Po s a m e z n e številke t Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*—.
.TABOR- izhaja -vsak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri % datumom naslednjega dne ter stane mesečno po poiti D 10*—, *a ino-semstvo D 18' —, dostavljen na dom D 11'—, na izkazn ioe D 10*— in« er ati po d o govoru.
Naroča se pri upravi .TABO RA-MARIBOR, Jurčičeva ulica it ev.4.
Poštnina plačana v gotovini.
%idk.
cena današnje štev. 1 Din,
TABOR
Posamezne številke: Navadne Din —'15, ob nedeljah Din 1*—.
UREDNIŠTVO se nahaja v Mari-boru, Jurčičeva ul. st- 4, J. nadstropje- Telefon interurb- št. 276. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje desno. Telefon št- 24- — SHS postnoČekovni račun štev. 11*787.
Na naročila brez denarja se ne ozira. «— Rokopisi se ne vračajo.
Naslov
T
'H.
Maribor, nedelja 14. junija 1925.
— Proslava Vidovdana v vsej državi.
Vidovdan 28. junija se bo na svečani način proslavil po vsej državi z božjimi službami v vseh cerkvah. Na Kosovem polju bo i pralo beograjsko mar. gledališče s sodelovanjem vojske dramo »Boj na Kosovu«,
■ TfgT-
Skupščina odgodena za teden dni.
. Miren potek današnje seje. — Odgovor fin. ministra glede želez, upokojencev. ' —Intenzivno delo v parlamentarnih odborih, zlasti za invalidski zakon.
Beograd, 13. junija. Današnja seja bar. skupšč. je bila otvorjema ob 10.30. Potekla je zelo minno. Bile so zasedene skoro vse poslaniške klopd. Na dnevnem redu j©r bilo poročilo odbora za prošnje ta pritožbe.	’
Pred prehodom1 na dnevni red je prestal skupščinski predsednik razne ulo-,J?e' med njimi predlog SLS. glede spremembe zakona o taksah in zakona o Osebni dohodnini. Oba predloga je utemeljeval posl. Vesenjak (kler.), ki je 'Predlagal obema zakonskima predlogo-nujnosrt. Govornik je bil čestoitrat prekinjen od ironičnih medklicev. Skupščina je odklonila nujnost, vsled ®esar je nastal med slovenskimi klerikalci silen nemir.
V nadaljneml poteku so odgovarjali na interpelacije poslančev. Finančni Minister dr. Stojadinovic jo odgovoril Ja vprašanje posl. Žebortu. o pokojninah taleanišk. upokojencev, Minister je med 'drugim' izvajal, da ije bilo povodom podržavi j en j a južne železnico upokojenih
pri ljubljanski železniški direkciji 57 nastavljencev. Ti so prejemali pokojninske prejemke od železniške direkcije. General, želez, direkcija v Beogradu je pri tm ugotovila formalno napako, da je plačevala pokojnino železniška direkcija, mesto da. bi to izplačevala^ blagajna finančne delegacije. Sedaj je to urejeno in izplačuje pokojnino pravil-0 finančna delegacija.
Nato je prešla skupščina na dnevni rod. Po odobrenem poročilu odbora za prošnjo in pritožim je 'bil izvoljen poseben odbor za zakon o narod, priznanju dveh naoijonalnih junakov vojvode Mišiča in vojvode Putnika.
Seja jo bila zaključena ob 17. uri. Ker nima skupščinski plenum nobenega zakonskega predloga za razpravljanje, so bile odložene seje za en teden dni. Prihodnja seja se bo sklicala pismenim potom. Med ten® bodo s polno paro delalo sekcije posameznih parlamentarnih odborov. Za pon del jok je sklicana seja odbora za invalidski zakon.
Slovesen pogreb italijanskih vojakov v Ljubljani.
