MamorsM. JUTRA Maribor, sobota 5. Januarja 1929 PoHnTnt pTufan« v"g6!6vTnft hi i n m i ictii'i—i*Mmwian CTeTfalDm Leto III. (X.), itev. 4 Izhaja razu m nedelj« in praznikov veak dan ob 16. uri Rabm pri pettaM Ml im v Lj«U}«»i *L 11.400 V«l|a m»««4no, prejem«* v aprari a« pa p«M 10 Dl«. dee*M»|«a m da« pa IS Din Telefon; I Uredn‘*tv° uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št, 13 A+n tu.'™ j« I OeW p« I Oghee aprajeia« ledi egtoe«! eddelek ^a«w v LJablfeal, Pwšamew aHaa *.-♦ Nova faza v krizi PROTI PRIČAKOVANJU JE BIL DR. MAČEK DANES KAR DVAKRAT SPREJET V AVDIJENCI. — PREDLAGAL JE KRALJU SESTAVO NEPOLITIČNE VLADE. — KRIZA SE BO ZAVLEKLA PREKO-PRAVOSLAVNIH BOŽIČNIH PRAZNIKOV. Obračun pride Po žalostni zaslugi Vukičevid-Koroščevega režima je nastala državna kriza- K temu so prispevali pred njima tudi drugi. Beograjski hegemonisti so Jugoslaviji pripravljali krize že ob njenem porodu. Oni so — kakor pravijo — navajeni na »enostavno« državo. S tem mislijo državo, v katerih ni ne narodnih, ne gospodarskih, ne kulturnih — sploh nobenih težjih problemov. Navajeni so —1 kakor pravijo — na državo, kjer se vse enostavno in prirodno razvija. To je presplošno govoričenje in ko so jih že pred desetimi leti vpraševali po podrobnostih, so odgovarjali ta-ko-le: Jugoslavija je za nas nov pojm, recimo rajši, da je to država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Velike samouprave so za nas nekaj novega, kompliciranega, država naj se uredi enostavno, centralistično. — To in podobno so razumljivi argumenti in ker je bila Srbija nekdaj Pijemont Jugoslowajov-idealistov, je razumljivo, da so mnogi prečanski politiki in narodni voditelji na vse pristali s pridržkom seveda, da se bo lahko še .vse spreminjalo po potrebi in po okolnostih razvoja. Potekala so leta in vedno očitnejše je postajalo, kaj je jedro 'n smisel, »enostavne države« beograjskih po- j litikov. Postalo je končno očitno, da hočejo oni pod katerimkoli imenom državo, v kateri so oni. samo oni gospodarji, vsi drugi pa hlapci, državo, ki je njim izročena v popolno eksploatacijo. Še pred nesrečnim in strašnim 20. junijem je bilo očitno, da so si beograjski hegemonisti vzeli za vzor staro Srbijo iz dobe kneza Milana Obrenoviča, ko je peščica ljudi gospodarila po svoji mili volji z narodom in državo. Vzeli so si za vzor strašno brutalno in cinično oligarhijo, proti kateri so se revolucijbnarno dvignili 1. 1874. najboljši in najinteli-gentnejši ljudje Srbije pod vodstvom velikega idealista Svetozarja Markoviča. Vzeli so si za vzor ono staro dobo režimske samovolje in korupcije, ko je srbski narodni voditel Traj-sič moral klicati pred skupščino: »Ne bo pravice, ne bo reda in poštenja, dokler se na ta vrata ne pribije koža vsaj enega ministra!« Ko so vse maske padle, ko se je Izkazalo, kaj se skriva za vsemi lepimi besedami beograjskih politikov, se je osnovala KDK, da vodi borbo za svobodo, pravico in poštenje ter za vse ideale pravih Jugoslovanov. Danes dvigajo hegemonisti in njihovi hlapci krik in vik: Glejte, poslušajte, kaj vse zahtevajo! Popolno državno preureditev, federacijo! --Kdo je kriv teh zahtev? — Oni sami, ki sedaj vpijejo. Če bi spoštovali ustavo, kakoršna je, če ne bi teptali' po vrsti vseh zakonov, bi se vse počasi ni v največjem miru in sporazumu ra/ ljnjalo. | BEOGRAD, 5. januarja- Po včerajšnjih avdijencah obeh voditeljev KDK, Sv. Pribičeviča in dr. Mačka, so sledile še avdijence šefov trojne koalicije. Ti so nasvetovali kralju sestavo delovne vlade, ki naj bi spravila v skupščini pod streho proračun ter pripravila potem teren za pogajanja s Hrvati. Zvečer je bil položaj tak, da je bilo že skoro vse prepričano, da je povratek četverne oz-trojne koalicije edini izhod iz sedanje krize in da bomo že danes imeli novo vlado. Pozno zvečer pa se je nenadoma raz-širila po mestu vest, da je kralj pozval dr- Mačka vnovič v avdijenco in sicer za danes dopoldne. Dr. Maček je zato odložil svoj nameravani odhod v7 Zagreb. To dejstvo je učinkovalo na vse beograjske politične kroge naravnost senzacijonelno. Današnja dvojna avdijenca dr. Mačka. Dr. Maček je bil davi ob 10- faktično ponovno sprejet od kralja v avdijenci, I ki je trajala pol ure. Ko se je vračal iz | dvora in se že vsedel v svoj avtomobil, I ga ej kralj nepričakovano zopet poklical nazaj in ostal z njim še četrt ure v razgovoru. j Ta današnja dvojna avdijenca dr. Mačka ie izzvala seveda v vseh političnih krogih silno pozornost. Ko se je dr. Maček ob 11. dop-, zopet vračal od kralja, so ga novinarji obsuli s celo vrsto vprašanj. Toda dr. Maček ni hotel dat: 0 poteku avdijence nobemh podatkov, temveč je samo izjavil, da bo tako izdan komunike. Dr. Maček se je potem 1 odpeljal na stanovanje Svet. Pribiče-; v i č a, kjer ie poročal tamkaj zbranim j poslancem KDK o rezultatu svoiib avdi-1 jen .cKmalu nato *e izročil nosi- Jel a - šič številno zbranim in nestrpno Pričakujočim novinarjem sledeči komunike: Dr. Maček za nepolitično vlado. »Predsednik dr. Vladimir Maček je bil davi ob 10. ponovno sprejet v avdijenci, ki je trajala pol ure. Ko ie predsednik že odhajal in že vstop!! v avto, ga je kralj spet poklical nazaj in os alž njim še četrt ure v razgovoru, ki se je nadaljeval v zvezi z včerajšnjim razgovorom v istem smislu, pravcu in na isti osnovi, to je, na podlagi sklepov KDK od 1. avgusta 1028. Pri tej priliki se je razgovor dotaknil tudi vprašnnia načina postopanja in je dr. Maček predlaga! kralju sestavo nepolitične vlade, k| bi Kar se razvija, to se tudi spreminja, če je — zdravo. Pri nas so pa gotovi beograjski politiki vse okužili že pri porodu in tekom let so tako teptali In izigravali vse zakone, da so naravnost klicali revolucijo- Da je niso mogli doklicatl, je edina in zgodovinska zasluga naroda, ki je združen v pokretu KDK in posebej še pokojnega Stjepana Radiča in Svetozarja Pribičeviča. . Izzivanja še ni konec. Celo sedaj, ko je padla najslabša vlada od-vseh dosedanjih, se napoveduje obnova oligarhije četvorke ali trojke. Če se imela zaupanje kralja in ki bi po svoji sestavi nudila jamstva za uspešno izvedbo predlagane državne preureditve.