PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-ši, od 18. septembra 1944 do 1. majg, 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
0s- —ì ìsi O
O Q C £
O m
T: ~ C5
n x z ^ S S tr x r c_
ss’ ;
H

KSMpT'"1 Cena 650 lir - Leto XLI. št. 256 (12.288)
Trst, četrtek, 14. novembra 19J
Preizkusni kamen ostaja slej ko prej finančni zakon
Polemike med KD in PSI se umirjajo toda razlogi za razhajanja ostajajo
Bettino Craxi
RIM — Polemika med KD in PSI se umirja, toda razhajanja med vladnimi zavezniki ostajajo. Sporom o-krog finančnega zakona in še starejšim okrog RAI - TV se je pridružila Polemika o tako imenovanem »paktu ile Mi Ul - Craxi« za zamenjavo pri Vodstvu vlade ob polovici zakonodajne dobe. Takega pakta ni bilo, pravijo tako pri KD kot pri PSI. Toda Mnogim opazovalcem se zdi čudno, (I'i je problem postal spet aktualen Pvav tik po zaključku vladne krize
Ciriaco De Mita
in sledeči polemiki med največjima strankama koalicije. »Ne obstajajo, je dejal v ponedeljek Craxi v televizijskem intervjuju, polovični predsedniki«. In socialist Valdo Spini je polemično očital KD, da ni dala vladi zagona za drugi del zakonodajne dobe po zmagi na referendumu o draginjski dokladi in na upravnih volitvah.
De Mitova teza, da »vlada traja, dokler je sposobna vladati,« pravi Spini, je »trditev po monsieuru De La
Palissu, in ne daje vprašanjem institucionalne stabilnosti in gospodarske ozdravitve potrebnega zagona«. De-miokristjanski minister Martinazzoli označuje govorice o zamenjavi pri voustvu vlade za »smešno vest«, toda njegov strankarski kolega in zvest De Mitov pristaš Gargani pravi, čeprav zanikuje pakt, da »se ni mogoče Skandalizirati, če si v perspektivi KD postavlja vprašanje zamenjave«. Po drugi strani, naglasa, je bil sam Craxi, ki je ocenil, da je triletno obdobje minimalni rok za njegov poskus.
Gre za polemični rep, s katerim sicer ne soglaša dobršen del KD, zlasti ne podpredsednik vlade Forlani, ki je, po glasovih, ki so krožili po hodnikih »palače«, na zadnjem vodstvu KD ostro kritiziral De Mito in sodelavce zaradi preostrih polemičnih osti v odnosu do socialistov. In tudi minister Martinazzoli, ki sicer pripada tajnikovi struji, graja te polemike, češ da »obstajajo zelo resni problemi, kot pri finančnem zakonu, kjer ni soglasja niti v večini niti znotraj same KD«.
In vozel je prav tu. Polemike med KD in PSI se tudi lahko umirijo, toda temeljni razlogi razhajanj ostajajo,
in gre za razloge, ki so vezani na različno pojmovanje rešitev, ki jih je treba dati ekonomskim vprašanjem države. Zaskrbljenost tajništva KD zaradi zbližan ja med PSI in KPI izhaja prav iz strahu, da se pri finančnem zakonu (ki ga skoraj gotovo ne bo moč odobriti do konca leta) u-stvari zveza med PSI, KPI in priveski KD, kar ni tako nemogoče, kot bi se zdelo na prvi pogled. Tako Martelli kot odgovorni za gospodarstvo pri PSI Manca sta namreč večkrat prikazala nekatere popravke KPI kot možne stične točke pri pospeševanju razprave in uzakonitve finančnega zakona.	G. R.
Od včeraj ima Primorski dnevnik novega dopisnika v Rimu. Namesto Bojana Brezigarja, ki so ga druge obveznosti priklicale nazaj v Nabrežino in v tržaško uredništvo in kateremu se zahvaljujemo za vzgledno opravljeno delo, bo odslej poročal iz Rima Sandor Tence, ki je doslej poročal o krajevni politični kroniki na Tržaškem, kateremu želimo prav tako plodno delo.
iv
O
O
V pc bod_ ugrabiteljem »Achille Lauro«
GENOVA, WASHINGTON — V ponedeljek bo v Genovi po hitrem postopku proces proti ugrabiteljem italijanske potniške ladje »Achille Lauro« zaradi nedovoljenega tihotapljenja, posesti in nošnje strelnega orožja ter eksploziva. Štirim materialnim ugrabiteljem se bo na ponedeljkovem procesu pridružil tudi Palestinec, ki so ga aretirali v Genovi nekaj dni pred odhodom »Achille Lauro».
Sodniki so včeraj tudi priznali, da bodo poleg petih obtožencev na kasnejšem glavnem procesu zaradi u-grabitve »Achille Lauro« in umora potnika Klinghofferja, sodili še drugim 11 obtožencem. Za sedaj še ni znano, katere ima v svojih rokah i-talijanska pravica in kateri so na varnem v tujini. Med temi je nedvomno vodja Palestinske osvobodilne fronte Abu Abas. Genovski sodniki so včeraj tudi priznali, da niso ob zajetju egiptovskega letala z ugrabitelji na krovu še imeli dokaznega gradiva proti Abasu in da so ga zato morale italijanske oblasti izpustiti.
Medtem pa sta včeraj v Washingto-nu italijanski notranji minister Scal-faro in pravosodni minister ZDA Mee-se podpisala sporazum, ki razširja tudi na terorizem dosedanje sodelovanje med državama na področju boja proti mamilom in kriminalu.
Glavni cilj ženevskega vrha odprava nezaupanja med ZDA in SZ

WASHINGTON — V včerajšnjem intervjuju za pet evropskih televizijskih mrež je 'Reagan poudaril, da bo vrhunsko srečanje 19. in 20. novembra v Ženevi imelo glavni cilj odpravo »sumničenj in nezaupanja« v Vnosih med SZ in ZDA. Izrazil je željo, naj bi snidenje ? Gorbačovom dalo novega zanosa dvostranskim poga-ianjem za zmanjšanje orožnih zalog, a pripomnil, da na summdtu ne bi smelo priti do razprave o »specifič-hih kvotah« glede zredčenja števila raketnih izstrelkov: '»a razrešitev tega problema sta v Ženevi že dalj časa ha delu ustrezni delegaciji pogajalcev.«
Šef Bele hiše je nato izrecno naglasil, da na ženevskem sestanku nikakor ne bo pozabil na interese svo-kh evropskih zaveznikov: »V primeru katastrofe bi se °hi znašli na prvi fronti.« Na vprašanje, kaj meni o èrtevi jedrskih raket srednjega dosega na evropski pelini, je Reagan odvrnil, da si ZDA prizadevajo za lo-ceno obravnavo in ločen sporazum o tovrstnih izstrelkih.
Kaj pa »vesoljski ščit«? Ameriški predsednik je po-Jhtaril, da v razgovoru z Gorbačovom ne bo sprejel no-š^dega kompromisa okrog strateško - obrambne pobude «Di) jn postavil: »Ko bodo ZDA dovršile raziskovalno 'hzo, vesoljskega obrambnega sistema ne bodo takoj prestile, ampak se lepo pogovorile z vsemi, ki razpokajo z jedrskim orožjem, jim obrazložile, kako »vesolj-
ski ščit« deluje in jim ga tudi dale na voljo.« Reagan pa je dodal, da to ne bo nobeno darilo in da bo za rezultate raziskav o SDI treba plačati, čeprav »po tovarniški ceni«. Ameriški državni poglavar je torej prvič javno povedal, da bo njegov »vesoljski ščit« na razpolago drugim državam, torej tudi in v prvi vrsti najtesnejšim zaveznikom, proti plačilu.
Nazadnje si je Reagan privoščil še neokusno šalo: po ugotovitvi, da bo na ženevskem vrhu ameriški predsednik starejši od sogovornika, je rekel, da bo »mladeniču postregel s kakšnim očetovskim nasvetom«... (dg)
Spet pocenitev bencina?
RIM • - Jutri se pocenijo tekoča kuriva, in morda tudi bencin. Kurilnemu olju (gazolinu) bo cena padla za 8 lir na 681 lir za liter, petroleju za kurjavo ravno tako za 8 lir na 721 lir pri litru, tekočemu gorilnemu olju pa za 7 lir na 476 lir za kilogram. Vpričo znižanja poprečne cene bencina v EGS se utegne v Italiji bencin poceniti za 10 lir pri litru — super na 1305, navaden na 1255, brez svinca na 1330, za plovila na 382 in za kmetijske stroje na 416 lir za liter.
Izraelska vlada zabredla v kriza
Premier Peres odstranil ministra Ariela Sarona
JERUZALEM — V ozračju mrzličnih pogajanj in stikov med laburisti in sredinsko - desničarskim blokom Likud je predsednik izraelske vlade Peres včeraj v bistvu odstavil ministra za industrijo Ariela Šanona, ko je na izredni seji vlade zavrnil Ša-ronova pismena opravičila zaradi njegovih žolčnih napadov na Peresovo pobtiko
Šaron je namreč v ponedeljek obtožil Peresa, da njegov cinizem ne pozna meja, da zaničuje pravila smotrnega vladanja in da vodi vlado po trnjevi poti, ne da bi se ministri zavedali, kaj se dogaja. Kritike so se seveda nanašale na Peresovo politiko odpiranja do Jordanije. Taka politika je za Šarona »bedasta in cinična«, obenem pa »je stala in bo stala ogromno krvi«.
Tak izpad seveda ni mogel ostati brez odgovora. Peres je včeraj najprej skušal doseči, da bi zunanji minister in vodja Likuda Šamir pristal na Šaronovo odstranitev kot to
predvideva sporazum med laburisti in Likudom. Šamir pa je tako možnost zavrnil, saj ima Šaron kot predstavnik skrajno desničarskega krila v likudu ogromno zagovornikov, da bi nedvomno spravil v zagato sedanje vodstvo Likuda. Peresu ni torej preostalo drugega, kot da je sklical izredno sejo vlade in na njej zahte-. val Šaronov odstop. Pismeno zahtevo pa ni izročil, kar s formalnega vidika se dopušča možnost iskanja kompromisa.
Vsekakor pa je lahko vsakomur jasno, da bodo le s težavo preprečili krizo. V Jeruzalemu že navajajo imena razrrih politikov, ki bi lahko nadomestili šarona, seveda če bi ta bil pripravljen na odstop. Iz dosedanjih izkušenj pa je malo verjetno, da bi Šaron mimo zapustil vlado, saj je ohranil ministrski resor celo po dokazani politični odgovornosti za pokole v palestinskih taboriščih Safari in Šatili. Ni pa izključeno, da si vladne krize želijo laburisti.
V Lombardiji uspeh prve od vrste deželnih stavk
^ILAN — V Lombardiji, je bila i.6raj prva od vrste deželnih stavk, J so jih sindikalne zveze proglasile j? , Piekinitvi pogajanj z združenji ''dajalcev. Udeležba je bila po sin-halnih ocenah nadvse zadovoljiva:
Jutri brez Primorskega
Ob jutrišnji deželni štiriumi splošni stavki, ki- so jo oklicali S'ndikati proti nepopustljivosti de-odajalcev ne bodo izšli v naši jje*eli niti. časopisi, ker tiskarski delavci stavkajo v tem okviru že danes. Prihodnja številka Primor-.adga dnevnika izide zato v so-“Rfa 16. novembra.
stavkalo je več kot 75 odstotkov vseh delavcev, v nekaterih velikih podjetjih pa je bil odziv stoodstoten. Precej nižje podatke navaja z druge strani združenje industrijcev.
V Milanu je tajnik CGIL Bruno Trentin govoril pred desettisočglavo množico, na drugi večji maiiiiesta-ciji v Brescii, kjer so priredili kar tri povorke, pa je govoril tajnik Li SL Marini.
i je dejal, da se pričenja no-oje sindikalnega boja, ne sa-obrambo delavskih dohodkov sanje delovnega umika, pac ira vico delavcev, da vphva-nočitve, ki se jih neposredno tavka je torej v opozorilo m-m, ki so v zadnjem času zav-rino toga stališča in pa vla-ora v načrt finančnega zako-U bistvene popravke.
Udar v Liberiji propadel a uporniki so še na delu
MONROVIA — Kaže, da je predvčerajšnji poskus državnega udara v Liberiji propadel. To trdijo zahodni diplomatski krogi pa tudi sam poveljnik oboroženih sil in državni poglavar Samuel Kanyon Doe, ki je zaukazal lov na upornike, odredil policijsko uro od šestih popoldne do zore in dal zapreti mejne prehode ter letališča (s tujino se da občevati le po telefonu in s teleksi). Dejstvo je, da so se oboroženi spopadi v Monrovii in neposrednem okolišu prenehali, potem ko je v njih bilo na obeh straneh ubitih »več desetin vojakov«, in da so Doeju zveste sile aretirale, kot je sporočil sam predsednik, 16 prevratnikov. To pa je tudi vse. Kajti vodja udara gen. Thomas Quiwonkpa se s svojimi četami skriva v gošči, kar spet pomeni, da utegne priti do dolgotrajnega oboroženega obraču-
navanja med vojaškimi silami, ki Doeja podpirajo, oziroma njegovo o-blast zavračajo.
General Quiwonkpa, ki uživa dokajšnjo podporo med liberijskim prebivalstvom in tudi, kot trdijo številni opazovalci, pri Reaganovi administraciji — mnogi člani kongresa so se izrekli proti nadaljevanju podpore Doejevemu vojaškemu režimu in za demokratizacijo v Liberiji — se je u-štel, ko je mislil, da je Doe pobegnil. Predvsem pa je storil napako, da pred poskusom udara ni sklenil zavezništva s tremi glavnimi opozicijskimi strankami, ki bi že same lahko spravile Doeja na kolena. Zelo verjetno bo to napako zdaj skušal popraviti, četudi v zoženem manevrskem prostoru; na vprašanje, če bo pn tem uspel, pa menda lahko odgovorijo v Washingtonu. (dg)
KOŠARKA: A-l IN A-2 LIGA
Stefanel izgubil na domačem igrišču
Goriški Segafredo zmagal v Rietiju
KVALIFIKACIJE ZA SP
Danska in S. Irska potujeta v Mehiko
NA 10. STRANI
Drevi občni zbor Športne šole Trst
NA 11. STRANI
Po dogovoru vladne koalicije
Pierre Carniti predsednik RAI
RIM — Po sinočnjem dogovoru med strankami vladne večine bo dosedanjega predsednika RAI Sergia Zavoli-ja nasledil sindikalist Piene Camiti (ki ga je predlagal PSI), podpredsednika Giampiera Orsella pa direktor prve radijske postaje Leo Birzoii (PSDI). Parlamentarna komisija za nadzor nad delovanjem državne radiotelevizijske ustanove bo tako lahko že danes izvolila novi u-pravni svet RAI, ki ga bo sestavljalo 16 oseb.
Sporazum mod strankami večine predvideva tudi 6-odstotno povečanje zneska, ki zadeva iztržek RAI od reklame in ki ga ustanova sme vpisati v proračunsko postavko o dohodkih: gre za 636 milijard lir v letu 19&5 proti 600 milijardam lani. Od 1. janu/arjia prihodnjega leta bodo sponsorizacijo istovetili z reklamo in jo torej vključili v omenjeno zgornjo mejo iztržka otf reklamnih dohodkov. O tem bo seveda potreben nov dokument, ki ga bodo po odobritvi strank vnesli v bodoči zakon o urejanju delovanja RAI.
Mimo propagande sta sovjetski in ameriški arzenal približno enakovredna1
V Ženevi bosta velesili položili na tehtnico vec kot 20 tisoč medcelinskih jedrskih bomb
ŽENEVA — Ko bosta v torek Ronald Reagan in Mihail Gorbačov sedla k isti mizi v Ženevi, se bosta drug pred drugim znašla državnika, ki lahko krojita usodo človeštva. Ameriški in sovjetski voditelj imata za seboj vsak približno polovico najbolj uničujočega jedrskega arzenala, kar si jih lahko zamisli človeštvo. Oboroženost vsake od velesil je namreč tolikšna, da lahko ne enkrat, ampak večkrat uniči nasprotnika in skupaj z njim — kot dokazujejo številni znanstveniki — tudi sebe in vse ostalo človeštvo.
Predmet polemik, nasprotujočih si izjav in propaagnds med velesilama je točno število jedrskih nabojev, s katerimi razpolaga vsaka od njiju. Vsaka ocena je subjektivna in po sili razmer netočna. Vendar sledeče številke, ki jih navajajo zahodni viri, lahko vzamemo kot vsaj približen odraz dejanskega ravnotežja sil.
Po teh računih razpolaga vsaka velesila z več kot 10 tisoč medcelinskimi jedrskimi naboji. V rahli prednosti so Američani, ki jih imajo 11.160, medtem ko je sovjetskih 10.084. To je skupni seštevek. Ameriška propaganda pa rada navaja
tudi drug podatek in sicer le seštevek nabojev na raketah in podmornicah, kjer imajo Sovjeti prednost: 9.264 proti 7.884. ZDA pa ta zaostanek krepko nadomeščajo s premočjo v letalski jedrski oborožitvi, kjer je seštevek 3.276 proti 820 v njihovo korist.
Poglejmo posamezna področja oborožitve. Zemeljskih medcelinskih raket ima Sovjetska zveza 1.398, mnoge od katerih lahko prenašajo tudi več jedrskih nabojev (rakete SS-18 jih lahko kar deset). SZ načrtuje rakete SS-X-24, ki jih bodo lahko izstrelili kar z železniških vagonov.
ZDA imajo na zemeljskih postojankah 1.024 raket, z enim ali več naboji. V načrtu je postavitev 50 najmodernejših raket MX, ki lahko prenašajo vsaka po deset bomb.
Na podmornicah je seštevek balističnih jedrskih raket 928 proti 648 v korist Sovjetske zveze. SZ razpolaga, po podatkih ameriškega obrambnega ministrstva, z 62 podmornicami. Med temi so največje na svetu podmornice typhoon: vsaka ima po 20 cevi za izstrelitev prav toliko raket SS-20, ki lahko prenašajo od 6 do 9 nabojev. ZDA
imajo 31 podmornic poseidon: vsaka razpolaga s 16 izstrelnimi cevmi za rakete s po 10 naboji-Američani uresničujejo tudi načrt najbolj sodobne podmornice Alaska, ki bo oborožena s 24 raketami trident.
Med bombniki je Sovjetska zveza v močnem zaostanku. ZDA razpolagajo z 263 bombniki B-52, ki jih nadomeščajo sodobnejši B-l, nasprotna stran pa ima 175 jedrskih bombnikov, še večja je razlika v oborožitvi: 1.800 bomb in raket srednjega ter. 1.476 raket dolgega dometa tipa »cruisez za ZDA, medtem ko je na sovjetskih letalih 580 nabojev srednjega in 240 dolgega dometa. Obe velesili že načrtujeta novosti na tem področju: SZ nov nadzvočni bombnik, ZDA pa bombnik »stealth«, ki bo »neviden« za radarje.
Toliko naj bi torej bilo raket medcelinskega dometa. Tem je treba prišteti še orožje srednjega dometa (SS-20, pershing, emise v Evropi in Aziji) jedrske mine in druge vrste taktičnega jedrskega orožja. Kolikor koli naj že bo teh jedrskih bomb, vsi upamo, da bi jih bilo po srečanju v Ženevi vsaj nekaj manj.
Včeraj sklenjen obisk Filipova v Jugoslaviji
LR Kitajska proučuje nakup opreme Fenija
Prvi sneg v Evropi
SARAJEVO — Predsednik ministrskega sveta LR Bolgarije Griša Filipov je včeraj popoldne končal uradni in prijateljski obisk v Jugoslaviji in iz Sarajeva odpotoval v Sofijo.
Jugoslavija in Bolgarija izražata pripravljenost za krepitev dvostranskih odnosov, poudarja skupno jugoslovansko - bolgarsko sporočilo, ki so ga objavili po obisku predsednika bolgarske vlade. V sporočilu je rečeno, da sta predsednika vlad obeh držav Milka Planinc in Griša Filipov ocenila, da se dvostransko sodelovanje dobro razvija na več področjih, na katerih je za to skupen interes, posebej na gospodarskem. Strinjala sta se, da je treba pri tem bolje izkoristiti vse ugodnosti neposrednega sodelovanja.
Griša Filipov je za sarajevsko televizijo med drugim izjavil, da je rezultat pogovorov dokument o razširitvi dvostranskega sodelovanja v naslednjih petih letih.
□ LJUBLJANA — V času od 10. do 14. novembra sta Zvezo kulturnih organizacij Slovenije obiskala predsednik demokratične zveze južnih Slovanov iz Budimpešte dr. Marko Rus in generalni sekretar dr. Marin Mandič. Na ZKOS sta se s predsednikom Jožetom Ostermanom in sodelavci pogovarjala o nadaljnjem razvijanju tradiico-nalno dobrega sodelovanja pri spodbujanju in bogatenju kulturnega življenja Slovencev v Porabju na Madžarskem.
SKOPJE — Kitajci trenutno proučujejo osnovne tehnične in tehnološke informacije o kombinatu za proizvodnjo feronikla FENI v Kavadarcih, ki so jih dobili s posredovanjem slovenske delovne organizacije Smelt. V tej daljni državi se zanimajo za nakup opreme in tehnologije, ki so jo uporabili v največji zgrešeni naložbi v Makedoniji.
Končni odgovor kitajskih partnerjev je pričakovati v nekaj mesecih, ko bodo ponudbo iz Makedonije skrbno proučili.
«Kitajska varianta« ni nova, vendar je realna. Izvršni svet Makedonije v predlogih za nadaljnji razvoj republike ne predvideva razmer, ki bi omogočale proizvodnje feronikla do konca tega stoletja.
Po že prej izdelani analizi inštituta za ekonomiko industrije v Beogradu bi v primeru, da Feni preneha z delom, odpadla potreba po dodatnih vlaganjih v višini 4,786 milijarde dinarjev, ostalo pa bi 556,3 milijona dolarjev deviznega in 16,1 milijarde dinarskega dolga za odplačilo posojil.
Finančne analize kažejo, da se investitorju splača prodaja osnovnih sredstev, če bi dosegel ceno, ki bi bila višja od 12 milijard 915 milijonov dinarjev.
Če z dogovorom s Kitajci ne bo nič, bodo morali ustanovitelj in banke zagotoviti sredstva za osnovno zaščito tehnoloških naprav, posebej tistih, ki jih na noben način ni mogoče aktivirati, (dd)
Suharto na Kvirinalu
Predsednik republike Cossiga je sprejel včeraj na Kvirinalu indonezijskega predsednika Suharta (v ozadju Andreotti), ki bo jutri spregovoril na generalni skupščini FAO	(Telefoto AP)
Sestanek pristojnega odbora pri ZIS
Jugoslavija se zanima za sodelovanje v »Eureki«
BEOGRAD — Proučevanje možnosti za sodelovanje Jugoslavije v evropskem programu tehnološkega razvoja »Eureka« je treba pospešiti, so poudarili včeraj na sestanku koordinacijskega odbora za znanost in tehnologijo pri ZIS. Hkrati s proučitvijo mednarodnih pogojev za jugoslovansko udeležbo, je treba ugotoviti, katere domače znanstvene ustanove in delovne organizacije razpolagajo z nujnimi strokovnimi in materialnimi možnostmi.
Program »Eureka« je julija letos na predlog francoskega predsednika Mitterranda začelo pripravljati 17 evropskih držav, v glavnem članic EGS ob sodelovanju nevtralnih držav Avstrije, Švice, Švedske in Finske.
Glavni cilj tega programa je skupni razvoj civilnih tehnoloških projektov, katerih cilj je pospešiti strukturalne spremembe v evropskih gospodarstvih in premostiti zaostanek v primerjavi z ZDA in Japonsko. Eureka bi zajela vesoljsko tehnologijo, telematiko, robotiko, raziskovanje novih materialov in napredno tehnologijo na drugih področjih.
Predstavniki vedikih jugoslovanskih gospodarskih sistemov in uglednih znanstvenih ustanov so na včerajšnjem sestanku poudarili, da se lahko že zdaj enakopravno vključijo v nekatere dele teh projektov. Opozorili so na nujnost, da dosežejo jugoslovanski dogovor okoli izbire prednosti in združevanja finančnih sredstev
BEOGRAD, MUNCHEN — Od pred' sinočnjim sneži nad vsem alpskim lokom. Prvi letošnji sneg je marsikje presenetil cestne ekipe, a večjih zastojev v prometu ni bilo, saj se suče debelina snežne odeje od nekaj centimetrov do največ 25 centimetrov. Kljub temu je na vseh zimskih prelazih obvezna zimska oprema.
V Sloveniji je včeraj snežilo v višje ležečih krajih Gorenjske, na Jezerskem, Ratečah in Korensktem sedlu ni bilo večjih zastojev, obvezna Je seveda zimska oprema za vsa vozila, medtem ko so na Ljubelju prepovedali promet za tovorna vozila. Žaram rušenja zemlje in kamenja so zaprh mejni prehod Predel, medtem ko Je zaradi snega zaprta cesta preko Vr-
Podoben položaj je tudi v Furlaniji' Julijski krajini, v Venettu in na Juz' nem Tirolskem, kjer pa je cestnim ekipam po začetnih težavah uspe}0 očistiti cestišča. O obilnem sneženju poročajo tudi iz drugih krajev Ev' rope. Tako je prvi sneg pobelil Dunaj in Ženevo. Močno sneženje je zh' jelo tudi Bavarsko. Meteorologi Pf1' čakujejo v prihodnjih urah delno iz' boljšanje.
Na sliki (Telefoto AP) : Munchen pod snežno odejo.
Napovedi pred volitvami prihodnjega leta
Ce bi prišla na oblast desnica denacionalizacije v Franciji
Francija se pripravlja na volitve, ki bodo na sporedu prihodnje leto. Po mnenju izvedencev bo tokrat ponovno prišla na oblast desnica, kar naj bi privedlo ne le do političnega, a tudi do gospodarskega preobrata. Ena od značilnosti sedanje uprave, kar se gospodarske politike tiče, je bila namreč težnja po vse večjem podržavljenju podjetij. Od leta 1981 dalje so bila podržavljena, med drugimi, naslednja velika podjetja: CGE, Saint Gobain, Thomson, Pèchiney. če prištejemo še vsa druga podjetja, ki so bila podržavljena pod prejšnjimi upravami, lahko ugotovimo, da je Francija med zahodnoevropskimi državami trenutno .tista, kjer imajo državna podjetja najvidnejšo vlogo, saj zaposlujejo kar 22,2 odst. celotne delovne sile (kot primerjavo naj navedemo odstotke nekaterih drugih držav: Avstrija 20,9 odst., Italija 16 odst.. Finska 12,4 odst., Belgija 9,5 odst.. Velika Britanija 9,4 odst.).
Najbolj poznano državno podjetje izven Francije pa je prav gotovo avtomobilska industrija Renault. To
podjetje doživlja v zadnjih letih dokajšnjo krizo: leta 1981 je imelo izgubo (upoštevamo konsolidirane — t.j. združene — podatke za vso »skupino« Renault — t.j. za vsa podjetja, ki so »last« osrednje družbe Renault) 675 milijonov francoskih frankov, naslednje leto je izguba bila 1.281 milijonov, leta 1983 1.576 milijonov, lansko leto pa kar 12.555 milijonov.