! Ljubljana, 13. junija. Danes dopold.
je vršil slovesen sprevod trupel 84 ‘^lijainsikih vojaških oseb, pokopanih ta časa svetovne vojne v Sloveniji. Kr-lv, ki so bile položene v mrtvašnici pri 'X Krištofu, so bile pokrite z venci In . Pijanskimi trikoloraml. Venec je položil med drugim1 ljubljanski veliki žu-ban g. dr. Baltič ter ljubljanski častni-zbor. V sprevodu je korakal oddelek Radije in artilerije, nato zastopniki 5* ti. častniški zbor s komandantom dravske divizijske oblasti, diplomia.tični zn or. Na čelu sprevoda je nosil vojak pigoslovausko j,n italijansko zastavo s ornim' florbtn. Cerkveno obrede je o-pravil ljubljanski škof dr. Jeglič. Krste
so bile položene ha glavnem kolodvoru v posebni vlak, ki bo prepeljal smrtne ostanke v njihovo domovino. Prepeljava se je vršila sporazumno z našo državo-
Otvoritev jugoslovanskega paviljona na pariški razstavi.
Beograd, 13. junija. Danes popoldne je odpotoval minister za trgovino dr-Grisogono v spremstvu sekcijskega načelnika Miloševiča iu kabinetnega šefa •ministrstva prosvete dr. Šenoe v Pariz, da prisostvuje dne 16. tani otvoritvi jugoslovanskega paviljona na razstavi dekorativne umetnost j. Otvoritvenim slavnostim bo prisostvoval tudi francoske prezident Dummergue. Za časa odsotnosti bo zastopal ministra za trgovino minister dr. Gregor Žerjav.
Pred oblastnim občnim zborom SDS.
Maribor, 13. junija.
Dne 20. jnni ja zvečer se zbero v Machom delegati srezkih in krajevnih JTganiaacij ter poverjeništev SDS iz Mariborske oblasti na redni letni občni Bbor. Letošnji zbor je največjega pome-na * treh vidikov: prvič bo načelstvo račun o svojem' delu v pretekli Dačun je visoko aktiven, p- ^^čljivo jo bilo gibanje stran-L? ^izuoije v Mariborski oblasti
tekom! mtnoleg* kovnega ]cta. Stav-
l(iTraievm^nll5aCij'0 80 strdila, ^rog
* v, ‘ -i ^ 1 0l'Eandzacij in skoro enako števrlo poverjeništev v celi naši ob-laabi dokazuje konsolidacijo našega strankinega gibanja.
Drugič: ugotovilo ee bo<Io Tla zborrt J^mloo dela v bodoči poslovni dobi. Kakor je v miuolili mesecih w naše ^remjjenje slo za tem, ^ 80 „trdl naga J,°nticna organizacija, tako bo naše de-?° v bodoči poslovni dobi slonelo zlasti * Poglobitvi kulturnega in gospodar-^©1* ter se bode na občnem zboru
* tozadevnimi sklepi ustvarila za to de-0 trdna podlaga.
, Tretjič: stojimo pred važnimi tremit-Pre<l volitvami v našo oblastno skup-scino. Samouprava v oblasti in v srezih, in m t,£!ro K’mo e® borili proti megleni enkalni avtonomiji, nami mora biti
naši, skrb, ib«w
biti v polni meri posvečena čim najboljši ureditvi samoupravnega našega gospodarstva. Bolj kakor kedaj velja danes naš klic vsem, ki jim je za napredek naroda: vsi, ki hočete ljudstvu res dobro, ki želite njegov gospodarski in socialni ter kulturni napredek: v boj proti klerikalnim' frazam' in za resnični napredek! V to s vrh o pa skupaj v eno fronto! Tudi v tem pogledu mora naš Oblastni zbor storiti primerne ukrepe!
Končno pa mora naš oblastni zbor tudi našim zastopnikom v skupščini povedati, ali smejo računati na oporo v organizaciji. Odkrita in vendar poštena beseda o delovanju našega parlamentarnega zastopstva mora biti vedno dovoljena v resnični demokraciji.
Tz vseh teh razlogov je želeti, da se udeleže oblastnega občnega zbora zastopniki vseh občin mariborske oblasti. Na svidenje pri sklepanju o nadnljnem delu!
Češki komunistični list v propagandi za nemške šole.
Obsodba češke javnosti.
Praga, 10. junija.