« Vaš dopisnik je dalje zvedel, da je kralj izjavil dr. Mačku, da odločitev pred pravoslavnimi božičnimi prazniki ne bo padla in da zato lahko mimo odpotuje v Zagreb. Aca Stanojevič in Davidovič na dvoru. Po avdijencah dr. Mačka je bil sprejet na dvoru predsednik radikalne stranke, Aca Stanojevič. Njegova avdijenca je trajala od 11-—11.30- Aca Stanojevič se je pred tem še posvetoval s poslancema Stevanom Jankovičem in dr. Kostičem, ki sta ga obvestila o stališču, katero je zavzel na svoji današnji seji radikalni poslanski klub. Ob 11.30 je bil sprejet še Ljuba Davidovič v avdijenco, ki ie opoldne še trajala. Radikali odklanjajo revizijo ustave. Predlogi, odnosno zahteve, ki jih je postavil dr. Maček imenom KDK na svoji včerajšnji avdijenci ter se nanašajo na preureditev države, so Izzvali tako v beograjskem tisku kakor tudi v vseh beograjskih politčnih krogih raz-umlj vo nerazpoloženje. Tako radikalni kakor tudi demokratski poslanski klub sta imela dopoldne seje, na katerih sta razpravljala o tem. Radikali so sklenili, da so za njih zahteve po reviziji ustave nesprejemljive in da o tem sploh ne more biti govora. Demokrati za nadabevanje pogajanj s KDK. Nasprotno pa so demokrati po današnji razpravi sicer odklonili zahteve KDK v obliki, kakor so bile iznešene v javnost,, so pa obenem tud sklenili, da naj se nadaljujejo- razgovori s KDK in se skuša najti oblika, ki fci omogočila sodelovanje med KDK in demokrati. Ta sklep je Davidovič naznanil kralju na svoji današnji avdijenci. Z današnjmi avdiiencami dr- Mačka na je situacija še bistveno izpremenje-na. Zahteve, kakor jih je danes postavil dr. Maček, smatrajo zlasti demokrati za nrimerno podlggo za nadaljna pogajanja. Danes vlada glede rešitve vladne krize mnogo bolj optimistično razpoloženje kakor včeraj. Glavni preokret pa obstoja v tem, da že tudi beograjska javnost sma'ra, da je sedaj obnovitev režima četvorne ali trojne koalicije absolutno nemogoča. obnovi, bo to nov dokaz, da so beograjski hegemonisti največji protidr-žavni elementi. Cinično se igrajo z usodo države, ničesar se niso naučili iz preteklosti, sedanjost* pa imajo za objekt svoje samopašnostl. Narod obračuna prej ali slej s svojimi izkoriščevalci in zatiralci. Način obračuna se pa mora ravno po načinu izkoriščanja in igranja z največjimi svetinjami naroda: in države. Po igri beograjskih hegernonistov sodeč, bo obračun težak in čim dalje se bodo igrali, tem težji bo. Sueti trije kralji Jutri je god svetih treh kraljev- Po gostilnah in javnih lokalih hodi proletarska deca — po trije in trije: Gašpar, Melhijor, Boltežar in pojejo. Seveda po svoje. Zunaj pri vratih čaka v plašč zavita mati in pobere nabrani drobiž. — Praznik sv. treh kraljev je po prastari tradiciji upanje možitve željnih deklet; kajti če se postiš tri dni in tri noči na čast sv. trem kraljem, se na tretji dan prikaže ženin. Če si pa star. pa ti tudi natančen datum smrti povejo. Tudi v roku treh dni po preteku posta njim na čast. — Na katoliške tri kralje pada pravoslavni Božič in morda ni slučaj,' da se po zlomu famozne četvorke toliko poje in prepeva o možnosti režima »trojke« — baš za praznik svetih treh kraljev, ki bi prinesli v hlevu zmrzujočemu nebogljencu — narodu SHS — zlata, mire in kadila v obliki papirnatih obljub, eksekucij, redukcij in drugih persekucij. — Pozdravljeni sv trije kralji! Pravoslavni brači čestit božič! Trojki, ki se z vami pregrešno primerja — pa popolno redukcijo iz javnosti. i Nevestam želimo ženine, ostalim obupancem pa tridnevno skrbno pripravni na smrt! 19 — G + M + B — 29. . ;—-±S Gradbena nesreča u Bologni MILAN, 5. januarja. V Bologni se je nenadoma porušilo poslopje pred dvema mesecema otvorjenega novega kina. V< podstrešju se je nepričakovano pojavila velika razpoka, nakar se je takoj podrln vsa betonska streha. K sreči se je izvr-' šila katastrofa še pred pričetkom pred-! stave, sicer bi se kino gotovo spremenil v ogromno grobišče- Zasuti so bili Štiri delavci, ki so jih težko ranjene potegnili izpod razvalin. Katastrofa parnika pri Balearih PARIZ, 5. jan. Francoski parnik »Ma* lakeff« se je pri Bclearskih otokih po»j nesrečil. Le nekaj članov posadke je bilo mogoče rešiti, vse ostale pa pogrešajo. Parnik se smatra za izgubljen. Število pogrešanih še ni znano- Žrteu znanosti SANTIAGO, 5- januarja. Brazilijaliski raziskovalec in pisatelj Herbert MakaI-( haes je napraval iz Čila ekspedicijo v! Ande, kjer je v višini 4000 m našel zem-* ske ostanke že od 14. julija 1928 pogrešanega angleškega raziskovalca Ne\vto-na Mardena- Magalhaes je izjavil, da je ta predel Andov radi svojih neizmernih prirodnih krasot najbolj pripraven za turistiko. 18 delauceu utonilo BRUSELJ, 5. jan- V bližini Poulseurja se je včeraj neki avtobus, poln delavcev, zvrnil v reko Ourtho. Vsi potniki so utonili. Domneva se, da je bilo v av- f tobusu 14—18 delavcev- Neverjetno! Dne 4. t- m. zvečer je proti našim pričakovanjem in prerokbam naraslo število intervencij rešilnega oddelka na 34! To je v roku 4 dni največja rekordna številka za par let nazaj- — Četudi ni novo leto kazalo predznamenj za mnogo nesreč, vendar vemo, da bo 1. 