To dejstvo, in pa še nekatere druge negativne poslovne rezultate ostalih državnih podjetij, je izkoristila desnica, da je sestavila program, imenovan »projekt Logrette«, na pod-
lagi katerega naj bi desničarska koalicija, ako bi slavila na prihodnjih volitvah, pričela denacionalizirati in to ne le podjetja, ki jih je podržavila sedanja uprava, ampak tudi podjetja, ki so bila podržavljena v preteklosti, od leta 1945 dalje. Denacionalizacija naj bi potekala po naslednjem redu: leta 1987 finančni družbi Paribas in Suez, 36 manjših bank ter 5 industrijskih podjetij (CGE, Saint Gobain, Thomson, Rhone, Pèchiney), ki so bila podržavljena leta 1982; dve ali tri leta kasneje naj hi bile na vrsti tri velike banke, ki so bile po-
državljene leta 1945: Bnp, Crédit lyonnais in Sociètè gènèrale, ter tri največje zavarovalne družbe: Gap, Agf in Gan. še kasneje naj bi denacionalizirali družbo Renault (podržavljeno leta 1945), družbi Usinor in Sacilor (podržavljeni za časa pred sednika Pompidouja) ter družbe Cdf Chimie, Buli, Cgct in Eme (podržavljene leta 1982). Za vse to naj bi skrbel minister za denacionalizacijo.
Na tak predlog odgovarja sedanja uprava z dvema vprašanjema: bo zasebni sektor zmogel zbrati 130 milijard frankov, kolikor jih je potre-
bnih za odkup podržavljenih tij? So rezultati, ki so jih doseg1^ podržavljene družbe zadnja leta ‘re tako slabi?
Na prvo vprašanje seveda ne remo najti odgovora; na drugo^ Pr lahko odgovorimo. Osebni pomoči prvega ministra Laureata Fabiu3 Lionel Zinsou na primer ocenjuje re^ zultate v podržavljenih podjetjih zadnjih letih kot zelo pozitivne, u ne gre le za poslovni uspeh, ki je b sicer marsikje pozitwen (C,.; Rhone - Poulenc, Pèchiney), P1"? Zinsou, ampak tudi za modernizacij ’ nove investicije, racionalizacijo , j Dve od zgoraj omenjenih družb s se s podržavljenjem celo rešili st čaja.	k0
Zakaj je torej javno mnenje ta* nasprotno sedanji politiki? Zinsou F1 ■ ni, da so državljani pričakava, več: predvsem več delovnih TnfsL kar pa je bilo nemogoče, ker je aK uslužbencev že itak preveč, a tov več investicij, kar tudi ni bilo 771 goče prav zaradi istega razloga-MARKO OBLAK
Zima pred vrati
Obilni dež in sneg v vsej deželi F-JK
TRST, GORICA, VIDEM — Slabo vreme v vsej naši deželi vztraja. Včeraj ponoči so bile padavine že kar izjemne, v hribih pa je krepko snežilo. Skratka, zima se je najavila m to kar nenadno, če pomislimo, da ni dolgo od tega, ko smo hodih še v kratkih rokavih.
V Trstu je včerajšnjih jutranjih urah padlo kar 1,5 cm dežja, kar vsekakor ni malo. Pozneje se je tudi zjasnilo, napovedi pa kažejo na spre-uienljivo vreme.
Prava nevihta je bila v Vidmu in okolici, kjer se je po hudih nalivih Proti opoldanskih urah pokazalo sonce. V Trbižu pa je snežilo vso noč do 10.30 zjutraj. Bela odeja je dosegla kar 40 cm višine. Pravi snežni uietež pa je bil v Beh peči, kjer je snežna odeja dosegla 50 cm.
Večje probleme so imeli na Nevej-skem sedlu, kjer je zapadlo 30 cm snega. Prelaz pa je ostal izoliran, saj je bila cesta zaradi nevarnosti plazov neprevozna. Sneg pa je pobelil tudi nižje predele. V bistvu je snežilo od Kluž proti Trbižu, čeprav je sneg prve doline komaj pobelil.
Deževalo je seveda tudi v Gorici, kjer je pihal tudi južni veter.
O vremenskih napovedih smo že nekaj pisah, dodati pa bi bilo treba Uekaj o temperaturah. Po vsej deželi so bile razlike kar lepe, če pomislimo, da je v Trbižu snežilo, v
Trstu in Gorici pa je bilo južno in močno vlažno. Kaže pa, da bodo temperature padle. Ljubitelji smučanja verjetno upajo, da bo sneg v hribih ostal in da ga ne bo pobrala odjuga. Morda pa je za takšne misli še prezgodaj.
Vsekakor pa so padavine odpravile marsikateri problem, kot je na primer oskrba z vodo. Kaže pa, da se bo tudi tokrat zgodilo, da bo jesen kratka in da bo kmalu zima. To pa daje prav tistim, ki trdijo, da pravih letnih časov skorajda ni več.
Nov sedež pokrajine
PORDENON — Pordenonska pokrajinska uprava, ki je ena najmlajših v Italiji, si že od ustanovitve prizadeva, da bi dobila primerne prostore. Pri tem je naletela na vrsto težav tudi finančne narave. O tem je tekla beseda na srečanju med pordenonskimi upravitelji in deželnim odbornikom za javna dela Adrianom Bombenom, ki je zagotovil, da bo dežela Furlanija - Julijska krajina prispevala za zgraditev novega sedeža pordenonske pokrajine 10 milijard hr. Bomben je med drugim poudaril, da bo možnost koristenja deželnega prispevka zapadla konec prihodnjega leta.
Tržaški gledališčniki v Istri
KOPER — Tržaški ansambel »La bottega dell’attore« je uspešno pričel svoje gostovanje po Istri z nastopom pri italijanski narodnostni skupnosti na Reki. Predstavil se je s tremi enodejankami Luigija Pirandella: »Cece«, »La morsa« in »Lumie di Sicilia«. Gre za dela, ki jih je italijanski dramatik spočel bolj s srcem kot z ra zumom in ki jih je moč uokviriti v veristično smer.
Gostovanje prireja Unija Italijanov iz Istre in z Reke v sodelovanju s Tržaško ljudsko univerzo. Igrajo: Mimmo Lo Vecchio, Mari Deconte, Marcello Crea, Eleonora Rosini, Nel-da Miniassi, Liliana Deconeva in Giorgia Vignali. Poleg na Reki bodo nastopili še v Vodnjanu, Pulju, Rovinju in v Bujah.
E. O.
Mladi različnih narodnosti se bodo zbrali v Monoštru
Jutri se bo v Monoštru na Porabskem začelo tradicionalno tridnevno Srečanje narodnosti, tj. študijsko srečanje predstavnikov mladinskih organizacij v katerih so vključeni pripadniki narodnostnih manjšin iz Slovenije, Furlanije - Julijske krajine. Koroške in Porabja. Letošnje srečanje se obeta zanimivo, saj je to prvič, da se bo tovrstna pobuda odvijala v Porabju. Pobudnik Srečanja narodnosti 85 bodo tokrat slovenski mladinci, ki delujejo pod okriljem komunistične mladinske organizacije iz Železne županije; poleg njih se bodo seminarja udeležili še zastopniki mladih pripadnikov italijanske in madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji ter slovenske manjšine na Koroškem oz. v Furlaniji - Julijski krajini, ki jo bodo zastopali predstavniki MO SKGZ, ZKM1 in Mladinske sekcije SSk.
Povedati gre, da bo delovni program srečanja tokrat precej raznolik, saj bo poleg tem, ki so tesno povezane z manjšinsko problematiko, obsegal tudi aktualna vprašanja, kot so mir, razorožitev in ekologija. Vsaka prisotna skupina bo v tej zvezi predstavila referat, pri tem pa lahko rečemo, da bo srečanje poleg študijskega značaja imelo tudi nekoliko širši okvir, saj si bodo posamezne skupine obenem izmenjala razna stališča in o njih razpravljala. Kar se tiče manjšinske problematike bi omenili, da bodo poleg proučevanja raznih študijskih tem na sporedu tudi obiski in neformalna srečanja, kar bo nedvomno koristilo pri spoznavanju problematike tamkajšnje manjšine. O dogodku bomo redno poročali.
Župan Brezigar obiskal Buje in Ilirsko Bistrico
NABREŽINA — Devinsko - nabrežinski župan Bojan Brezigar je v torek obiskal predsednika skupščine pobratenih občin Buje in Ilirska Bistrica, Franca Coccetta in Ivana Bergoča. Na obeh srečanjih je Brezigar poudaril voljo nove občinske uprave, da nadaljuje z izvajanjem programa sodelovanja med občinami in njihovim prebivalstvom. V zvezi s tem je občinski odbor predlagal dve srečanji, na katera bodo povabljeni občinski svetovalci in do katerih naj bi prišlo pred koncem leta, da bi upravitelji Buj in Ilirske Bistrice seznanih občinske svetovalce z značilnostmi pobratenih občin in z nekaterimi sPe'
cifičnimi vprašanji, ki so še zlasti zanimiva za prebivalstvo devinsko - nabrežinske občine. Kar zadeva bujsko občino, predvideva to poročilo o stanju italijanske narodnosti v tej občini medtem, ko bodo ilirskobistriški predstavniki spregovorih o pobudi za odpravo onesnaženja reke Reke, ki v Štivanu izvira kot Timava in je devinsko -nabrežinsko prebivalstvo za to vprašanje zainteresirano.
Predsedmka obeh pobratenih občin sta potrdila vso zavzetost, da se nadaljuje z izvajanjem programov sodelovanja ter sta zagotovila svojo udeležbo na srečanjih, ki bosta v prihodnjih tednih v Nabrežini.
V sežanski občini se pripravljajo na referendum, ki bo 24. novembra
Samoprispevek za dograditev vodovoda
SEŽANA — V iztekajočem se srednjeročnem obdobju so v sežanski občini leto dni pred rokom (lani) zgradili Prvi del osnovnega vodovoda od Brestovice do Sežane, štiriintrideset kilometrov vodovoda od bogatega izvira p Klaričih pri Brestovici je skupaj z vsemi spremljajočimi objekti stalo nekaj manj kot milijardo din, danes je ta vodovod vreden že tri milijarde — če vrednost merimo z dinarji. Veliko pomembnejše je, da ima zdaj 60 odstotkov prebivalcev na Krasu, ki so se leta bali poletnih sušnih mesecev, ko je bila vsaka kaplja vode prava dragocenost, ko so morali zaradi pomanjkanja vode prisilno klati živino itn., tudi v kritičnih mesecih zagotovljeno zdravo pitno vodo.
Vodovod, ki so ga na izjemno težkem terenu poma-Oali graditi tudi vojaki, je že letos »dokazal«, koliko je vreden. Kamorkoli je speljana voda iz Klaričev oziro-vta Brestovice, težav z oskrbo z vodo niso imeli, v druge
Pred samoprispevkom so v sežanski občini izvedli vrsto propagandnih akcij. Tako so po vseh šolah v občini učenci lahko sodelovali v likovnem oziroma literarnem natečaju na temo »brez vode ni življenja« in »življenje in delo moje KS«. Na ta natečaj se je odzvalo 300 učencev. Pred referendumom bo izšla posebna brošura oziroma glasilo OK SZDL v nakladi 10 tisoč izvodov in vsako od 7500 gospodinjstev v občini bo dobilo en izvod brošure do konca tega tedna po pošti.
kraje je pred kratkim vodo razvažalo po 18 ali 20 ur na dan kar 6 cistern. Dnevno so s cisternami razvozili tudi nad 300 kubičnih metrov vode. Vodovod so v občini zgradili tudi s sredstvi samoprispevka, ki se izteka, vendar pxi se bodo občani 24. novembra letos ponovno odločali o tem, ali bodo še naprej s samoprispevkom pomagali graditi prepotreben vodovod vse do Kozine.
Na več kot 130 zborih krajanov v 34 krajevnih skupnosti, na desetinah zborov v organizacijah združenega dela so krajani in delavci podprli podaljšanje samopr* spevka, zavedajoč se pomena lastnega deleža pri graa ^ teg objekta, hkrati p>a bodo na ta način tudi za prihodnjih pet let zagotovili dodatna sredstva za reševanje problemov (komunalnih in drugih) v krajevnih skupnostih. Pol denarja od 2 odstotkov samop>rispevka od neto osebnih dohodkov bodo namreč namenili za gradnjo vo dovoda, pol za zadovoljevanje potreb krajevnih skupnosti. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Sežani so predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine povedali, da vse priprave na referendum potekajo nemoteno, ocenjujejo, da je predreferendumsko vzdušje ugodno, saj so na domala vseh zborih občanov udeleženci soglasno podpirali podaljšanje samoprispevka in gradnje vodovoda, s katerim bi do leta 1990 zagotovili zdravo pntno vodo in nemoteno oskrbo 98 odstotkom prebivalcev.
Seveda pri reševanju problemov v oskrbi z vodo ne gre prezreti niti gospodarskega pomena novega vodovoda. Ta namreč tudi v kritičnih mesecih lahko omogoča nemoteno proizvodnjo v industrijskih obratih, prav tako pa je pomemben tudi za živinorejo. DUŠAN GRČA
Tekmovanje v mešanju pijač
PORTOROŽ — Mednarodnega tekmovanja barmanov, ki so ga konec tedna pripravih člani društva barmanov Slovenije v Kristalni dvorani portoroškega hotela Palače, se je udeležilo 28 barmanov iz sedmih evropskih držav. S prireditvijo so spet spomnili na stoletnico tukajšnjega turizma. V skupni razvrstitvi je bil najboljši Sigi Spaeth iz ZRN, drugi je bil Goran Gregorovič, tretji pa Branko Ma-tevljič, oba iz tozda Hoteli Palače in tudi sicer zmeraj med najboljšimi jugoslovanskimi barmani.
V coctailih je bila razvrstitev naslednja — Karl AntoneUi (ZRN), Sonja Groessinger (Avstrija), Milan Maronkovič (ZRN). V long drinks pa Goran Gregorovič, Zoltan Šinkec (Hoteli Park) in Dušan Vrtovec (Kompas Ljubljana). Med tekmovanjem smo nekaj tekmovalcev povprašali za vtise.
Dino Bassi, barman iz Trsta: »Ne gre toliko za tekmovanje, kot za medsebojno spoznavanje, izmenjavo izkušenj, dopolnjevanje znanja. Bil sem presenečen nad strokovno ravnijo vseh nastopajočih, mislim, da ni nihče prehitel nikogar. Svojemu coctai-lu sem dal ime italian clown, pripravil sem ga z desetino jagodnega
sirupa, dvema desetinama batide de eoco, dvema desetinama belega ruma in petimi desetinami ananasovega soka.«
Adriano Pulizzi, barman iz Ziiri-cha: »Barmani brez političnih gesel in diplomacije odpravljamo meje med državami in ljudmi. Z našim delom opravljamo posebno svetovljansko poslanstvo — ne glede na nazore, mešamo podobne pijače. Moj coctail je bil »Rian«: dve desetini konjaka, štiri desetine Svetlega vermuta (Martini dry), štiri desetine grand mar-nier in nekaj kapljic orango bitter.«
B. Š.
Za vaše prijetne
večere
^\oi,ica
liistorante
DOLENJA - Gorica, tel. 0481-60177
V Evropi deluje organizacija MENS " Mladina evropskih narodnostnih skupnosti —, ki povezuje med seboj Mladinske organizacije narodnostnih [hanjšin. V to organizacijo je že več "-t včlanjena tudi Mladinska sekcija ^k, ki je prek nje navezala stike mladimi predstavniki najrazličnej-Slh evropskih manjšin. Do posebnih Prijateljskih izmenjav je prišlo z nemško etnično skupino na Danskem. Ta-10 je imela Mladinska sekcija SSk ani v gosteh nemški manjšinski pihalni orkester, obenem pa so Nemci k°t protiuslugo povabili na Dansko P'lade predstavnike te slovenske franke. Ob tem pn so tudi izrazili Zelio, da bi spoznali naše pesmi, to-r°j delček naše slovenske kulture, fato sta člane Mladinske sekcije na .®m potovanju spremljala tudi Tržaški mešani zbor, ki ga vodi Tomaž Jančič, ter ansambel Siromakky iz Gorice
, Odpotovali smo v sredo, 30. okto-.ra. Med dolgo vožnjo, ki je trajala skoro štiriindvajset ur, smo si 'deleženci izleta spotoma ogledali sli-°vito avstrijsko mesto Salzburg in sprehodili po arhitektonsko in zgo-vjvinsko zanimivem mestnem sredica. pri tem pa nismo mogli ravno-J*sno mimo rojstne hiše skladatelja ■ A. Mozarta, ne da bi stopili va-J.?- V naslednjih urah smo prevo-Jk vso Nemčijo in končno dospeli ,0 danske meje. Še nekaj sto kilome-l°v- in pripeljali smo se v Knivs-i erg, kjer smo se nastanili v tam-Jjsnjem mladinskem domu. Vendar Jstiio imeli veliko časa za počitek, . J so naši gostitelji nalašč za nas . 'Pravili težak in naporen program, 8c Po nemškem slogu. Zato smo Plorali kmalu po kosilu odpeljati
Ob spremstvu Tržaškega mešanega zbora in ansambla Siromakky
Mladinska sekcija SSk na obisku pri nemški manjšini na Danskem
v 12 km oddaljeno mestece Aaben-raa, kjer ima nemška manjšina svo-po bogato opremljeno knjižnico^ Tu je mladinsko sekcijo SSk, Tržaški mešani zbor in Siromakke sprejel predstavnik nemške manjšine, ki je goste na kratko seznanil z zgodovino in problemi svoje etnične skupnosti. Nemška manjšina na Danskem je nastala po prvi svetovni vojni, ko se je na plebiscitu večina prebivalstva v severnem Schlesnigu izrekla proti Nemčiji. Nemci, ki dandanes prebivajo na Danskem, se med vsemi ostalimi evropskimi manjšinami razlikujejo po tem, da gojiJ0 izredno dobre odnose z večinskim narodom in z dansko vlado.
Odnosi med nemško in dansko državo so se poostrili v času druge svetovne vojne. Takrat je veliko Nemcev sodelovalo s Hitlerjem m delovalo proti Danski. Zato je manjšina padla v nemilost. Vlada ji ni hotela več priznati pravic - zaprla je nemške šole, ukinila časopise itd.. Fo precej let trajajoči napetosti pa sta se državi naposled spet sporazumeli glede zaščite svojih manjšin.
A povrnimo se k našemu^ gostovanju. Drugo jutro je imel Tržaški mešani zbor svoj prvi nastop pred šte-
vilno publiko učencev in profesorjev na nemški osnovni šoli. Ob koncu koncerta je z nami ostal ravnatelj šole, ki nam je na kratko orisal stanje nemških šol na Danskem. V glavnem se stanje teh nemških šol ne razlikuje bistveno od stanja na naših. Razlike so le: nemške šole so privatne, čeprav krije danska država skoro vse stroške in od višjih šol imajo Nemci na Danskem samo gimnazijo. Največja razlika pa je ta, da vsako nemško manjšinsko šolo obiskuje tudi nekaj otrok danskega porekla.
Po tem srečanju so se zbor, ansambel in člani Mladinske sekcije SSk najnotili v Aabenraa, kjer jih je čakal odgovorni urednik časopisa »Der Nordschleswiger«. Urednik časopisa je obenem tudi funkcionar v Kopen-hagnu, kjer deluje poseben sekretariat za manjšinske zadeve in rešuje, v sodelovanju z dansko vlado, probleme nemške manjšine. Urednik časopisa je najprej poudaril, da skuša biti njihov dnevnik povsem objektiven in kritičen tako do Danske kot do Nemčije, če je treba, in da je idejno povsem neodvisen od teh dveh držav, ob koncu pa je prijazno odgovarjal na vprašanja, ki smo mu jih zastavili.
V	soboto, 2. novembra, smo končno dobili nekaj ur prostega časa. Odpeljali smo se v bližnje mestece Aabenraa, kjer smo lahko nabavili nekaj razglednic, vsak pa je stopil tudi v trgovino s porcelanom, kjer je kupil vsaj enega od znamenitih danskih krožnikov z modro poslikavo.
V	popoldanskih urah je Tržaški mešani zbor nastopil v telovadnici v Tinglcffu, kjer se je odvijal »Deu-tscher Tag 1985« — praznik nemške kulture, ki so se ga udeležili vsi predstavniki združenih mest severne
Šlezije. Proslavo sta snemali tudi nemški radio in televizija.
Predstavnikom nemške manjšine je predsednik Mladinske sekcije SSk ob vsakem srečanju izročil lutko s primorsko narodno nošo, nekaj stekle^ nic briškega vina ter knjigo »Prgišče Krasa«, ki jo je v nekaj izvodih darovala v ta namen Hranilnica in posojilnica na Opčinah.
Za vse udeležence je bil ta izlet v marsičem poučen: ne ravno v turističnem smislu, saj je bil program do minute natančno izračunan, tako da si razen nekaterih manjših okoliških mest nismo imeli veliko časa ogledati kaj drugega. Poučen je bil predvsem zaradi tega, ker je marsikoga povsem nanovo seznanil s problemi manjšine, ki je doživela povsem drugačen zgodovinski zaplet in ki živi v popolnoma drugačnih političnih, narodnostnih in ekonomskih razmerah kot Slovenci v zamejstvu.
HJ
ZSPQRTX
MONFALCONE J
Specializirana trgovina za
SMUČI
TURNO SMUČANJE VZDRŽEVANJE SMUČI
Ob nakupu darilo za vas!
TRŽIČ - Ulica Parini 5 Telefon 0481/45735
Morebitne ugovore je možno predložiti do 20. decembra
Podrobne načrte Križa, Proseka in Kontovela naj si zainteresirani občani čimprej ogledajo
Poročali smo že, da so v tajništvu tržaške občine na ogled podrobni načrti za kraške vasi Križ, Prosek in Komtovel; na ogled bodo do konca meseca in sicer ob delavnikih od 8. do 14. ure ter ob praznikih od 9. do 12. ure. Zainteresirani prebivalci teh vasi lahko namreč v roku 20 dni, začenši z dnem po zadnjem dnevu objave pa do 20. decembra, predložijo pismene pripombe in ugovore na o-menjene načrte.
Možno jih je torej še izboljšati, seveda v primeru, da bi občinska u-prava sprejela morebitne ugovore. Sicer pa so bili omenjeni načrti že v veliki mari izboljšani v primerjavi z njihovo prvotno sestavo, saj je občina sprejela večino ugovorov, ki jih je zahodnokraški občinski svet predložil po številnih sestankih s prebivalci omenjenih treh vasi. Največji vozel je bilo vprašanje tako imenovanih »kompartov« (zazidalnih področij), ki bi, če bi jih uresničili po prvotnem načrtu, omogočili nekakšno vsiljeno urbanizacijo treh vasi z nevarnostjo obsežnih razlastitev zazidalnih površin v samih vaških jedrih.
Omogočil bi zlasti nevarnost obsežnih razlastitev tistih zazidalnih površin, ki so v vaseh še preostale na razpolago domačinom; to bi prispevalo k temu, da bi se Križ, Prosek in Kontovel širili na škodo domačega prebivalstva z veliko nevarnostjo, da bi se zrušilo etnično ravnovesje.
Podrobni regulacijski načrti za Križ, Prosek in Kontovel so za občane na ogled tudi na sedežu zahodnokraškega rajonskega sveta na Proseku, št. 220; na ogled so od danes dalje (in do konca meseca) in sicer vsak delavnik od 12. do 13. ure, za vsa pojasnila pa bo ob istih urah na razpolago predsednik rajonskega sveta Slavko Štoka.
Občinska uprava je v veliki meri upoštevala predlog rajonskega sveta in to ne samo glede zmanjšanja števila »kompartov««, ampak predvsem glede pravilnika o izvajanju teh re> gulacijskih načrtov. »Komparti« so v bistvu ostali začrtani v sedanjem načrtu le tam, kjer je potrebno, da lastniki poslopij ali zemljišč nastopijo z združenimi močmi, ko gre na pr. za gradnjo novih poti, za širjenje že obstoječih in za urejanje parcel v primerih, da «na ni dovolj velika za gradnjo kakršnegakoli objekta.
Novi normativ ne daje več možnosti (kot je bilo v prvotnih načrtih) občinski upravi, da bi lahko posegla na osnovi državnega zakona št. 1150 iz leta 1942, ki v 23. členu predvideva razlaščanje vsega tistega zemljišča, za katerega ni bil dosežen sporazum.
Občinska uprava je tudi sprejela predloge zahodnokraškega rajonskega sveta, na osnovi katerih se poenostavljajo razni normativi za gradnje, tako da prizadeti niso prepuščeni v milost ali nemilost pristojnim občinskim funkcionarjem. V novih normativih je točno določeno, kateri in kakšni zazidalni posegi so možni, kateri pa niso.
Važno je, da si prebivalci omenjenih vasi sedaj podrobno ogledajo te načrte; ogledajo naj si, kje sb začrtane nove ceste, kje je predvideno širjenje ceste, kje je začrtana ureditev parkirnih mest, ki jih osebno prizadenejo in kje je te zadeve možno bolje urediti. Važno je, da se z vsebino seznanijo vsi občani, da bodo med drugim tudi izvedeli, na katerih gradbenih področjih stoje njihova poslopja in zemljišča. Važno je predvsem, da si podrobne načrte ogledajo še posebej tisti prebivalci, ki imajo stare hiše; zvedeli bodo, kakšna dela bodo lahko še opravili, pri čemer gre posebej poudariti, da bo od vstopa v veljavo omenjenih načrtov strožje nadzorstvo s strani občinske uprave.
Načrte pa si je treba ogledati čimprej, ker je za morebitne ugovore treba predložiti potrebno dokumentacijo; ugovore bo nato ponovno proučila občinska uprava ter jih sprejela ali pa zavrnila, nakar bodo podrobni načrti stopili v veljavo; predvidoma naj bi do tega prišlo spomladi.
Gostovanje Drame SNG Ljubljana
»Marija se bori z angeli« od danes v Kulturnem domu
Gostovanje Drame SNG Ljubljana je za naše gledališke obiskovalce vsakič posebno doživetje. Takšno se nam obeta tildi to pot, ko jih bomo po enoletnem premoru spet videli na odru Kulturnih domov v Trstu in Gorici, na prvem od danes do nedelje, na drugem pa v ponedeljek in torek.
Igra, s katero prihajajo med nas, je tragična podoba nekega družbenega stanja in človeka v njem. Ta človek je gledališka igralka Marija, za katero je avtor Pavel Kohout i-mel živ model.
Med drugim je o tem zapisal: »Pobudo za to delo mi je dalo neko drugo umetniško delo: monodrama Kako davno, davno s podnaslovom Poročilo
o pokopavanju na Češkem. To besedilo o največji češki pisateljici 19-stoletja Boženi Nemcovi je leta 1979 napisal nekdanji ravnatelj Vinograd-skega gledališča v Pragi in avtor vrste izjemnih — danes prepovedanih — gledaliških iger František Pav-liček za veliko češko igralko Vlasto Chramostovo.