Te dni jo prineslo glasilo čeških komunistov cRude pravo» sliko, ki predstavlja dve ženi, ki propagirate pošiljanje otrok v nemške šole, kor je bila Prepovedana šolski mladini telovaidha P.ri,_,koffiuM#ieai]i župah/ H so odkrite
politične organizacije. Slika je vzbudila v češki javnosti veliko razburjenje. Svoje postopanje je «Rude pravo® še branilo, češ, da vodi češki delavski razred veliko kulturno borbo in noče, da bi se njegova deca zastrupljala s češkim naoiijonalizmom. Češki listi prav pripominjajo, da ne eksistira za komuniste princip slavnega pedagoga Komenskega, da bodi otrok vzgojen v materinem jeziku, ako hoče, da se vzgoji za kulturo. Nasprotno pa hoče komunistična inteligenca (!) vzgojo otroka v šoli druge narodnosti. Nacijonalizem nemške šole je znan, tako da propagira «Rnde pravo* naravnost gei-mamizacijo. S tem se je pokazalo, da se nahaja vodstvo češke komunistične stranke v rokah nemških šovinistov. Češki tisk, ki dobro pozna psihologijo češkega delavstva na ozemlju manjših, ki ec je borilo desetletja za svoj jezik proti nemškim gospodarjem, prerokuje, da bo to stališče čeških komunističnih vodilnih krogov imelo za posledico izstopanj© delavstva v manjšinskih krajih iz komunistične stranke, kakor so zelo škodovale komunističnemu pokretu znane moskovske roso lučjo o narodnem vprašanju.
Doma in p® sveta.
— Koncert mariborske Glasbene Matice v Limbušu. Naša Gl. M. nikdar ne pride iz eksistenčnih skrbi. Kakor mora jo tlači misel, kako bo prvega plačala svoje nastavljence in društvene lokale. Razne podpore od strani bank in državne blagajne se sproti porabijo. Čez počitnice tudi ni učnine, učiteljstvo pa vsoka-Kor mora dobiti svojo plačo. Iz mučnega položaja bi ji tokrat rad pomagal pevski zibor G. M, Zato bo priredil dne 21. junija ljudski koncert na vrtu Srečka Robiča v Limbušu. Vstopnima bo znašala samo 5 din., tako da mu vsakdo lahko prisostvuje. Ker je namen idealen, ee »odplačila hvaležno sprejemajo.
— Novo okrožno sodišče v Ormožu. V skupščinskem odseku za organizacijo sodišč je bil na predlog posl. dr. Pivka 1n po pristanku ministra dr. Žerjava kot zastopnika pravosodnega ministra sprejet sklep, da se iz področij okrajnih sodišč v Dol. Lendavi, Murski Soboti, Ljutomeru, Gor. Radgoni in Ormožu ustanovi novo okrožno sodišče 6 sedežem v Ormožu.
— Pokrajinska skupščina UJU poverjeništva Ljubljana bo letos dne 4. in 6. julija v Šoštanju.
— Industrijsko-obrtna razstava (leta 1924). Da bo mogel odbor priznana odlikovanja (kolajne in diplome) čimpreje vsem' odlikovanim izročiti, naproša vse one, ki še niso plačali tozadevnih pristojbin, da jih po možnosti takoj plačajo v pisarni Aleksandrova cesta št. 35, pritličje soba 4. Kakor hitro dospejo vsa plačila, se bodo odlikovanja razdelila. Predsednik.
— Polovična vožnja udeležencem informativnega zleta v južno Srbijo. Že vsa leta po csvobojenju se Slovenci mnogo zanimamo za južno Srbijo. Mnogo je ljudi kmetskega etanu, ki želijo priti do zemlje potom Agrarne reforme ali pa potom1 privatnega nakupa. Rav-notako pogosto se oglašajo razni obrtniki, ki se želijo naseliti v južni Srbiji. Je pa tudi mnogo premožnejših ljudi, ki bi si na jugu želeli ustvariti kakor-šnokoli trgovino ali industrijo. Toda vsakdo niti prav nc ve, ni kod, ni kam, razmer pa naši ljudje sploh ne poznajo in so tudi sicer premalo orientirani. — Tudi je za manjšega človeka dosti drago, ako bi sani' »lioddl gledat na uro«. —■ Doznavamo, da organizira lastnik »Agrarnega biro-a« g. dipl. agr. A. Jamnik v Ljubljani, ki pozna Shhijo še iz predvojnih časov, — skupen in formati v-ni zlet v južno Srbijo in s tem daje udeležencem1 priliko, da se tudi na licu mesta informirajo o vsem, kar jih zanima. Zlet bo vodil g. dipl. agr. A. Jamnik sam in zbere tudi ves potrebni, specialni informacijski materijah Proskr-
Leto: VI. — Številka: 132.
