1 «fl I---« - »- mm ImJmLI rOBUUM ptnCKMI f gUWfU& Leto XII., štev, 202 a krat,. prilog. LJubljana, četrtek 3. septembra 1931 Cena t Din Upravniitvo: Ljubljana, Knafljeva nlica 5. - Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. feisoratni oddelek: Ljubljana, Seknn burgova al 3. — Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon 5t 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 78 180 Wien št 105 241 mesečno 25.— Din. 40.— Din. Uredništvo« Knafljeva otica 5. Telefon 3122 3123 3124 3125 ki 3126. Aleksandro*« cesta 13. To-ltJon št 3440 (ponoči 2582). Cdjer Kocenova sL 8. Telef. št. 190. se ne vračajo. — Oglasi po M T - lanru. Nova jugoslovenska ustava Sestava velike nacionalne vlade Danes bosta objavljena manifest Nj. Vel, kralja m nova jugoslovenska demokratična ustava - Narodno predstavništvo bo imelo senat in poslansko zbornico - Volilna pravica bo splošna in enaka - Ojačenje banovinske in občinske samouprave - Dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj imenovana za ministra BEOGRAD, 2. septembra. AA. Nocoj je bfla ok javljena proklamacija Nj. Vel. kralja, ki napoveduje novo stanje v državi. Besedilo nove jugoslovanske ustave bo natisnjeno v »Službenih Novinah«, ki izidejo jutri. Beograd, 2. septembra. AA. Rezultati dela dosedanjega režima — pred vsem na polju pomlrjenja strankarskih in političnih strasti in ublažitve verskih sporov, ureditve uprave in izenačenja zakonov ter ozdravljenja gospodarskih razmer — so omogočili Nj. Vel. kralju Jugoslavije, da da, zvest svojim demokratičnim tradicijam, čustvom in besedam, s katerimi je opetovano izjavil, da je režim 6. januarja 1929 samo sredstvo, a ne cilj, državi ustavo in narodu politične pravice in svoboščine. Pred tem činom je bila danes sestavljena velika nacljonalna vlada, v katero so poleg dosedanjih članov vstopile številne osebe z velikim ugledom in imenom iz prejšnjega političnega življenja. Nocoj ob 19« uri je bila v kraljevem dvorcu na De-dinju seja ministrskega sveta pod predsedstvom Nj. Vel. kralja. Seji so prisostvovali poleg predsednika vjade, generala Petra živkoviča, vsi minitsri, razen ministrov dr. Voje Marinkoviča, Andre Staniča in Ivana Puclja, ki so bili odsotni iz Beograda. Nj. Vel. kralj je imel govor, v katerem je izrekel priznanje kraljevski vladi za zvesto in uspešno delo in napovedal, da je došel trenutek, ki ga je naznanil v manifestu z dne 6. januarja 1929» da bo dal državi in narodu novo ustavo. Nato je pozval ministra dvora, naj prečita besedilo ustave, ki bo jutri objavljena narodu, in da seznani kraljevsko vlado z vsemi odredbami ustave. Ko je minister dvora preči tal besedilo ustave, je Nj. Vel. kralj želel, naj bi nova ustava prinesla narodu vso srečo. Nato je predsednik vlade general Peter Živkovič izrekel Nj. VeL kralju zahvalo, v kateri je poudarjal, da so bili skromni sadovi dela kraljevske vlade doseženi s pomočjo vzvišenega zaupanja in vzornega primera Nj. VeL kralja. Nj. Vel. kralj je obdržal vse člane ministrskega sveta na večerji, po večerji pa se je razgovarjal z vsakim ministrom posebej. Ob 10. se je kralj ljubeznivo poslovil od ministrov, nakar so ministri zapustili dvor. Beograd, 3. septembra AA. Nova jugoslovenska ustava sloni na demokratičnih načelih, kakor so opredeljena v obstoječem ustrojstvu države in v narodnem edinstvu, ter uvaja novo Narodno predstavništvo dveh domov. Glavna načela ustave so naslednja: Kraljevina Jugoslavija je ustavna nasledita monarhija pod dinastijo i l rodu Karadjordja. Službeni jezik je hrvatsko-srbsko-slovenski. Zajamčene so široke državljanske svoboščine in politične pravice v enakem obsegu kakor v drugih zapadno-evropskih ustavah, zlasti glede enakosti vseh državljanov pred zakonom, svobode vesti, tiska, nedotakljivosti stanovanja, lastnine, pisemske in brzojavne tajnosti, enakopravnosti vseh ver, popolne neodvisnosti sodišč itd. Narodno predstavništvo sestoji iz senata in iz Narodne skupščine. Polovico članov senata voli narod za šest let, krona