Redni občni zbor Slovenskega kluba
Slovenski klub je na svojem drugem torkovem večeru v novi sezoni o-pravil obračun dveletnega dela in zastavil temelje nadaljnjemu nizu tradicionalnih klubskih srečanj. Člani in prijatelji so se zbrali na rednem občnem zboru, ki po pravilniku vsiaki dve leti omogoči tudi prenoviti klubov odbor s svežimi močmi.
Iz poročila predsednika je bilo razbrati živahni utrip večine več kot 40 večerov, ki so se zvrstili v zadnjih dveh sezonah. Tradicija klubske dejavnosti v središču mesta je še enkrat potrdila svojo veljavo, živahna razprava pa je prispevala vrsto svežih predlogov za novo sezono. Veliko je bilo govora o vlogi in namenu Slovenskega kluba, ki mora nadaljevati s svojo dejavnostjo kljub temu, da so se mu na njegovi življenjski poti pridružile številne druge specializirane ustanove in društva. Klub ostaja prostor za izmenjavo in primerjavo mnenj, za obravnavo aktualnih in živih tem kulturnega, političnega in družbenega življenja manjšine, ustvarjalni posrednik med svojo sredino in matico ter italijansko večino. V sezonah, ki sta za nami, mu je uspelo utrditi svoj ugled, vzpostaviti nekatere nove stike in poživiti sodelovanje z drugimi kulturnimi ustanovami.
Razpravljalci so zelo ugodno ocenili delo dosedanjega odbora Slovenskega kluba, še zlasti spričo omejenih finančnih možnosti, ki so izšle iz blagajnikovega poročila. Približno polovico desetletnega odbora je občni zbor z volitvami prenovil, na predsedniškem mestu pa je Vlasto Bernard zamenjal Ravel Kodrič. Že ob naslednjih torkovih večerih bo klub spet vabil v svojo sredo ob temah, ki tačas hudo odmevajo v našem narodnostnem prostoru.
Prihodnji teden kongres o vzdrževanju proizvodnih naprav
Vzdrževanje in varnost bosta temi, o katerih bodo razpravljali na 11. vsedržavnem kongresu Italijanske zveze za vzdrževanje AIMAN, ki bo od 19. do 21. novembra v Trstu. Gre za organizacijo, ki združuje več kot 400 največjih podjetij in ustanov z vseh proizvajalnih sektorjev. Kongres, ki ga vsaki dve leti prirejajo v našem mestu, bo letos še posebno zanimiv prav zaradi svoje gospodarske aktualnosti: tehnološke inovacije, ki so danes vse bolj usmerjene k oblikam integracije vsega proizvodnega sistema podjetja, zahtevajo namreč nenehno izpopolnjevanje občutljive faze vzdrževanja naprav.
Po statističnih podatkih Trgovinske zbornice
Nazadovanje industrijske proizvodnje in manjša rast življenjskih stroškov
Po podatkih pokrajinskega statističnega urada pri tržaški trgovinski zbornici se je padanje števila prebivalstva v tržaški pokrajini nadaljevalo tudi v septembru. Tako je bilo konec septembra v pokrajini 272.866 prebivalcev (lani 275.377), v tržaški občini pa 241.837 prebivalcev (lani 244.329). Naravni prirastek v septembru je negativen za 233 oseb (95 rojenih in 328 umrlih), v obdobju devetih mesecev pa se je prebivalstvo v pokrajini zmanjšalo za 1.832 prebivalcev.
Italcementi 20,1 in FTA 4,8' odstotka).
Turistična dejavnost beleži v septembru porast števila italijanskih turistov zà' 14,4 odstotka, medtem ko je rahlo padlo število tujih gostov. Podobni podatki veljajo tudi za prvih devet mesecev, ko je bilo italijanskih turistov 290.488 (lani 269.077), tujcev pa 166.048 (lani 170.068).
Na področju kmetijstva je bilo v poljedelstvu čutiti posledice dolgotrajne suše. Kvaliteten je bil pridelek grozdja, čeprav je bila količina manjša od predvidene Na področju živinoreje je dobro uspevala goveja živina, v zajčdreji pa se je v tržaški in dolinski občini pojavila epidemija miksomatoze.
Občutno se je v septembru povečal skupni promet v tržaškem pristanišču, kjer so v septembru pretovorili 2.375.084 ton blaga (lani 1 milijon 875.699). Toda povečanje gre skoraj izključno na račun povečanja pretovora mineralnih olj, saj je tu porast 49,8 odstoten, medtem ko je pretovor ostalih vrst blaga zabeležil 22,7 odstoten padec.
V industrijskem sektorju beležimo v septembru povečanje proizvodnje litega železa v železarni Temi (0,9 odstotkov več kot septembra lam), medtem ko je bila proizvodnja v devetih mesecih letos za 5,2 odstotka večja od lanske. Devetmesečni podatki za ostala industrijska podjetja pa kažejo občutno zmanjšanje proizvodnje v primerjavi z lansko (Aquila 7,
Konec septembra je bilo v tržaški pokrajini skupno zaposleno 86.059 o-seb, kar je 538 manj kot septembra lani in 145 manj kot avgusta letos.
Minimalno so se v septembru povečali življenjski stroški. Indeks cen na drobno v tržaški občini (osnovni indeks 100 velja za leto 1980) je znašal 197,2, kar predstavlja 0,2 odstotka več kot avgusta letos, oziroma 8,1 odstotka več v primerjavi z lanski mseptembrom.
Vlasti Chramostovi je vlada češkoslovaške republike leta 1965 dodelila naslov »zaslužna umetnica klasičnega in sodobnega repertoarja«. Ker več let ni smela nastopiti na nobenem češkem odru, je zaigrala to monodramo za božič leta 1979 v svojem praškem stanovanju .. .
Vendar pa so vse osebe moje igre izmišljene in imajo z resničnimi o-sebnostmi in njihovimi usodami le malo skupnega.«
Marija se bori z angeli je torej dramska agitacija za moralnost v medčloveških odnosih. Nositeljica glavne vloge je Štejka Drolčeva, nastopajo pa še Lojze Rozman, Saša Pavček, Ivan Župančič, Danilo Benedičič, Aleš Valič, Juruj Souček, Miha Baloh in drugi.
Na sliki: prizor iz igre.
Drevi v Rep ničit otvoritev razstave
KD Rdeča zvezda
Postopoma se bližamo vrhuncu Vr0' slav ob 40-letnici ustanovitve KD Rdeča zvezda iz Saleža. Od sedmih napovedanih prireditev je v nedelj0 doživel prodoren uspeh nastop v športnokulturnem centru v Zgonika ljubljanske kabaretne skupine Mop-pet show. Izreden obisk, ki je bu nad vsemi pričakovanji je bil prom okvir posrečeni predstavi, smeha 'm spontane zabave pa je bilo na pretek. Drevi ob 20.30 pa bo Rdeča zvezda predstavila tretjo kulturno pobudo z otvoritvijo razstave ročnih del in fotografij v prostorih preurejene domačije Kobec v Repniču. Poleg U' metniških fotografij bodo razstavlja ni razni leseni izdelki, ki jih izdelujejo domačini za hobi. Obenem Pa bo tudi retrospektivna razstava slik' ki nekako prikazujejo razvojno KD od ustanovitve pa do današnjih dni. Razstava bo odprta še v petek in soboto od 17. do 19. ure in v nedeljo od 15. do 17. ure. (B. S.)
Nevsakdanje predavanje v Gregorčičevi dvorani
»Maharišijeva tehnologija« kot izhod iz stisk in tegob sodobnega življenja
Center »Meru«, ki se sklicuje na staro vedsko znanost, priredi jutri, 15. t. m., v Gregorčičevi dvorani, predavanje na temo »Polno razvita narodna zavest — osnova nepremagljivosti«. Center obstaja v Trstu že šest let in ima okoli 500 simpatize rjev. Predavanje, ki ga bo vodila psihologinja Branka Lovrečič iz Ljubljane, je prva pobuda, organizirana skupno z ljubljanskim centrom. Temu prvemu srečanju bodo sledili še drugi; 29. in 30. t. m."imajo npr. v programu seminar v Lipici.
Tema predavanja je precej nenavadna a zanimiva. Strokovnjakinja nam bo skušala obrazložiti, kako je mogoče s praktičnimi postopki doseči v neki družbeni skupnosti polno razvito narodno kolektivno zavest, ki je predpogoj za trdoživost, stabilnost in neuničljivost naroda.
Najstarejši ohranjeni človeški zapisi — vedska literatura — so poglobljen študij o sistemu naravnih zakonov, ki urejujejo vesolje, in o tesni povezanosti človeka z vesoljem.
Skladna in harmonična povezanost z naravnimi zakoni je po vedski znanosti osnova vsakršnega razvoja —• osebnostnega in družbenega. Negativni družbeni pojavi pa nastajajo zaradi stresov, napetosti, ki jih sebi in družbi povzročajo posamezniki, ki kršijo naravne zakone, ker ne znajo in niso sposobni misliti in delovati v skladu z njimi. Po vedski znanosti je izvor vseh naravnih zakonov dostopen vsakemu človeku v stanju najmanjše vzburjenosti njegove zavesti.
Stanje najmanjše vzburjenosti zavesti je mogoče doseči z Mahariši-jevo tehnologijo enotnega polja, teh niko transcendentalne meditacije. Pri tem stanju v človeku med drugim opazimo visoko fazno koherenco možganskih valov, padec frekvenc dihanja, izrazit padec stopnje metabolizma, zmanjšanje bitja srca, manj kortizona v plazmi, manjšo koncentracijo mlečne kisline v krvi. Fiziologija tega stanja zavesti je torej urejeno, budno, hipometabolično stanje. S tehniko transcendentalne meditacije ob-
čuti človek v sebi povezavo z vesoljem in njenimi naravnimi zakoni.
Kot trdijo Maharišijevi pristaši, se učinki rednega izvajanja te tehnologije in oživljanja enotnega polja vseh naravnih zakonov v zavesti kažejo v kvalitativno večji fiziološki, psihološki in socialni urejenosti praktikantov. Z raziskavami, ki so jih sami vodili, so skušali dokazati, da športniki npr. izboljšajo svoje atletske sposobnosti, študentje pa svoj učni us peh. Redno izvajanje Maharišijeve tehnologije bi po njihovem koristilo pri normalizaciji visokega krvnega pritiska, odpravljanju nespečnosti, normalizaciji telesne teže, zmanjšanju nevrotičnosti, depresivnosti in a-gresivnosti, opuščanju kajenja cigaret in uživanja alkohola.
Skeptik bi lahko ugovorit, da Maharišijeva tehnologija zgleda nekakšen »čarobni recept« za vse človeške probleme, vsekakor pa tema predavanje vzpodbuja k številnim živahnim debatam.
F. S.
Drevi v gledališču Prešeren v Boljuncu
Nastop godalnega kvarteta GM v organizaciji sklada »M. Cuk«
Nocoj ob 20.30 bo v gledališču France Prešeren v Boljuncu koncert Godalnega kvarteta GM, ki ga sestavljajo:	Žarko Hrvatič - violina,
Aleksandra Pertot - violina, Pavel Ota - viola in Peter Filipčič - čelo.
Organizator nocojšnjega koncerta je Sklad »Mitja Čuk«, ki se prav v teh dneh pripravlja na svoj redni občni zbor. Tokratni koncert v Boljuncu je tako že druga glasbena prireditev, ki jo odbor sklada organizira v tem mesecu z željo, da bi še naprej opozarjal našo javnost na pomen svojega delovanja za problematiko tistih otrok, ki imajo oviran razvoj, in istočasno zbiral nova denarna sredstva za pomoč prizadetim, njihovim družinam, kot v moralno o-poro tistim, ki se s prizadetimi tudi poklicno bavijo.
Nocojšnji koncert bo obsegal Mozartovo skladbo v F-duru, Lipovško-vo »štiri sporočila za godalni kvartet« in Dvoržakovo skladbo za kvartet v F-duru.
Godalni kvartet GM je bil ustanovljen, kot smo v našem dnevniku že imeli priložnost poročati, letos januarja, z željo, da zapolni vrzel, ki
obstaja na področju te glasbene k° morne zvrsti v našem glasbenem z* _ ljenju. Kvartet si je tako zadal logo, da s svojim delom, nastopi } izbiro glasbenih del, ki jih izval ^ pomaga k boljšemu medsebojne^ spoznavanju med tu živečima benima kulturama ter med slovens* in italijansko kulturo nasploh.
Člani godalnega kvarteta so niki, ki so začeli svoj študij na 9 sbeni šoli GM v Trstu in ga dokon0 li z diplomo na tržaškem konsery0 riju Tartini. Vsi štirje se utfejst jejo na področju glasbe kot soigri izvajalci, pa tudi kot pedagogi, ta na šoli GM, kot na tržaškem kons vatoriju.
Sklad »Mitja čuk« namerava v ‘j; mesecu organizirati še dve razst°
11 k-c, o oc- U/ c/i	Mfi/ir o c- ci-oc.	. yflQ'
fotografsko razstavo o svoji
sti v Prosvetnem domu na jja
in še razstavo, ki naj bi jo pripra „e.
delavnica pod posebnimi pogoji in
Sežane.
• Drevi ob 20.30 bo na sedežu S a njeevropske omike (Ul. sv. Fraiic1-^. 2) javna skupščina na temo »P1"6 govna centrala? Ne, hvala!«
Zaradi današnje starke tiskarjev jutri brez dnevnikov
Tudi v tržaški pokrajini jutri 4-urna splošna stavka zaposlenih v industriji
V Rimu bodo danes razpravljali o bodočnosti rafinerije Aquila
Jutri bo po vsej deželi enotna 4 unia splošna stavka zaposlenih v industrijskem sdktorju, ki sodi v okvir ysedržavnih sindikalnih manifestacij 'n ki potekajo ločeno od dežele do dežele.
Kot je znano, so stavke sindikalni °dgovor na prekinitev pogajanj z industrije! o premični lestvici in o delovnem urniku, polog tega pa pome-nijo tudi protest proti vsebini finančnega zakona. Razčlenjene stavbe so enotno oklicale -sindikalne konfederacije CGIL - CISL - UIL, saj So industrijci zavrnili njihov skupni dokument s predlogi o novi premični lestvici in delovnetm umiku. Pogaja-Uja so zašla v slepo ulico, ker so industrijci vztrajali pri 44-odstotnem Povprečnem kritju kupne moči plač
draginjsko doklado, medtem ko so sindikati predlagali 56-odstotno krit-Je- Ob predlogu sindikatov za skrčenje delovnega umika, s čimer naj el pomagali reševati problem brezposelnosti, pa industrijci zahtevajo več-d nadzor nad nadurnim delom in enostransko premičnost umika.
V naši deželi bo petkova stavka Potekala različno po štirih pokrajinah. V Trstu ne bo nobdne posebne
manifestacije, pač pa bodo delavci manifestirali pred sedežem zveze javne industrije INTERSIND jn pred pokrajinskim združenjem industrijcev Associazione industriah. Prav tako bodo manifestacije ločeno po posameznih proizvodnih obratih, s skupščinami in drugimi oblikami protesta.
K industrijskemu sektorju sodi tudi področje spektakla in informacije FLSI. Vsi zaposleni na tem področju pa bodo stavkali že danes, tako da jutri v naši deželi ne bo izšel noben dnevnik. Danes so bodo torej vzdržali
dela tudi tiskarski delavci Primorskega dnevnika, tako da bo znova izšel šele v soboto, 16. novembra.
Na letakih, ki so jih pred jutrišnjo 4-umo splošno stavko natisnili sindikati zaposlenih v industriji, je brati poziv k složnosti v sindikalnem boju proti ofenzivi industrijcev, saj mora stavka izzvenoti kot enoten in učinkovit odgovor vsem tistim, ki hočejo spopad s sindikatom in ki skušajo izničiti njegovo vlogo in velike pridobitve, dosežene v letih trdega boja in odpovedi.
Danes bo na ministrstvu za industrijo v Rimu drugo pomembno srečanje o bodočnosti tržaške čistilnice Aquila, ki jo družba Total hoče zapreti konec leta, kar bi bilo usodno ne le za 530 zaposlenih, ampak tudi za 150 nameščencev zunanjih podjetij in tistih, ki so vezana na rafinerijo. Izguba teh delovnih mest ne bi pomenila le dramo za kakih tisoč družin, temveč bi tudi znižala gospodarski donos Trsta za več desetin milijard lir.
Današnjega srečanja se bodo udeležili, poleg ministra Altissima, predstavniki družbe Total (zadnjič so bili odsotni), predstavniki krajevnih u-prav, deželni odbornik za industrijo Francescutto in sindikalni predstavniki na krajevni, deželni in vsedržavni ravni. Z dvema avtobusoma se bodo popeljali v Rim, da bi manifestirali pred ministrstvom za industrijo, tudi delavci čistilnice, ki bodo poleg transparentov nosili tudi prapora tržaške in, miljske občine. Medtem bo delo v čistilnici povsem zastalo. Že sinoči so delavci nočne izmene ustavili stroje, tako da bo do sobote popolnoma prekinjena celotna dejavnost Aquile. Stavka se bo končala v soboto ob 15. uri. Na delu bo le o-sebje, ki skrbi za varnostne naprave.
Tržaški delavci bodo ministru izročili ljudsko peticijo, ki jo je v borih dveh dneh podpisalo 17 tisoč Tržačanov s škofom Bellomijem na če-
lu. V njem je zahteva, naj rafinerija nadaljuje z industrijsko dejavnostjo, tako da se zajamči sedanjo zaposlitveno raven.
Fotografska razstava o Kontovelu in Proseku
Jutri ob 20.30 bodo v Kulturnem domu na Proseku odprli fotografsko razstavo z naslovom »Kontovel in Prosek v slikah^, ki jo prireja Mladinski krožek Prosek - Kontovel. Razstavljene bodo stare slike o teh dveh vaseh, posnetki raznih vaških prireditev, proslav in praznikov, prizori iz vojnega obdobja in pa tudi novejši posnetki. Na otvoritvi bo nastopil dekliški pevski zbor Vesna iz Križa, o sodobnejši zgodovini Proseka in Kontovela pa bo spregovoril ravnatelj zgodovinskega odseka NŠK Milan Pahor.
• Več kot 150 znanstvenikov, ki se je udeležilo nedavnega posveta o alternativni energetiki na sedežu Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru, je poslalo predsedniku republike Francescu Cossigi brzojavko, v kateri je izražena zahvala zaradi dolgoletne podpore italijanske države v korist omenjene mednarodne znanstvene ustanove.
Jutri na Opčinah okrogla miza na temo »Italija v vrtincu bližnjevzhodne krize«
Pestro in bogato dejavnost openskega kulturnega društva Tabor bo z jutrišnjim dnem dopolnila še predavalna dejavnost, ki se vsako sezono odvija v režiji knjižnice Pinko Tomažič in tovariši. Glavni namen te dejavnosti je, da bi prispevala k temeljitejšemu spoznavanju glavnih kulturnih in družbenopolitičnih dogajanj tako v našem ožjem kot v širšem, vsedržavnem ali svetovnem prostoru. Za prvi večer so izbrali temo širšega značaja, ki pa je nadvse aktualna in se v svojih posledicah prav gotovo posredno prepleta tudi z našo specifično stvarnostjo. Naslov jutrišnje okrogle mize je »Italija v vrtincu bližnjevzhodne krize«, na njej pa bodo sodelovali Pavel Stranj, Vojmir Tavčar in Drago Legiša. Pričetek ob 20.30.
Tudi dijaki slovenskih višjih šol Ha sobotni manifestaciji v Rimu
Tudi dijaki tržaških, tako italijan-®kih kot slovenskih višjih srednjih s°f, se pripravljajo na sobotno skupil0 protestno manifestacijo v Rimu.
posameznih šolah, kakor tudi v °kvhu novonastalega Koordinacijske-pj odbora dijakov slovenskih in ita-Kianskih šol v Trstu potekajo te dni prilična posvetovanja in skupščine, fi'žuško dijaško gibanje se tako pri-°”užuje splošnemu valu nove mla-hinske kontestacije, ki je zajela vso rižavo. Po prvih predvidevanjih bo l2 Trsta odpotovalo okrog dvesto di-Jakov, med katerimi bo okrog petde-slovenskih. Zbirahšče je na Trgu “berdan, od koder bodo jutri ob 22.30 fenili avtobusi proti Rimu.
Kden najbolj značilnih družbenih Pojavov v Italiji v zadnjem času je Say Prebujane dijaškega gibanja, ki Opira v nekaterih plasteh italijan-3e§a javnega mnenja določeno za-tvoljstvo, v drugih, ki jim je vsaka "Pfeniemba v veliko napoto, pa pre-ojsnjo zaskrbljenost. Dejstvo je vse-^akor, da se bo morala država pome-‘u tudi s tem pojavom, za katerega ; Qa je v stalnem porastu in da J6 izoblikoval neko zavest, ki se ji 0 bo mogoče enostavno izogniti. To Posujejo brezštevilne manifestacije j foh zadnjih tednih po vsej državi '•'aakodnevne skupščine v domala pr i	širom po polotoku. Velika
..izkušnja za novonastalo dijaško Oaf'je [x, pi.av gotovo sobotna skup-b Manifestacija v Rimu, s katero odi	iz vseh krajev Itabje še
j^neje postavili svoje zahteve, kil - °lj zanimivo pri novem valu Računske kontestacije je to, da je svojega paketa zahtev in kritik na
Senator Colajanni v soboto v Trstu
V soboto ob 9. uri bo v hotelu , avoia programska skiupščinai, f)l jo na temo bodočega razvoja ezele Furlanije - Julijske kra-fMe prireja deželna KPI. Uvod-o besedo bo imel Renzo Toschi, ?atv deželnega tajništva KPI, kjijučke pa bo podal senator (i°P0icone Colajanni, član vse-zavnega vodstva.
,u pomenu pobude so na ti-v.0vni konferenci spregovorili (-.(,or.aj deželni tajnik Viezzi, na-Mik deželne svetovalske sku-snCt KpI Pascolai in Renzo To-jj . Poudarili so, da je za iz-pri* iz. krize, ki je zajela našo j^M’ajino, nujno potrebno res-toč’ riačrtovanje, ki naj osredo-to * Mije, ovrednoti krajevne av-jOmije jn prerase predvsem, . ostveno obbke deželnih in-ba 0ricai’ Pri čemer pa je tre-o^bno pozornost posvetiti r-H Mrčemu neravnovesju med nirni področji.
Ststep,
Jitičpj popolnoma črtala vsakršen po-
i’o ^ oziroma ideološki predznak. bQìitiènne pomeni, da gibanje nima sttuS]u,eSa pomena (vzeto v širokem v koniil :e da je vsa pozornost uprta začenši etne Probleme današnje šole, bevirg: z vprašanjem pomanjkanja in Posti šolskih prostorov in z
vprašanjem zamud pri nameščanju učnega osebja, kar nedvomno ovira kvalitetnejši potek pouka. Glavni izvod, ki je sprožil sedanjo kontesta-cijo pa je osnutek finančnega zakona za' leto 1986, ki predvideva občutne poviške vpisnin in drugih šolskih pristojbin in ki na ta način znatno omejuje možnost šolanja za revnejše sloje. Vse te razloge protesta dopolnjuje še dejstvo, da se je reforma višje srednje šole zataknila.
Vse te zahteve bodo dijaki v soboto izpričali na manifestaciji, njihovi predstavniki pa jih bodo neposredno posredovali ministru za šolstvo Faicuccijevi. Med njimi bo tudi zastopstvo tržaških slovenskih in italijanskih šol, ki pa se bo poleg omenjenih zahtev (takšen je vsaj namen slovenskih dijakov) dotaknilo tudi specifičnega problema slovenske šole, od vprašanja njenega obstoja ir; razvoja, do konkretnih vprašanj prostorov, učbenikov itd.
Tatovi v baru
Tatovi so v noči med ponedeljkom in torkom obiskali bar 41-letnega Giorgia Russijia v Ulici Ginnastica 18. V prostore so vdrli skozi malo okno, ki daje na notranje dvorišče. Potem ko so prebrskali in premetali vse kotičke bara, so iz blagajniškega predala odnesli 800 tisoč lir in nekaj že sestavljenih listkov športne stave. Da bi svoj nečastni »podvig« proslavili, so lastniku odnesli tudi par steklenic žgane pijače.
Z včerajšnje tiskovne konference pred jutrišnjo sejo skupščine
KPI napoveduje ostro in resno opozicijo v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu
Opozicija komunistične skupine do novega Brezigarjevega odbora v devinsko - nabrežinskem občinskem svetu bo zelo ostra in resna; s tak'm zadržanjem bodo skušali komunisti nuditi svoj doprinos, ki bi lahko privedel do določenih izbir; že v jutrišnji razpravi o odborovem programu bo spregovorilo vseh šest svetovalcev (ki si bodo porazdelili posamezne resorje) in to ne zaradi kakšne obstrukcije, ampak zato, da bi tudi zavrnih tiditve KD, da je bila prejšnja uprava neuspešna.
To sta med drugim povedala načelnik svetovalske skupine KPI Širca in svetovalec Depangher na včerajšnji tiskovni konferenci; napovedala sta tuoi, da bo KPI zahtevala od celotnega odbora, naj se izreče o teh kritikah KD, saj sta PSI in SSk dolgo let sodelovali s komunisti in z njimi upravljali občino. Sicer pa sta komunistična predstavnika ocenila sedanjo upravo kot neprimerno za devinsko - nabrežinsko občino predvsem zaradi odnosov, ki jih bo lahko pogojevala med obema narodnostnima skupnostima. Na tiskovni konferenci niso komunisti predložili kakšnega alternativnega programa, to ni bil njihov namen. Podrobneje pa so analizirali program novega odbora, ki je v nekaterih postavkah dobesedno e-
nak onemu, o katerem sta se nekaj dni preti sestavo nove večine sporazumen KPI in SSk. In prav to dejstvo je pri komunistih vzbudilo precejšnje začudenje, saj so pričakovali, da bi se zamenjava partnerja (KD namesto KPI) morala odražati z določenimi pojasnili in popravki tudi v programskem dokumentu.
S tem v zvezi so se pikro obregnih ob župana Brezigara in ga primerjali z milanskim županom Tognolijem, ki je pred letošnjimi upravnimi volitvami, ko je občino vodila levičarska uprava, zagotavljal, da ne bo župan »vseh letnih časov«, po volitvah pa stopil na čelo petstrankarske koalicije. V programu Brezigarjevega odbora pa manjkata po mnenju KPI predvsem dve vprašanji: v njem ni govora o prioritetah raznih posegov, kar je vsekakor politična izbira, manjka pa tudi vprašanje finančnega položaja; \ programu je govor o številnih posegih, o milijardah in drugih podobnih stvareh. Ko smo bili mi v odboru, so pristavih, je KD vedno zahtevala, naj razjasnimo, kje bomo dobili denar za razne posege; sedaj pa, ko je KD v upravi — so dodali — je to dobesedno »pozabila« povedati. Pctemtakem imajo določeno osnovo grožnje ah ponudbe predsednika deželnega odbora Biasuttija — je dodal
Širca — da bi občina prejela 25 milijard kr za razne posege v primeru, da bi se oblikovala nova večina s KD. Ta finančna sredstva bi seveda za občino bila dobrodošla, je pristavil Depangher, ne moremo pa se nikakor strinjati s takimi metodami, ki so nesprejemljive.