bel jo pri Ministarstvu Saobračaja u-godnosti. Udeleženci plačajo samo ^polovično vožnjo, ki bi utegnila znašati okoli 600 din., po prov. potnem načrtu pa tudi s prenočišči po večini ne bo stroškov. Zaradi že nastopajoče vročine, bi se zlet pač najbolje vršil s počet* kom septembra. Ako pa bi večina ude* ležencev zahtevala, da se vrši prej (a ne pred 15. julijem), bi se njih želji moglo ustreči. Prijaviti se je do 30. junija, tl. Izletniki ac ustavijo po en dan v Beogradu in Nišu, potem pa gre pot dalje v Vranje, Skoplje in Ovčje in Kuma« novsko polje, Tetovo, Prizren, Ohrid, Bitolj, Veles," Kos. Mitrovico, Kosove polje itd. ter evenit. tudi v Solun, če se bo za to (posebej) prijavilo dovolj interesentov. Potni program še ni popolno* ma definitiven in se še lahko kaj opusti (zlasti Ohrid) ali dopolni. Prijave sprejema in daje pojasnila »Agrarni biro« dipl. agr. A. Jamnika v Ljubljani, Šelenburgova 71. Pismenim vprašanjem! je za odgovor priložiti 3 dinarje V znamkah. Davno je že bil čas, da bi se bili poklicani faktorji spomnili in organizirali tak informativen zlet in zato privatno Imicijativo in prevzem vsega težkega dela po g. dipl. agr. A. Jamniku še tembolj pozdravljamo in mu čestitamo na prvem uspehu, ki ga je v teni vprašanju že dosegel, ko je izposloval za udeležence polovično vožnjo, o ostalibl uspehih, ki jih bo dosegel za udeležence, pa tudi ne dvomimo.
— Glas iz Mariborske oblasti. Pod
tem naslovom je narodni poslanec dr. Lj. Pivko v št. 354 beograjske »Reči« napisal članek o položaju, v maši oblasti! izza volitev naprej. Svoj zanimivi, S statističnimi številkami podprti članek zaključuje sledeče: »Samostalna demokratska stranka, najjačja napredna stranka v okrožju, je nosila celo breme volilne borbe proti klerikalizmu. Da je bilo več politične uvidevno-; sti in manj upornosti v vodstvu raznih’ malih naprednih strank, bi bil rezultat drugačen: vsaj 4—5 mandatov bi bili! lahko dosegli združeni demokrati, samostojni kmet je in radikali. Po volitvah! je bilo v okrožju Maribor-Celje ustanovljenih do 50 novih organizacij SDS*
— Odkrito besedo je spregovoril nal naslov mnogih, ki radi kritizirajo, na zborovanju Učiteljskega društva za Maribor in okolico nedavno g. oblastni' šolski nadzornik Schell, ko je povdar-jal, da učiteljstvo v Mariborski oblasti' nima vzroka, da bi se pritoževalo, diaso/ strankansko-politični uplivi sodelovali pri zadnjih učiteljskih imenovanjih. —• Za pritegnitev učiteljskega zastopnika k posvetovanju manjka pravne podloge, ni pa to nobena nesreča za učiteljstvo, ker so njegove interese v polni! meri zastopali šolski referenti. Pri ogromnem številu prosilcev seveda ni' mogoče ustreči vsem1. Premeščenih je bilo v Mariib. oblasti le malo učnih oseb in tudi te iz službene potrebe in v prid šole. — Konečno se je dotaknil pritožbi nekega tovariša v stanovskem glasilu, da se mn ne nakaže povišica. Seveda pritožnik zamolčuje, da je proti njemu uvedena disciplinarna preiskava in da' je to edini vzrok, da še ni prejel poviške. — Želeti je, da bi se vedino in povsod govorilo tako odkrito in resno!
— Naraščanje brezposelnosti v Angliji. Iz najnovejše statistike o stanju brezposelnosti z 2. junija posnemamo, da je naraslo število brezposelnih za 60.778 in da je za 244.358 večje od onega v istem' času lanskega leta. Celokupno! število brezposelnih znaša 1,247.000.