pa lahko imenuje enako število senatorjev. Narodna skupščina se voli s splošno, direktno in enako pravico glasovanja na štiriletno dobo. Sestaja se redno vsako leto 20. oktobra. Pasivno volilno pravico za senat imajo osebe po 40. letu, za Narodno skupščino pa po 30. letu. Aktivna volilna pravica za oba doma se doseže z 21. letom starosti. Narodna skupščina ima široke proračunske pravice, pravico interpelacije, ankete, zakonodajne inicijative. Poslanci uživajo imuniteto. Za sprejem zakona je potrebno soglasje obeh domov. Zajamčena je široka samouprava banovin, katerih števflo ustava fiksira na devet, hi ki so obeležene s sedanjimi mejami Položaj bana je postavljen na višjo stopnjo s tem, da ga postavlja kralj z ukazom na predlog predsednika vlade. Ban predstavlja v banovini celokupno oblast. Vsaka banovina ima svoj banovinski svet, izvoljen z občo, enako in direktno volilno pravico. Izvršilni organ tega sveta je banovinski Živel kralj Aleksander! odbor; na njegov predlog postavlja ban vse banovfnsfco uradništvo po zakonu o banski upravi. Banovinski svet sprejema banovinski proračun, ki ga odobrava finančni minister. Z ustavo je zajamčena sestava in organizacija občin po načelu popolne samouprave. Ustava ima določbo, po kateri se v primeru mobilizacije, vojne ali ogroženega javnega rega lahko v obrambo državnih interesov suspendirajo posamezne določbe z naknadno odobritvijo Narodnega predstavništva. Prehodne določbe predvidevajo možnost uveljavljenja zakonov na dosedanji način dotlej, dokler zakonodajno telo ne prične poslovati. Vsi obstoječi zakoni ostanejo v veljavi, dokler se na redni zakonodajni način ne izpremenijo. RAZŠIRJENJE VLADE Beograd, t septembra. AA. Z ukazom Nj. Vsi« kralja z dne 2. septembra 1931 so imenovani za ministre brez portfelja: KOSTA TIMOTIJEVI6, bivši minister; DR. IVAN PALEČEK, bivši minister; ANDRA STANIČ, bivši minister; IVAN PUCELJ, bivši minister; PAVAO MATICA, župnik iz Bednje; DR. AVDO HASANBEGOVIČ, državni svetnik. Za gradbenega ministra: DR. ALBERT KRAMER, poslanik in pooblaščeni minister v Pragi. Za ministra pravde: DR. DRAGUTIN KOJI6, bivši minister. Vsi novi ministri razen gg. Andre Staniča, Ivana Puclja In dr. Ivana Palečka, ki so odsotni, so danes ob 16.30 prisegli pred predsednikom kraljevske vlade generalom Petrom 2ivkovičem« Beograd, 3* septembra« AA« Z nocojšnjim ukazom Nj. Vel« kralja je bila sprejeta ostavka g« Dušana Ser-neca, ministra za gradnje, in dr. Svetomira Ljotiča, ministra pravde. Novi ministri D*. Albert Kramer, novi gradbem nwm-ie sjovenski in vsej iozoslovetrsta ia-vuogti že sofošao sna«, saj stoji vse svoje fivišente ▼ Drvi vrsti naših javnih delavcev m re ponovno zavzemal že razna I« visoka mesta. V začetku leto-teta te bi Imenovan za našega 90-v FVaei in je v tel fonkdii mooeo u»iiHj«jut;tA. da smo končno prišli do defW mimjt) trjrorrasfce oosrodbe z bratsko Če-Scoslovaško. Zdai te bil do zaupanm Nj. v«l fciaRa v zsrodorviirrskeim trenutka tx>-zvshi na še važne»še mesto člana kraljeva H te imenovan za minšsfcra b^ez portteCte. te enako že solosno znan nafi ŠHBosti. Narodi?! poslanec te bil od L H0O do raaoesta Narodne skupščine: tHdk&mL te bS tudi minister in te upravlja! rwofB za kmetijstvo tw za šrtme in rudnike. Lani ie b3 poklican v vrhovni zakonodajni svet, seda? na ie b3 imenovan za mi-i&vtoa t veliki mokrn^m vladi. Dr, A*do Hasanbegovič, minister brez porttefja. te 00 rodn musliman iz Bosne. AbsolMr^ te pravo. M svoječasno narodni poslanec, veKki župan ▼ Mostam in nato kot državni svetnic Sten našeca najvišjega ooravoeea sodišča. Dr. Dragotin Kope. novi minister pravd«, se je k*® L 1885 v Zaiputi pri Kragujevcu. Študiral je pravo v Beograda in Pariza in bfi najprej advokat, nato pa je vstopil v državno aJuSbo ter bil nekaj časa tudi pri diplomaciji. Kmalu pa se je posvetil poli* m k» je bffl od 1. 