Komunistična predstavnika sta tudi obširneje govorila o Sesljanskem zalivu in o njegovi bodočnosti; izrazila sta precejšnjo zaskrbljenost v trenutku, ko se začenja govoriti o deželni intervenciji; izrazila sta bojazen, da bi tak poseg privedel do konkretne nezmožnosti, za resnični turistični razvoj zaliva; pri vsem tem sta odločno podčrtala, da javni denar ne sme privesti do špekulacij zasebnikov.
V primerjavi s programom, o katerem sta se sporazumeli KPI in SSk, in sedanjim programom večine, je opazno tudi zmanjšanje pozornosti do slovenske narodnostne skupnosti, o-ziroma do zaščitnega zakona, sta dejala predstavnika KPI in dodala, da je občina v prejšnjih letih aktivno nastopala za zaščito manjšine, medtem ko je pozornost do tega vprašanja v programskem dokumentu večine nekoliko manjša. Vprašala sta se zato ali ni mar to davek, ki ga je bilo treba plačati KD.
Vprašanje svetovalcev KPI Richettiju v zvezi s spomenikom padlim pri Sv. Ani
Odbor za postavitev spomenika padlim s Kolonkovca, od Svete Ane in iz Škednja že 14 let zaman pošilja prošnje in dokumentacijo tržaškim županom, ki so se v teh letih zvrstili na čelu tržaške občine. Vse prošnje in posredovanja so bili brez pravega uspeha. Ustreznega dovoljenja odbor še nima in tako na mestu, kjer bi moral stati spomenik, še naprej stoji le spominsko obeležje, ki so ga člani odbora pred leti postavih brez ustreznega soglasja.	.
O tem problemu je svetovalska skupina KPI v tržaškem občinskem svetu naslovila na župana vprašanje, na katero zahtevajo pismen odgovor, ki naj bi pojasnil, kakšne so usmeritve občinske uprave in katere odločitve je občinski odbor sprejel v zvezi s postavitvijo spomenika padlim v parku v bližini glavnega vhoda na tržaško pokopališče. Poleg tega bi svetovalci KPI tudi radi vedeli, kakšne študije o tem problemu so občinski uradi predvideli oziroma pripravih in končno, kdaj namerava župan sprejeti predstavnike pripravljalnega odbora za postavitev spomenika (kot so to sami že večkrat zaman zahtevali), da bi lahko županu obrazložili lasten načrt za spome-
Istočasno pa so svetovalci KPI zahtevali tudi odgovor, kdaj namerava občina dostojno urediti področje bivšega openskega strelišča, da bi tako počastili padle za svobodo in ugodili dolgoletnim zahtevam tamkajšnjega prebivalstva in antifašističnih organizacij.
Sindikalno združenje o problemih v bolnici Burlo Garofolo
Tajništvo enotnega sindikata CGIL - CISL - UIL za zdravstveno področje ie izdalo tiskovno sporočilo, v katerem opozarja na težke probleme, ki so se pojavili v otroški bolnici Burlo Garofolo.
Sindikati opozarjajo predvsem na problem težko handikapiranih pacientov za katere se ustrezne rešitve iščejo že skoraj celo desetletje, vendar brez pravega uspeha. Drugi problem, ki se v otroški bolnišnici pojavlja, pa ie slaba organizacija, za kar nosi krivdo — po mnenju sindikatov — vodstvo te bolnišnice. Tako so že občutene negativne posledice zaradi prese-litve menze za uslužbence in uradov zdravstvene direkcije ter začasne ukinitve Zuka na šoli za otroške negovalke
Po mnenju sindikatov je treba te probleme čimprej rešiti in to s pomočjo vseh odgovornih dejavnikov.
Včeraj na tržaški pokrajini
Srečanje o vključitvi prizadetih v proizvajalno dejavnost
Včeraj je pokrajinsko odbomištvo za socialno skrbstvo skupaj s tržaško občino in KZE priredilo srečanje s predstavniki manjših industrijskih podjetij, združenj obrtnikov, zadrug in drugih organizacij, da bi podrobneje predstavilo četrti načrt EGS o vključevanju handikapiranih oseh v delovna okolja.
Pomen tega načrta je podrobno o-brazložil pokrajinski odbornik bocchi, ki je na kratko ocenil tudi prejšnje tri načrte EGS, ki so zadevali vključevanje umsko in telesno prizadetih oseb. Kot je povedal Locchi, je prve tri načrte v celoti izpeljala pokrajinska uprava sama in sta bila še posebej prva dva predvsem usmerjena v socialno vključitev handikapiranih, tretji in še posebej četrti pa imata za cilj vključitev handikapiranih neposredno v delovna okolja. Pomembna novost je tudi ta, da pri realizaciji zadnjega načrta EGS sodelujeta tudi tržaška občina in KZE.
V razpravo, ki je sledila uvodnemu posegu odbornika Locchija, so se vključili tudi predstavniki organizacij, ki naj bi handikapirane osebe zaposlili in podrobneje pojasnili izkušnje in težave, ki se ob takem vključevanju redno pojavljajo.
Enotna misel vseh pa je tjila. da je treba to pobudo podpreti in si mora-
jo za uspešno realizacijo 4. načrta EGS (od septembra 1985 do konca 1987) prizadevati tudi vse ostale javne uprave, med katerimi še posebej dežela.
Predstavitev knjige o Vittoriu Viđali ju
V	ponedeljek, 18. novembra, ob 18. uri, bo krožek Istria v dvorani milj skega občinskegia sveta predsthvil povest Gianfranca Sodomaca »Vittorio«, ki govori o liku Vittoria Vidah ja. Delo je bilo nagrajeno na zadnjem natečaju »Leone di Muggia«.
V	prisotnosti avtorja bo odlomke prebral Silvano Braida, nato pa bo spregovoril novinar Piccola Pierluigi Sabatti.
• Jutri ob 16. uri bo v
domu v Križu kongresna upokojencev CGIL.
Ljudskem
skupščina
Ob smrti tovariša Marija Kosa izreka svojcem iskreno sožalje sekcija PCI-JCPI občine Dolina.
Koprski Faraoni v soboto na plesni zabavi v Križu
Na novo ustanovljeni koordinacijski odbor mladih komunistov zahodnega Krasa se mrzlično pripravlja na prvo pobudo, t.i. plesno oz. koncertno zabavo, ki bo v soboto zvečer, 16. novembra, v Križu in sicer v prostorih Ljudskega doma. Odbor, ki ga sestavljajo mladi s Proseka, Križa, in iz repentabrske, zgoniške in devinsko-nabrežinske občine, si je kot cilj zadal nalogo skupinskega združevanja mladine z raznimi iniciativami, začeli pa bodo, kot smo že prej omenili, s plesom in zabavo.
Gostovali bodo najprej člani ansambla »FARAONI«., ki se že vrsto let ukvarjajo z glasbeno dejavnostjo. Skupino sestavljaj štirje elementi in sicer: Piero Pocecco na bas kitari, Enzo Hrovatin na električni kitari, Ferdo Maraž na sintetizatorju in N elfi Depangher na bobnih. Glasovno pa so vsi štirje skoraj vedno prisotni in ima vsak zase glavno vlogo.
Nelfi Depangher, bobnar, je tudi vodja tega ansambla in pravzaprav edini, ki je še ostal od prve sestave »Faraonov« (1967). Ustali, ki z njim ' nastopajo, so se po več izkušnjah z drugimi ansambli, pridružili Nelfiju leta 1982. Igrali so kot skupina že po vsej Jugoslaviji, spremljali so tudi
razne znane pevce kot Terezo Kesom-jo. Kiča Slabinaca, Oliverja Dragoje-viča, Jasno Zlokič itd. Imeli so tudi turnejo po Ameriki, v glavnem po Kanadi, kjer so nastopali za tamkajšnje slovenske zdomce. Igrajo pretežno najnovejše hite svetovne top-lestvice, disko — pop, in tudi starejše tradicionalne rock popevke, ki ne bodo verjetno nikdar zamrle in so še sedaj priljubljene med občinstvom.
No, prav gotovo bodo »Faraoni« iz Kopra, zadovoljili mladino, ki se bo udeležila te prve plesne zabave. Kvalitetno je ansambel na višku in organizatorji so zato prepričani, da bo zadostil prav vsem potrebam mladih in manj mladih poslušalcev, plesalcev in gledalcev. Ne samo to, ampak smoter večera je tudi, da bi se mladina na tej zabavi dobro počutila in odnesla čimboljši vtis, saj bosta v naslednjih novembrskih sobotah gostovala tudi priznana ansambla Karamela in Bazar, o katerih bomo naknadno poročali. Seveda bo na teh družabnih večerih poskrbljeno tudi za pijačo in prigizek. Torej, v soboto zvečer, 16. novembra, vsi v Križ na ples, zabavo in, zakaj ne, na medsebojno spoznavanje in družabnost.
BORIS DEVETAK
Prejšnji ponedeljek na pobudo KD Grbec
Tradicionalno martinovanje v Skednju
V ponedeljek, II. t.m. so v prostorih Kulturnega društva Ivan Grbec priredili že tradicionalno martinovanje. Kljub slabemu vremenu so Škedenjci do zadnjega kotička napolnili dvorano. Nekako po večerji, ob 20.30 je nastopila seniorska dramska skupina slovenskega kulturnega društva Tabor z 0|pčin s svojo Besedo 85. Tokrat so se Openci ravno ob priliki martinovanja ponovno vrnili v skedenj, saj so lani že nastopali z Besedo 84. Že takoj po prvih iztočnicah so nastopajoči osvojili poslušalce, saj so vsi z zanimanjem in navdušenjem sledili izvajalcem. Ena izmed gostinj nam je po končanem programu povedala, da pomeni nastopati v Skednju pravi užitek, prav zaradi čudovite in hvaležne publike. Priznati pa je treba, da za tak odziv gre zasluga predvsem izvajalcem, ki znajo na odru prikazati posrečene in duhovite like. (M.W.)
Čarodej Vikj v nedeljo v Nabrežini
Čarodej Vikj, dokaj priljubljen komični mojster in animator številnih zabavnih predstav, bo v teh deh zopet gostoval; tokrat bo obiskal Nabrežino, kjer se bo v nedeljo na povabilo domačega kulturnega društva »Igo Gruden« predstavil z enournim programovi, ki je doslej žel še kar precej pohval. Na predstavi, ki nosi ime »Magic Vikj show«, bodo skupaj z njim nastopile tudi štiri prikupne asistentke in sicer Eva, Tanja, Sara in Nada, s katerimi se je dosedaj predstavil tako pred slovenskim kakor tudi pred italijanskim občinstvom.
Čarodeja Vikjja ni treba posebej predstavljati; najboljše spričevalo tega tržaškega mojstra komične magije so prav gotovo laskava priznanja, ki jih je odnesel z raznih tekmovanj, začenši s prvim mestom na letošnjem mednarodnem tekmovanju komične magije v Ljubljani in z uvrstitvijo v finalni del tekmovanja za »Zlato čarobno palico« v Bologni. P juliju se je predstavil z novim programom, ki je bil za občinstvo novost; njegov splet zabavnih točk je odtlej bogatejši, saj mu med sporedom veliko pomagajo prej imenovane asistentke.
Čarodej Vikj bo s svojo skupino nastopil v nedeljo v prostorih SKD »I. Gruden«, začetek predstave pa je predviden ob 17.30.
V.
včeraj - danes
V TRSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE DRAME
SLOVENSKEGA NARODNEGA
GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
PAVEL KOHOUT
MARIJA SE BORI Z ANGELI
Režija:
DUŠAN MLAKAR
Danes, 14. novembra, ob IG. uri ABONMA RED H in I (mladinska)
Jutri, 15. t. m., ob 20.30
ABONMA RED A, D in E (premierski ter mladinski v sredo in četrtek)
V	soboto, 16. t. m., ob 20.30 ABONMA RED B in F (prva in druga sobota po premieri)
V	nedeljo, 17. t. m., ob 16. uri ABONMA RED C in G (prva in druga nedelja po premieri)
gledališča
koncerti
VERDI
V nedeljo, 17. t. m., ob 11. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi prvi koncert v sklopu »Nedeljskih koncertov«. Nastopil bo vokalni ansambel gledališča Verdi ter novoustanovljeni Trio (harfa, flavta in viola). Prvi bo izvajal skladbe Martinega, Mosta, Gallusa, Schiavettija in Casentinija, medtem ko se bo Trio predstavil s skladbami Viozzija, Campolietija in Debus-syja.
Glasbena matica Trst. Sezona 1985-86. 3. abonmajski koncert. V torek, 19. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu koncert: MONIKA SKALAR - violina in ACI BERTONCELJ - klavir. Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice in eno uro pred pričetkom koncerta.
razstave
Danes, ČETRTEK, 14. novembra BORISLAVA
Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 16.36 — Dolžina dneva 9.33 — Luna vzide ob 9.33 in zatone ob 17.48.
Jutri, PETEK, 15. novembra LEOPOLD
Vreme včeraj: temperatura zraka 16,2 stopinje, zračni tlak 1006,4 mb narašča, brezvetrje, vlaga 78-odstotna, dežja je padlo 17,10 mm, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 15,2 stopinje.
Plimovanje danes: ob 3.03 najnišja 20 cm, ob 9.36 najvišja 56 cm. ob 16.32 najnižja 65 cm, ob 23.07 najvišja 29 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE:	Graziella	lerardi,
Luca Battistel, Roberto Zorzetto.
UMRLI SO: 80-letna Natalia Bartoli, 76-letna Olga De Savognani, 76-letna Giuseppina Miclavc, 74-letna Anna Banco, 79-letna Gioconda Berti, 56-letni Ed-vino Coballi, 74-letni Giuseppe Ribarič,
82-letna Maria Schipizza, na Kante.
86-letna An-
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja kiparka Mojca Smerdu.
Slovenska prosveta v Trstu sporoča, da je v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3 odprta razstava slikarskih del Toneta Kralja. Urnik ogleda od 17. do 20. ure. Zjutraj za šole po dogovoru.
KD Rdeča zvezda prireja ob 40-let-nici ustanovitve razstavo ročnih del in fotografije, ki bo v Repniču. Otvoritev danes, 14, novembra, ob 20.30. Razstava bo odprta v petek in soboto od 17. do 19. ure in v nedeljo od 15. do 17. ure.
V	Tržaški kreditni banki v Ul. F
Filzi razstavlja svoje tapiserije Magda Starec Tavčar.
Slikar Bruno Amelio razstavlja od 14. t. m. do 9. decembra v Mali galeriji v Sežani (Bazoviška 5). Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 18. ure, razen ob praznikih. Otvoritev danes, 14. t. m ob 18. uri.
GODALNI KVARTET GLASBENE MATICE IZ TRSTA
prireja
KONCERT za Sklad »Mitja Čuk«
danes, 14. novembra, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
kino
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE
SSG v Trstu gostuje danes, 14. t. m., ob 19. uri in jutri, 15. t. m., ob 10. in 16. uri v Ljubljani (Drama) z Goldonijevo komedijo »Primorske zdrahe«.
VERDI
V	soboto, 16. t. m., ob 17. uri druga predstava Verdijeve opere »Simon Boc-canegra« (red S).
ROSSETTI
Danes, 14. t. m., ob 20.30, red četrtek, bo gledališka skupina Piccolo Teatro di Milano predstavila Strindbergovo delo »Nevihta«. Režiser G. Strehler. V abonmaju odrezek št. 3. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. Predstava traja 1 uro in 40 minut. Jutri ponovitev.
CANKARJEV DOM Velika dvorana
V- ponedeljek, 25. t. m., ob 19.30: Eugen Suchon »Svatopluk«, glasbena drama v treh dejanjih.
V	sredo, 27. t. m., ob 19.30: Dimitrij Šostakovič »Katarina Izmajlova«, opera v 4 dejanjih.
V	petek, 29. t. m., ob 19.30: G. Verdi »Simon Boccanegra«, opera v 3 dejanjih.
Mala dvorana
Danes, 14. t. m., ob 20. uri: Tujca na vlaku. Režija A. Hitchcock.
V	petek, 15. t. m., ob 20. uri: Mali vojak. Režija Jean Lue Godard.
V	soboto, 16. t. m., ob 20. uri: Me-tropolis. Režija F. Lang.
Okrogla dvorana
V	petek. 15. t. m., ob 22. uri: Nočni program. Branko Miklavc »Pomaranč-nikovo prvo gostovanje« (prva izvedba), jubilej.
Srednja dvorana
V	petek, 15. t. m., ob 20. uri: Stefan Luchian, Slovenska premiera romunskega filma.
Ariston Danes zaprto.
Jutri 16.00 — 22.00 »Maccheroni«. Režija Ettore Scola. J. Lemmon in M. Mastroianni.
Eden 15.30 — 21.00 »Caldo piacere sulla pelle« in »New York porno dance«. Prepovedana mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 — 22.15 »I pompieri«. P. Villaggio, M. Boldi, L. Banfi.
Excelsior 17.45 — 22.15 »Ritorno al futuro«. Film za vsakogar.
Excelsior II. 17.15 — 21.45 »L’onore dei Frizzi«. Režija: John Huston. Jack Nicholson in Kathleen Tumer.
Nazionale Dvorana št. 1 15.00 — 22.00 »L’anno del dragone«.
Dvorana št. 2 15.20 — 22.00 »Fandango«.
Dvorana št. 3 16.00 — 22.15 »Possiedimi intensamente«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 —- 22.00 »Nel fantastico mondo di Oz«.
Grattacielo 16.00 — 22.00 »Coccoli«. Režija R. Howard.
Capitol 16.30 — 22.00 »Scuola di polizia 2, prima missione«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Clair, lingua viva«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Così parlò Bellavista«.
Alcione 16.00 — 22.00 »Metropolis«.
Radio 15.30 — 21.30 »Angel Cash, il sapore della carne«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
razna obvestila
Koordinacijski odbor mladih komunistov Zahodnega Krasa prireja v soboto, 16. t. m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu plesni koncert z glasbeno skupino Faraoni. Vabila za ples so na razpolago v predprodaji na višjih srednjih šolah in v kriškem Ljudskem domu v četrtek in petek od 17. do 20. ure. Vabljeni!
Odbor TPPZ P. Tomažič obvešča ves ansambel, da bo jutri, 15. novembra, ob 20.30 vaja v Bazovici.
Jutri, 15. novembra, bo ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani predavanje o transcendentalni meditaciji, o njenih men talnih, fizičnih in socialnih efektih. Go vorila bo psihologinja Branka Lovrečič iz Ljubljane.
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča vse zainteresirane vzgojiteljice, učitelje in profesorje, da je na sedežu Sindikata (Ul. F. Filzi 8), na ogled MO z dne 15. 10. 1985, ki obravnava poverjenje začasnih in letnih su-
SKD Barkovlje sporoča, da bo jutri 15. t. m., ob 20.30 redna odborova seja SKD I. Gruden prireja v nedeljo, 17 t. m., ob 17.30 v društvenih prostori! predstavo komične magije, na kateri bo nastopil čarodej Vikj in njegova skupina. Vabljeni!
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom-V nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri ponovitev izvirne poučne zabavne predstave posvečene ljubezni BESEDA 85. Izvaja domača seniorska dramska skupina. Režija Drago Gorup. Pri klavirju Sveto Grgič. Vabljeni!
Godba na pihala iz Ricmanji priredi celovečerni koncert v nedeljo, 17. t. m.> ob 18.30 v prostorih Kulturnega doma v Ricmanjih. Toplo vabljeni!
KD Rovte - Kolonkovec, Ul. Monte Semio 27, obvešča, da bo danes ob 18-uri sestanek vpisanih v tečaj slovenščine. Vpisovanje se še nadaljuje.
PD Mačkolje vabi na celovečerni koncert otroškega zbora »Slovenski šopek« ob 15-letnici delovanja. Nastopil bo tudi ansambel župnijske glasbene šole. Prireditev bo v srenjski hiši v Mačkoljah 17. t. m. ob 16. uri.
SKD Tabor - Prosvetni dom na Opčinah - Knjižnica P. Tomažič in tovariši priredi jutri, 15. novembra, ob 20.30 srečanje na temo »Italija v vrtincu bližnjevzhodne krize«. Sodelovali bodo Pavel Stranj, Drago Legiša ib Vojmir Tavčar.
Sekcija VZPI-ANPI in KD F. Prešeren iz Boljunca vabita na proslavo 40-letnice osvoboditve, ki bo v soboto, 16. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Spored: večer šansonov in kitare s skupino Bojana Adamiča in pevko Meri Avsenak. Slavnostni govornik: Tone Pauček. V foyerju gledališča bo razstava o NOB.
Odbor SKD Slavec Iz Ricmanj obvešča vse vinogradnike, da bodo poverjeni odborniki prevzeli vinske vzorce od danes, 14., do 16. t. m.
SKD Slavec iz Ricmanj vabi na ogled 7. razstave in pokušnje novih vin, ki bo 16. in 17. t. m. v Kulturnem domu v Ricmanjih. Za dobro počutje bo poskrbel ansambel Pomlad.
KD V. Vodnik prireja v nedeljo, 17-t.m.. ob 17. uri 4. JESENSKI KONCERT. Nastopili bodo trije pihalni orkestri iz Doline, Nabrežine in Kopra. Vabljeni ste vsi, ki tako glasbeno zvrst radi poslušate!
KD Primorec - Trebče vabi na koncert harmonikarskega ansambla Glasbene matice Synthesis 4, ki bo jutri, 15. novembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Vodi Claudio Furlan.
SKD Vigred vabi na ogled izvirne poučne zabavne predstave posvečene ljubezni »BESEDA 85« v izvedbi seniorske dramske skupine SKD Tabor r, Opčin v soboto, 16. novembra, ob 20.30 v prostorih osnovne šole S. Gruden v šempolaju. Pri klavirju sodeluje prof-S. Grgič.
Slavistično društvo Trst priredi redno sejo odbora danes, 14. t. m., ob 18.00 v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: 1. branje zapis; nika, poročila in pripombe o pretekli dejavnosti; 2. načrtovanje prihodnjega
plene v šolah vseh vrst in stopenj za	.	_	.
dveletje 1986-87 in 1987-88. Rok za vlo-	dela; 3. porazdelitev dela po sekcijah;
žitev prošenj zapade 2. decembra 1985.	4. razno. Vabljeni odborniki in vsi. ki
Prošnje za poverjenje letnih suplenc na srednjih šolah 1. in 2. stopnje lahko vložijo samo diplomirani prosilci (z laureo) ; nediplomirani prosilci bodo vložili prošnje za začasne suplence na slovenskih srednjih šolah, kot prejšnja leta, 20. junija 1986. Prošnje je treba priložiti na posebnem obrazcu skupno z osebno skedo. Zainteresirani bodo dobili obrazce prošenj in skede na sedežu SSŠ v sledečih dneh: vsak torek in petek od 15.30 do 17. ure. Zadnji teden v novembru pa vsak dan.
mali oglasi
Tel. 775-275
IŠČEM kefirovo gobo. Tel. 226-402.
PRODAM nezazidljive parcele na vzhodnem Krasu. Tel. 040/226-461.
PRODAM leseno hišico za psa. Tel. 226-577, razen v sredo, soboto in nedeljo.
ANGLEŠKA družina išče od januarja dalje opremljeno konfortno stanovanje na Opčinah ali v bližini za dobo 1 ali 2 let. Tel. ob uri kosila na št. 040/211-936.
OSMICO je odprl Milič v Zagradcu. Toči belo in črno vino.
PRODAM dva para otroških smuči v dobrem stanju. Tel. 040/281-069.
IZKUŠENA OTROŠKA NEGOVALKA s prakso išče zaposlitev nekaj ur dnevno. Tel. 040/947-950 od 13. do 14. ure.
se zanimajo za plodno delovanje društva.
Ob razstavi del Toneta Kralja prireja Društvo slovenskih izobražencev predavanje Marka Vuka na temo »Umetnost na Primorskem med obema vojnam3 in pojav ekspresionizma«. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v ponedeljek. 18. t. m., ob 20.30.
V okviru prireditev, ki jih Slovenska prosveta prireja ob razstavi del Toneta Kralja, bo v nedeljo, 17. t. m-koncert, na katerem bo nastopil Tržaški mešani zbor pod vodstvom prof-Tomaža Simčiča. Koncert bo v župnijski cerkvi na Katinari. ki jo je Tone Kralj poslikal leta 1931.
čestitke
Danes praznuje v Križu 15. rojstni dan MARIAGRACIJA CONTA. Iz srca ji voščijo mama Mafalda, očka Stanko ter vsi, ki jo imajo radi.
menjalnica
prispevki
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
priredi enodnevni izlet dne 8. decembra na jugoslovanski Kras — k Severinu. Odhod ob 9. uri iz Oberdanovega trga. Informacije in vpisovanje vsak dan, razen sobot, ob 17. do 19 „ro v Ul. Valdirivo 30, tel. 040/61011
V	spomin na Justo Žerjal daruje Laura Kofol z družino 10.000 lir za KD F. Prešeren in 10.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
Namesto cvetja na grob Stankota in Brankota Lupinca darujeta Ljubo in Dragica Perčič 30.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na Avgusta Pertota iz Ljubljane darujejo Orlovi 15.000 lir za Glasbeno matico in 15.000 lir za Tržaški oktet.
Namesto cvetja na grob Gizele Per-tot daruje družina Rojc 20.000 lir za pevski zbor Rdeča zvezda.
V	spomin na pokojne družine Obad darujeta družini Obad in Rojc 30.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Gizele Sardoč daruje družina Osic 20.000 lir za Glasbeno matico.
13. 1
Ameriški dolar . Kanadski dolar švicarski frank ! Danska krona • . Norveška krona . švedska krona . Holandski fiorini . Francoski frank Belgijski frank I Funt sterling . . Irski šterling . . Nemška marka . Avstrijski šiling . Portugalski eskudo Japonski jen . . španska pezeta . Avstralski dolar . Grška drahma Debeli dinar . . Drobni dinar .
1985
1.750.-
1.265.-
821--
183.-
221.-" 221.-596--219-32.-2.490 — 2.070--672.-95.-10.-7.-10.-1.130-
‘K
4,75
ISJVjUIR.LSJ
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s. r. a.