— Koliko poljskih časopisov je na svetu. Po najnovejši statistiki izhaja na teritoriju poljske republike 1.212 časopisov, od teh 175 v tujih jezikih (nemškem, židovskem, ukrajinskem). Izven poljske državo izhaja 135 poljskih časopisov in sicer v Severni Ameriki 102, Nemčiji 9, Franciji 7, Češkoslovaški, Angleškem, Rusiji i. dr. Strokovnih Časopisov je na Poljskem 175, med temi 85 organizacijskih, vzgojnih 23. pravniških 14. -športnih 21.
fPišalnt stroji in računski stroji, ANT. RUD. LEGAT &Co., Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100.
fl' !V- v preiskavi radi veleizdaje je
'gnan i celjski 'nemški advokat dr. Riebl — Draginjske doklade za penzijoni-/ste. Vsled intervencijo samostalnik de imokria-tov bodo dobivali draginjske do ''klado vsi državni upokojenci brez razlike. V kaitero kategorijo spada doti oni upokojenec, določi resortni minister. —*■ iiRadi tega bodo dobivale draginjske doklade tudi one grupe drž. upokojencev; ki jih sedaj niso prejemali, kakor državni delavci, orožniki, ki eo bili upo 'ikojeni ponovemj zakonu itd.
— Konvencija r, Japonsko radi potnih /listov, V, Beograd jo dospel japonski ;-odpravindk poslov Kozama Akio, da po-ikrene vprašanje o konvenciji radi skup »nega. izdajanja vizumov.
- Lovski družabniki in zakup občinskih lovišč. Pred družbami občinskih' lo nrišč se ustanavljajo tajne lovske družbe, ki hočejo z mnogoštevilnim1 članstvom) omogočiti plačilo visoko nagnane zakupnine ter brezobzirno -lovenje div ■jačine. Vsled tega je mariborski veliki župan' izdal podrejenim organom sledeča navodila: Pri oddaja obe. lovišč so dopustne lovske družbe do vštetih 3 čla-mov. Večje družbe, ki pa ne smejo prekoračiti števila 10 družabnikov, so do ^voljene, »ko pride na posameznika vsaj -£500 ha »kupnega lovišča.
*	— Trgovinska pogajanja naše države % Avstrijo se pričnejo 5. julija.
*	— Poljska bo izvažala drva na Balkan. Iz Sofije fle je vrnil poljski zastopnik poljske vlade, kjer je bil 6topil v 'etike z bolgarskimi trgovskimi krogi ra ’di uvažanja gradbenega lesa.
'Mariborske vesti.
Maribor, 13. junija 19J5.
i	Cirkus.
p- Magdalensko predmestje je pživelo -Procesije, dolge in pestre, se vijo preko državnega mostu, se zajezč ob železniški mrogi in se stekajo pod orjaški šotor 'je štirimi,jambori. Romarji, ki se ustavljajo ob' vozovih, še zadovoljujejo s površnim''ogledom zunanjih ogrodij, dru-,;gi gi. pase jo svojo rhdovednost ob dogodkih znotraj špranj in tretji si ogledujejo živalski park. Drugače tiho'in 'mirno predmestje je postalo mariborski mednarodni rendez-vous. r In’ ta zbirka eksotičnih živali vseh Tvrst in z vseh vetrov je vredna ogleda. Kralj nubijskih pustinj se je zleknil v jjfcletki; s svojo orjaško šapo ubije člo-'.veka, so nata’ pravili nekdaj, ko smo br-hfkali po bibliji starega veka tu občudovali' Davidova junaštva. Veličamstveni ^kraljevski tiger z nervoznimi koraki irenomer meri ozko svojo kletko, z železnimi bliski motri gledalca. Beli medvedi lapviftjo vročine, povodnji konj se z lenim »in apatičnim mežikanjem roga radoved-/toemu »vetu, ki s« baš okoli njegove Jklertke najbolj gnete. In noji, tapir, ja-istrebi-mrhovinarji se zaletavajo v že-flezne drogove, vsi pač ne morejo zatajiti ®voje velike želje po svobodi. Le dolga Ivrsta slonov in kamel — menda jih bo trideset iU’več — sto jr mirno, čaka na lidarovč V-Obltki sladkorja in kruha, ki tj im' ga podajajo razni dobrotniki in do-•brotniee. •:»\*.<*i:v,i\ ‘i < •	••.•v-. ;
i,. • •	. .^fgrsr *
1^.- Zvečer, ko zažnre velike obločnice, se »napolnijo prostori. Točno ob določeni pri se prične s sporedom in v troje ma-‘«ež se vsiplje vrsta umetnikov, ki vzdržujejo gledalca siko r o tri ure v stalni Živčni napetosti. Bravurne dresure so rvrste 'druga za drugo: Arabci in fakirji-lognježrci,' krotilci divjih zveri in telovadi, zračne vile in «-leteči hudiči* v ivleetečih im sijajnih toaletah, pestra (pravljična- slika. Vmes pa neumorno •‘svira cirkuška godba svoj Hat j a pat ja (In valčke. Po vsaki posrečeni točki — ,!in vse sb posrečene! — se dvigne nad /deset tisoč rok, ploska umetnikom in jih ,f pozdravil ja. Pa.nem; et circenses!