1922 naprej narodni poslanec; r L 1934-25. je bil minister za šume in rudnike. Pred 6. januarjem je pripadal radikalni stranki. K ©sta Timotijevic, minister brez portfelja, je bil rojen L 1870. v Grošnici pri Kragujev-en. Po abeolviranih pravnih študijah je bil tri leta v sodni službi, nato pa se posvetil advokaturi in politiki. Prvič je bil izvoljen v Narodno skupščino L 1903. in je ostal njen član vse do 6. januarja 1929. BU jo dvakrat minister pred vojno in dvakrat po uedinje-nju, nazadnje notranji minister. Bil je eden najvplivnejših voditeljev bivše demokratske stranke. Andra Stanič, minister brez portfelja, je bil ročen L 1876 v Užicu. Dovršil je tehniško fakulteto v Beogradu in Berlinu, nato pa stopil v železniško službo. Od L 1912 naprej je bil neprestano narodni poslanec; minister je bal prvič že L 1914, po uedinac-nju pa še dvakrat- Nazadnje je bal L 1924-1925 prometni minister. Spadal je med voditelje bivše radikalne stranke. Dr. Ivan Paleček, minister brez portfelja, je rojen L 1868 v Osijeku. Bil je najprej sodnik, vendar pa je zaradi madžarskega pritiska izstopil iz državne službe in 6e posvetil svobodni advokaturi. V bojih proti Budimpešti se je pridružil 6rbohrvatski koaliciji in je bil skozii 10 let pred prevra« tom njen poslanec v hrvatskem saboru in deloma tudi delegat v budimpeštanskem parlamentu. L 1919 je bil ban Hrvatske m Slavonije, v decembru istega leta pa je postal minister v Davidovioevi vladi. Bil je olan Narodnega predstavništva in od leta 1925 dalje član Narodne skupščine. Pavao Matica, minister brez portfelja, je po poklicu katoliški duhovnik, udejstvoval pa se je tudi politično in bil pred 6. januarjem več -let narodni poslanec bivše radičev-ske stranke, v kateri je igral veliko vlogo. Kongres internirancev Ljubljana, 2. septembra Pripravljalni odbor za kongres internirancev, ki se bo vršil v Ljubljani in Mariboru, je prejel obvestilo, da je notranje ministrstvo kongres dovolilo. Kongres bo otvorjen v Ljubljani v nedeljo 6. t. m. Prehrana pasivnih krajev Beograd, 2. septembra. AA. 31. avgusta t. L je bila v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje konferenca o prehrani državljanov v pasivnih krajih. Predsedoval ji je minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Marko Ko-strenčic. Na konferenci so bili zastopniki ministrstva za kmetijstvo in prometnega ministrstva, zastopniki savske, primorske, vrbaske in zetske banovine itd. Banovinski zastopniki so predložili poročila o velikem pomanjkanju živil in hrane za ljudi m živino zaradi suše na področju njihovih banovin. Zato je treba za te kraje poskrbeti primerne količine živil 10 hrane iz aktivnih delov naše države. Poročevalci so predložili natančne podatke in obenem stavili predloge o načinu, kako pomagati pasivnim kraljem. Predlogi konference bodo predloženi vladi v nadaljnjo rešitev, Sporazum med papežem In Mussolittljem Vatikan Je popustil na vsej črti — Katoliška akcija bo izključila vsako posvetno ndejstvovanje in se bo omejila na strogo verske zadeve Rim, 2. septembra s. Sporazum med fašizmom in Vatikanom, ki je sedaj sklenjena stvar, se opira na naslednja načela: Katoliško akcijo je smatrati kot popolnoma cerkveno zadevo, Id je neposredno podrejena škofom. Ti cerkveni dostojanstveniki imenujejo tudi cerkvene in posvetne voditelje te organizacije. Za voditelje niso sposobne osebe, ki so rnane kot opozicionalcl režima. Zr/radi svojih verskih ciljev se katoliška akcija ne sme baviti s politiko. V zunanjih oblikah svoje organizacije se mora vzdržati vsega, kar je značilno za politične stranke. Kot zastave lokalnih organizacij se smejo uporabljati samo zastave v narodnih barvah. Ustanovit^-v poklicnih organizacij in sindikalnih društev ne spada v program katoliške akcije in katoliška akcija se ne sme b?iviti z vprašanji, ki se nanašajo na sindikalne organizacije. Če so v katoliški akciji že sedaj združene skupine po poklicih, se smejo te skupine baviti samo z duhovnimi cilji. Mladinske organizacije, ki spadajo v katoliško akcijo, smejo imeti te take znake, ki ustrezajo verskim ciljem njihove organizacije. Poleg narodnih zastav