TRST - ULICA F. FILZI 1Q - (E
Ženska in njena stvarnost
ZŽI: kako opredeliti »žensko politiko«
Združevanje žensk in predstavljanje širši javnosti njihovih zahtev : med ti dve osnovni nalogi je še vedno razpeta Zveza žensk Italije (ZŽI-UDI), ki si po svojem zadnjem občnem zboru še ni znala oblikovati niti notranje strukture niti zunanje Podobe. S precej radikalnim posegom v notranjo organizacijo Zveze, so namreč članice zadostile potrebi, da se otresejo okostenelosti, ki je kot toliko drugih »zgodovinskih demokratičnih organizacij« načela tudi ZŽI. Zveza je postala prožnejša, takoj pa se ji je začelo poznati, da je vse manj in premalo organizacija, prav v dobesednem smislu. Istočasno pa je v strukture, oziroma na nivo zaposlenosti in honorarne angažiranosti v sami Zvezi, hudo posegla finančna kriza (ki je izredno prizadela tudi revijo »Noi donne«, ki je iz glasila Zveze postalo nekakšno glasilo vsega ženskega gibanja v Italiji). Odpovedati se je bilo treba še tistemu minimalnemu številu delno zaposlenih, kot tudi sedežem, ki niso služili samo potrebam Zveze, temveč raznim organizacijam ali pa posameznim Pobudam.
O vsem tem so članice Zveze že večkrat diskutirale, oziroma so o kopici vprašanj že nekakšne ciklične razprave, ko se z vseh vetrov zberejo članice somišljenice in zagovornice Zveze. Obveljalo je namreč skupno vodenje Zveze, ki seveda prinaša Precejšnje težave za realna srečanja. Takšno plenarno srečanje je bilo ponovno prejšnji mesec v Rimu, na ka-ihrern so se udeleženke (na lastne stroške je za dva dni prišlo v Rim Približno sto žensk), dogovorile tudi 23 nekaj praktičnih posegov. Tako ho spet začelo delovati okvirno tajništvo, oziroma nekakšna osrednja služba, na katero bi se lahko obračale odgovorne za posamezna interesna ali teritorialna področja.
O sedežu kot o osrednjem »motorju« organizacije, oziroma kot o o-snovni značilnosti, ki naj predstavlja 2ŽI, se je na zadnjem rimskem srečanju tudi razvnela razprava. Center kot odraz načina organiziranja Zve-ze: v obliki se namreč kažejo, so ugotavljale udeleženke plenarnega zasedanja, hotenja žensk in premiki, do katerih prihaja v celotnem ženskem gibanju. S tem v zvezi je v svojem posegu Lidia Menapace podčrtala: »Iz tega novega načina organiziranja ZŽI so nastale nove besede, Porodile so se avtonomne skupine, izoblikovale pa so se tudi možnosti, da se prekličejo starodavna »pooblastila« (da se onemogoči stana praksa, da se manjši skupini delegira reševa-
nje celotne ženske problematike). Vse to spominja na fleksibilnost ženskega telesa in to mi je všeč. Toda zdi se mi, da to telo nastopa kot antagonist globalnega družbenega tkiva in zato bi si želela, da bi vsak njegov ud izražal osnovno značilnost: spolno specifičnost.«
Ansalda Siroli je bila v svoji opre-delitvi stvarnejša: »Vsaka izmed nas občuti v svoji sredi, kaj pomeni preoblikovanje organizacije, ki izhaja iz osnovnega elementa spolne specifičnosti in iz tega zornega kota skuša vplivati na politično dogajanje. Na to sporočilo so se ženske odzvale. Ženska prisotnost torej ni premajhna, toda, kaj je politika iz ženskega zornega kot? V treh letih smo se trudile, da smo osnovale gibanje, vendar ali ni osrednji sedež tisti, kjer bi morale izdelati in nato predstaviti svoj koncept?«
In ravno v tem tiči glavni problem. Zahtevo po nekem globalnejšem konceptu organizacije ali celotnega ženskega gibanja, so dejansko izrazile vse udeleženke rimskega srečanja, posebno pa članice Zveze iz tistih krajev, kjer je zadnje čase delovanje precej zamrlo. Ponekod namreč ne občutijo več ‘Zveze kot »gonilke« ženskega gibanja, oziroma menijo, da se ZŽI ne more več »zoprstavljati« določenim družbenim krivicam. Kljub temu pa je na splošno zelo občutena potreba po takšni organizaciji, ki bi lahko bila ZŽI v novi preobleki. Te misli in občutke je strnila Varda Chiurlotto: »Polit-ke nisem nikoli ne mogla ne morala ločevati od strasti; kajti samo tako imam občutek, da odločno posegam v lastno življenjsko usodot in v življenjsko pot ostalih žensk. Takšno strast sem si pridobila sama in to tam, kjer so delovale članice ZŽI ali pa tudi ne. Danes ne zahtevam, da bi mi Zveza zagotovila obstoj strasti, vendar pa mislim, da bi ZŽI morala in mogla postati središče velikega družbenega pomena v na’ty»'}*-*-- ■ e.venu.« V svoji analizi, ki je tudi usmerjena v bodočnost pa je šla Elvira Di Vi-cenzoi korak nazaj, ko je ugotovila: »Prepričana sem, da smo odsekale veliko- suhih vej. Vendar pa mislim, da sedaj vlada prevelika anarhija, ko vsaka zagovarja zgolj avtonomijo. Ni pa skupnih pobud, ne pride do kolektivno izdelanih stališč, skratka, manjkajo prav tiste iniciative, ki naj bi usmerjale čimvečje število žensk.« Vodilno funkcijo Zveze pa spet druge osporavajo, ko menijo, da bi se morale ženske same »orientirati«. To pa pomeni, da bo potrebno še precej srečanj na to osnovno temo. (hip)
Bratranec iz Amerike
Režiser Giacomo Battiato pripravlja 2a televizijsko mrežo RAI nov film z aslovoni »Bratranec iz Amerike«, te za kriminalko, ki je vokvirjena v tecilijo.
Pilrn želi podati, poleg akcije tudi Arn ^o so^°l)ne Sicilije. Tako se mlad ph>eričan znajde v svetu, ki ga za-3 mu je ostra dvojnost. Po eni strani Cj- sreča z nasiljem, mafijo in korup-j0, Po drugi pa z moralno pokonč-ljudi. (Na sliki igralca Maria lenita in Arnaldo Foà).
KRZNA — JOPE — NAŠITKI
PELLICCERIA CERVO
Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica delle Torri 2
Priporočeni trgovini za vaše nakupe
»LINEA».. . TIROLSKI STIL
Zadnja modna novost so modeli, krojeni v tradicionalnem TIROLSKEM stilu. Puloverji, srajce, krila m kostimi z motivi tirolske folklore.
»LINEA« - Ul. Carducci 4 - TRST
radiateievisija
italijanska televizija
Prvi kanal
9.30 Televideo
10.30	La freccia nel fianco - po romanu Luciana Zuccolija - 4. del
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Halo. . . Kdo- igra? - opoldanski program z Enrico Bonaccorti
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute o. . .
14.00	Halo. . . kdo igra? - zadnji poziv
14.15 n mondo di Quark
15.00	Kronike
15.30	Šola in vzgoja : Marzabotto, città etnisca
16.00	I figli del Sol levante - po romanu Osanaghija Gira
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Smeh z Stanliom in Oliom
18.00	Knjižni tednik
18.30	Parola mia - program vodi Luciano ’Rispoli
19.35	Almanah in vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Marco Polo - 4. epizoda
22.10	Dnevnik
22.20 Norimberga: processo al processo
23.10	IV. festival nazionale del Piano bar
Drugi kanal
9.30 Televideo
11.55	Cordialmente - rotocalco quotidiano
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri
13.25 Dnevnik 2 - Okolje
13.30	Capito! - TV serija
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	- 16.00 Tandem - aktualnosti in igre
Ljubljana
9.00, 10.35 TV v šoli 12.00 Poročila
17.30	Poročila
17.35 Pegam- in Lambergar - narodna ' pesem
17.45 Portret Bratka Krefta
18.10	Dževad hozo - oddaja iz cikla miniature
18.25	Zasavski obzornik
18.40 Mozaik kratkega filma - Klub srčnih bolnikov
19.10	Risanka
19.10	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zma
19.30	Dnevnik
19.55 Vremenske razmere
20.10	Tednik
21.20	Tujci in bratje - nadaljevanka 22.15 Dnevnik
22.30	Retrospektiva domače TV drame - Ciklamen
Koper
14.20	Dr. Caraibes - TV film
CANALE 5
8.35 Alice - TV film
9.00 Peyton place - TV film
9.50	General hospital - nadaljevanka
10.45	Facciamo un affare - kviz
11.15	Tuttinfamiglia - kviz
12.00	Bis - vodi Mike Bongiorno
12.40	II pranzo è servito - vodi Corrado
13.30	Sentieri - nadaljevanka
14.30	La valle dei pini - nadaljevanka
15.30	Una vita da vivere - nadaljevanka
16.30	Hazzard - TV film
17.30	Doppio slalom - kviz
18.00	L’albero delle mele - TV film
18.30	C’est la vie - kviz
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Ziz zag - kviz
20.30	Pentatlon - vodi Mike Bongiorno
23.00	Protagonisti - intervjuji Giorgia Bocce
23.30	11 giardino di gesso - film Igrata: Deborah Kerr in Hayley Mills
retequattro
8.30	Soldato Benjamin - TV film 9.00 Destini - novela
9.40 Lucy show - TV film
10.00	Policarpo, ufficiale di scrittura -filmska komedija
11.45	Magazine - rubrika
12.15	Jennifer - TV film
12.45	L’isola delle mille avventure
14.15	Destini - novela
15.Q0 Piume e paillettes - novela
15.40	Arrivederci Roma - filmska komedija
17.50	Lucy show - TV film
18.20 Al confini della notte - TV film
18.50	I ’Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - nadaljevanka
20.30	Mike Hammer - TV film
21.30	Matt Houston - TV film
22.30	Cinema e company
23.00	Alfred Hitchcock - TV film
23.30	Dick Tracy - TV film
24.00	Agente speciale - TV film
01.00	Agenzia Uncle - TV film
ITALIA 1
8.30 Gli eroi di Hogan - TV film 9.00 Quella casa nella prateria - TV film
9.50 Fantasilandia - TV film
10.40	Operazione ladro - TV film
11.45	Quincy - TV film
16.00	Šola in vzgoja: evropski nacionalni parki
16.30	Pane e marmellata
17.30	Dnevnik - Kratke vesti
17.35	Moda e tutto quanto fa costume, spettacolo e cultura
18.30	Športna poročila
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
19.45	Dnevnik 2
20.20 Dnevnik 2 - šport
20.30	L’ispettore Derrick - TV film
21.35	Aboccaperta - vodi Gianfranco Funari
22.30	Dnevnik 2 - večerne vesti
22.40	Dnevnik 2 - sportsette
23.50 Dnevnik 2 - zadnje vesti
24.00	II caso Katherina Blum - film
Tretji kanal
11.45	Televideo
13.10 do 14.25 Odbojka A-liga Teramo - Scalfati
14.25	šola in vzgoja - Jezik za vsakogar - francoščina
14.55	Šola in vzgoja - Ruščina
15.25	Koncert v počastitev Igorja Stravinskega
16.25	Znanost v filmu
16.55	Šola in vzgoja - človeško telo
17.25	Dadaumpa
18.25	Speciale Orecchiocchio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni program
20.05 šola in vzgoja
20.30	Capitali culturali dell’Europa To ni Bruxelles
21.25	Dnevnik
22.00-La camera verde - film
14.45 Zanimivosti sveta
15.00	Film .
16.40 Risanke
17.30	Pleme vran - TV film
18.00	Rdečelasa zora - TV film
18.30	Pacific International aiport -, TV film
19.00	Odprta meja
V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Komentar ob pariški razstavi »Trouver Trieste«-TRST — Projekt EGS za handikapi-rane
VIDEM — Izdali dovoljenje za kardiološke posege
TRST — Občni zbor Slovenskega kluba TRST — Ocena »Transadrie«
19.30	TV D - stičišče
19.50	Velike razstave
20.30	Otok želja - film 22.10 TV D - vse danes 22.20 Ta nori šport
22.50	Al paradise - variete
12.40	La donna bionica - TV film
13.30	Help - kviz
14.15	Dee Jay television
15.00	Chips - TV film
16.00	Bim bum ham
17.50	Quella casa nella prateria - TV film
18.50	Gioco delle coppie - kviz
19.30	Happy days - TV film
20.00	Kiss mi Licia - risanke
20.30	No grazie, il caffè mi rende nervoso - film
22.45 Cin Cin - TV film
23.15	Šport 00.30 Premiere
TELEPADOVA
12.00	Chips - TV film
13.00	II ritorno dell’uomo tigre - risanka
13.30	Transformer - risanke
14.00	Innamorarsi - TV film
15.00	Capriccio e passione - TV film
16.00	I nuovi Rookies - TV film
17.00	Risanke - do 19.30
19.30	Carmin - TV film
20.30	Illusione d’amore - TV film
22.30	Dottor John - TV film
23.30	Šport - nogomet 00.30 Chips - TV film
TRIVENETA
7.30	II triangolo - film 9.00 Risanke
9.30	Dokumentarec
10.00	II riscatto dello sceriffo - film
11.30	Foto compromettenti - film
13.00	Govorimo o ribolovu
14.00	TV film
15.00	Matti da legare - film
16.30	Filmski program
17.00	TV film
17.30	Una causa importante - film
19.00	TV film
19.40	Dokumentarec 20.20 Filmski program
20.30	Film
TELEFRIULI
13.30	Andrea Celeste - TV film
14.30	Povera Clara - TV film
15.30	do 17.00 Risanke
17.00	Love american style - TV film
17.30	Povera Clara - TV film
18.30	I cercatori d’oro - TV film
19.00	Telefriuli sera
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	Variete 22.45 Dražba
radio
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica; Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah; Od Milj do Devina; 8.40 - 10.00 Glasbeni mozaik: Slovenska popevka; Lahka glasba; 10.10 Koncert RAI iz Turina; 11.30 -
13.00	Pisani listi: Poljudno čtivo; Sestanek ob 12. uri; Lahka glasba; 13.20 Slovenska popevka; 14.10 Čas in prostor; Ne prezrimo!; 15.00 Mladinski pas: Diskorama; 16.00 Zbornik; Na go-riškem valu; Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Četrtkova srečanja : 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis;
8.00	Zaključek; Val 202; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Zamejska pesem; 14.40 Zanimivost; 15.00 Pesem tedna, Črno na belem iz prodajaln Primorskega tiska; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o. . .; 17.40 Ena skladba - dve izvedbi;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.32 Luci anovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 L’Aquilone; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Edig Galletti; 15.00 L’Aquilone -ponovitev; 15.45 Jugoslavija - vse o počitnicah in turizmu; 17.45 Motociklizem; 18.32 Zborovsko petje - zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine; 20.00 Nočni program.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.0 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.10 Amico mio; 11.30 Zgodba Emme Goldmann; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.20 Karavana; 13.28 Master - glasbena oddaja; 15.03 Radio 1 za vsakogar; 16.00 II Paginone; 17.30 Jazz; 18.10 Troppi ricordi dentro - glasba GugUelma Paparara; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska oddaja; 19.20 Na naših trgih; 20.00 Neposredno iz 'Rima in Milana -spektakel ; 22.00 Danes zvečer tvoj glas; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 800 Jutranja oddaja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Matilde - radijska priredba; 9.10 Si salvi chi può; 10.30 Radio-due 3131; 12.10 Deželni program;
12.45	Discorame; 15.00 - 18.30 Popoldanski program; 18.32 Ure ob glasbi; 19.50 Glasbena kartoteka; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131 - nočni program.
LJUBLJANA
6.00,	8.00,	9.00,	10.00,	11.00,
12.00, 14.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; Boj za priznanje nove Jugoslavije H.; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Ah poznate. . . Operni opus Pietra Mascagnija ; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade poslušalce - Odlomki iz serenad za godala Benjamina Ipavca in Daneta Škerla; 14.45 Naš gost;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.10-15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 S Plesnim orkestrom 'RTV Ljubljana; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Dve baladi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer;'Tone Svetina; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno, Edward Thomas: Pesmi; 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05 - 4.30 Nočni program -^glasba.
jugoslovanska televizija
zasebne postaje
Ugotovitve v razpravi goriških članov SKGZ
Protislovenska gonja v Gorici nas skuša potisniti v stare case
Zaostritev protislovenske gonje, vprašanje prostorov za slovenske srednje šole, globalni zaščitni zakon, bližnji občni zbor SKGZ, angažiranost slovenskega dijaštva v sedanjem študentskem gibanju. To so bila glavna vprašanja o katerih je tekla razprava na seji goriških članov Glavnega odbora SKGZ, ki je bila prejšnji večer v Gorici in ki jo je vodil dr. Mirko Primožič.
Člani goriškega dela glavnega odbora SKGZ so najostreje obsodili protislovensko gonjo z lepaki rasistične vsebine, ki so bili nalepljeni v Gorici v zadnjem času. Na te lepake so jasno in nedvoumno odgovorile demokratične sile v mestu, od političnih strank do posameznih javnih občil, to je obsodil tudi goriški občinski svet in fašisti so bili osamljeni. SKGZ bo, tudi v sodelovanju z drugimi organizacijami, primerno odgovorila tem o-bujevalcem netenja narodnostne mržnje, ki nas hočejo spet potisniti v čase ko so tukaj živeče Slovence skušali nasilno izstrebiti.
Sedanja protislovenska gonja sovpada s čudno in nevarno akcijo za po-
novno ovrednotenje fašistov in kolaboracionistov, ki jih nekateri skušajo izenačiti z borci za svobodo oziroma celo jih ovrednotiti in opravičiti ter obsoditi tiste, ki so se borili proti fašizmu in nacizmu. Sem sodijo akcije za postavitev spominskih obeležij v raznih krajih, še zlasti v Gorici. Tudi to je naperjeno predvsem proti slovenskemu prebivalstvu.
Seveda je treba upoštevati, da do tega prihaja v času ko se razpravlja o globalnem zaščitnem zakonu, ki naj ne bi šel, po mnenju nekaterih preko vsebine demokristjanskega zakonskega osnutka, kar bi spet pomenilo, da bi nekateri Slovenci uživali pravice, drugi pa ne, oziroma bi lahko imeli le drugorazredne pravice.
S tem v zvezi je treba tudi upoštevati problem prostorov za slovenske srednje šole. Kmalu bodo vse slovenske srednje šole v mestu brez sedanjih prostorov v Ul. Alviano. Predvsem na goriški občini, delno na pokrajinski, in seveda tudi na deželni upravi, kar se tiče finansiranja, leži odgovornost in naloga, da, ali z novo gradnjo na že predvideni lokaciji ali
z adapatacijo večjih stavb v središču mesta, poskrbijo za prostorske probleme slovenskih šol. To v najkrajšem času.
Govor je bil tudi o sedanjih dijaških demonstracijah proti finančnemu zakonu in za pravico do študija, tudi s tem, da imajo vse šole dovolj primernih prostorov. Tu so slovenske šole še posebej zainteresirane. Prav pa bi bdo, da bi slovenski dijaki, ki sodelujejo na teh demonstracijah, tudi navzven, s slovenskimi transparenti, tako kot se je dogajalo pred leti, izpričali svojo narodnost.
To seveda velja tudi za vrsto drugih inštitucij kjer smo Slovenci aktivno in tudi večinsko prisotni, saj je veliko tudi od nas odvisno kako se uveljavi naš jezik.
Govor je bil o občnem zboru SK GZ, o dveletnem delovanju Teritorialnega odbora na Goriškem. Poudarjeno je bilo, da so se razmere pri nas spremenile na boljše, vendar pa v deželnem merilu je goriška prisotnost še vedno premalo upoštevana. Izrečenih je bilo več kritičnih opazk o delovanju področnih odborov Zveze.
Danes popoldne vodeni ogled
V Attemsovi palači zanimanje za razstavo Lojzeta Spacala
Lojze Spacal je znano ime v svetu tistih, ki ljubijo likovno umetnost, saj je znal na svojstven način prikazati lepote našega Krasa. Vrh vsega pa je razstavljal v veliko krajih širom po Italiji in Jugoslaviji pa tudi v širnem svetu in zaradi teh uspehov je bil povabljen tudi da razstavlja na pomembnih likovnih prireditvah v Benetkah, Milanu, Ljubljani, da se omejimo le na nekatere.
Čeprav je antološka razstava Lojzeta Spacala bila prirejena in odprta v Pordenonu več mesecev zadnjo zimo in je torej tja pritegnila zanimanje ljubiteljev umetnosti ne le iz Por-
GLASBENA MATICA Gorica
vabi na
KLAVIRSKI RECITAL SILVIE ZAZZARO
Kulturni dom danes, 14. nov., ob 20.30
Nove komisije na goriški občini
Na goriškem županstvu bodo danes popoldne umestili svetovalske komisije. Ustanovili sp jih v začetku prejšnje mandatne dobe. Komisij je pet, vsaka ima po enega ali več resorjev. V vsaki od njih so zastopniki vseh skupin, Id so prisotne v občinskem svetu. Komisije imajo svetovalsko funkcijo, da se na njih predhodno preučijo vprašanja o katerih bosta odločala občinski odbor in občinski svet.
Goriški občinski svet pa se bo ponovno sestal v ponedeljek 18. novembra. Svetovalci bodo tokrat razpravljali o goriški prosti coni, saj ta prvenstveno zanima goriško občino in njeno prebivalstvo. Govor pa bo tudi o drugih vprašanjih, ki so izostali s prejšnje seje, ki se je prekinila za-'radi polemičnega odhoda več svetovalcev iz dvorane ko je prišla v razpravo točka o plačilu profesionalnih storitev vodje del na goriškem avtoportu.
razna obvestila
Slovensko planinsko društvo priredi v soboto, 23. novembra, popoldne na društvenem sedežu, tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme.
Sejem Agricola 85 v začetku decembra na razstavišču ob ločniškem mostu
Na razstavišču ob ločniškem mostu že pripravljajo zadnjo letošnjo sejemsko prireditev »Agricola 85«. Od 6. do 10. decembra bo namreč tu tradicionalni sejem kmetijskih strojev in opreme, potrebščin in opreme za vinarstvo in kletarstvo, vrtnarstvo, čebelarstvo itd. Prireditev bo nekakšen preizkusni kamen za posebno ustanovo, ki deluje v okviru goriške trgovinske zbornice in ki bo odslej skrbela za vse sejemske prireditve na ESPOMEGU, potem ko so bile preklicane pogodbe glede dosedanje režije.
Največ prostora bodo na sejmu predvidoma zasedli predstavniki proizvajalcev kmetijskih strojev, zlasti tako imenovane drobne mehanizacije Na primeren način se nameravajo tudi letos predstaviti briški vinogradniki in vinogradniki nižinskega predela, bodisi posamično, bodisi v okviru konzorcijev »Collio« in »Isonzo«. Posebej se bo predstavila krminska zadružna klet, ki bo prvič razstavila tudi »Vino miru«, letošnji pridelek vzorčnega
vinograda, kjer je zbranih nad 200 sort trt iz vsega sveta.
Iz leta v leto se na sejmu kmetijskih strojev in opreme bolj uveljavlja tudi čebelarstvo. Tej dejavnosti bo letos namenjeno kar precej prostora, bodisi v razstavnih paviljonih, bodisi v okviru spremljajočih strokovnih prireditev. Konzorcij čebelarjev goriške pokrajine je že napovedal simpozij z mednarodno udeležbo. Letos bodo razpravljali o povezavi med čebelarstvom in varstvom naravnega okolja.
Prireditelji bodo tudi tokrat poskrbeli za nekaj zabavnih večerov, oziroma popoldnevov za obiskovalce. Tako posebej opozarjajo na otroško prireditev, ki bo v petek, 6. decembra popoldne, ko bo nastopila gledališka skupina Compagnia attori associati iz Ancone s predstavo »Pagliacci in libertà«. V nedeljo 8. decembra pa napovedujejo nastop Maria in Pip-pa Santanastasa.
Sejem Agricola 85 bodo odprli 6. decembra ob 11. uri.
Renzulli na obisku
Tli v• v
v Irzicu
Prihodnje leto bodo dokončali izgradnjo nove tržiške bolnišnice. Dežela bo v okviru investicij za gradnjo in opremljanje zdravstvenih objektov zagotovila potrebna sredstva. Tako je na včerajšnjem srečanju s predstavniki občine, na županstvu v Tržiču, dejal deželni odbornik Renzulli, medtem ko je župan Secca vini objasnil predloge upraviteljev in prebivalstva, glede vloge in bodoče kvalifikacije tržiške bolnišnice, želja upraviteljev Tržiča je, da bi njihova zdravstvena ustanova ostala enakovredna goriški. Renzulli je Tržič obiskal na povabilo tamkajšnjih upraviteljev.
® Te dni preizkušajo v Tolminu čistilno napravo za odplake. Prvi poskusi so dali zelo vzpodbudne rezul tate.
Zahvala doberdobskega župana vojakom za dostavo vode
V torek zvečer je župan iz Doberdoba dr. Mario Lavrenčič priredil v prostorih občinske knjižnice sprejem za vse, ki so pomagali ali kakorkoli sodelovali pri dostavljanju vode po hišah med hudo sušo prejšnjega meseca oktobra. Sprejema se je udeležil tudi goriški prefekt dr. Pierangeli. Prisotni so bili še načelnik Civilne zaščite na prefekturi dr. Sciascia, poveljnik vojaške pehote Folgore polkovnik Gentile z vojaki, ki so prevažali vodo, občinski delavci iz Doberdoba, Gradeža in 'Ronk, tehniki vodovodnega konzorcija CAFU, ter domačini, ki so pri razdeljevanju vode sodelovali z lastnimi traktorji. V'kratkem nagovoru se je župan zahvalil vsem za nesebično izkazano pomoč ter poudaril pomembnost prijateljstva, ki se je ob tej priliki izkazala med vojsko in domačini. Spregovoril je tudi prefekt Pierangeli in naglasil pripravljenost vladnih zastopnikov, da se tudi v bodoče nudi prebivalstvu v slučaju naravne stiske vsakršno pomoč. Izrazil je tudi pripravljenost se srečati v prihodnjih dneh z domačimi upravitelji, da se tako od bliže spozna z željami in potrebami krajevnega prebivalstva. Župan Lavrenčič je z zadovoljstvom sprejel izkazano naklonjenost.
informacije SIP uporabnikom
I
I
Menjava telefonske številke
Družba SIP obvešča, da bo v petek, 15. novembra 1985, menjala telefonsko številko približno 800 abonentom občine Poljan (Fogliano) - Redipuglia. Interesenti so bili že obveščeni.
Nova telefonska številka je označena v oklepaju v telefonskem imeniku 1985/86 in ne bo veljala več stara označena v mastnem tisku.
Novo številko dobite tako, da zamenjate prvo številko 7 z 48. kot v naslednjem primeru.
stara številka	nova številka
79000	489000
79799	489799
Za en mesec je na razpolago nova avtomatska telefonska služba, ki daje uporabnikom ustrezne napotke.
Za nadaljnje informacije se lahko poslužite št. 12 (Informacije v zvezi z naročniki — brezplačna služba).

%
GRUPPO IRI STCT
š&šS/P
Società Italiana per l'Esercizio delle Telecomunicazioni p.a. ^
j
Se bo obdržala enotna struktura sindikata kovinarjev FLM?