! / 'Dobro je bilo in že čas, da je Maribor enkrat posetil po dolgem času svetovni cirkus s prvovrstnim in velemestnim sporedoml Za nas, ki moramo tolikokrat gledati slabe predstave s par )mršavimi kljuseti, jahače v oglodanih /frakih- in staro brezzobe levinje, je cir-jkus :Ktodsky vsekakor lep dogodek. Is.
OBČNI ZBOR GOSP. IN POL. DRUŠT-iiVA ZA I. IN IV. OKR. v MARIBORU 'se vrši v sredo 17. tm. oh 20. url v Na-IroAjem domu.
't gfa dnevnem redu je poleg običajnih i poročil fujjjkcijonarjev in volitve odboji« tudi poročilo poslanca dr. Pivka.
Vse narodnjake Maribora vabimo na
ODBOR.
in V Mariboru se mudi že dva dni šef računovodstva ministrstva za poljedelj-stvo g. Mata Matič, ki inspicira tukaj šnjo vinarsko in sadjarsko šolo. Z njenim' poslovanjem in ureditvo je izredno zadovoljen in je izrazil laskavo priznanje. Jutri odpotuje v Negovo v Slov, goricah k sklepu kmetijsko-gospodinj-skega tečaja za mladenke, kamor ga spremljata zastopnik vel. župana referent inž. g. Zidanšek in ravnatelj vinarske šole g. Žmavc.
Zrelostni izpiti na državnem moškem učiteljišču v Mariboru so se vršili pod predsedstvom gospoda prosvetnega inšpektorja dr. Stanka Bevka kot ministrskega odposlanca od dne 8. do 12. junija t. 1. Izpričevalo zrelosti z odliko so dobili:" gg. Kos Joško, Sekirnik Maks in Tratnik Jože. Za zrele so bili proglašeni: gg. Andolšek Stanko, Apih Milan, Bajde Oton. Brumen Beno, Burg Bajko, Gerbic Lambert, Justin Ubal-d, Kodrič Budotf, Koželj Miroslav, Pečnik Dragotin, Ranfl Ivam, Regoršek Bogomiir, Ro-binščaik Srečko. Stanič Ivan, Šajna Ivan, Šnuderl Hinko. Šnuderl Ljudevit, Tomažič Božidar in Vižintin Rudolf. Ponavljalni izpit delata po dveh mesecih dva kandidata.
m Dan »Rdečega križa« «v Mariboru. Odbor Rdečega križa« za mesto Maribor priredi na pobudo g. velikega župana v nedeljo dne 14. tm. v prid temu hu manitarnenlu društvu cvetlični dan, pri katerem sodelujejo pod vodstvom uči teljstva gojenke in gojenci obeh tukaj šnjih drž. učiteljišč. Od 11. do 13. ure svira v mestnem parku vojaška godba Pri vhodih v park se bodo prodajale cvetlice. Ker je ta, cvetlični dan namenjen plemenitemu in človekoljubnemu smotru, apeliramo na darežljivosit našega občinstva in upamo, da bode prišel »Rdeči križ« kot humanitarno društvo pri nas potom' javne dobrodelnosti docela na svoj račun.