smejo te organizacije imeti cerkvene zastave. Lokalna društva katoliške akcije nc smejo delovati na športnem in telesno-knlturnem polju in morajo svoje sestanke omejiti le na take, kjer se vrši vzgoja samo na verski podlagi. Italijanski tisk ie v splošnem s tem sporazumom zelo zadovoljen in ga označuje kot pomemben uspeh na poti do notranjega pomirjenja v državi. Tudi vatikansko glasilo »Osservatore Romano« izraža svoje zadovoljstvo nad pogodbo in menj. da bodo katoličani vsega sveta zadovoljni s to rešitvijo. Kakor zatrjuje isti list je sedaj tudi mož no, da so Italijani člani katoliške akci je in obenem člani fašistične stranke. Rim, 2. septembra AA. Poročevalcu Havasa so izjavili v Vatikanu, da je bil sporazum z italijansko vlado podpisan davi med pol 10. in 10. uro. CIKORI7A Macdonaldov odgovor delavski stranki Na protestne resolucije bo odgovoril takrat, ko bo iz-vršil svoj program - Program za štednjo izdelan London, 2. septembra. A A. Dane6 so ob javili odgovor ministrskega predsednika Maodonalda na resolucijo delavske 6tranke v Scahamu, ki ga poziva, naj odstopi. V pismu pravi Macdonald med drugim: »Obžalujem zelo, da je vaš izvršni odbor, ne da bi poznaj dejstva, sprejel resolucijo, jvi ste mi jo sporočili. Naj jc nesporazum* -jenjc še tako veliko, vendar morajo tudi najbolj površni opazovalci, ki morda meni« io, da so sc moji tovariši oddaljili od svojih načel, priznati, da so stevrili vse. da ohranijo življenjski standard brezposelnih na čim višjem nivoju. Če razpravljate o teh stvareh v razmerah brez panike in poloma, sc imate zahvaliti edinole meni in mojim tovarišem, ki so s svojo akcijo stonMi vse, kar so mogli. Če smo prisiljeni pozvati brezposelne, naj sprejmejo razmere, ki so za njih drugačne kot lc!a 1929. storin>o to, ker jih želimo obvarovati pred poslabšanjem, ki bi bila za njih zares tragična nesreča. Ker želim obvarovati velike mase te države resne nesreče, bom odgovoril na vse resolucije šele potem, ko izvršim svojo dolžnost, in nc poprej. Naj si bodi kateri- koli nesporazum med menoj vn mojimi pristaši, upam, da ste uverjani, da bi mi rilo z«lo težko prekiniti krasno soglasje, ki je vladalo doslej med nami.« London, 2. septembra. A A. Ker je ministrski svet snoči že končal razpravo o nas črtu za štednjo pri državnih izdatkih, je danes pozval parlamentarne poročevalce, naj mu dajo zakonodajno obliko. Ministrski svet je davi nadaljeval razpravo o poročilu finančnega odbora in pričel prouče* vati davčne predloge. Kabinet je odločen izdelati čimprej in kar najskrbneie načrt za uravnovesenje državnega proračuna in ga predložiti že prihodnji teden parlamentu. P orocajo, da so ministri prav zadovolji ni z dosedanjim delom m bodo svoje načrte ohranili do predložitve parlamentu, ▼ največji tajnosti. London, 2. septembra. AA. Minister dela sir Henry Betterton je po posvetovanju z delavskimi organizacijami, z delodajalci in zakladnim ministrstvom, imenoval posvetovalni odbor, ki bo razpravljal in poročal o neskladnosti, ki so nastale pri izvajanju zakona o zavarovanju proti brezposelnosti. Direktni vagoni se še ne vzpostavijo Obnova prejšnjega stanja bo iele mogoča, ko dobimo garancije za varnost prometa Beograd, 2. septembra AA. Na brzojavno zahtevo. noslano našim pristojnim oblast-vom od generalne dirckcijc švicarskih zveznih železnic kot Doslevodeče uorave Zveze za uporabo potniških in tovornih voz v mednarodnem prometu slede vzpostavitve Donovnejia direktnega Hromela kurznih vazonov z Jugoslavijo, so Dris-toj-ne oblasti odgovorile direkciji švicarskih zveznih železnic naslednje: »V odgovoru na vašo brzojavko z dne 22. a\custa 1931. nam je čast obvestiti vas. da se kurzni vasoni. kakor jc predvideno v načrtu za dostavo vagonov, na zahtevo naših ' političnih oblasti moraio še nekai časa zadrževati na iusoslovenskih mejah. Ponavliamo. da ie nedvomno ugotovljeno da so bili atentati s peklenskimi stroii. Dostavljenimi v kurzne vacone. nameniene v Jueoslavijo. orioravlieni na inozemskih tleh. Dovolimo si orav tako oonovno ooo-zoriti. da so kurzni vasoni. v katerih so bili oeklenski stroji, orašli iz inozemstva samo čez teritorij av&triiske republike Glede na ta dejstva si dovoljujemo obve stiti vas. da iusroslovenske oblasti, dokler ne dobe potrebnih obvestil tako srlede rezultatov preiskave »roti atentatorjem in njihovim udeležencem, kakor tudi srlede popolne varnosti za kasnejši direktni potniški promet z inozemstvom, ne bodo mogle ugodili zahtevam poslevodeče uprave mednarodne zveze srlede vzpostavitve kurznib vagonov za Jugoslavijo.