1929 še nadkrililo bilanco nezgod prošlega leta — če bo šlo tako naprej— Lepo zborovanje SDS ŽIVAHNO ZANIMANJE ZBOROVALCEV ZA DRŽAVNO IN OBČINSKO GO-S SPODARSTVO. Sestanek, ki sta ga sklicala v četrtek 'jgvečer krajevni organizaciji za I. in IV. okraj v dvorani hotela »Pri zamorcu«, se je razvil v lepo zborovanje, ki je trajalo v nabito polni dvorani cele 4 ure-Vodil je zborovanje predsednik v koroškem predmestju g. Kranjc- Ob napeti pcraornosti zborovalci večinoma srednjih slojev, je predaval g- dr. Reis-m a n o državnem proračunun in finančnem zakonu za bodoče leto. Na podlagi žtevilk je referent dokazal, da je seda-Pii režim zopet povečal proračun za nad 100 milijonov Din, čeprav so med dohodke letos prvič vnesene tudi vojne reparacije v znesku 474 milijonov Din fn bodo ukinjene ugodnosti proste poštnine za samoupravna telesa, s čemer bo tudi prebivalstvo obremenjeno z novimi milijoni- Posebno pozornost je zbujalo dejstvo, da ima ministrski predsedniki ‘‘700-000 Din dispoziciiskega fonda. iOd tega polovico v zlatih dinarjih, o katerem sploh ne polaga računa in je edini Itredit v proračunu, ki ne gre skozi glavno kontrolo. Da je izdala vlada pod slovenskim (jninistrskim predsednikom ves državni proračun in finančni zakon izključno v cirilici, je seveda ob sebi umljivo pod 'velikim Slovencem, ki je še nedavno Irgal cirilske napise po narodni skup-fcčini. Na neštetih primerih proračuna je tovornik dokazal, kako finančni minister sam priznava, da je kupna moč prebivalstva preteklo leto padla, da so se slasti zmanjšali dohodki države pri ca-SnJ in monopolu, kjer je prizadet kon-Soment, da pa so se zvišali dohodki pri taksah pri sodiščih, kar je zopet znak >bubožanja naroda, ki ne more več vršiti jvojiti plačilnih obveznosti. Mesito. da M finančni minister radi tega znižal Ogromne sodne takse, je rajši ustavil v proračun še višjo postavko in fevnim slojem sploh onemogo-boj za pravico pred sodiščem s tem, je proglasil tudi uslužbenski davek :ot neposredni davek, vsled česar zgube ilo delavci in uradniki pravico opro-e taks pred sodišči-!• _____ Iz pregleda davščin je bilo razvidno, da nosijo glavna bremena v državi z neposrednimi davki predvsem šflroki sloji, ne pa oni, ki plačujejo neposredne davke, ker vržejo ti državi le okrog eno milijardo, vsi ostali davki države pa nad 6 milijard- Obširno poročilo dr. Reismana je izpopolnil še narodni poslanec dr. P i v-k o, ki je razložil principe našega državnega računovodstva ter se nato obširneje pečal s švedskim posojilom in njegovimi pogubnimi posledicami za državne finance in splošno narodno gospodarstvo- Kratko je orisal dr. Pivko tudi notranji politični položaj, posebno stališče KDK v sedanji parlamentarni krizi- Dr. Reisman je končno omenil še* mariborsko stanovanjsko mizerijo. Pri okrajnem sodišču je bilo letos nad §00 stanovanjskih odpovedi. Slednje pa se še vedno množe in je neizogibno, da se bo morala gradbena akcija v Mariboru še prihodnje leto nadaljevati. Govornik je grajal nadlje nesmotrenost delavskih kolonij, za katere bo treba žrtvovati še težke milijone, da dobe tudi primerne ceste, kanalizacijo itd, ko bi se lahko s temi milijoni zgradila lepa stanovanjska poslopja- Obč. svetnik g. T u m p e j je obširno razmotrival občinsko stanovanjsko politiko v preteklem letu, nato kolektivno pogodbo mestnih delavcev ter pri tem naslikal postopanje klerikalcev, ki je pač vedno enako in v vsakem oziru de-magoško. No občo željo pa se bo sestanek obnovil še pred prihodnjo sejo občinskega sveta in sicer v pondeljek zvečer v restavraciji Narodnega doma, »kjer se bo razpravljalo izključno le o kolektivni pogodbi mestnih uslužbencev-Zborovalci so bili vsi mnenja, da ie treba mestnega delavca pravno in ma-terijelno tako zasigurati, da bo mogel s svojo rodbino dostojno živeti in da bo imel potem tudi veselje do dela v prid mestne občine- ^Mariborski in dnevni drobi v* ir Občinski svet mariborski* Nadaljevanje X. redne seje mestnega občinskega sveta mariborskega se bo vršilo v četrtek, dne 10- jan. ob 18- uri z istim dnevnim redom v mestni posvetovalnici. — Pravoslavni badnii dan. V nedeljo, na pravoslavni badnji dan, se pelje sprevod z badnjakom od kadetnice do Treh ribnikov ter se vrača v artiljerijsko vojašnico. — Umrl Je v Celju vodja borze dela gosp. Valentin Kom avli, goriški rojak, ki je organiziral in vodil borze dela po raznih krajih Slovenije in dalje časa tudi v Ptuju. Njegovo udejstvovanje na socialnem polju le bilo požrtvovalno in uspešno -n tudi po svojem blagem in vedrem značaju je užival mnogo simpatij. Bodi mu časten spomin! — Tarife avtobusnega prometa. Na zadnji tajni seji občinskega sveta so se obravnavale tudi olajšave v tarifi avtobusnega prometa- Sklenjene so bile tudi nekatere ugodnosti za pasažirje v jutranjih urah in tudi druge- Ob tej -priliki bi opozorili na eno krivičnost, ki se je z novo tarifo upeljala in to je, da so vsi oni. ki so se preje za 1 Dinar vozili od Grajskega trga ali od Aleksandrove ceste do kolodvora, s poviškom na 2 dinarja hudo zadeti, če se pomisli, kako kratka proga je to. Posledica je seveda Na špeharskem trgu. Kljub neprijaznemu vremenu je do' spelo na špeharski trg toliko Špeharjev z Dravskega polja, da sta Vojašniški in Vodnikov trg zasedena. Do 8- zjutraj je pridrčalo v celem ie 5 sani s krompirjem, zeljem in čebulo. Zato pa je Špeharjev toliko, da se pri štetju vozov, sani in stojnic zmotiš- Saj je tudi sedaj visoka sezona dobrote četveronožcev, ki rijejo po blatu- V sorazmerju z velikim številom Špeharjev tudi cene niso pretirane. To okolnost so kaj dobro izrabili mestni mesarji, ki so se na debelo spravili na podeželske zaloge- — Triglavanska proslava, združena s plesom, ki se bo vršila V’. januarja v Celju ob priliki lOletnice pie-nosa sedeža društva iz Gradca v domovino, bo gotovo najsijajnejša celjska prireditev v letošnji zimski prireditveni sezoni. Vabila so razposlana po vsej Sloveniji. Kdor vabila pomotoma ni spre. jel, naj takoj naznani svoj naslov, da se mu dostavi. Ples bo vodil g. Černe iz Ljubljane ob sodelovanju znane izvrstne Nagodetove godbe iz Ljubljane- Obiskovalci izven Celja, ki