m’ Odbor Ljudske univerza« v Mariboru sklicuje na 15. tm'. (pondeljek) ob 8. uri zvečer v mestni kazinski dvorani letošnji občni zbor, ki bo velikega pomena, ker bo treba razmotrivati vprašanje, kako se naj učvrsti ustroj te vele-važrie kulturne institucije, da bodo zajamčil nadaljni plodonosni napredek in bo kos vsem mnogovrstnim nalogam, ki so nastopila tekom- zadnjega leta. — Strokovni kurzi so s.e nepričakovano lepo razvili, muzikalične prireditve so se vpeljale z jako dobrim uspehom’, skiop-tične prireditve so žele mnogo zanimanja, in mladinski večeri so se prav dobro obnesli. A vse lo je le še začetek, ki pa obeta brezdvomno n a ji več ji uspeh, ako se bodo hoteli pod njenim' krovom zbrati vsi resni in vestni kulturni delavci. — Na njih požrtvovalnost apeliramo! Vsi prijatelji Ljud. univerze se prosijo, da se v čim' večjem številu udeleže tega občnega zbora, da s svojo prisotnostjo pokažejo, koliko važnosti je naša institucija za razvoj našega naroda. Dnevni red občnega zbora je: 1. Poročila odbora. 2. Sprememba društvenih pravil. 3. Volitev novega odibora.
Vseh vrst
letnemu, kakor angl. modnemu sukmt, deleno, e-pongu, etaminu in drugemu manufaktitmcmu blagu
znižala cene do 30% tvrdka
F. Mastek, GSa \ml trg 16.
!!!, Oglejte si izložbe !!!
m Sokolski prapor za Mursko Soboto,
ki ga je izdelal po načrtu g. prof. Ščuke odsek za pospeševanje domače obrti Mariborskega slov. ženskega društva, je razstavljen danes popoldan v trgovini Pregrada »Trgovski dom« na Aleksandrovi cesti.
m Slovensko obrtno društvo v Mari-bru. Vsled mnogih slučajev medsebojnih .sporov med najemniki in hiš. posestniki ki so nastali vsled nerazumevanja novega stan. zakona, se je odločilo imenovano društvo, da priredi IG. tm. ob 20. uri o hotelu Kosovo« predavanje stanovanjskem zakonu. Govoril bo g-profesor Perhavec. Vabljeni so zlasti mali obrtniki, da se v lastnem interesu udeleže tega predavanja.
m Nazaj v planinski raj! Planinci! Kliče vas ena najlepših točk našega Pohorja, naš Klopni vrh. Zložno in lepo med senco temnih lesov in svežim' zelenjem bukev vas privede pot ra Klopni vrh s postaje Fala na vrh. Koča, oskrbovana od plan', društva, vsebuje vse blagoda/ti dobre kuhinje in kleti, po katerih zahrepeni planinec, ko se jo navžil lepega razgleda, ronmntič. gorskih stez in ledenomrzle studenčnice. Naj ne bo turista, ki hodi na Pohorje, pa si še ni privoščil izleta v ta kraj! m' Krasen pomladanski dan je pri-.
vabil obilo občinstva na veselico pevskega društva »Luna« • v Lajtersberg-Krčevini, ki so je vršala dne 7. junija tl. v »Lovskem domu« v Krčevini. Za zabavo sta skrbeli dve godbi, šaljiva pošta, ječa i. dr. Krona vse prireditve pa je bil nastop moškega zbora društva »Luna«, ki šteje 18 članov. Težke, deloma narodne, deloma umetne pesmi je izvajal zbor precizn-o, izgovarjanje in niansiranje jo bilo lopo. V-sa čast vsakemu posameznemu članu, ki ga ne u-sitraši daljna pot k vajam ter se žrtvuje za procvit društva — za dobro stvar! — Častita-ti pa je zboru tudi na požrtvovalnemu In izbornemu pevovodji gosp. učitelju Horvatu, da je privedel sivoj zbor v tem kratkem' času na tako višino. Le vztrajno naprej po začrtani poti! —t.
m' Pripravljalnemu odboru »Južno-slovenskog Pevačkog Savcža, župe Maribor« je daroval g. notar Ašič 500 din. Požrtvovalnemu kulturnemu delavcu najiskrenejša hvala. Naj bi dobil mnogo posnemovalcev.