« Perčevič zopet na Dunaju Dunaj, 2. septembra AA. Iz poučenega vira dožnavajo, da je podpolkovnik Perčevič prispel 31. avgusta na Dunaj iz Inozemstva. Potoval je z madžarskim potnim listom. Prej so govorili, da je Perčevič avstrijski državljan, sedaj pa pravijo, da je madžarski podanik. Zanimivo pa je, da je svojča-s Perčevič prispel v Avstrijo kot ju-goslovenski podanik. ;1 Mučne bolgarske afere Policija ne more najti makedonstvujuščih, ki jih zahteva sodišče — Obletnica vohunskega škandala — Neprijetna afera bolgarskega generalnega konzula v Berlinu izpovedali: Mi smo ubili polkovnika Marinopolskega. Sodite nas!« O isti aferi piše »Zarja«: »Zainteresira* ni krogi še vedno molče. Poročnik Krum Sofija, 2. septembra. AA. V zvezd s tož» bo roditeljev pokojnega Jordana Jurkova proti Krsti Poptodorovu in Petru Pece-TrajkovL kot intelektualnima morilcema rjunega sina, je državni tožilec prosil sodišče, naj poišče in zasliši priče, ki jih na> vajajo tožitelji. Te priče so Ciril Parličev. Georgije Pop Hnstov in Koliš Trkov. Po-1 cija je našia samo poslednjega in ga za» s iša!a. prva dva pa sta neznanega bivanja. Sofija, 2. septembra. AA. Ob obletnici velike vohunske afere na bolgarskem, piše »Novo Vreme«: »29 avgusta j c minulo leta, odkar je preminul odlični bolgarski of5-cir: oolkovnik Marinopolski. Ta dan so ga našli obešenega v zaporu Gradalevske ce= ste. Polkovnika Marinopolskega so pokopa, li brez voiaSkih časti Na njegovo ime so vrgli b'ato. Kdo je ubil tega odličnega oficirja? Protokoli komisije o načinu njegove enrti so prazni. Javnost pa ve za podrobnosti in so ji tudi znana imena krivcev. Zakaj nimajo ti toliko časti, da bi javno Volitev avstrijskega predsednika Dunaj, 2. septembra, p. Snoči so se sestali zastopniki vladnih strank, ki so razpravljali o volitvah novega zveznega predsednika avstrijske republike. Na tem sestanku je bilo odločeno, da se izvrši volitev predsednika potom plebiscita kakor predpisuje nova ustava in ne v parlamentu, kakor so zahtevali socialni demokrati. Meščanske stranke bodo postavile skupnega kandidata, vendar na še ni gotovo kdo naj bi bil. Velenemška stranka zahteva, naj bi se kandidirala nepolitična osebnost, na katere kandidaturo bi mogle pristati vse meščanske stranke. Aleksijev je prost, Andrejev je v zaporu, toda v zaporih je dovolj mesta še za aru-ge. Tjakaj spadajo tudi oni, ki so si to vo. hunsko afero izmislili m ubili bolgarskega polkovnika Marinopolskega«. Sofija, 2. septembra. »Zarja« poroča, da bolgarski generalni konzul v Berlinu Niko-dikarov, ki je bil obtožen pred berlinskim sodiščem zaradi potvorbe listin, krive prisege in izsiljevanja, predložil sodišču med drugimi obrambnimi spisi osebno brzojav« ko bolgarskega kralja, ki mu je bil čestital k njegovi 60Ietnici. List protestira proti taki zlorabi kraljevega imena in pravi, da je treba temu procesu posvetiti vePko pozornost, ker ie ze doslej napravil v Berlinu pri vseh prijateljih bolgarskega naroda najslabši vtis. Komunistični izgredi v ~ »Ljubljana v jeseni«: Včeraj je bil poset na jesenski vcle-sejmski razstavi zelo velik, kar se običajno opaža po pričetku novega incseca. Zanimanje za prireditev še vedno raste, opaža pa se tudi že velik pritok interesentov-kupcev. Glavni naval pa pride šele ob koncu tedna, ker bo šele od 4. t. m. veljala četrtinska vožnja za posetnike prireditev kraljevega tedna. Doslej je velesejem posetilo že nad 30.000 ljudi. Napovedani