žele imeti hotelsko sobo, morajo to najpozneje do 10. t- m-prijaviti prireditvenemu odboru za tri-glavansko proslavo v Celju, Slavnostno zborovanje vseh starešin in prijateljev Triglava, vseh aktivnih Triglavanov in zatsopnikov tovariških ukademskh dru- ta, da se danes tako kratko piogo raj še štev, bo ob 17. uri istega dne, kraj se ne vozijo več in gredo peš. Torej ima Pravočasno naznani. Začetek plesa je ob škodo le podjetje. Mislimo, da bi bili ta- 20.30, vstop samo proti vabilu, vstopni- ko kratke proge lahko pustili za 1 Din na 20 Din za osebo. — ali pa povišali kvečjem za 50 par- — jubilej zadružnega dela. Tukajšnja I. mariborska delavska pe- Osrednje draštvo nižjih pošiuiti In-brzojavnih uslužbencev, skupina Maribor ima v nedeljo, 27. jan- ob 14. url v dvo- Zborovanje je trajalo do polnoči. fllqriborsko gledališče REPERTOAR: »ODOta, 5- jan. ob 20- uri: »Dobri vojak Svejk«, ab. B- Kuponi- Gostovanje g. Daneša. fJedelja, 6- jan. ob 15- uri: »Dover-Ca-lais«. Kuponi. — Ob 20- uri: »Oblaki«. Znižane cene- Zadnjikrat. Kuponi. )Pondeljek, 7. januarja: Zaprto-Torek, 8- januarja ob 20. uri: »Divja raca«. Ab. A. Premijera. Stoletnica Ibsenovega rojstva na ma-riborskem odru se proslavi v torek, 8. fe m. s premijero njegove drame »Divja raca« v režiji g- Pregarca. Pred predstavo govori o Ibsenu g. prof. dr. Suš-uite hi ........................... — Poštna hranilnica flvede z 10. januarjem mednarodni virmanski promet z Nemčijo potom Čekovnih zavodov v Berlinu in Monakovem pod istimi pogoji, pod katerimi je ta promet že vpeljan z ostalimi državami-Podrobna pojasnila glede mednarodnega Izplačilnega in virmanskega prometa daje brezplačno podružnica poštne hranilnice v Ljubljani, pri kateri se tudi lahko raroče seznami imetnikov čekovnega računa v Nemčiji, Avstriji, Švici, Cehoslovaški in Belgiji. — Pozor pri nakupu patriiotlčnlh slik. Dandanes hodijo po mestu in po deželi številni- prodajalci kraljevih slik in kipov. Nekateri imajo izkaze raznih oblasti ali vsaj od kakih tvrdk, drugi so pa brez vsega, nastopajo pa tako, kot jbl bilo kupovanje ponujanih izdelkov — jpatrijotična dolžnost. Za prodajanje takih slik so pa potrebna razna dovoljenja iz ministrstev in kdor teh nima, naj se ovadi policiji. Sedaj je hodil po Sloveniji in tudi po Mariboru neki Marko pelič- Kazal je »uverenje« uprave in-JValidske organizacije v Beogradu- V tem »uverenju«, ki je očividno pristno, stoji, da prodaja mladi mož alegorični relief kralja Petra- In res — mož prodaja! Na policiji je pokazal seznam naročnikov »alegoričnega reliefa v bron-si«, kakor stoji v uverenju«, za ceno — 600 Din! V Sloveniji sta naročila to »delo« poleg Trboveljske družbe itd. tudi oba oblastna odbora. — Delo samo* ki je sedaj razstavljeno na policiji, je prava spaka- V neokusnem rdečem lesenem okvirju je relief iz — mavca, prepleskan z neko bronasto barvo. Podoba sama predstavlja nekaj takega, kar se vidi po naših kmečkih kapelicah pod imenom sv. Jurija, ki ubija zmaja — in sicer nekaj od najslabše vrste. Kako so mogJi pri upravi invalidske organizacije dati na njo svoje »uverenje«, vedi sam bog. Še bolj čudno je pa, kako jo je mogel kdo kupiti, ko jo je videl, ali kako jo mogel naročiti, če je niti ni videl. Na očitanje sleparije se mož izgovarja: Saj je v uverenju rečeno »u broni« — to je v bronasti barvi — in ne »iz brona«. Policija bo že dognala, kako je mož prodajal svoj umotvor, prebivalstvo se pa opozarja, naj bo previdno pri kupovanju slik, ki se usiljujejo z rie-merodajnimi »uverenji«. — Potujoči agenti in trgovski potniki, ki so samostalno (ne v službenem razmerju) drugim na službo za odškodnino z izključno ali pretežno uporabo lastne duševne moči, podlegajo od 1. januarja 1029 pridobnini ter plačujejo ta davek pred začetkom izvrševanja tega poklica v letnem znesku l-Ooo Din. Ako se zalotijo taki potujoči agenti in trgovski potniki brez potrdila o plačanem davku plačajo poleg rednega davka še enak znesek kot kazen. Ti davčni zavezanci se opozarjajo, da v lastnem interesu plačajo takoj davek 1.000 Din pri davčni u-pravl, kjer dobijo tozadevno potrdilo, ki naj ga imajo vedno pri sebi. Vsi potujoči agenti in trgovski potniki, ki prihajajo iz nozemstva plačujejo ta davek na obmejni carinarnici ob prihodu v našo državo- karna slavi te dni SOletni jubilej svojega poste ^ redni občni zbor. obstoja- Zadruga, ki jo je ustanovilo leta .Pevn* recV . P°r°2ila predsednika, lai-1899. osem pekovskih pomočnikov vj blagajnika, preglednikov računov, skromnem obsegu in ob najtežjih okol- jvr n°vega odbora ter slučajnosti, nostih, se, je razvila čekom iet v obsež- ;. ° ° ,c,ni .zbor ob naPOvedani uri r.e no podjetje, opremljeno z najmodernejši . . .ePcen’ s® bo vrSii pol ure kas* simi napravami. Zadruga je lep dokaz, jn®!e lst°tam neglede na število prisot-da imamo tudi Slovenci smisel za uspe-* elanov. je prosta. — šno zadružno delo. Snaženje hodnikov in potov pozimi. Glasom 9 ceslno-nrometnega reda in reda za čiščenje cest in trgov za mesto Maribor so dolžni hišni possstn. pustiti popolnoma očistiti trotoarje in pešpoti od snega in ledu in iste po potrebi dnevno posuti s peskom, pepelom in žagavi-no. Ker se je povodom zadnjega snega pokazalo, da nekateri posestniki sploh Danes Premijera! ne izpolnjujejo ali pa le malomarno in posebno, da ne čistijo pešpotov pred svojimi vrti, se ponovno opozarja na to določbo s pripombo, da se bo proti onim posestnikom, ki ne vpoštevajo te na-redbe, uvedlo kazensko postopanje in da bo mestna občina ukrenila čiščenje na njihove stroške- Odkladanje snega na cestne struge je prepovedano. Obenem se naprošajo hišni gospodarji, da poučijo organe, ki opravljajo čiščenje tro-toarjev, da se iste ne sme čistiti z ostrim orodjem, kakor n. pr. s krampi, sekirami itd-, ker so pri čiščenju s takim orodjem pokvari asfaltni trotoar. Popra-vilne stroške takih poškodb mora nositi dotični lastnik sam. Posipanje trotoarjev in pešpotov s smetjem In drugimi odpadki je prepovedano- — Pregled Izdanih in izbrisanih obrti v letu 1928. V letu 1028 sta bili prijavljeni v Mariboru 202 obrti -in sicer: 130 prostih. 