba plačevati obresti, ako ga je sam oskrboval. To je tudi storil prav tako kakor s svojimi n-moženje je ostalo:	onih tri
troki. Vsi vkup so sedeli pozimi za pefjo, poleti so pasli. v šolo hodili in pozneje, ko so bili malo odrastli, tudi skupaj na vasi fantovaii.
Z Znojilčevim premoženjem pa je jlo navzdol — rakovo pot Mož ni pil, pomagati pa si vendar ni mogel. Gozde je posekal, včasih je prodal vso žetev kar stoječo na polju — obresti, ki jih ni mogel plačevati, je preobrnil v glav-rico, in tako je bil komaj še na površju, da je še plaval — dokler ga kak upnik ne porine na dno.
Predlanskim pa — tebe še
ni bilo tu v tem dolgočasnem kraju — so se stepli fantje na Viševku, prav pri Brnot^i-vih. Drug rod je zdaj tam in tudi drugi rod je hodil tja pod okna in se pretepal. Pa usoda, usoda! Znojilčeve-ga Lukca so ubili — prav tam. kjer je nekdaj vasoval njegov oče. Ali se ne šali usoda z nami?
Lukec je bil mrtev, pa zapustil ni oporoke, za to pač ni imel časa. Toda njegovo presto goldinarjev starega denarja, vknjižena dota njegovega očeta Matevža.
A Lukec je bil nezakonski otrok in tak nima drugega zakonitega dediča nego svojo mater; le-ta je bila pa že tudi mrtva. Torej zapade po raših zakonih premoženje e-rarju, državni blagajni ali — cesarju, kakor pravi naš kmet.
In erar se je res pobrigal za to dediščino. Po končani obravnavi je vknjižil svoje pravice do Lukčeve terjatve pri Znojilčevem posestvu, zapadlo dediščino, kaduciteto i-menujemo mi juristi tako stvar — in potem je tožil za denar.
In ta vknjižba je tretji — zadnji del mojega romana ali, če hočeš, moje tragedije.
Epilog še pride in ta je kra-
tek; danes je bilo Znojilče-vo posestvo pri izvršilni dražbi zaradi erarjeve dediščine prodano Jaz sem bil navzo-čen in sem pregledal zemlji->Ko - knjižni izpisek — ekstrakt. in iz njega sem bral v kratkih treh vknjižbah to, kar sem ti pripovedoval. In ti praviš, da pri nas, v našem rokodelstvu ni poezije!«
Prijatelja sta nekoliko časa molčala..Živo odvetnikovo pripovedovanje je bilo zdravnika ganilo.
Doktor Pavlin pa si je vnovič tlačil pipo.
(iPoz.no je, pojdiva!« pravi zdravnik.
Odšla sta počasi iz krčme in zaspana točajka je zaprla vežne duri za njima.
Temna, brezmesečna nog je bila, pa nebo vendar jasno in brez števila zvezd se je lesketalo po njem.
«Kdo pa je kupil tisto Zno-jilčevo posestvo?« vpraša zdravnik zenaje.
«Jaz,» odgovori odvetnik hladno, «kupcev ni bilo in zato je šlo poceni!«
»Ah — poezija, poezija!« je vzkliknil zdravnik in razšla sta se vsak proti svojemu domu.