so tudi že številni obiski raznih šol pod vodstvom uč:te'njev in profesorjev. Prav živahno se razvija kupčija v industrijskih paviljonih »H« in »F*. Raz-stavljalci raznih strok, kakor pletilne industrije, oblačilne konfekcije, pletilnih strojev, gramofonov in radio-aparatov, vsi brez izjeme izjavljajo, da so bolj zadovoljni z dosedanjim uspehom kakor ob priliki pomladnega sejma. Zadovoljni so z uspehom, tudi razstavljalci živil: keksov, čokolade in sladke konfekcije. Kvalitativni izdelki oče'ov trapistov in splitske »Dalme« imajo svoje stalne ljubitelje. Prijetno te preseneti izprehod po paviljonu težke industrije in kovinskih izdelkov. Tu vzbujajo pozornost med drugim moderne ekonomične peči za ogtevanje velikih prostorov, kakor dvoran, delavnic itd. Te peči so glede na veliko kapaciteto majhne in prihranijo .SO odst. na kurivu, ker se skoro vsa toplota izrabi, preden pridejo, gorilni plini v dimnik. Živahno je tudi v paviljona »E«. kjer je nameščeno naše prvovrstno pohištvo. Tu se že množe tablice z napisom: »Prodano«. »-Enkrat prodano«, »Dvakrat prodano«. Seveda jo na teh tablicah vedno tudi zapisano komu je kaka stvar prodana, da se ne bi neverni Tomaži osmelili do trditve, da je to zapisano »kar tako« in za reklamo. Vinarska razstava Vinarska razstava nam letos zopet po-kazuje s kakšnimi vini razpolaga dravska banjvina in kakšen napredek smo dosegli v umnem kletarstvu. Razstavljena vina nam pričajo, da nc gojijo najboljših vinskih sort samo veleposestniki in cra*čaki in da se je povzpel na odlično višino tudi naš mali producont. Vinarsko društvo za dravsko banovino je izročilo prireditev razstave priznanim strokovnjakom gg.: banovinskemu vinarskemu referentu gospodu inž. Zupaniču, vinarskemu inšpektorju v p. g. Gombacu in tajniku Kmetijske družbe g. Kafolu. Pri oceni razstavljenih vin (41 vzorcev in 4 vzorci penečega vina) je dobilo prvo oceno 18, drugo oceno pa 16 vzorcev?- ostala vina pa so prišla na tretje in četrto me. sto. Prvo najvišro oceno So dosegli: Vinarska šola Maribor (za renski rizling 1027, 1929 in 1930 ter za beli burgundec 1930 s posebnim priznanjem): Clotar Bouvier, Gornja Radgona (za renski rizlfrig 102S, 1929, za rizling 1029, za dišeči tramincc 1929. za Bouvierovo ranino 1928, 1920. 1930 in za moslavec, jagodni izbor 1927 in 5i-pon 1927 s prav posebnim priznanjem): Križniška uprava. Velika Nedelja (za beli burgundec 1930 in renski rizling 1910); Wessely. Ptuj (za traminec 1929, IO30); Samostan trapistov, Rajhenburg (za ga-mav 1927). Drugo oceno so dosegli: Banovinska trs-nica in drevesnica. Kapela (za šipon 1929)) Kmetijska šola na Grmu (za silvanec 1920) Molan. Zdole (za črnino 1930), Clotar Bouvier. Gor. Radgona (za malo graševl-no 1929 ter ranino 1930 Jeruzalem); Lovro Petovar (za laški' rizling 1029 in šipon 1930): Križniška unrava. Velika Nedelja (za šipon 1930): \Vessely, Ptuj (za laški rizling 1930). Frida Gotschehcr. Maribor (za ortlibec 1930), Samostan trapistov. Rajhenburg (za beli pinot 1920); Pu?el-Rosmann, Maribor (za beli burgundec 197S in rizling 1929). Poraza dveh velemojstrov Bogoljubov in Niemcovič sta zgubila proti Maroczju in Stoltzu — Dr. Astaloš in dr. Vidmar sta igrala remis — Deprimlrani Pire |e podlegel Kosticu Bled, 2. septembra d. Danes se je z VIII. kolom pričela druga tretjina mednarodnega šahovskega turnirja. Odigrane »o bile partije; dr. Astaloš—dr. Vidmar, Kostič—Pire, Maroczy—Bogoljubov, dr. Aljehin—Flohr, Niemcovič— Stoltz, dr. Tartakovver—Colle in Spielmann—Kashdan. Najzanimivejši sta bili danes partiji Maroczy—Bogol jubov in Niemcovič—Stolu, pri katerih sta. oba velemojstra izgubila. Dr. Astaloš in dr. Vidmar sta danes igrala dokaj nezanimivo partijo. Dr. Astaloš je otvoril špansko partijo ter je igral zelo solidno, nakar je prišlo do velike izmenjave figur. Že v 15. potezi je nastala končnica brez šans za enega ali dragega. Zato sta se oba mojstra zc-dinila za remis. Kostfc in Firc sta igrala težko Igro s Caro-Kannovo obrambo. Pire je