55 rokodelskih in 17 koncesijoniranih obrti» Koncesije so bile izdane sledeče: 1 knji-gotiskarna; 1 koncesija za prodajo umet nih oljnotiskanih slik; 5 za prevažanje oseh z avtomobilom; 1 izvošček; po ena koncesija za starinarstvo; za prodajo strupov in za izdelovanje sodavice; 3 koncesije za posredovanje pri nakupu in prodaji nepremičnin; po ena koncesija za koncertni biro; za informacijsko pisarno v svrho dajanja pojasnil o kreditnih razmerah firm ter za zasebno kuhinjo. Izbrisanih obrti pa je bilo 06 obrti in sicer: 71 prostih, 21 rokodelskih in 4 koncesijonirane obrti. — Levo nogo sl Je zlomil na stopnjišču gimnazije dijak 3. razreda Krajevna organizacija SDS za IH. okraj (Melje) priredi drevi, 5- jan. ob 2Q. JuLčjartskl družabni večer s plesom in koncertom v vseh prostorih gostilne g. Honigmana v Melju. Vabimo vse naše somišljenike in prijatelje, da se današnjega članskega večera polnoštevilno udeleže. Vstopnina Ruski vele film! Bofiores De! &S© Omamljiva in nepozabna Katjuša iz fit-ma »Vstajenje« v novem sijaju kot Udeia olegalka iz Moskve Drama iz prvih dni ruske revolucije. *— Film, ki si na mah osvoji srce! Pozor! Pri vseh predstavah ruske pevske točke (Bariton). Cene normalne. Telefon 329. KINO UNION. Plesni venček priredi Podoficirsko podporno društvo za Slovenijo, podružnica Maribor, dne 19. jan- v Narodnem domu pod pokroviteljstvom komandanta mesta brig. generala g. Dimitrije Spasiča, h kateremu se občinstvo najvljudneje vabi. — Sokolsko društvo v Hočah priredi na dan Sv. treh kraljev v lastnem domu ob 3. popoldne veselico s plenom fn burko-«nodejanko »Maks v škripcih«. Pri plesu svira domača godba. Za dobro postrežbo skrbi domači gostilničar br* Reš. Vabimo mariborsko občinstvo in pozivamo brate in sestre iz Maribora, da nas enkrat obiščejo. Zdravo! 20 Ure, zlatnina na obroke brez poviška — Jlger, Maribor, Go ;oo* ska nlica 15. JX Pri žolčni bolezni in pri vseh težavah' v vratu, pri žolčnem kamnu in zlatici regulira Franc-Jožefo-va naravna voda prebavo najboljše. Iz-I41etm Anton Remic. Na stopnicah mu kušnje iz klinik učijo, da domače zdravje spodrsnilo. Takoj pozvani rešilni od- Ijenje s Franc-Jožefovo vodo mnogo delek je mlademu ponesrečencu nudil pomaga, če se ta pije topla na tešče-prvo pomoč ter ga odpremil v bolnico. Dobi se v vseh lekarnah. — V Mariboru, 'dne S. !. '1929- Kal le bilo v BORBA DVEH SVETOV IN KULTUR. NEKDANJE ISLAMSKE TEO] Upor v Afganistanu, kjer vlada od vseh azijatskih vladarjev Evropi najbolj znani kralj Aman Ulah, je zadušen. Baje je zopet mir- Znani svetovni potnik prof. Musil je bil v dobi upora v Kabulu, v glavnem mestu pri angleškem poslaništvu. To poslan.štvo je bilo 9 dni v ognju šrapnelov, granat in pušk. Člani poslaništva in drugi, ki so se tja zatekli, so morali prebivati ta čas v kleteh-Kakor se vidi, so uporniki prevzeli moderno morilno orožje, ne marajo pa modernih ide;.. Prof. Musi jc izčrpno opisal bistvo položaja v Afganistanu- Sedanja vlada hoče izpodriniti muslimansko teokracijo z moderno zapadno demokracijo ali vsaj z oblikami njenega udejstvovanja v državnem in javnem življenju. Največ vzpodbude k temu je dala kemalistična Turčija- Uman Ulah. rojen 1. junija 1892, vladar od 20. februarja 1919, je tudi predsednik nacionalistične stranke, ki je sicer bila že poprej, a jo je on preobrazil. Ko je nastopil vlado, je poslal mnogo mladeničev v Francijo in Turčijo, da se naobrazijo in usposobijo za njegove so-trudnike- Vojsko mu vežbajo večinoma turški oficirji. Svet plemenskih prvakov je izmenjal s parlamentom po zapadnem vzoru. Največji nasprotniki moderniziranja so stari muslimanski menihi in pravniki- Prej je bila državna uprava in oblast na islamski verski podlagi, glavni njeni stebri so bili redovniki in pravniki, ki črpajo svoje znanje iz verskih knjig, — In celo vladar — emir je bil pod njihovo oblastjo. Vladala je popolna islamska teokracija- „U. 88“ Med svetovno vojno se je veliki transoceanski parnik »Lusitanija« potopil sredi oceana, navrtan od nemškega torpeda. Katastrofa parnika je bila ena izmed največjih pomorskih katastrof. Na krovu, v dvoranah, v čoln'h in na valovih sc se odigravale scene strahote žn groze- Orjaška ladja je postala v trenot-ku žrtev zlobe komandanta nemške pod mbrnice Schwiegera, ki ni pomiloval niti žena, niti otrok, niti neoborožene posadke. Kmalu za tem pa so prsti neprizanesljive usode segli tudi po njem in kaznovali njegovo krutost. Francoski kapitan F. Dorde poroča v francoskih^ časopisih o koncu, ki je dohitel brezčutnega komandanta, njegovo posadko in podmornico, kateri je zapovedoval- U. 83, podmornica nemške mornarice, ki je pod poveljstvom korvetnega kapitana torpiljirala »Lusitanijo«, je bila potopljena na jugovzhodni obali Irske od angleške pomožne ladje »Stonecrop« dne 17- sept. 1917. ob 18. — Stonecrop je bila pomožna ladja s 1680 tonami nosilnosti, oborožena z dvema topovoma večjega in štirimi fnanjšega kalibra- Poveljeval ji je rezervni fregatni kapitan Blackwood. »U. 88« je ladjo ostro napadla s topovskim ognjem in torpedi. Black\vood pa se je takoj odlopil za prevaro- Zaustavil jc. ladjo in pričel izkrcavati moštvo, češ da je nevarno zadet in poškodovan. »U. 88« se je približala Stonecropu do 700 metrov, kar je bila najugodnejša razdalja za angleške topove, ki so v serijah ©bsuli sovražnika. — U. 88 se je potopil, toda takoj nato pa zopet pojavil na površini; toda iz vode se je pognal navpično. V nekaj trenutkih je podmornica izginila s posadko^ in poveljnikom, ki