Razkol znotraj sindikalne federacije februarja lani zaradi različnih gledanj okoli referenduma o premični lestvici, je svoje negativne posledice pustil tudi v eni največjih sindikalnih kategorij, kovinarski (FLM). Po 14. februarju kovinarski sindikat ne obstoja več, marveč obstojajo kovinarske federacije sindikatov CGIL, UIL in CISL. Zaradi te ločitve je v tem času nastalo precej nesoglasij glede vodenja kovinarske sindikalne politike v tovarnah in prve kritike enega sindikata na račun drugega so polnile sto'pce časopisov in bile predmet delavskih skupščin.
Pred kratkim pa so predstavniki nekaterih sindikalnih skupin, predvsem FIM, predlagali popolno ločitev treh kovinarskih sindikatov, kar pomeni popolno reorganizacijo sindikalne stvarnosti v tem sektorju. Ločitev bi prinesla gotovo velike spremembe organizacijskega, kakor tudi političnega značaja. To je potrdil tudi tajnik FIOM za goriško pokrajino Giuliano Bon, ki je povedal, da bi u-resničitev teh predlogov privedla do novega upravljanja bivšega sindikata FLM. Skupnih sedežev in blagajn bi ne bilo več, vsak delavec bi izbral le enega od treh sindikalnih znakov, od katerega bi tudi dobil izkaznico, še večja pa bi bila škoda na politični ravni, meni sindikalist Bon. Potrebno bi bilo spremeniti sestavo delavskih svetov, ki so trenutno še vedno skupni in ustanoviti ločena delavska predstavništva, kar pomeni veliko manjšo pogojevalno moč in učinkovitost znotraj tovarn.
Sicer o vsem tem trenutno tečejo razprave in ni rečeno, da se bodo predlogi nekaterih sindikalnih predstavnikov uresničili. Za vsako spremembo bo potrebna podrobna analiza položaja in upoštevati bo treba tu-
di korist delavskega razreda. Vsako ločevanje ne bi prispevalo k temu cilju, pravijo na sindikatu FIOM.
Rajonski sveti
Rajonska sveta na Rojcah in za Svetogorsko četrt se bosta sestala danes in jutri. Na Rojcah bodo (začetek ob 18. uri) razpravljali o decentralizaciji z odbornikom inž. Nicolom Fomasirjem. Zamenjali bodo tudi e-liega svetovalca.
Na seji rajonskega sveta za Svetogorsko četrt - Placuto pa bodo jutri (začetek seje ob 20.30 na sedežu v Ul. Orzand 58) razpravljali o delu ra jonskega sveta, kot tudi o odnosih med Slovenci in Italijani v Gorici, upoštevajoč resolucijo, ki jo je v tem rajonskem svetu predložil liberalni svetovalec Prandino Prandi.
Koncert
ob jubileju zbora »Monte Sabotino«
Zbor »Monte Sabotino«, ki deluje v okviru goriške sekcije italijanskega alpinističnega kluba (CAI) pripravlja, v počastitev 25-letnice delovanja, vrsto koncertov. Prvi bo na sporedu že v soboto, IG. t. m., v deželnem Avditoriju v Gorici. Poleg gostiteljev bosta nastopila zbor »Zing Gemain-sajt Drailaenderech« Izpod Kloštra (Arnoldstein) in vokalni kvartet »Spev« iz Škofje Loke. Bila je predvidena tudi udeležba zbora italijanske narodnostne skupnosti iz Pirana, vendar je gostovanje, zaradi težav v ansamblu odpovedano. Koncert v deželnem Avditoriju se bo pričel ob 20.30.
denona marveč tudi iz sosednega Veneta, tudi sedanja razstava v palači Attems v Gorici priteguje zanimanje ne le goriške in tržaške publike, marveč tudi obiskovalcev iz Slovenije (teh je bilo že veliko), prav tako pridejo nalašč v Gorico obiskovalci iz Furlanije in iz Veneta. Pa čeprav gre le za ponovitev razstave, ki je svoj čas bila v Pordenonu, in čeprav so tej v Gorici dodali le nekaj umetnikovih najnovejših del in tapiserij, ki jih ni bilo moč v Pordenonu razstaviti.
Zanimanje za Spacalovo razstavo kaže tudi italijanski tisk. Pred dnevi je zanimiv članek izšel v kulturni rubrilci beneškega II Gazzettino. V tukajšnjem časopisju pa je bilo precej napisanega že kmalu po odprtju razstave.
Seveda prav zaradi komaj pred nekaj meseci prirejene razstave v Pordenonu ne prihajajo v Gorico trume obiskovalcev, ki smo jih beležili poleti ob razstavi Tiepolovih jedkanic na goriškem gradu. Vendar pa so takrat Tiepolovo razstavo videli tudi številni turisti, ki vsako leto v poletnem času obiščejo Gorico in njen grad. Zaradi tega bi bila neumestna vsaka polemična primerjava in tudi vsak konkurenčni aspekt med pokrajinsko in občinsko upravo čemur smo bili priča v poletnem času.
Vodstvo pokrajinskih muzejev namreč teži k prikazovanju predvsem deželne sodobne likovne stvarnosti. Po razstavi futurizma in konstruktivizma je Spacalova razstava na pravem mestu. V muzeju imajo v načrtu tudi, da bi kaj kmalu, potem ko bodo muzejski prostori preurejeni, uredili tudi stalno galerijo likovnih del Lojzeta Spazzapana. Zaradi tega pa že prihaja do polemik z upravo umetniške galerije v Gradišču ob Soči.
Spacalova razstava bo odprta še mesec dni tja do prve polovice decembra. Prav je, da si jo ogledamo pod strokovnim vodstvom, saj nam bo vodič prikazal marsikaj kar bi naše najbrž neizvežbano oko ne odkrilo. Prav zaradi tega je Zveza slovenskih kulturnih društev, kot že marsikdaj ob podobnih priložnostih, pripravila za danes popoldne vodeni ogled razstave v sobanah Attemsove palače. Profesor Milko Rener, umetnosti kritik, bo ponazarjal dela tega priznanega zamejskega avtorja. Zbirališče v veži Attemsove palače ob 17. uri.
Josip Vidmar v Novi Gorici
Akademik Josip Vidmar bo gost Goriške knjižnice Franceta Bevka danes, v četrtek, 14. novembra, ob 18. uri. Do srečanja prihaja ob njegovi 90-letnici in ob izidu razširjene knjige »Obrazi«. V razpravi bodo sodelovali poleg Josipa Vidmarja tudi urednik Državne založbe Slovenije Kate-jan Kovič in ravnatelj knjižnice Stane Čehovin. Na voljo bo tudi Vidmarjeva knjiga.
razstave
V goriškem muzeju je odprta potujoča razstava o čipkarstvu na Slovenskem. Na ogled bo predvidoma do konca novembra.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30-22.00 »No stop leeds and sex«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30—22.00 »Cocoon - L’energia dell’universo«.
VERDI 18.00-22.00 »Demoni«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 12.30—22.00 »Nathale
story«.
COMUNALE 10.00—22.00 »Festa di laurea«.
Nova Gorica
SOČA 18.00—20.00 »Okrutni Kaligula«-SVOBODA 19.30 »Legenda o Tarzanu«-DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
San Giusto, Corso Italia 244, telefon 83-538.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9.30 Zelmira Ja" konsig iz bolnišnice San Giusto glavno pokopališče; ob 11. uri Eleonora Bregant vd. Vidoz iz splošne bolnišnice v Ločnik.
novosti na knjižni polici
Rastko Močnik: Beseda... Besedo
Predstava v gledališču Rossetti
Strindbergova Nevihta kot boleči problem časa
Ne bi tu obnavljali vsebine Strindbergove Nevihte, saj gre za klasično delo svetovne dramatike. Bistvo našega vprašanja je, kako je režiser Giorgio Strehler Nevihto interpretiral in kako je to svojo interpretacijo udejanjil v svoji režiji. In bistveno je, kako so igralci odgovorih na režiserjeve zahteve.
Osrednji problem, ki si ga Strehler postavlja, je problem časa. Bistvo nevihte je čas. Vsakdanje, enakomerno životarjenje protagonistov, spomini, preteklost, ki se vrne in odpre dramatično situacijo, pa se zopet poleže v dokaz, da preteklosti ni mogoče ponovno doživeti kot v preteklosti. Vračanje ostane tako vračanje spomina in hkrati je ta spomin bistvo sedanjosti. Paradoks, ki se udejanji v mirovanju, bolje rečeno v bodočem mirovanju, kjer je nevihta le tista negacija miru, ki omogoča še bolj dra-niatično vračanje k miru.
Starejši upokojenec živi od spominov na mlado ženo, ki jo je zapustil, ali pa ga je zapustila ter na hčer. Ko pa se z ženo ponovno sreča in mu ona Ponuja izgubljeno ljubezen, se upokojenec upre; noče več stare ljubezni, noče več žene, čeprav z veliko bolečino, odkloni novo možnost, ki ne bi bila spomin. Na svoj način odkloni drugačno prihodnost, to je prihodnost, ki ne bi bila prihodnost življenjske jeseni in zime.
Bistvo Strehlerjevega razmišljanja o času se udejanji v igri igralcev. Izvrstni Tino Carraro, Franco Graziosi in Gianfranco Mauri z besedo, s kadenco stavkov, s pavzami, s počasnimi, enakomernimi kratnjami u-stvarjajo občutek mirovanja; kot da besede rastejo iz tišine in se vračajo v tišino. Nad njimi bdi poletna sopara.
Vse je precizno, premišljeno, čustva so skoraj zabrisana. Le prihod Edmonde Aldini, bivše upokojenčeve žene, zaneti požar, nevihto. Zdi se, da smo pred eksplozijo. Do katere pa ne pride: ulije se dež, starec odkloni čustvenost ženske. Vzplamteti pomeni skušnjavo, ki pa jo mirovanje Premaga.
Strehler je pri režiji izkoristil tudi močne scenske efekte. Scena je lepotna, bistvo pa je v veliki steklem steni, ki odseva podobe igralcev. Odseva jih, hkrati pa se za njo vidijo sence ljudi in barve luči. Nekaj se za to steno dogaja, nekaj skrivnostnega, hkrati pa je stena le zrcalni odsev, ker omogoča učinkovito dvopomensko igro spomina in sedanjosti, mirovanja in burnega a hkrati oddaljenega življenja.	ACE MERMOLJA
Plastična predstavitev velikega Borštnika
Verjetno je zelo malo znanstvenih knjig, ki oživljajo predmet svojega ^Tavnavanja do takšne mere, da slednji zaživi pred bralcem v neposredni, živi, tako rekoč literarni 0-bliki, ne da bi pri tem zapis zapostavil dokumentaristično in vsakršno podatkovno verodostojnost. »Borštnik« Dušana Moravca je nedvomno takšno izjemno delo, ki se bere kot roman, kot biografija, kot dramatičen, istočasno pa tudi občuten prikaz nekega življenja in dela. — Ignacij Borštnik je bil namreč na prelomu stoletij, Cankarjev sodobnik, umrl eelo istega leta kot veliki pisatelj, se pravi 1919, tista igralska in kompletna gledališka osebnost, ki je pr-Va izrazito — morda vzporedno z ^nioderno« — ujela korak z dogajanji v Evropi, pričela in tudi v dobršni nneri izvedla »evropizacijo« slovenskega gledališča, ki se je do tedaj 9 balo izključno v okvirih čitalniške smeri, najmočneje se nanašajoč na narodnoprebudne naloge. Igralec, po katerem se imenuje najpomembnejša Vsakoletna gledališka prireditev v mariboru — gre za »Borštnikovo sre-canje« — je izhajajoč iz ljubljanskih gledaliških krogov opravil leto dni s°lanja na Dunaju, da bi ob vrnitvi f/čvzel vodstvo ljubljanskega gle-adlišča, zasnoval gledališko prihod-^st v kar najširših potezah tega Pomena, namreč uvajanje sodobne-
ga repertoarja in igralske šole. V vsakem primeru je šlo za oranje ledine: na eni strani neobveza, zabavna ali izpovedno skromna dramska literatura, ki je kraljevala v našem gledališču, — na drugi strani pa ali izraziti nosilci novih gledaliških in miselnih gibanj, kot npr. Ibsen, Strindberg, Čehov, Tolstoj, ali pa spopad z najzahtevnejšo klasiko, ki se ji pravi Shakespeare, Schiller, Moliere. To pa še ni vse: šlo je tudi za prihod iz romantičnega načina igre v realističen način, ali s takratnimi besedami povedano, »nič več naj ne bi na odru igrali, ampak živeli«. Zapisi vsi po vrsti govore, da je Borštnik ostro izstopal od ostalih kolegov po novem načinu igre, da se je v celoti izognil splošnemu patosu in retoriki ter da je s kombinacijo ritma, glasbenega in hitrega govora, plastičnih mimičnih reakcij in gibov, tako rekoč vedno u-branih v presenetljive ritme in izmenjavanje teh ritmov, uVedel na naše odre povsem novo umetniško miselnost.
Zapisovalci so večkrat zelo natančno opisali njegov način igre in čeprav tudi Dušan Moravec nikoli ni imel priložnosti videti Borštnika »v živo«, je vendar s pomočjo dokumentov kakor tudi širšega strokovnega poznavanja dobe in gledališke vede, plastično rekonstruiral Boršt-
Založba ŠKUC (študentski kulturni center v Ljubljani) je letos spomladi izdala knjigo dr. Rastka Močnika Beseda - Besedo. Avtor, docent na katedri za sociologijo kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani, spada med vidnejše predstavnike psiho-anahtične teorije označevalca na Slovenskem. Knjiga, ki je dostopna po zelo ugodni ceni, nas z zanimivim branjem pripravi do marsikaterega intelektualnega užitka, z včasih prav zabavnim teoretiziranjem pa nam avtor razkrije delovanje tistih mehanizmov, ki so globoko zamistificirani in o katerih se zaradi njihove samoumevnosti pogosto niti ne sprašujemo. V prvem poglavju sledimo razpravi o lapsusu, o tistem, ko se nam proti svoji volji nekaj zareče, kar Freud slikovito opisuje v svojem delu: Psihopatologija vsakdanjega življenja. Prav tedaj, ko se nam nekaj zareče, ne da bi vedeli kako in zakaj, pokuka na dan nezavedno.
Da bi nas popeljal naprej, k osrednji temi knjige, nam Močnik predstavi še delovanje iluzije. Značilna i-luzija kapitahstičnih dežel je, da teče ekonomija »sama od sebe«, brez ideološkega posredovanja. Ideološki moment pa je prav ta videz. Vzpostavi se torej razlika med vedeti in verovati, prav neverjetno pa je, kako temelji zgolj na verovanju vsa moč države, cerkve, birokracije itd., na veti, za katero vsi, ali skoraj vsi vemo, da ni utemeljena. To pa je tudi
nikov umetniški in gledališki koncept. Da je bil to res igralec vsaj za dobo naprej, jasno govori njegova vloga »Hamleta« — ohranjena je tudi vizualna podoba kreacije — kjer je do kraja razvidno, da Borštnik ni mogel in tudi želel tekmovati z romantičnimi nosilci gledališke izraznosti, saj je njegov Hamlet odet v dolgo temno haljo, z bujnimi lasmi in košato brado, prej podoben nesrečnemu starejšemu človeku kot pa zmagovitemu lepotcu, ki bo umrl za svojo nalogo v veliki užitek preprostega občinstva. Najbrž je bil igralec toliko pred časom, da so mu postale razmere v takratni Ljubljani premajhne — vsi ostali igralci so bili namreč v glavnem le ljubitelji — zato je po običajnih intrigah, ki navadno spremljajo prelomne odločitve, odšel v Zagreb, kjer je praktično preživel svoja najustvarjalnejša leta, se samo začasno vračal v Ljubljano, ko pa bi se po brezštevilnih poskusih vendarle moral vrniti v svoje mesto, je v pripravah na vlogo Župnika v Cankarjevih »Hlapcih« nenadoma umrl. — Borštnik je 'bil nenavadno prodorna igralska o-sebnost in niso redki zapisi, ki ponavljajo ugotovitev, kako je s svojim občutkom za naravnost in mero, ritem in preplet govora in giba, nemalokrat z manjšo vlogo zasenčil
osnovna predpostavka, ki se vleče skozi celo knjigo: o subjektu, ki se zanj predpostavlja, da verjame. Poglejmo si, kako to deluje v vsakdanjem življenju, da ne bo vse skupaj izgledalo kot naivno teoretiziranje. Sposodimo si primer iz Kafkovega romana Proces: glavni junak Josef K. je obtožen, ne da bi vedel zakaj, bori se z iracionalno, neoprijemljivo a vsemogočno birokracijo. Ko roman interpretiramo, si rečemo, da i-ma pač umetnik pravico do pretiravanja, a v resnici vendarle ni tako, da državna birokracija ni nikoli tako zakamuflirana in vsemogočna, kot jo prikazuje Kafka. Ujamemo pa se v znani logiki, ko rečem: »Saj vem, da birokracija ni vsemogočna, a vendar... (je vsemogočna), obvladuje me namreč nezavedna fantazma, ko zgolj iluzorično verjamem, kar pa je prav notranji pogoj funkcioniranja, v našem primeru te birokracije. Dejanska birokracija, tista, ki jo vidimo po uradih in še kje, lahko deluje in obstaja prav zaradi tega. Močnik navaja v tej knjigi še bolj neposreden primer, kjer je razmerje med vednostjo in verovanjem že nekoliko drugačno: nekdo izjavi, da bo olja zmanjkalo. Glede na stanje zalog, je ta izjava brez možnosti, da bi se u-dejanila. A dovolj je, da zadosti ljudi verjame v njeno resničnost, pa bo zares postala resnična. Poglejmo si, kako razmišlja vsak posameznik ob tej izjavi. Nekaj jih bo nasedlo, a
osrednje igralce, ali pa v prizorih, ki po tekstu niso bili večje važnosti, ustvaril nepozabne, sugestivne in pomembne igralske trenutke, pomembne za predstavo v celoti. Vsi so mu priznavali — verjetno tudi v odnosu na pretežni del ostale večine — modernost in inteligenco, kar bi se ujemalo z dejstvom, da je vedno pojmoval svoje igralstvo v kar najvišji luči umetniške izpovedi: premalo je namreč, da igralec samo igra, opravlja svojo nalogo znotraj predstave, zato Borštnikovo večno zanimanje za vznemirljiv repertoar, za miselno bogate predloge, brez katerih — in brez zanimivih konceptov ter interpretacij — seveda ne more biti prodornejših miselnih in s tem tudi ne igralskih rezultatov. I-gralec in režiser ter umetniški vodja obenem — in če se vživimo v takratne razmere — resnično prelomna osebnost. — Zasluga Dušana Moravca je, da nam je s pričujočo knjigo predstavil Borštnika izraziteje, kot smo ga poznali doslej, ter nam dal v premislek tudi (Borštnikovo) resnico, da je brez stalnega umetniškega samopreseganja — v drugačnih okoliščinah gotovo z drugačnimi sredstvi — tako rekoč nemogoče strniti kakršnegakoli umetniškega dela z resnično vznemirljivostjo in širše pomembno izpovednostjo.
JANEZ POVŠE
te pustimo. Večina pa si bo mislila: »Jaz sicer tem paničnim vestem ne verjamem, a prav gotovo se bo našlo zadosti bedakov, ki bodo verjeli — zato je bolje, da se oskrbim z zalogo.« Tako se lahko zgodi, da olja zares zmanjka, pa čeprav tistega naivneža, ki tem paničnim vestem verjame, sploh ni. Tu vidimo zdaj vso moč, ki jo ima verovanje, tudi če se omejuje zgolj na vero v subjekt, za katerega se predpostavlja, da verjame. Vednost ni avtohtono lastna subjektu, pač pa jo proizvede šele struktura. Močnik se zato spušča v pravo razkrinkovanje glagola »verjeti«, »verjeti v...«, da bi se potem epistemološko lotil jezikaslovja, lingvistike, ki med vsemi vedami zavzema posebno mesto. Zakaj posebno? Če upoštevamo revolucionarno odkritje, ki ga je proizvedel že Freud, pravilno pa ga je sformuliral šele J. Lacan, da je namreč nezavedno strukturirano kot govorica, se lahko nekoliko naivno vprašamo v stilu tiste šale: je bilo prej jajce ali kokoš? Je bil prej človek ali jezik? Močnik sprva loči jezik (langue) in govor (parole), človek kot govoreči subjekt pa je postavljen vmes. V vsakem materinem jeziku je nekaj, kar poseduje domorodec in ni prevedljivo, kar je lastno samo temu jeziku. Prihaja od drugod, od zadaj, od jezika, ki je luknja, manko v samem polju jezika, mesto realnega in prav zaradi tega se jezik lahko vzpostavi kot to, kar je, tudi z materinsko specifičnostjo.
Avtor spregovori tudi o t.i. šolski reformi usmerjenega izobraževanja, ki se je v Sloveniji prav letos začela uveljavljati tudi na univerzi, (avtor spada med tiste, ki so se borili proti tej reformi). Danes , nam je že znano, da gre za proizvodni proces tistega znanja, ki ga v političnem žargonu imenujejo družbeno potrebno znanje. Prav neverjetna je prizadevnost, s katero se zatira klasično sholastično znanje ali izobraževanje v teoriji. Znani so nam ameriški rezultati njihovega usmerjenega izobraževanja, ki so porazni: v vsesplošni zmedi, ki vlada na visokem šolstvu, se sproducira dispozitiv, ki omogoča delovanje ameriške iluzije — ameriško konformistično življenje z lažno zavestjo o lastni svobodi. Podobno se dogaja pri nas. Vselej gre za interes vladajočega razreda, gospostva, ki z ideološko masko vse bolj izginja v sam videz. Napredni boj postane zato v tem našem modernem svetu še bolj problematičen. Je sploh še možna kaka razsvetljenska misel? Močnik pravi, da je orodje »gospostva tudi govorica, da je govorica že gospostvo samo. Za konec pa še citat, ki ga lahko mi v zamejstvu še dodatno razumemo: »Jezikoslovni boj danes ni več samo boj »za« jezik, celo ni več boj za jezik, kolikor se z jezikanjem vzpostavljajo razmerja podrejenosti — pač pa je boj V govorici: brž ko spregovorim, se že znajdem na fronti. Zato ni odveč pomisliti, na katero stran barikade se bom ubesedil.
IGOR ŠKAMPERLE
V kulturnem domu »F. Prešeren«
Večer šansonov in kitare
.Leto se izteka hi z njim tudi pro-l-Y.e °b štiridesetletnici osvoboditve, f jih je bilo pb naših vaseh v orga-^acij društev in drugih ustanov kar Ifecej. Kulturno društvo »France rešeren« in sekcija VZPI-ANPI iz °ljunca sta si zamislila nekoliko rj^gačno proslavo, večer, ki želi biti , točasno izviren in sodoben, kljub n rrui da se navezuje na proslavlja-obletnice. Ob razstavi na temo ki bo v foyerju boljunskega ulturnega doma, bosta gosta še slav-stni govornik Tone Pavček in sku-v^ha Bojana Adamiča z »Večerom Leonov in kitare«.
. Tonetu Pavčku bi lahko povedali Aarsikaj. Vsi ga poznajo kot pesnika Sj, Rednika Cankarjeve založbe, mar-jho se spomni, da je bil predsed-v* Društva slovenskih pisateljev, "har mislimo, da se bo najbolje
predstavil sam kot kulturnik in politik, ki sicer dela v osrednjem so-venskem prostoru, kot človek pa živi in čuti tudi s listimi Slovenci, ki živijo na obronkih.
Bojan Adamič je ustanovitelj m idejni vodja skupine, ki bo v soboto nastopala prvič v Boljuncu, bila pa je gost v zamejstvu že pred dvema letoma. Bojan Adamič je ena najbolj znanih osebnosti slovenske lahke glasbe. Bil je ustanovitelj Plesnega orkestra ljubljanskega Radia, dirigent številnih drugih orkestrov in sestavov. Izredno plodno je njegovo skladateljsko delo. Pisal je glasbo za filme, za pihalne, simfonične, revijske, plesne, harmonikarske ansamble, pisal je aranžmaje za popevke m se marsikaj drugega. Za svoje delo je prejel tudi vrsto priznanj, od I re-šemove nagrade pa do raznih nagrad
DOMA
wÈw IN V SVETU fežL DOBRO POZNAN
v tujini. Naj mimogrede omenimo, da so na letošnjem celjskem Tednu slo venskega filma predstavili kar tri nove filme, za katere je Bojan Ada-•mič napisal glasbo. Tudi ne moremo mimo opombe, da gre za umetnika, ki ob globokem poznavanju klasičnih glasbil in možnostih izkorišča tudi vsa elektronska sredstva sodobne glasbe.
»Glas« večera je Meri Avsenak, sicer redaktor v glasbenem oddelku Radia Ljubljana, ki ima izreden posluh za interpretacijo in besedila in se je popolnoma posvetila slovenske-mu šansonu. Ob pevki in Bojanu Adamiču, ki spored povezuje, poleg tega da pevko spremlja pri klavirju (celoten spored je tudi uglasbil) nastopajo še Djuro Penzeš z bas kitaro in Dušan Popovič pri bobnih. Spored dopolnjuje solist na kitari Vladimir Makuc z deli romanskih avtorjev, predvsem španskih, italijanskih in brazilskih, v nekaterih točkah šansona pa tudi spremlja pevko.
Moramo še dodati, da ne gre za spored, ki bi bil narejen iz komercialnih nagibov, nasprotno izbor slovenske poezije v glasbi skuša posredovati občinstvu kvahtetna dela iz na^c_ literature, od satiričnih, humorističnih, poetičnih besedil do sodobnih tem.
(nak)
Jesenska filmska šola in Langovi kipi iz gline
Danes zjutraj bo v Sejni dvorani El Cankarjevega doma odprtje JESENSKE FILMSKE ŠOLE 1985. Spregovorili bodo Jože Osterman, Silvan Furlan in Zdenko Vrdlovec, ki bodo tudi predstavili temo letošnjega srečanja: »Avtor - žanr - gledalec«. O tem bodo razpravljali v Ljubljani do vključno 17. novembra tako jugoslovanski kot tuji semiologi, filmski kritiki in intelektualci. Zanimivim monografskim seminarjem, ki se bodo vršili v jutranjih in prvih popoldanskih urah bodo sledile filmske projekcije. Prvi na vrsti bo še danes Hitchcockov film Tujca na vlaku (v mah dvorani CD), jutri si bomo lahko ogledah redek film Jeana Luca Gordana Mali vojak, v soboto pa bodo posvetih večer režiserju Fritzu Langu, njegovi simboliki in estetiki njegovega Metropolisa. Ob tej priložnosti bo v Ljubljani prisoten direktor Miinchenske kinoteke Enno Patalas, ki je pred par leti popolnoma rekonstruiral originalno kopijo tega znamenitega filmskega klasika.