nepričakovano začel izmenjavati figure in zašel v neugodno pozicijo. Deprimiran, kakor je zaradi zadnjih neuspehov, je nato nervozno igral dalje in prav po nepotrebnem po 45. potezah izgubil partijo. Maroczy je proti Bogoljubovo igral v starem stilu krasno francosko igro s skakači. Maroczy je v napadu dobil najprej kmeta, nato cclo figuro ter je imel v 25. potezi že trdnjavo več. V 30. potezi se je Bogoljubov vdal. Dr. Aljehin je proti Flohr« otvoril z damskim gambitom, ki ga je Flohr sprejel. Nadaljeval pa Flohr ni posebno do- bro. Zašel je v zelo težko pozicijo ter izgubil damo m partijo že pred 11. uro. Niemcovič je danes doživel svoj četrti poraz, in sicer proti mlademu švedskemu mojstru Stoltzu, ki je igral proti njemu zelo solidno partijo. Niemcovič je bil kmalu v veliki premoči ter se je zdelo, da bc v nekoliko potezah zmagal. Tik pred zaključkom dopoldanske igre pa je Niemcovič nervozno forsiral napad, izgubil damo ter se je po 37. potezi vdal. Dr. Tarlakonerju je proti Colleju zelo huda predla. Colle, ki si je bil izbral Aljehinovo obrambo, je bil žrtvoval kmeta za napad in izvrstno stal. Kasneje pa je popustil, izgubil vse svoje šanse in dr. Tartakower je zmagal po 52. potezi. Spielmann in Kashdan sta igrala dam-ski gambit. Kashdan je izgubil kmeta in bi bil moral partijo prav za prav izgubiti. Vendar pa se je spretno umaknil v končnico, ki je popoldne končala remis. Stan jo po Vin. kolu je naslednje: dr. Aljehin 7 in pol. Spirlman 5 in pol. Bogoljubov in dr. Vidmar 4 in pol: Kashdan in Kostič 4; dr. Astaloš. Flohr, Ma-rocz.v, Stoltz in dr. Tartakovver 3 in pol, Colle in Niemcovič 3. Pire 2 in pol. V jutrišnjem IX. kolu se bodo vršile zelo zanimive partije, in sicer dr. Vidmar—Spielmann, Colle—dr. Astaloš, Niemcovič—dr. Tartakower. Pire—Stoltz, Flohi -Kostič. Bogoljubov—dr. Aljehin in Kashdan— Maroczy. • f, , :, 1 sePtembra. AA. Po poročilu iz Medelltne je predsednik tamošnje delavske zveze zaprosil predsednika španske vlade naj takoj pošlje pomoč, ker bo sicer oddelek komunistov vdrl v Cordovo Telefonske zveze z Medellino so prekinjene. Madrid, 2. septembra. AA. Po poročilih iz Saragose so stavkujoči delavci postavili barikade iz miz in klopi in obmetavali redarstvo s kamen jen. Mnogo redarjev je hudo ali lažje ranjenih. Po kratki borbi pa so redanj- razpršili manifestante ia aretirali veliko število izgrednikov. Smrtna nesreča slovenskega rudarja v Bosni Sarajevo, 2. septembra, n Včeraj 6« je v rudniku Kukavice dogodila težka nesre. ča, pri kater je izgub'1 svoje življenje slovenski rudar Ivan Ručnik. V rovu rudnika je že dalje časa gorel premog, ki ga niso mogli pogasiti. Uprava rudnika je zato pustila zasuti goreči premog z zemljo. Vče» raj ga je zopet odkoprtla. da vidi, ali ie ogei bilo umestno, da sc čimpreje Izdajo primerni ukrepi in izvede sindikalna Organizacija izvozne trgovine, ki bi odstranila ne»potrebno mešetarstvo in šušmar-stvo. Slika, ki jo nudi zbornična anketa, kaže da kljub pojačenemu naporu in prizadevanju našega gospodarstva, ni mogoče razviti v izvozu pri sedanjem nesigurnem položaju večje aktivnosti. Nasprotno ugotavljajo poizvedbe, da naš izvoz nazaduje tako po količini blaga kakor tudi po vrednosti In po rentabilnosti poslov Pritožbe izvoznikov zaradi skrajno težkih plačilnih razmer in gtede neizbežnih izgub pri izvoznih kupčijah, so na dnevnem redu. Dravska banovina šteje znatno število pretežno eksportnlh industrij in panog, ki so morale zaradi padanja izvoza omejiti proizvodnjo In ne morejo izkoriščati niti polovice kapacitete svojih naprav. Naloga letošnje-tr;i i z vozniškega k-pneresa bo. da resno nro-Ut"-' noložaj našega izvoza in nredložl kr. vladi konkretne ukrepe, s katerimi bi se da' neugoden položaj vsaj deloma ublažiti. Pred kongresom plinarn Ljubljana. 