ni prizanesel nedolžnim žrtvam »Lusitanije«. Prigočbe* o Edgar U/allaceu Edgard Wallace, po vsem svetu znani pisatelj številnih detektivskih romanov, •nenavadno hitro dela in je tudi zelo plodovit pisatelj. Ni še popolnoma natisnjena ena knjiga in že je druga pripravljena za tisk. Za londonske liste predstavlja ta Wafiaceova lastnost neizčrpen vir za razne smcšnice in dovtipe. Tako je priobo'1 tc dni neki list sledeči zanimivi MarffinrsV! V F C ■■■BtBmBmBmnBHnBaaBa Afganistanu? INTERESI PREDSTAVNIKOV (RACIJE. — STARI UPORL Reforme so iz menihov in pravnikov napravi’e zagrizene upornike. Pri svojih uporih se napram masam sklicujejo na stara verska, od samega Alaha postavljena prava, v resnici imajo pa tudi svoje gospodarske interese. Najprej so izgubili oblast, sedaj jim pa reforme o-grožajo tudi veliko premoženje in razne privilegije. Že leta 1924- je nastal v okolici Kho-sta nevaren, od redovnikov organiziran upor. Uporniki so si izbrali tedaj celo svojega prestolnega pretendenta v osebi Abdul Kerim Chana, ki je bival v Dehra Dutnu v Indiji. Aman Ulahova vlada je skušala na vsak način preprečiti zvezo med uporniki in tem pretendentom, kar se ji pa ni posrečilo. Abdul Kerim je prekoračil afganistansko mejo ter se združil z ustaši. Bilo je pa že prc pozno, vstaška moč je bila zlomljena in s težavo je zbežal nazaj preko meje-Tu so ga malo pozneje stavili pod strG-go nadzorstvo. V Kabulu je bil pa krut obračun z uporniki. Nad 40 kolovodij so obesili -in več samostanov so zaprli ter zaplenili premoženje. Potem je bilo še par manjših uporov, zadnji se je pripravljal, ko sta kralj in kraljica potovala po Evropi- Ta upor je bil najmočnejši in le s težavo ga je vlada udušila. Značilno je, da se vsi upori organizirajo in razvijajo ob indijski meji. To je pa tudi zagonetno- Vstaši imajo od nekod pomoč. Odkod? Ali od kakega indijskega maharadže iz verskih motivov ali pa vsled kake spletke angleške politike v Aziji. Nekdanji prestolni pretendent Abdul Kerim Chan je na prostem, živi v Indiji in o njem se domneva, da še vedno neti vstajo v Afganistanu. prigodek: »Neki znanec je poklical Wallacea na telefon: Halo, ali govorim s slavnmi pisateljem?« — »Ne, vi govorite z njegovim tajnikom. Trenutno s pisateljem ni mogoče govoriti- Ravno davi je namreč pričel pisati nov roman in je izjavil, da bo delal na njem nepretrgoma ves dan. Radi tega noče biti moten, dokler ne dovrši knjigo-« — »O, .tko ni nič drugega, _ potem je to izvrstno,« je odvrnil dobri znanec, »tedaj ga pa bom počakal kar pri telefonu.« Ženitue u Rmeriki Javno mnenje v Ameriki je pričelo živahno, kampanjo proti neresnemu skle panju zakonov, kakršne beleži Amerika rioBlednje mesece v ogromnem številu :u V kratkih mesecih se je namreč o-možilo 350.000 žena, bolje rečeno punčk, v starosti 14 let- Zlasti v državi Ne\v York imajo ljudje pravico ženiti se tako mladi. V tem oziru so torej običaji v svobodni Ameriki prav podobni onim v Indiji. Javno mnenje zahteva, naj predloži vlada zakon, po katerem bo zabr.i-njeno možiti se tako mladim nevestam. (Darija Terezija in kratki Ia9je Nič ni novega na tem svetu. Tudi sodba o kratkih Is.seh pri ženskah je danes še pri mnogih ljudeh ista kot je bila pred 150 leti. Tako je n. pr. cesarica \Marija Terezija pisala J. 1777. vojvodinji Mariji Beatrici med drugim: »Nad vse se veselim Gardskega jezera- Tam boste srečali svojega znanca vojvodo, ki se mudi v onih lepih krajih v spremstvu svojih hčera, ki hodijo bose in no-sij okratka krila in kratke lase kot moški. Mislim, da je to malo pretirano. Kajti če pojde to tako naprej, kmalu ne bomo nosili nič več na sebi in postanemo goli kot črnci. Dandanes se sploh mnogo pretirava..-« Prošlo je torej že 150 let od tega pisma, a vendar še ne hodijo dame gole kot zamorke. Daleč pa že res nismo od tega! Zanesljiva sodba. •— Kako spoznavaš starost perutnine? — Po žobeh! — Ptice vendar nimajo zob! — Pa jaz jih ima"' ■ F P V T K J,.7f* Usoda umetnih mest Pariški »Excelsior« objavlja interesantne podatke o nastanku in izginjanju naselbin. Avstralija se zadnja leta ponaša z novo prestolico, ki je nastala v zadnjih 15. letih točno po načrtih, kakor so jih izdelali priznani strokovnjaki- Pre stolica Avstralije Camberra je stala doslej milijardo funtov sterlingov in zavzema ploskovno štiri kvadratne kilometre. V zgradbe, ki so bile zgrajene, se je naselilo le 8000 ljudi, dočim so namen;ene za stotisoče. Razumljivo je, da je proračun mestne občine zašel v velike neprilike- Samo za leto 1927. beleži petdeset milijonov deficita- Vendar to ni edino mesto, kateremu se je izneverila sijajna bodočnost- Tudi Argentinci so bili mnenja, da Buenos Aires ni edini kraj, ki bi naj veljal za prestolico. Odločili so se, da zgrade novo metropolo, 50 km od stare. Tako je nastalo mesto La Plata- Iz tal so zrastli hoteli, palače, šole, muzeji, ki so tvorili krasne ulice- Uradi in vladna palača, drevoredi, sprehajališča, vse je bilo združeno v krasno celoto. Izdan je bil celo zakon, ki je silil uradništvo, da se naseli, v novi prestolici. Toda poslovni svet je slehernega večera odhajal iz nove metropole in se selil v Buenos Aires. Polagoma so hotelirji pozaprli restavracije, bare, gostilne. Število trgovin se je manjšalo in kljub prizadevanju oblasti se je polagoma izpraznilo. Trava je pričela rasti na hodnikih in nova prestolica je izumrla-Buenos Aires šteje danes tri milijone prebivalcev, dočim jih ima La Plata samo nekaj nad stotisoč. Enaka usoda je zadela delavsko mestece Gretna, ki je nastalo za časa svetovne vojne na Škotskem. Štelo je 6-000 prebivalcev in je imelo cerkve, zabavišča, igrišča itd-Po svetovni vojni je število meščanov padlo za polovico, danes pa je mestece popolnoma opustošeno. Izrodek spekulacije je bila naselbina Heiligendamm. Mestece je pričelo