Prisotnost Enna Patalasa in pa tudi Langovega dela v Ljubljani nista zgolj naključni v kontekstu jesenske filmske šole. čez manj kot mesec dni bodo namreč v ljubljanski Mestni galeriji odprli enkratno fotografsko razstavo, kjer bodo razobešene vse še obstoječe fotografije dr. Karola Grossmana, ljutomerčana, ki ga nekateri ' upravičeno imajo za začetnika slovenskega filmskega izražanja. Pri Grossmanu pa je med prvo svetovno vojno dalj časa stanoval tudi mladi Fritz Lang, takrat podoficir avstro-ogrske vojske, ki se je ukvarjal tudi s kiparstvom in je tudi v Ljutomeru vlagal svoj prosti čas v ta konjiček, ob povratku domov pa je štiri kipe iz žgane ghne pustil pri Grossmanu za spomin in v znak prijateljstva. Dobrih 70 let kasneje je te kipe odkril umetnostni kritik Jure Mikuž, ki je tako uredil za začetek ljubljanske zime to edinstveno razstavo edinih poznanih skulptur Fritza Langa. Naj povem, da bomo to razstavo imeli tudi v Trstu zadnje dni januarja in prve dni februarja prihodnjega leta. V sodelovanju z Moderno galerijo iz Ljubljane, Društvo slovenskih filmskih delavcev in Filmske revije Ekran bosta Goethe Institut in Cappella Underground organizirala v Trstu razstavo kipov in pregled Langove ameriške produkcije. (ef)
Košarka: sinoči v 7. kolu A-l in A-2 lige
Poraz Tržačanov, Goričani presenetili
Nogomet: kvalifikacije za SP
Danska in S. Irska v Mehiko
Stefanel — Mobilgirgi 89:92 (44:40)
STEFANEL TRST:	Francescatto
2, Fischetto 18 (5:6), Bobicchio, Shel-ton 18 (0:1), Colmarti, Riva 9 (1:3), Vitez 8, Terry 19 (7:9), Bertolotti 6 (2:2), Lucantoni 9 (1:2).
MOBILGIRGI CASERTA: Lopez 21 (3:4), Gentile 14 (5:6), Espesito, Dell’Agnello 4, Capone 9 (1:3), Generali 10 (2:3), Ricci 5 (1:2), Palmieri, Scaranzin, Oscar 29.
TRST — Stefanel je izgubil svojo drugo zaporedno tekmo na domačih tleh in zdrknil proti dnu lestvice; Mobilgirgi pa se je takoj oddolžil za sobotni domači poraz proti Marru. Dejstvo, da sta bili tokrat točki dokajšnjega pomena, je botrovalo k temu, da sta ekipu igrali zelo živčno, izgubili veliko žog in, predvsem v prvem px>lčasu, zgrešili mnogo metov. Skozi vso tekmo pa sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, tako da je bila igra, kljub napakam, še kar zanimiva. Odločilnega pomena za zmago je bila akcija dve minuti pred koncem, ko je Stefanel, ki je vodil z dvema točkama prednosti, najprej izgubil žogo v napadu, nato prejel koš, spiet izgubil žogo in prejel koš za tri točke. Med pwsamezniki velja omeniti dober nastop Oscarja na eni in Fi-schetta na drugi strani, čeprav je le-ta zgrešil zadnji met, s katerim bi Stefanel lahko izenačil.
(Marko Oblak)
IZIDI 7. KOLA: Stefanel - Mobilgirgi 89:92; Granarolo - Bancoroma 85:81; Arexons - Simac 90:88; Sil-verstone - Simac 87:89; Livorno -Viola 82:77; Mulat - Cantine Riunite 93:96; Marr - Benetton 104:85; Ber Ioni - Divarese 92:84.
LESTVICA: Simac Milan 12; Bancoroma Rim, Arexons Cantò, Bertoni Turin, Scavolini Pesaro 10; Granarolo Bologna, Cantine Riunite Reggio Emilia, Mobdlgirgi Caserta, Marr Ri-
mini 8; Divarese Varese, Livorno 6; Viola Reggio Calabria, Stefanel Trst, Benetton Treviso, Silverstone Brescia 4; Mulat Neapelj 0.
A-2 LIGA
Ippodromi — Segafredo 78:91 (35:46)
IPPODROMI D’ITALIA RIETI: Matteucci, Caffarelli 8, Olivieri 8, Sa-nesi 11, Battistelli 2, Woods 13, Scarnati 1, Colantoni 2, Bryant 33, Tolotti.
SEGAFREDO GORICA: Biaggi 4, Marušič 11, Sfiligoi 4, Ardessi 21, Jackson 39, Stramaglia, Bullara, Cat-chings 12, Zulini, Lorenzi.
RIETI — Goriški Segafredo je poskrbel za velik pwdvig: v gosteh je namreč p» odlični igri vsega moštva
(predvsem pa Jacksona in Ardessija) premagal drugouvrščeno ekipo Ippo-droma. S to zmago so Goričani znatno popravili svoj položaj na lestvici.
IZIDI 7. KOLA: Ip>p>odromi - Segafredo 78:91; Fantoni - Giorno 100:88; Fabriano - Yoga 90:93; Mister Day - Annabella 78:79; Rivestoni - Liberti 96:83; Popper - Yollycolombani 93:83; Filanto - Sangiorgese 83:91; Fermi - Lib. Livorno 77:84.
LESTVICA: Lib. Livorno 14; Fan-toni Videm 12; Ippodromi Rieti 10; Filanto Desio, Yoga Bologna, Sega-frodo Gorica, Rivestoni Brindisi, Sangiorgese 8; Giamo Benetke, Fabriano, Pepp>er Mestre 6; Liberti Firence, Mister Day Siena, Jollycolombani Forlì in Annabella Pavia 4; Fermi Perugia 2.
Danska in Severna Irska sta se px) .'Sinočnjih kvalifikacijskih srečanjih pridružili ostalim dosedanjim 17 p>ot-nikom, ki se bodo udeležili finalnega dela svetovnega nogometnega prvenstva v Mehiki. Severni Irski, ki je nastopala v 3. skupini, je zadostoval že neodločen izid proti Angliji, saj bi se ji uvrstitev izmuznila le s porazom ob istočasni zmagi Romunije proti Turčiji. Tekma med Anglijo in Severno Irsko je precej spominjala na srečanje na špjanskem svetovnem prvenstvu v Šp>aniji med Zahodno Nemčijo in Avstrijo, in tako o končnem izidu skorajda ni bilo dvoma. Severnim Ircem je rabila točka in točko so dobili.
V 6. kvalifikacijski skupini razen nemogočih razpletov ni moglo priti
Ljubljanski košarkarji na turneji po ZDA
USPEŠEN START
Illinois — Smelt Olimpija 89:101 (41:45)
SMELT OLIMPIJA LJUBLJANA: Vujakovič 7, Brodnik 2, Zdovc 6, Polanec 5, Subotič 11, Hauptman 10, Tovornik 21, Todorovič 2, Djurišič 21, Kotnik 12, Kovačevič 4.
ILLINOIS — Košarkarji ljubljanske Smelt Olimpije so uspešno začeli svojo turnejo px» ZDA. V srečanju proti univerzi Illinois so namreč zasluženo in prepričljivo zmagali. Ključ uspeha ljubljanskega moštva je bil nedvomno boljši odstotek pri metu
Jugoslovanska liga: Gibona spet zmagala
V zaostali tekmi 8. kola v prvi jugoslovanski košarkarski ligi je sinoči v Zagrebu domača Gibona p» pričakovanju in zasluženo premagala čačanskega Borca s 113:96 (57:38).
LESTVICA: Gibona Zagreb 16; C. zvezda Beograd, Zadar in Budućnost Titograd 12; Šibenka Šibenik 10; Partizan Beograd 8; Borac čačak in Bosna Sarajevo 6; Smelt Olimpija Ljubljana 5; Jugoplastika Split 4; Sloga Kraljevo 2; Rabotnički Skopje 0. Partizan in Bosna tekmo manj. (nb)
Nogomet: za sobotno tekmo proti Poljski
Bearzot računa na nove
MILAN — Italijanski reprezentantje, ki bodo v soboto v Chorzowu igrali prijateljsko tekmo proti Poljski, so včeraj v Milanu opravili lažji trening. Kot že običajno je bil tudi včerajšnji zbor priložnost, da so »azzurri« komentirali razplete v prvenstvu.
Zvezni trener Enzo Bearzot pa je v dolgem intervjuju s časnikarji med drugim dejal, da precej pričakuje od Massara in Viallija, ki bosta reprezentanci še kako koristna. Gleda Juventusovega najboljšega strelca Serene pa je dejal, da bo verjetno igral vseh 90 minut. »Serena je izredno požrtvovalen in borben nogometaš. Mislim tudi, da še ni pokazal vsega svojega bogatega re-pjertoarja,« je dejal Bearzot.
Sodnik sobotnega srečanja bo Bolgar Bogdan Dojčev.
Disciplinski ukrepi: le za B ligo
MILAN — Zaradi premora v prvi italijanski ligi je tokrat disciplinska komisija italijanske nogometne lige ukrepala le proti drugoligašem. Za dve koli je izključen Bergamaschi (Cagliari), za eno kolo pia: Longobardo (Catania), Policano (Genoa), Galbiati (Lazio), Gašperini (Pescara), Gentilini (Brescia) in Masi (Catanzaro).
do presenečenja. Danska bi namreč svojo uvrstitev zapravila le, če bi zgubila z 8 zadetki razlike in Švica istočasno zmagala s 6 goli. Danska p«a je prepričljivo odpravila Irsko in bo skupaj s Sovjetsko zvezo potovala v Mehiko. Drugo srečanje te skupine, Švica - Norveška, ki itak ni odločala o ničemer, se je končalo brez zmagovalca 1:1.
Romunija je v drugi tekmi sicer odpravila Turčijo, kar pa ji ni nič pomagalo.
SKUPINA 3
TURČIJA — ROMUNIJA 1:3 (0:2) STRELCI: v 15’ lorgulescu, v 27’ Corsa, v 56’ Beloni in v 85’ Metin. ANGLUA — SEV. IRSKA 0:0 KONČNA LESTVICA Anglija	8	4	4	0	21: 2	12
Sev. Irska	8	4	2	2	8: 5	10
Romunija	8	3	3	2	12: 7	9
Finska	8	3	2	3	7:12	8
Turčija	8	0	1	7	2:24	1
KVALIFICIRANI: Anglija in Severna liska.
Skupina 6
IRSKA — DANSKA 1:4 (1:1) STRELCI: v 6’ Stapleton (I), v 7’ Elkjaer, v 49’ Laudrup, v 57’ Sive-bek, v 76’ Elkjaer.
ŠVICA — NORVEŠKA 1:1 (0:0) STRELCA: v 39’ Sunoby (N), v 53’ Matthey (š).
KONČNA LESTVICA
Danska Sov. zveza Švica Irska Norveška
8 1
17:6 11 13:8 10 5:10 8 4:10 6 4:10 5
KVALIFICIRANI: Danska in SZ.
Turnir v Mehiki
CIUDAD MEXICO — V okviru priprav na svetovno nogometno prvenstvo se bodo reprezentance Mehike, Alžirije, Južne Koreje in Madžarske pjonierile na turnirju, ki bo od 7. do 14. decembra v Mehiki.
trener franko drašič o nieblovih tekmah
»Conegliano« gre čimprej pozabiti
Nogomet: Jugoslavija »under 21« v Kopru
Stara hiba - neučinkovitost
Sobotno srečanje sodi med take tekme, ki jih morajo igralke čimprej pozabiti. Enostavno nismo znali zgraditi niti ene dobre in organizirane akcije. Vse je bilo improvizirano, brez jasnih idej in brez taktičnih zamisli. Tako stanje pripisujem dejstvu, da je bil to prvi prvenstveni nastop, za nekatere igralke celo krstni nastop v B ligi, da so dekleta še preveč občutila tekmo in se zaveda la, da morajo absolutno zmagati, saj so veljala za javoritinje. Taka obremenjenost privede igralko ali do velike evforije, ko zmore še nemogoče podvige, ali pa do živčne blokade, ko ni zmožna niti enostavnega premika.
Naša dekleta so seveda izbrala drugo mrianto. Zaradi takega stanja so bili servisi premalo tvegani, podaje netočne, napad sterilen in o-hramba ter blok na nepravem mestu-
ali prepozna. Temu primerna je tudi statistika zgrešenih odbojkarskih e-lementov ter zaključnih pozitivnih akcij, in sicer 96:66 v korist prvih. Oglejmo si tudi to razmerje pri posameznih igralkah. Mira Grgič 14:8, Lilijana Markovič 11:22, Neva Grgič 13:4, Lajris Žerjal 22:2, Elena Maver 16:17, Vesna Klemše 10:6 in Cirila Kralj 9:7.
Iz tega je razvidno, da sta edino dve igralki pozitivno opravili svojo nalogo, in sicer Markovičeva odlično ter Maverjeva zadovoljivo. Ostale so bile negativne. S takimi ocenami je bilo nemogoče zmagati in vendar smo bili na pragu uspeha. To pomeni, da naša ekipa le nekaj velja. Vedno sem bil mnenja, da je ekipa nekaj vredna, če odnese pozitiven rezultat, tudi ko igra izredno slabo. To pomeni, da je njena tehnična podlaga dobra. Motijo se tisti, ki mislijo, da je bila nasprotna ekipa šibka. Nasprotnice so pokazale izredno kakovostno, hitro in moderno odbojko, ki je v B ligi nismo navajeni. Ko so uspele or-
ganizirati dober napad, smo bili nemočni. Kajti z njihovimi kombinacijami ob mreži so nas enostavno zmedle. če k temu dodamo še hitro premikanje po igrišču, nepremagljivo o-brambo in izredno požrtvovalnost, ne smemo jemati tako tragično našega sobotnega spodrsljaja. Marsikateri ekipi bo v Coneglianu trda predla.
Edino, kar lahko očitam svojim igralkam je dejstvo, da niso znale izrabiti veliko število napak, ki so jih storile nasprotnice, kajti pri hitri in kombinatorni igri je tudi veliko tveganja. Na nasprotno stran mreže smo stalno pošiljali lahke in uporabne žoge, ki jih je znal nasprotnik, pošteno izrabiti. Takega nastopa ne moremo več ponoviti.
Že v soboto proti Moglianu v Nabrežini se bomo pokazali v čisto drugačni luči. Tako obljubljajo igralke, saj z veliko vnemo trenirajo ves teden, da bi popravile morebitne napake.
Koper — Jugoslavija 0:1 (0:1)
STRELEC: Džukič (44’)
KOPER: Handžič, Borštnar, Boži-čič, Kariš, Mitrovič, Koš penda, Zulič, Cosič, Voljč, Hrovatič, Poljanšek, Zupan, Benedejčič, Omanovič, Pribac, Stepančič, Okčič, Jermanič, Vitolič, Studen, Badžin, Tripiar.
JUGOSLAVIJA: Varvodič (Stojanovič), Španjić (Mihajlović), Cupan, Šabanadžovič, Dimitrijeivič, Nikodije-vič, Milojevič, Savevski (Stevanovič), Davičevič, Asanovič, Džukič. SODNIK: Burič (Koper):
KOPER — Mlada jugoslovanska nogometna reprezentanca (do 21 let) je pred odhodom v Francijo na pripravah v Kopru včeraj odigrala trening telino z domačim drugoligašem. Kot pred tremi leti, ko je v Kopru gostovala olimpijska nogometna repjre-zentanca Jugoslavije pred tekmo z Italijo, je bil tudi tokrat stadion pioln in Obala je doživela pravi nogometni praznik. Ljubitelji nogometa so prišli povsem na svoj račun, saj so videli privlačno igro, predvsem v 1. polčasu, ko so »plavi« zaigrali po-
letno in domiselno, domačini pa so se jim zoperstavili z igro, ki pred nedeljskim gostovanjem Splita veliko obeta.
Pri tem pa velja vendarle reči, da so »plavi« tudi tokrat prikazali svojo staro napako, neučinkovitost. Edini zadetek za »plave« je tako dosegel Džukič minuto pred koncem prvega dela z udarcem iz kakšnih 25 metrov.
V drugem delu je trener Kopra poslal na igrišče 11 svežih moči, »plavi« pa so nadaljevali veliko bolj ležemo in igra ni bila več na ravni iz prvega dela. Koprčani so v tem delu izvedli celo nekaj lepih kombinacij, »plavi« pa so se prebudili šele v zadnjih 10 minutah. Pri Jugoslaviji velja pohvaliti Džukiča ter Asanovića. pri Kopru pa sta bila najboljša oba vratarja. (Kreft)
Dl Stefano odšel
BUENOS AIRES — Po vrsti negativnih rezultatov se je Alfredo di St®; fanio odločil, da ne bo več tehničnl direktor enajsterice Boca Juniors.
kratke vesti - kratke vesti
Podprli kandidaturo
Amsterdama
HAAG — Nizozemski olimpijski odbor je podprl kandidaturo Amsterdama za organizacijo letnih olimpijskih iger leta 1992. Kandidaturo je že prejšnji mesec podprla nizozemska vlada.
Motonavtika: smrtna nesreča
KEY WEST (Florida) — V prvi vožnji svetovnega prvenstva v moto-navtikS (off-shore) sta se smrtno ponesrečila ameriška pilota Dick Ful-lam (47 let) in Mike Popp (39).
Živojinovič izločen
LONDON — VI. kolu mednarodnega teniškega turnirja »indoor« v Londonu so med drugim takole i-grali: Nelson (ZDA) - Gomez (Ekv.) 6:4, 6:2; Forget (Fr.) - Živojinovič (Jug.) 6:3, 6:4; Gunnarsson (Šve.) - Lloyd (Angl.) 6:3, 6:3; Sadri (Z DA) - Noah (Fr.) 4:1 odstop.
McEnroe boljši od Borga
MILWAUKEE (ZDA) — V ekshibicijskem teniškem srečanju je McEnroe (ZDA) s 4:6, 6:3, 6:3 premagal Borga (Šve.).
Merano v vodstvu
CORTINA D’AMPEZZO — Po 12. kolu italijanskega prvenstva a lige v hokeju na ledu je lestvica naslednja: Merano 22, Bolzano 19, Varese 16, Asiago 13, Alleghe in Gardena 12, Fassa 7, Branico 6, Cortina 3.
Hinault nagrajen
PARIZ — Bernard Hinault, zmagovalec letošnje kolesarske dirke po Italiji in po Franciji, bo danes prejel trofejo mednarodnega združenja časnikarjev.
Namizni tenis: v petem kolu žensfee C lige
Krasovke in domovke poskrbele za podvig
Za lep podvig so tokrat poskrbele krasovke in tudi domovke. Zgoničan-ke so s pametno in odlično igro prav v ključnih trenutkih srečanja strle odpor goriške Azzurre. Res je malokdo pričakoval tako gladko zmago domačink, pot do zmage pa ni bila tako lahka kot bi marsikdo sklepal po rezultatu (5:3). Za lep podvig je tokrat poskrbela krasovka Škrkova, ki je z gladkim 2:0 premagala od-
V Trstu velika kotalkarska predstava
Po uspeli reviji ŠD Polet in po raznih gostovanjih, ki so ji sledila, se bodo Poletovi predstavniki zopet predstavih širši tržaški publiki. V organizaciji Jollyja bo v nedeljo v tržaški športni palači velika kotalkarska predstava. Poleg atletov Jollyja, ŠD Polet in Pat bodo nastopili člani italijanske reprezentance, med katcirimi omenimo svetovno prvakinjo Chiaro Sartori, letošnjega evropskega mladinskega prvaka Sama Kokorovca, plesni par Pergol - Amazziero, ki je zmagal na evropskem kadetske tn prvenstvu, kadetskega evropskega podprvaka Damjana Kosmača, svetovnega podprvaka Micheleja Paganinija in še dvojice Rinaldi - Stanzani, Mezzadri - Trevisani in Rac - Mazziero, ki spadajo v sam vrh evropskega kotalkanja.
Torej lepa priložnost za vse ljubitelje umetnostnega kotalkanja. Tisti pa, ki tega športa ne poznajo, se lahko z njim seznanijo na najprivlačnejši način. Prireditev bo 17. novembra ob 18.00 v tržaški športni palači. (TaHe)
lično Musinovo, a je tokrat Goričanka zaigrala pod svojimi sposobnostmi. Vedno bolj pa prihaja do izraza igra mlajših Krasovih predstavnic (tokrat je nastopila Alenka O-bad). V zelo pomembnem srečanju se tudi domovke niso dale presenetiti in s kar 5:1 premagale presenetljivi Recoaro iz Bočna in tako optimistično razpoložene pričakujejo naslednje kolo, ko se bodo v Zgoniku 8. decembra pomerile s Krasom Globtra-de v srečanju, v katerem le z zmago lahko upajo za prestop v B ligo.
IZIDI 5. KOLA: Laifers - Rentsch 3:5; Cassa Rurale - Carneit 3:5; Kras Globtrade - Azzurra 5:3; Dom - Recoaro 5:1.
LESTVICA:	Kras Globtrade 10;
Dom Gorica 8; Azzurra Gorica, Recoaro Bočen 6; Rentsch Bočen 4; Laifers Laiveso, Carneit Bočen, Cassa Rurale Villazzano 2.
Moška C liga
Ena tretjina prvenstvenih bojev je mimo in sodeč po trenutni lestvici se bodo morali krasovci v bodočnosti
pošteno potruditi, če se bodo hotel* rešiti pred izpadom, če izvzame*11.0 obe precej enakovredni postavi L*; berale iz Castelfranca, ki sta eth*1* ekipi, ki imata po lanskem nazad**' vanju največ možnosti za prestop v B ligo, pa je ostalih šest ekip Pre’ cej izenačenih in na koncu bosta rrj°' rali dve od teh nazadovati v ntól
Ugo-	, .
IZIDI 5. KOLA: Kras Globtrade Leoniana 2:5; La Rotonda B -rale B 2:5; Liberale A - La Rotonda A 5:2; Italcantieri - Duomofolg°r 5:4.
LESTVICA: Liberale A Castella0' co, Liberale B Castelfranco 8; Du, mofolgore Treviso 6; La Rotonda Ferrara, La Rotonda B Ferrar ’ Kras Globtrade, Italcantieri Tfzl Leoniana Vicenza 4.	(Z. S )
Drevi v Zgoniku (19.30)
Kras Globtrade — OlimP'^j
V prijateljski tekmi bosta d?6 ob 19.30 igrali v Zgoniku ženski c}"" ski vrsti Krasa Globtrade in IjubU ske Olimpije.
Ob drevišnjem občnem zboru Športne šole Trst
Ni le pomembno, koliko nas je temveč kakšni smo in bomo
športna šola Trst ima svoj redni občni zbor vsaki dve leti. Prav zato le današnji skup te naše organizacije (saj obenem polaga račun za dve leti svojega delovanja in ga načrtu-
je za naslednje obdobje dveh let) tem pomembnejši, še zlasti zato, ker je ŠŠT v bistvu edina naša organizacija, ki v tako velikem številu zajema v svojih vrstah prav najmlajše pripadnike naše narodnostne skupnosti v Italiji.
Ker današnji občni zbor ne sovpada z nobeno okroglo obletnico na prvi pogled ne predstavlja nobenega mejnika v delovanju te organizacije. Toda v resnici pada v obdobje, ki je zelo pomembno ne le za ŠŠT, ampak tudi za vso našo skupnost, saj prihaja v zadnjih letih (in bo še v naslednjih) do hudega padca rojstev, ki se že odraža danes v naših vrtcih in osnovnih šolah, jutri se bo v srednjih šolah, kasneje pa tudi v vsem družbenem življeju naše skupnosti, ki se bo morala živo soočati s to realnostjo.
Prav bi bilo zato, če bi izkušnje, ki jih danes niza ŠŠT, preučili tudi na širšem področju prizadevanj naše narodnostne skupnosti ter jih ovrednotili s posebnimi programskimi in vsebinskimi prijemi. Nikoli doslej namreč še ni bilo za našo skupnost tako pomembno le koliko nas je, kot tudi to, kakšni smo in bomo. Vprašanje kakovosti zamejca bo v prihodnjih letih in desetletjih brez vsakega dvoma osnovne važnosti in to na vseh področjih našega družbenega življenja.
Prav zato današnjemu občnemu zboru ŠŠT, ki se s temi vprašanji živo sooča že danes, ne moremo dati zgolj veljave rutinskega pregleda o-pravljenega in načrtovanega dela, ampak je vreden širše in globlje mi-sli
BOJAN PAVLETIČ
ab'robu naših nogometnih igrišč
Sami uspešni nastopi, a vendarle...
Lestvica 2. nogometne amaterske tige: San Sergio in Stock 11 točk; ^ESNA, ZARJA, Maggesano in For-Utudo 10. . . Lestvica 3. AL, skupi-,1;a M: Primorje 12, Primorec 11, ^ras 10, Gaja 8, Breg in San Mar-co 7 . . .
Tako ugodnega razpleta za slovenske ekipe na Tržaškem po osmih ko-'h v 2. in sedmih kolih v 3. AL verjetno nihče ni pričakoval. Za name-Cek pa je kriška Vesna v nedeljo Poskrbela še za nenavaden podvig, kar s 7:1 je premagala moštvo Arrigo Sport.
In vendarle . ..
In vendar, vsaj tako meni bivši oačelnik nogometne komisije pri ZS ■jLl Boris Primožič, ni vse zlato, kar se sveti.
Kako to?
»Maramo upoštevati, da je 3. kategorija zadnja kategorija v nogometu in zato zasesti prva mesta v zadnji kategoriji ni prav tako velik u-epeh. V drugi amaterski ligi je konkurenca gotovo težja, vseeno pa tudi visoka uvrstitev v tej ligi ni nič posebnega.«
»Verjetno bo za tretjo kategorijo tudi držalo,« smo namignili, »da je v konkurenci dvanajstih moštev kar pet naših in da so nekatere od leteli med prvimi, ni nič čudnega, vsekakor pa preseneča, da zasedajo kar vseh pet prvih mest.«
»Ponavljam, tu ne vidim tako velikega uspeha, saj so se moštva o-krepila z 'nedomačimi’ nogometaši. Nekatera so najela le nekaj takih i-gralcev, druga pa so jih kar preveč,
s čimer se osebno ne strinjam.«
»Na dlani pa je, da letos eni od naših ekip ne more uiti napredovanje v drugo amatersko ligo . . .«
»Prepričan sem, da ena naša e-kipa bo gotovo napredovala v višjo ligo. In kaj potem? Položaj našega nogometa pa bo ostal enak ali se celo poslabšal. Naslednje leto bo verjetno ena od naših ekip zopet nazadovala, druga bo spet napredovala iz 3. v 2. amatersko ligo in tako naprej. Da bomo dosegli zares uspehe, moramo najti prave metode dela na mladinskem področju. Tu so dejansko velike težave v našem nogometu. In ne zato ker nimamo mladincev za ta šport, temveč ker je naša organizacija dela z njimi slaba.« (bi)
andrej žagar o jadranovih tekmah
V Verono z optimizmom
V šestem kolu smo vknjižili prvi par točk v B ligi. S šestimi točkami razlike smo prema-galj Nordico iz Montebelluna in tako zapustili zadnje mesto na prvenstveni lestvici. V trenutni situaciji je rezultat najbolj pomemben, saj z igro samo še ne moremo biti povsem zadovoljni. Prve minute so pripadle gostom, ki so si priigrali prednost 6 točk (11:5). Po minuti odmora smo z delnim rezultatom 10:2 prvič povedli za 2 točki in razliko do 10’ prvega polčasa povečali na 7 točk (23:16). Toda nekaj netočnih podaj in slabih metov na koš je gostom omogočilo izenačenje na 26:26 v 14’ ter dve minuti kasneje celo vodstvo z dvema točkama razlike.