2. septembra. V vrinem >a1onu hotela Union je bil nocoj pozdravni večer delegatov. ! je -pominjal v svojrm govoru prejšnjih sestankov ter kongresov in želel vsem sostom ni jiifroslovenski zemlji prisrčno dobrodošlic j. Kot zastopnik Ljubljane je pozdravil co-ste načelnik upravnega odbora mestne plinarne občinski svetnik 2. France Orehek. ki se je spominjal piiiik in dogovorov na za-l-njem kongresu v Sarajevu. Že tedaj je ir-razil željo, naj se vrši prihodnji koncrres v naši beli Ljubljani in je želia sedaj izpol-rjena 1>aš v pravem trenutku, v okviru kraljevega tedna, ko se vrše tudi druge svečanosti. To bo dalo tujim gostom vpogled v naše razmere in jim prikazalo Jugoslavijo drugačno in lepšo, kakor se predstavlja v zunanjem svetu. Obč. svetnik dr. Klepec je pozdravil nato v prisrčnem nagovoru speciclno še bra'^ Čelioslovake v reškem jeziku. Po končanih oficiielnostih se ie razvil intimen pozd ravni večer in so bile izrečene ■ie druge prisrčne besede in napitnice. Jutri dopoldne =e prične v okviru kongresa resno delo, ki bo otvoric-no v dvorani Delavske zbornice z raznimi poročili in predavanji. Praška Sparta v II. kolu Sparta : Juve.rius (Milan) 3:2 (1:1) - Ostra igra in izgredi na igrišču Dunaj, 2. septembra, s. Po izredno ostri in za oko nelepi iqri si ie danes praška Sparta v tretji tekmi z zmago nad Juv&ntu-soin izvojevala dostop v II. kolo tekem za srednjeevropski pokal. Italijani so izgubili igro. ker moštvo ni ohranilo mirnih živcev. Sodnik je moral 2c pred odmorom izključiti enega Italijana -n 7 minut pred koncem, ko so bili izključeni šc 3 igralci, jc prišlo na igrišču do splošne« ga prerivanja. Posredovati je morala policija. Nekaj gledalcev jc moralo zapustiti prostor. Navzočih jc bilo 28.000 gledalcev in mnogi sploh niso dobili prostora Italijani *o bili tehnično boljši in požrtvovalnejši. Sparta je igrala svojo običajno pozicijsko igro, ki ji je tudi prinesla pičlo zmago e 3:2 (1:1). Prvi 20I ie zabil za Juvcntus levo krilo Rorsi. V 22. min. ie desno krilo Sparte Podra>il s krasnim strelom izravnal rezub tat. Po odmoru je zabil leva zveza N^jedlv drugi, v 25 minuti pa Silnv tretji ^ol za Sparto. Italijanski srednji napadalec Ferrari jc sicer zmanjšal še pred koncem razliko na 3:2. vendar Italijani niso utegnili več dohiteti Sparte. Tekmo jc sodil Švicar Ruoff. »Zennelincc nristai v P«rnamhucu Pcrnambuco, 2. septembra. AA. .Semkaj jc prispel zrakoplov »Grof Zcppelin«. Prispel je iz Nemčije v Južno Ameriko v 71 urah. Za to pot je potreboval 1930 leta 100 ur. Zrakoplov jc pristal v Pcrnambu-cu ob 17.IS uri (ob 20.35 srednjeevropskega časa. O »Nautilusu« tli glasu London. 2. septembra. Z »Nautilusa« že 70 ur ni nobenih vesti. Zadnja vest veli. da nadaljuje med ledom svojo pot proti Severnemu tečaju Poznavalca polarn;h pokrajin se boje. da se je podmornici kaj dogodilo. Verujelo pa. da bo Wi!kins napravil vse mogoče, da se bo vrnil zdrav in čii s svojimi tovariši. M<*uHn obsoien na dve leti Rim, 2. septembra. AA. Fašistično izredno sodišče je obsodilo belgijskega profesorja Moulina. ki je bil obtožen, da se je udeležil zarote proti fašističnemu režimu, na dve leti ječe Dva soobtoženca sta obsojena na isto kazen dočim so dva druga oprostili. Državni pravdnik je predlaga! za prof. Moulina pet let ječe. Rumunska Icraliica mati oboM? Bukarešta. 2 septembra g. Kraljica ma ti Marija je na gradu Sinadi hudo obolela Kraljica se bo v nekaj dneh odpeljala v Baldžlk ob črnem morju, kjer se bo pripravila za operacijo, Id bo najbrž potrebna. Hmeljski trg Žatec, 2. septembra h. Današnje cene hmelja so bile povprečno 1o0 do '2o0 Kč. Z-i prvovrstni hmelj so plačevali 200 do 250 Kč, za srednje in slabše blaco pa 150 do 200 Kč! Routiiiee. 2. septembra h. Današnje cene hmelja so se cibale med 180 in 200 Kč. največ do 21."i Kč. Srednje kakovosti so bile po 150 do 175 Kč. VrnmAncIrj, n^nnv^d Zagrebška vremenska napore.]: Precej 'talno, zboljšanje. lokalne nevihte niso izključene. — Situacija včerajšnjega dne: Ba-rometerski pritisk je v splošnem padel za 1 do 8 mm. naiboli v gornjem Primorju. dočim je v spodnjem Primorju padel za 1 mm Dunajska vremenska napoved m fefrMt-Pooblači te v, ponekod deževno. Toplo vreme