nastajati že pred svetovno vojno, gradil pa ga je močan finančni koncern, ki je razsipal z milijoni v zgrešeni spekulaciji, da bo iz naselbine naprvil biser baltske oba'e. Danes šteje Heiligendamm 2-000 prebivalcev — a vsi so revni ribiči- U žrelu leua Nedavno je v Milanu razpel šotore potujoči cirkus, ki je razen običajnih atrakcij razkazoval tudi zanimivosti živalskega sveta, predvsem zveri- Za Časa večerne predstave se je pripetila stra hotna scena, ki je izzvala splošno paniko med številnimi gledalci. Spored je bil že skoraj izčrpan, ko je nastopil krotilec levov, Bunold Schusser, ki se je pojavil v areni s štirimi zvermi, pokornimi in navidezno mirnimi. Z bičem in ostrimi ukazi so levi sledili krotilcu, le eden izmed njih se je trmasto protivil skloniti glavo. Ko se mu je krotilec približal, je lev zarenčal nanj in z bliskovito brzino zgrabil s strašnimi zobmi krotilčevo roko in ga s težko šapo udaril po obrazu, da so se mu kremplji zarili globoko v lice- K sreči je v renčanju odprl žrelo in krotilec je izvlekel izmed zob krvavo roko in pri popolni prisotnosti duha nadaljeval dresuro. Med tem je prestrašena publika v begu pričela zapuščati areno. Pobirala je klopi in v paničnem strahu drvela proti izhodu. Okrvavljenemu krotilcu pa je priskočil krotilec medvedov na pomoč-Energično je skočil v areno in prisilil leve, da so se poskrili v kletke- Drznega krotilca so takoj nato odvedli v bolnico, kjer so mu operirali roko in zakrpali razmesarjeno lice- Čeprav se mu slične neprijetnosti, ki bi lahko bile tudi usodne, Čestokrat ponavljajo, vendar noče opustiti dresure levov, ker mu je dresura najprijetnejša zabava in razvedrilo. Pri grafologu. Grafolog na predloženo mu dopisnico: »Poteze tele pisave označujejo silno potrpežljivost in podobne lastnosti.. -« — Sijajno pripomni stranka, to je rokopis kro:ača, pri katerem bom v bodoče naročil svoje obleke! Prva pomoč. ^ —■ Koliko Časa je torej treba poskušati utopljenca spraviti k življenju, mu dvigati roke, gnesti prsni koš itd.? . — Dokler ni mrtev I »Sta* 1 Spari m. SANKAŠKA TEKMA ZA PRVEN-STVO POHORJA. Prvič do Ruš. Predpriprave za jubilejno sankaško tekmo ISSK Maribora so zaključene. Število prijav je večje, kakor se je pričakovalo, kar dokazuje, da se je sankaškemu športu že dodobra utrla pot. Zlasti so mnogo razumevanja za to športno panogo pokazali Rušani, ki so sodelovali pri organizaciji prireditve in šli jubilantu v vsakem oziru na roko. Podravska podružnica SPD je v požrtvovalnosti šla tako daleč, da je vsa dela na progi sama oskrbela- Njim se imajo športniki zahvaliti, da bo uporabna vsa proga od Ruške koč'1 -šo Ruš- Tekmovalci bodo lahko vozili prav do srede trga, tako da bo dohod konkurentov in vožnja skozi cilj najefektnejši. Tekmovalci odhajajo iz Maribora s popoldanskimi in večernimi vlaki, zadnji pa jutri z jutranjimi. Zadnje prijave zamudnikov se bodo sprejemale še jutri do 11. ure, ko se bo vršilo žrebanje startnih mest- Sanltetna služba je organizarana vzdolž cele proge. Prva patrulja reševalnega društva Maribor bo postirana na Apnici. Zdravnik primarij dr. Černič vrši službo pri Repolusku, na samem cilju pa bo več zdravnikov. Kontrola tekmovalcev bo stroga in bo treba točno paziti na tekmovalne predpise, zlasti pri prehitevanju- Odhajalo se bo s cilja v presledkih od treh minutah, med posameznimi kategorijami pa bo presledek petih minut. Avtobusni promet v Ruše je radi san* kaške tekme, ki je vzbudila mnogo zanimanja med meščani, pojačan. Razen rednega avtobusa, ki odhaja iz Maribora ob pol 15. bo vozil še veliki avtobus z Glavnega trga ob 13. Dva privatna avtomobila bosta s Kralja Petra trga potegnila v Ruše ob 13. uri vse one sankače, ki bi hoteli prisostvovati prihodu tekmovalcev na cilj. Avtomobilska vprega bo zmogla do 20 ali več eno- in dvosedežnih sani, ki jih bosta na Kralja Petra trgu sprejemala funkcijonarja ISSK Maribora (pri bencinskem tanku) med 10. in 3,1-/uro. Sankaški yaring bo torej posebna zanimivost jutrišnjega dne- Povratek ob 17. uri. VREMENSKO POROČILO. Ruše. 5. jan- (tel.) Najidealnejša smuka, saninec izvrsten. Proga očiščena- —4" C. K1 o p n i v r h, 4. jan- (tel.) Stala podlaga 25 cm, novi pršič 30 cm- Smuka prvovrstna. —6* C. Sekcija Z. N. S. (Službeno). Vsi člani ljubljanske sekcije Z. N. S. se opozarjajo, da vpošljejo sekciji, (kavarna »Evropa«) stare legitimacije i« Din 10.— za nove- Po 10* januarju so stare izkaznice neveljavne. Franki, poverjenik. Drobiž. Znani madžarski klub Sabaria iz 9o-botišča (SzombatheIy) je poslal pred tedni — kot smo že poročali — svoje prvo nogometno moštvo na veliko turnejo v Ameriko. Madžari so svojo drugo tekmo na Kubi proti »Iberia Havan» na« zgubili 2:3. V sredo so bile zaključene tekme v hokeju na ledu za prvenstvo Poljske, ki so se vršile v Kryvlcl. Državno prvenstvo je dosegel varšavski Akademickl sjozek sportowe. Britansko olimpijado bodo organizirali 1. 1930. v Hamiltonu (Kanada). Udeležili se je bodo športniki Anglije in vseh domlnijonov. Mesto Hamilton je pri! čelo graditi stadion z 8000 sedeži in poseben bazen za plavalne tekme, ki bo stal 6 milijonov dinarjev. Težko ugoditi. Urednik, ki ga je neki mladenič reši! gotove smrti v reki: »V smrtno nevarnost ste se podali, ko ste me reševali. Kako naj vam to vašo plemenitost povrnem?« Mladenič: »Objavite moje pesmi!« Urednik: »Sunite me zopet v vodo!« Branjarija, dobro uvedena v Mariboru, se odda takoj v najem. Vprašati Erjavčeva ulica 10- 25 Gospodična ali dijakinja se sprejme na hrano in stanovanj?, s 15. jan. ali po dogovoru. Naslov v upravi lista- 27 Dva Singer šivalna stroja, eden špecijalni na dve šivanki, ceno na prodaj. Frankopanova ul. 15, dvorišče- Učenca sprejmem za čevljarsko obrt. GovediČ, Frankopanova ul. 10- 2,S Naturno in dobro vino od leta 1927 iz Špičnika se toči v ko* stilni »Dravograd«, Maribor, Smetanova ul!ca 54. J. M. Nekrep. U Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po oa)» višjih cenah. — !!ger-jev sin, urar in ju-velir. Maribor. Gosposka ulica 15. X Sobo- in črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul, 2. 