Takrat je Marko Ban zaporedoma zadel dve trojki in spet smo povedli ter do polčasa zadržali tri točke prednosti. V drugem polčasu je bila igra izenačena vse do 13’, nato pa smo uspeli ustvariti razliko 9 točk (67:58). Gostje so prešli v agresivno obrambo ter zmanjšali rezultat na 4 točke razlike. V tistih trenutkih se je odlikoval Sandi Rauber.
Ko sem rekel, da je primarnega pomena rezultat, v igri sami pa še veliko rezerve, mislim na izgubljene žoge, ki smo jih zapravili kar štirinajst. K sreči so tudi gostje delali precej napak in smo 13 žog uspeli pridobiti nazaj. Ob boljšem nasprotniku, bi se nam tako število izgubljenih žog sigurno maščevalo. Tudi odstotek meta je razen pri Marku Banu še premajhen in ga bo potrebno precej izboljšati. Zopet so večji delež v tekmi prispevali visoki igralci, ki so v 135 minutah igre dosegli 63 točk proti 10 točkam bekov v 65 minutah igre. Izvajali smo 20 prostih metov, od katerih smo jih realizirali 14, kar se tudi da še izboljšati.
V tem kolu je prišlo do nekaj presenetljivih rezultatov. Kar dve neporaženi ekipi sta doživeli grenkobo
poraza, in tokrat žilav Montecatini s kar 17 točkami razlike, Verona pa tesno s točko razlike v Ferrari. Prebudil se je tudi Pordenone in z izredno visoko razliko odpravil Vicen-zo. Večina naših dosedanjih nasprotnikom se še vedno nahaja v zgornjem delu lestvice, torej med prvimi šestimi ekipami. Mi se z edino zmago še nismo nič približali 7. mestu, saj je razlika 4 točk ostala nespremenjena. Upoštevati pa je treba, da ima sedma Ferrara tekmo manj in tako možnost, da to razliko še poveča.
Pred nami je sedaj izredno zahteven razpored. Gostujemo v Veroni, ki bo po porazu v zadnjem kolu sigurno skušala popraviti slab vtis. Poleg tega dejstva pa je ekipa Verone tudi eden od kandidatov za prestop v A-2 ligo. Doma so vse nasprotnike odpravili z prepričljivo razliko ter zmagali tudi v Pordenonu in Padovi.
Verona je torej nasprotnik, ki se nahaja v samem vrhu lestvice in je doma absolutni favorit. Mi v tem tednu ne bomo odigrali nobene prijateljske tekme, pač pa bomo v vseh štirih treningih skušali odpraviti in izboljšati napake, ki se ponavljajo v naši igri. Torej bomo skušali popraviti odstotek meta, skušali bomo izboljšati točnost in pravočasnost podaj ter bomo tudi v skokih v obrambi in napadu skušali narediti določen napredek. Poleg tega bo treba tudi uigravati nekaj novih igralcev, kajti poškodbe se nočejo in nočejo pozdraviti, tako da še vedno nismo v konkretni postavi. Bolezni so sicer prenehale, vendar se poškodbe še vedno vlečejo, tako da moramo štandamo peterko velikokrat spreminjati in se nam tudi to pozna na uigranosti.
Na vsak način pa se pred gostovanjem v Veroni ne predajamo naprej, čeprav se zavedamo, da so domačini absolutni favoriti, bomo skušali svojo kožo prodati čim dražje, morda pa celo zaradi podcenjevanja domačinov narediti presenečenje, ki bi bilo v tem trenutku za nas izredno pomembno.
V soboto v Borovem športnem centru
V soboto se bo ob 15. uri začel v Borovem športnem centru letošnji šahovski turnir za osnovnošolce, ki bo vfljal za točke osnovnošolske olimpiade. Tumir je že v prejšnjih letih ^beležil lep uspeh, zato lahko tudi "jtos pričakujemo, da se bo odzvalo jhhogo mladih šahistov. To pa tem j°y, ker {»staja šahovska igra med Jjoštrni najmlajšimi vedno bolj pri-JUbljena, saj jo goje že v mnogih Paših osnovnih šolah. Tako ni čudno, P® Postaja šahovsko znanje naših os-°vnošolcev iz leta v leto boljše.
2a letošnji turnir so organizatorji i dvideli manjšo novost. Prvi del .Prnirja, ki bo trajal tri sobote (16. ,P 30. novembra ter 14. decembra) 0 v bistvu kvalifikacijski.
tem delu tekmovanja bodo igral-p1 vsako soboto odigrali po tri kola. e® Pfivetih odigranih kolih, bo sestav-j®Pa lestvica in najboljši štirje i-jPlci, oz. še vsi tisti, ki bodo imeli orda enako število točk kot četrtou-
vrščeni, se bodo pomerili 11. januarja še v finalnem kolu, iz katerega bo izšel končni zmagovalec. Ti i-gralci se bodo pomerili med seboj ne glede na to, če so se srečali med seboj že v kvalifikacijskem delu turnirja.
Šah bo torej letos otvoritveno tekmovanje za točke osnovnošolske olimpiade, zato lahko že kar od začetka pričakujemo vroče in zavzete boje na črnobelih poljih, ( boj )
Disciplinski ukrepi
V 3. amaterski ligi je disciplinska komisija v zvezi z nedeljskimi prvenstvenimi nastopi med drugim dikvalifici-rala igralca Primorja Bruna Starca in igralca Krasa Rudolfa Puriča za eno kolo. Oba sta bila v nedeljo izključena. Disciplinska komisija je nadalje diskvalificirala trenerja Primorja Milana Mikuša do 27. t.m. Slednji je bil izključen zaradi protestov proti sodniškim odločitvam.
naše šesterke v mladinskih prvenstvih
Slogašem se obrestuje D liga
V moškem in ženskem mladinskem odbojkarskem prvenstvu under 18 na Tržaškem so že odigrali štiri kola, podoba lestvice pa postaja čedalje bolj jasna. Tudi letos je bilo nekaj odloženih tekem, vendar zapletov je vsekakor manj kot v preteklosti, zato je mogoče vsak teden podajati jasno sliko o položaju v obeh konkurencah.
Med moškimi je Inter 1904 tudi v tem kolu slavil zmago s 3:0 in je ostal sam na čelu lestvice brez izgubljenega niza. Ekipa NPT, spon-sorizirana St. Immobiliare, ki je v prvih treh kolih igrala z vsemi najslabšimi tekmeci v ligi, je namreč s 3:1 izgubila s Prevenirejem, ki je tako razgalil njeno dejansko šibkost.
Po gladki zmagi v derbiju z Borom se tako kot absolutna druga sila prvenstva postavlja Sloga. Njenim igralcem se v letošnjem prvenstvu izdatno
obrestujejo lanski nastopi v D ligi. Ti so bili sicer neuspešni, toda so slogašem omogočili, da so veliko napredovali, kar je razvidno zlasti na mladinski ravni.
V sogoto sta tako Sloga (proti Roz-zolu), kot Bor (proti CUS) pred lažjo nalogo.
Med ženskami sta se Breg in združena ekipa Friulexport odločno odcepila od glavnine. Tako kot lani sta ti ekipi daleč boljši od vseh ostalih, proti katerim praktično ne morejo izgubiti seta. Friulexport je v tekmi s Sokolom poskrbel za svojevrsten rekord, nasprotniku je namreč v treh setih vsega prepustil le dve točki!
Kljub porazu so z osvojitvijo seta proti tretji sili prvenstva Armes DMA dokaj zadovoljile igralke Kon-tovela Electronic Shopa, Sokol pa je z gladko zmago proti Le Volpi prevzel vlogo enega glavnih zasledovalcev vodilnega para.
V soboto se bo na Goriškem pričelo promocijsko košarkarsko prvenstvo
Domova ekipa bo letos nastopila z ojačeno postavo
Q0r. soboto se bo pričelo tudi na htoo'- 111 letošnje košarkarsko pro-- lisko prvenstvo.
ljetos bo nastopilo 10 ekip, ki se t^0 jned seboj pomerile s klasič-Pji Sternom vsak proti vsakemu s Sg Trtnimi srečanji. Tudi letos so o^ej na goriški košarkarski zvezi * za tole sistem, torej brez tk‘xtr']°^'« ^e^em’ k' I1! gotovo po-I“ry e dokaj dolgočasno prvenstvo, v jA. uvrščena ekipa bo prestopila v ^ Lgo, zadnji dve pa bosta izpadli ig-vo divizijo.
siggp Pet- je letos mestnih ekip, in to p^djta, Edera, Virtus Julia Au-tVji, nLziaria Petrolifera ter Dom. i"id(w bodo nastopili še GS Cor-Gra. iz Fogliano, Pallacanestro lina ° lz Lradeža, Polisportiva Ison-Alba ^ Pierisa, POM iz Tržiča in hi : "Inbilcasa iz Krmina, ki je la-favo*^ !z L) lige. V ožji krog hov za najvišja mesta sodijo
gotovo POM, Grado in Mobdlcasa. Vse ostale ekipe pa so si, po našem mnenju, enakovredne. Med slednje sodijo tudi »belo-rdeči«, ki se že od prvih septembrskih dni resno pripravljajo na prvenstvene napore. Tudi letos bo ekipo vodil Novogoričan Drago Gojkovič, ki se že vrsto let ubada s slovensko košarko na Goriškem. Gojkoviča smo zaprosili za krajši intervju.
ared Domovih tekem
. Grado (16.11.); Polisontina-1.11.); Dom - Ardita (30. 11.) ; Julia Auto - Dom (8.12.); lorridoni (14.12.); Dom - Ede-12 1 • Petrolifera Goriziana 1.1.1986); Dom - POM (18. ia Mobilcasa - Dom (25. l.L jo vse domače tekme igral ob ob 20. uri v telovadnici Kui-doma v Gorici.
»S treniranjem smo pričeli že v začetku septembra, ko smo bili na 3-dnevnih pripravah v Tolminu, na to pa smo nadaljevali s treningi kar trikrat tedensko. Struktura ekipe se je letos nekoliko obnovila in nedvomno ojačila, saj se je zopet vrnil k ekipi Coretti, novih svežih moči pa bo tudi precej, in to zlasti po zaslugi mlajših Orzana in Corsie. Jedro ekipe bodo letos, gotovo sestavljali Kristjančič, Uršič, Golob in pa Coretti, mislim pa, da bo naša moč v bobrih rezervnih igralcih. Velikih ambicij v letošnjem prvenstvu nimamo. Uvrstitev okoli četrtega - petega mesta pa bi bila gotovo lep uspeh. V ekipi je razpoloženje dokaj optimistično, saj je večina igralcev že dobro uigrana. Telesna pripravljenost morda nekoliko peša, odigrali smo že nekaj prijateljskih srečanj, kjer me je ekipa popolnoma zadovolila. Sicer pa je prvenstvo čisto druga
stvar, toda že v prvem kolu bomo lahko videli, kakšna je naša prava moč, saj bomo gostili enega izmed favoritov, to je ekipo iz Gra-deža,« je dejal Gojkovič. (M. Čubej)
Domovci za sezono		1985/86	
Mauro DORNIK	1960	180 cm	b
Glauko NANUT	1954	175 cm	b
Livio SEMOLIČ	1961	180 cm	b
Marino GOLOB	1959	195 cm	c
Alberto CIANI	1959	182 cm	b
Ugo DORNIK	1963	182 cm	b
S. KRISTJANČIČ	1944	192 cm	c
Ivan CEJ	1951	187 cm	k
Graziano CORETTI	1953	187 cm	k
Flavio TERČIČ	1959	185 cm	b
Renzo URŠIČ	1953	183 cm	b
David ORZAN	1967	183 cm	b
Marko CORSI	1967	178 cm	b
TRENER: Drago GOJKOVIČ Legenda: b (bek) ; k (krilo) ; c (center.
Lokostrelstvo: meddeželno tekmovanje
Vesna Lutman zmagala z odličnim rezultatom
V	nedeljo je bilo v Coneglianu meddeželno tekmovanje indoor na razdalji 25 m. Udeležila sta se ga predstavnika lokostrelskega odseka društva Naš prapor.
V	kategoriji naraščajnikov je David Coceani zasedel 4. mesto, med dekleti pa je Vesna Lutman odnesla odlično 1. mesto. Nastreljala si je kar 513 točk, kar je celih 50 točk več kakor je bil njen dosedanji najboljši rezultat.
Naše lokostrelce čaka sedaj precej zahtevno delo, saj je iz leta v leto konkurenca hujša, zlasti v višjih kategorijah, v katere bodo morali kmalu prestopiti.	V. B.
obvestila
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 15. t. m., ob 20.30 v dvorani A. Sirk v Križu seja DEŽELNEGA GLAVNEGA ODBORA.
ŠD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK prireja 16., 17. in 18. novembra v Domu A. Sirk v Križu SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME. Umik: v soboto in ponedeljek od 15. do 21. ure; v nedeljo od 10. do 21. ure.
S P D T
vabi svoje člane in prijatelje na pred-smučarsko telovadbo, ki je na sporedu ob sredah na liceju F. Prešeren od 21. do 23. ure.
PRIMOTOR KLUB
vabi vse svoje člane na sestanek, ki bo danes, 14. t. m., v društveni gostilni v Lonjerju ob 20.30. Govor bo o nedeljskem prvem deželnem tekmcvanju enduro. Prisotnost obvezna.
ŠD MLADINA
obvešča, da se redno nadaljuje pred-smučarska telovadba ob torkih od 20. do 21. ure v telovadnici pristaniških delavcev na Proseku in ob četrtkih od 19.30 do 20.30 v telovadnici v Zgoniku.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sklicuje svoj redni občni zbor danes, 14. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo prvi krog šahovskega turnirja za osnovnošolce, ki bo veljal za osnovnošolsko olimpiado 1986, v soboto, 16. t.m., ob 15. uri v Borovem športnem centru. Turnirja se lahko udeleži poljubno število šahistov iz šol, ki so članice ŠŠT.
Prireditelji prosijo, naj vsak udeleženec turnirja prinese s seboj šahovnico.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poitnl tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Liubliana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Juliiske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST 1. iz vseh drugih dežel v ftaliji pri podružnicah SPI.	Drimorski	TRST UL Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
	JL	dnevnik	Izdaja L JZTT	fefrf Član m tiska	Trst	IHlaij zv«m časopian* 1	*	'sjp* MložnkovFlEG
14. novembra 1985
Novo »orožje« ZDA in SZ
Kako »prebrati« nasprotnikove misli
WASHINGTON — Nekje v človeških možganih nastaja posebna oblika moči, ki jo je mogoče uporabljati in z njo opravljati naravnost »čudežne« stvari. To so ugotovili tako sovjetski kot ameriški znanstveniki. Nič čudnega, če so tudi te parapsihične sposobnosti vključili v medsebojna oprezanja in odkrivanja šibkih točk, skratka v vojaške namene. Eni in drugi so izvenčutna zaznavanja že preiskusili in o njih tudi nekaj povedali.
Tako so ameriški vojaški agenti z izvenčutnim zaznavanjem »prebrali« misli nasprotnikovih generalov na razdaljo 8 tisoč kilometrov. »Vidijo« in rišejo vojne načrte, zaprte v tajnih trezorjih. S telekinezo »opremljeni« agenti premikajo predmete na razdaljo, sposobni so sabotirati nasprotnikovo orožje in uprizoriti nezgode in nesreče (srčna kap) nasprotnih voditeljev. Znanstvena središča uporabljajo stroje, s pomočjo katerih »iztrgajo« iz možganov neko zagonetno obliko moči, ki jo uporabljajo kot žarek smrti. Gre za primere psihične vojne, ki nimajo nobene zveze z izrodki najbolj bujne domišljije: so resnični.
Ameriška ustanova DIA, ki je bolj tajna kot CIA, izraža bojazen, da se tudi sovjeti ukvarjajo s »psihotronskimi« programi in da so na tej podlagi že razvili prava orožja, učinkovita, kadar jih usmerjajo proti posameznikom in skupinam. (O nečem podobnem so nedavno tega govorili tudi na ljubljanski TV). Vse kaže, da sovjeti s temi svojimi sposobnostmi predvsem zavajajo zahodnega nasprotnika.
Zahodni klasični znanstveniki nočejo o vsem tem niti slišati, kljub temu pa je Washington odobril sredstva za raziskave v to smer. Tudi CIA plačuje preiskave, ki iih vodijo ljudje z izvenčutnimi zaznavnimi sposobnostmi. Tako so ljudje s takšnimi »čutili« na podlagi koordinat vojaških baz SZ potrdili po drugih poteh že dobljene informacije. Uradno CIA in Pentagon odgovarjata: no comment. Toda v poročilu kongresa leta 1983 je zapisano, da je vlada finančno podprla psihične raziskave. To sta potrdila znanstvenika Russel Targ in Keith Harary, ko sta izjavila, da takšno središče deluje v Menlo Parku v Kaliforniji. Ta ustanova, imenovana SRI, je že pred 13 leti za vlado ZDA izvajala poskuse o zaznavnosti človeka izven njegovih tradicionalnih petih čutil. Targ je izjavil, da rezultatov telepatičnih procesov niso že razvozlali in da tudi sovjetski znanstveniki kažejo veliko zanimanje zanje. Američane so povabili v SZ, da bi ugotovili, kako je tajnosti mogoče zaščiti pred »psihičnim« vohujenjem.
Delovanje sovjetske in češkoslovaške ustanove DIA (parapsihološke raziskave), se opira na sovjetsko znanstveno literaturo. Tudi Kremelj pospešuje raziskovanje programa »moč razuma nad materijo«, območje, ki ga bolje poznajo pod imenom psihokineza.
Poskusi, ki so jih izvedli v SZ, so pokazali vrsto zanimivosti. Neka ruska kmetica je uspela pospeševati in zmanjševati utrip žabjega srca, ki so ga vzeli iz živaljinega telesa. Po petih minutah ga je celo ustavila. To sposobnost lahko uveljavlja tudi na človeku. Sovjetski znanstveniki so povedali, da takšni ljudje na razdaljo premikajo predmete. Na daljavo, celo več sto km, hipnotizirajo človeka.
Ameriškj znanstveniki trdijo, da sovjetska tovrstna znanost izhaja iz spoznanja, da je vse to mogoče postoriti na podlagi točno določene možganske energije. V SZ so izdelali tudi stroj, ki jo »vzame« iz možganov. Muhe, ki jih zadenejo z njo, pri priči poginejo.
Al; je morda zaradi napredka sovjetskih znanstvenikov ameriški kongres 1983. leta (če naj verjamemo vsemu, kar nam telegrafske agencije vsak dan pošiljajo na uredniške mize) obsodil »zastarele metode in nadzorstvo«, kakor tudi »teoretično in znanstveno nesposobost ZDA.«
Toplota se je preselila v severno Afriko
ALŽIR — Medtem ko nad dobršnim delom Evrope vlada pravo jesensko vreme in je v višjih legah zapadel tudi sneg, je v severnih območjih Alžirije zavladalo pravo poletno vreme. Temperature so se namreč dvignile do 30 stopinj Celzija in to v senci, saj je na soncu vročina neznosna. Alžirci so ponovno oblekli poletna oblačila in segli po osvežilnih pijačah. V Alžiru so pred dnevi zabeležili kar 33 stopinj Celzija, kar ne pomnijo v mesecu novembru.
Alžirsko »novembrsko poletje« pa vlada samo ob ozkem sredozemskem pasu, v notranjosti, kjer bi v Sahari človek pričakoval še hujšo vročino, pa temperature spoštujejo novembrsko povprečje. Trenutno si oblasti ne belijo glave, saj je oktobrsko deževje dodobra namočilo zemljo, da za poljščine ni nevarnosti suše. S podobnim vremenom se otepajo tudi v Maroku in Tuniziji.
Parada v starih uniformah
PARIZ — S parado v uniformah, kakršne so nosili takrat, so se francoski vojaki prejšnji teden spomnili leta 1918, ko so sklenili mir. Na sliki jih vidimo, kako korakajo pred Slavolokom zmage
Nova bolezen:
»Televizijski
sindrom«
NEW YORK — Imenuje se »televizijski sindrom« in za njim obolijo vsi tisti, ki se niso več sposobni odtrgati od malega ekrana, so ugotovili v ZDA. Ko pred njim udobno sedijo v naslanjačih, še kaj popijejo in pokadijo. Po tolikih letih ugotovijo, da so povsem zasvojeni in da se jih lotevajo glavoboli, bolečine v križu, v želodcu, in otrpnejo jim celo mišice na podlaktnici. Tudi oči si pokvarijo. Tako torej plačujejo to razvado.
Otroci naše skupnosti, ki presedijo pred zasloni italijanske TV, (dodajamo) ne bogatijo svojega slovenskega besednega zaklada in se hitro odtujujejo.
V ZDA odkrili
preparat
za »moškost«
NEW YORK — Za tistih 10 milijonov impotentnih Amerikancev, ki to ne bi več radi bili (očitno ne vedo, da se spolnost začenja v glavi in ne med nogami) je raziskovalec Ralph Devere White iz Kalifornije iznašel preparat, ki so ga moški z injekcijo vbrizgne v spolovilo in se čez kakšni dve uri partnerici lahko predstavi v »moškem« stanju. Zdravnik pravi, do je ta sistem doseganja »moškega« stanja boljši kot vsi, ki so jih preizkusili doslej.
Izdelujejo radioteleskop, nameščen po vsej zemeljski obli
Ameriško prodiranje v vesolje
Prvič bodo pogledali naravnost v srce naše galaksije
SOCORRO (New Mexico) — O vesoljskem raziskovanju je v zadnjem času govor predvsem v zvezi z načrtovanjem novega orožja in vojnih sistemov, ki bi presegali meje našega planeta. Toda na srečo niso to edini ambiciozni znanstveni načrti, ki bi imeli kot predmet vesolje.
Tako načrtujejo v ZDA velikanski radioteleskop, ki naj bi celotno zemeljsko oblo izkoristil kot ogromno anteno za raziskovanje oddaljenih predelov vsemirja. Teleskop naj bi bil astronomom na. razpolago že pred letom 1990.
Načrt predvideva ojačenje danes največjega radioteleskopa v Sočanu in njegovo povezavo s podobnimi sistemi, ki jih bodo postavili po vsem ozemlju ZDA, od Hawajev, do Terasa in Massachusettsa. Teleskop v So-corru sestoji iz 27 ogromnih anten, vsaka s premerom 26 metrov. Povezuje jih računalnik, tako da celotni sistem deluje, kot da bi bil en sam teleskop. Že danes je s to napravo mogoče na razdaljo dveh kilometrov razbrati vsako potankost na petlirskem kovancu.
Ko bodo ta teleskop povezali z drugimi načrtovanimi napravami, eno od katerih bodo s pomočjo satelita name-
stili kar v vesolju, bodo znanstveniki lahko razpolagali s kar pet tisoč milj široko anteno. S tako napravo bodo prvič lahko pogledali naravnost v srce naše galaksije, Rimske ceste, katere skrivnosti doslej ni bilo mogoče odkriti ne z optičnimi ne z desetkrat močnejšimi radioteleskopi.
Lahko bodo ugotovili, če v središču naše galaksije res obstaja »črna luknja«, ki požira vase zvezde in planete. Njen obstoj so doslej navajali le kot hipotezo ua podlagi teoretičnih sklepanj, kmalu pa se bo ponudila možnost znanstvenega preverjanja. Veliko pričakovanje je med astronomi tudi za opazovanje dinamičnih sil it galaksiji, na podlagi katerega pričakujejo odgovore na mnoga vprašanja glede izvora življenja na našem planetu-
Ne nazadnje bo sistem teleskopov, ki jih bo med seboj povezoval superkompjuter, omogočil tudi poglobitev teorije o premikanju kontinentov. Računalnik bo namreč sproti beležil tudi najbolj neznatno približanje ali oddaljevanje med teleskopi, ki bodo postavljeni na tisoče kilometrov drug od drugega in bo tako lahko izračunal hitrost premikanja kontinentalnih plošč.
Ljubezen ob jezeru
Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordanič besedilo priredil Ciril Gale
&1L JE TQ O CE At-bANSL , ŽUP/MtK, V F/VE El*
Primerjalni podatki življenjskih stroškov
Najdražji na svetu je Lagos
ZuRICH — Kdo bi si mislil, da je najdražje mesto na svetu Lagos, prestolnica revne Nigerije. Ta podatek neizpodbitno izhaja iz raziskave, ki s° jo na pobudo Zveze švicarskih bank izvedli v 49 mestih vseh petih celin. Na osnovi cen najpomembnejših življenjskih potrebščin in storitev so ugotovili, da stane življenje v Lagosu 209, če vzamemo življenjske stroške v ZilrichO kot osnovno vrednost 100. Pri tem niso všteti stroški za stanovanje, ob upoštevanju katerih postane najdražje mesto Abu Dhabi.
Največje razlike so v cenah jestvin. Te so zelo nizke v Južni Ameriki-medtem ko so v Lagosu kar trikrat večje kot v najdražjih evropskih mestih-V Evropi je Italija, in še posebno Milan, v tem pogledu dokaj poceni. Stanovanjski stroški so najvišji v Abu Dhabiju, sledijo po vrsti New York. Chicago, Tokio. V Evropi je najdražji London, najcenejši pa Dublin.
Razne storitve so v evropskih državah navadno cenejše kot v ZDA, z izjemo taksijev. V Los Angelesu, ki je za prevoze s taksijem na vrhu amerišk6 lestvice, stane vožnja še vedno manj, kot na enako dolgi progi v Ziiricha ali Ženevi.
Brivci so povsod dragi. Srednja cena striženja z umivanjem las je moške okrog 16 tisoč lir. Zanimivo je, da so brivci v nekaterih arabskih i0 ameriških mestih kar dvakrat dražji kot drugod. Ženski frizerji so navada0 še dražji, vendar z nekaterimi pomembnimi izjemami: v Lizboni, Istanbul0’ Bombayu ali Bangkoku se frizer za šampon, navijanje las in kanček lak3 zadovolji z borimi 6 tisoč lirami, z napitnino vred.
Za razumevanje realnih življenjskih stroškov je seveda treba upošteva0 srednje plače v posameznih državah. Pri teh je manj presenečenj: na vrh° lestvice so ZDA, za njimi pa Švica. Na dnu razpredelnice se nahajajo Boh1' bay, Manila in Džakarta.
Kaj pa kvaliteta življenja z ozirom na dolžino tedenskega delovneg? umika? Pri anketi so za primerjavo upoštevali strugarje, katerih delov'0* teden traja v povprečju po svetu 42 ur in pol. V Londonu dela ta struga* 37 ur in pol, v Sydneyu 38, v Madridu 39, medtem ko traja delovni teden v Lizboni ali Istanbulu po 43 ur in pol. Najslabše se glede umikov godi lat*1*' skoameriškim in azijskim delavcem, ki se morajo potiti tudi do 50 01 tedensko.