2231 Važno za vse! Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emajliranje in poniklovai-nie. Shramba koles in motoriev črez zimo. Vse to izvršuje najkulantnejše in po brezkonkurenčnih cenah meh. delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in šivalnih strojev, Justin Gustinčič. Maribor, Tattenbachova ulica 14. V svoj glas je položila toliko veselo- jati. se inserati za vse časopise, Solidnemu gospodu oddam lepo. meblirano mesečno sobo s posebnim vhodom ev- zajutrkom. Vprašati Krekova ul- 14/1, levo 30 Za pisarniška dela se išče gospodična evenf- začetnica, zmožna slovenščine in nemščine ter strojepisja in dobra računarica. Pismene ponudbo pod »Kontoristinja« na upravo »Večemika«. 31 Soba, čedna in snažna, se odda takoj ali s 15, t. m. Jože Vošnjakova ul- 21/III-, pri sodniji.___________________________22 Kuharica, poštena in pridna, stara 27 let, želi službe. Naslov v upravi lista- 23 Na proda] ]e moška obleka. plašč za okrog 171ettiega mladeniča, za Izletnega pa obleka. Pobreška cesta 21 (Windisch). 24 žrebanje že dne 7. januarja 1929 Dobe se v upravi .Jutra” in ,.Veeernika“ Aleksandrova cesta štev. .13 Čevlje, modne in trpežne, prave »Gofsserice« se kupi najceneje pri tvrdki Govedič, Frankopanova ul. 10- Sprejemajo se v popravilo snežni čevlji in gamaše- Dovoljujem s! vljudno naznaniti, ds sem v Mariboru, Gosposka ulica štev. 10 v prostorih tvrdke Mar«dst»vnik izdajatelja in ufednfle: Pran B r o * o v i C v. Mariboru. Mariborska Stank* JE) a t e 1 a r, Maribora, tiskarna d. d., predstavnik Teple Thurston: • -;^'1 Sovražnikova žena DRUGI DEL. »Prosim, oprostite in ne mislite, da si dovoljujem taka domnevanja. Ali John Madden je eden od mož, okrog katerih se suče vsa organizacija Sin-Feina. Imam dovolj povoda za domnevo, da se je skril v tej hiši- Radi tega ne smem prezreti nobenega kotička.« »Seveda ne smete.« »Tako, sedaj pa mislim, da ni tu ničesar več-« Videlo se mu je, kako rad bi že odšel iz sobe. Stephen je razmišljal, koliko je ‘Jana vedoma prispevala k takemu njegovemu razpoloženju. Nekaj je bilo v njej, kar je bilo njemu popolnoma novo-Imela je izraz moči, kakoršnega na njej še ni opazil. Bil je presenečen, ali to je bilo več kot presenečenje, bilo je globoko občudovanje. Oficir se je že odpravljal, ko je slučajno zagledal veliko omaro iz mahagonija. »Še več oblek,« je dejala Jana- »če pomislim, koliko že veste sedaj o ženski spalnici bi se skoraj tresla-« sti, da si razven Stephena ne bi nihče mislil, da se nekaj za njo skriva. On je pa vedel, da v tem trenutku trepeče-Nikdar še ni videl Jane v strahu. Sedaj je pa bila. Tu je bil Madden. V tej omari je tičal- Sedaj je vedel. Hladnokrvno je doslej Jana vodila mladega oficirja na napačno sled. Stephen ni vedel, kako mu je. Stal je ter strmel, kot da je Jana neka tuja žena. Slišal je škripanje omarinih vrat. Tja pogledati pa ni mogel. Pogledal je Jano, ki je bila še vedno vedrih oči in vprašal se je, če je bila ta žena sploh kedaj njegova. Moral —moral jo je gledati, ko je nekaj celic njegovih možgan mrzlično čakalo na prask revolverja v oficirjevih rokah. Zgodilo se pa ni ničesar. Slišal je, kako so se vrata omare zopet zaprlar — Barrow je spregovoril. »Upam, da boste vznemirjanje oprostili-« »Ko bi vedeli, kako lepo zgodbo ste mi oskbeli za novic poželjive ljudi v Londonu, se ne bi opravičevali! Bojim se, da bi bilo preveč, če bi Vas še prosila, da bi mi povedali, kako bo stvar končala- Dicky, prosim Te, pojdi in pripravi malo na ta obisk Louiso- Lahko ji tudi rečeš, da so v moji sobi že gotovi in da se ji radi mene ni treba vznemir- V njeni sobi gotovi? Kako spretno jc to označila. »O, in sveče zopet .ugasni. V temi bom ležala in čakala, če pade kak re-volverski strel. Lahko noč, kapetan Barro\v!«; Stegnila je svojo golo roko proti njemu- »In ne pozabite, da sem Vas povabila- Povabila v resnici. Če pridete v London, pišite gotovo. V veselje mi bo, voditi Vas za kulise londonskega življenja in videti, kakšen obraz boste naredili-« Stephen je ugasnil sveče- Slišal je njen glas, bilo je pa, kakor da je sto milj vmes. Torej je bilo vse delo njegove fantazije! Torej je bila sama razburjena, kakor je razumljivo ob taki priliki. Kako se je mogel njegov sum koncentrirati na to omaro? Ali radi stola, ki se mu ni zdel na pravem mestu? Kako smešna malenkost! In glasovi, ki jih je slišal? Morala je biti Louisa. Lahko bi bil Jano vprašal, s kom je govorila- Vse sveče je ugasnil razven ene. Po-gldal je še enkrat proti stolu. Pogledal je tudi omaro. Domače in inozemske časopise naročate najbolje pri tvrdki Hinko Sax, Maribor, Grajski trg. Sprejemajo Kaj je neki Jana spravila ra omari? .Nekaj temnega je ležalo tam zgoraj. Samo malo se je videlo ob steni- In celo zganilo se je malo — za centimeter ali dva. , Ugasnil je zadnjo svečo. Janina zadnja beseda ga je dosegla kakor od zelo daleč iz teme. »Gor fr?m. da Louiso pripravim,« je dc;al- S'edi! jc oficirju ter ^aprl vrata za seboj. 6- Od zunaj so se slišali koraki in za* molkli glasovi, ko se je pregledovala soba za sobo. Večkrat so bili koraki blizu vrat, da je že mislila, da bodo zopet prišli- Potem so se pa oddaljili in bilo je, kot da so hišo zapustili. (Dulle prihodnjič.) Ne sprašuj! Matevža so viovili policaji, ko je v gneči praznil žepe tujih hlač in sukenj. Pred sodiščem ga vpraša predsednik": »Vaš poklic?« .»Delodajalec!« _______________ »Komu neki dajate delo?« — »Vam, gospod sodmlc!« kratek, za začetnike, ugodno naprodaj* Naslov v upravi lista- 26 Giasavir,