m Zahvala. Pevsko društvo »Luna« se iskreno zahvaljuje vsem cenjenim damam' in gospodom, ki so sodelovali pri njegovi zlasti moralno dokaj -dobro uspe li veselici. Posebno pa se zahvaljuje tvrdkam; Tavčar, Voller. Welle in Wo-gerer. katere so so tudi povodom te prireditve odzvale z lepimi prispevki. Odbor.	151
m Mariborska porota prične v ponedeljek 15. tm- Do sedaj so razpisani sledeči slučaji: 15. junija:	pod predsed-
stvom predsednika okrož. sodišča go-sp. viš. d. s. s. dr. Žiherja — Rudolf W e i 13, požig: Franc Granda, rop; 16. junija; Karol Kebrič, zloraba uradne oblasti; Ivan Eferl, uradna poneverba; 17. junija: Anton Majcen, tatvina; Ant. Bergler, tatvina; 18. junija: Jurij Petrovič, tatvina; Jo«. Vratar, tatvina: 19. junija:	Katra Dajčar,
umor; 20. junija: Jos. in Barbara Benko, umor; 22. junija: Karol Pristanek, tatvina: Štefan H o r j a n, tatvina in uboj; 23. junija: Janez Muršič, težka telesna poškodba; 24. junija: Marija in Ana K ovac s, tatvina. Razven teh l>o še nekaj slučajev razpisanih, med temi tudi znani slučaj umora Mi-klove obitelji — kterl slučaj se bo rnz-pravljal 25. tm.
m Da se za komodnost naših Mariborčanov zares skrbi, dokazuje lični pa-viljoncek pri vhodu v mestni park, kjer je otvorjena na novo tobačna trafika, ravno prav za obiskovalce parka, ker bo ista odprta tudi ob nedeljah popoldne. Kolki se tam tudi dobijo, kar je zopet v dobro onim, ki ima jo opravka v županijski palači po raznih uradih. Oe bi imeli v Mariboru na kolodvoru pe-ronsko trafiko, bi bili še zadovoljnejši, ker je tam zares potrebna.
m Sejmsko poročilo iz Maribora 9. tm.: Prignalo se je 12 konjev, 14 bikov, 164 volov, 308 krav In 12 telet, skupaj 510 komadov. Povprečne rene za različne živalske vrsto so bile sledeče za 1 kg žive teže; debeli voli 8-25—9 D, poldebeli' voli 7.50—8 D. plemenski voli 4.50—6.75 D, biki za klanje 5.50—7.50- D, klavne krave debele 6.50—7.50 D, plemenske krave 5—6.25 D, krave za klobasa-rje 3.50—4.50 D, molzne krave 5—7 D, breje krave 5—7 D, mlada živina 6.50—8 D, teleta 10—11.75 D. Prodalo se je 299 komadov. Mesne cene za 1 kg: Volovsko meso I. in II. vrste 12—20 D. Telečje meso T. vrste 20—22.50, II. vrste 15—17.50-Svinjsko meso sveže 15—30 D.
m Iz policijske kronike. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji, radi lahke telesne poškodbe 1, kalenja nočnega miru 1, poškodbe tuje lastnine 1, avtomob. reda 1, vožnje po pešpotih 1, vožnje brez luči 2, najdbe 3, zguba 1, poročila 2. — Izvršena je bila aretacija radi suima umobolnosti. m Nepreviden voznik. Včeraj, je S. Š. voznik pri neki tukajšnji tvrdki tako neprevidno vozil, da je z ojnioo zadel v reklamno fablofotografa Japplja in ubil šipo. Voznik je seveda dal napraviti novo šipo na svoje stroške.
m Kavama mestni park. Dnevno koncert od 21.—1. ure. Popoldne (pri lepem vremenu od 17.—19. ure. V nedeljo in praznik pri vsakem vremenu. 1260
REPERTOAR.
Sobota, 13. junija »Ugrabljene Sabinke« Nedelja, 14. junija, »Ugrabljene Sabin--ke«.
Pondeljek, 15. junija. Zaprto.
Torek, IG. junija Tosca« ab. A (kuponi). Gostovanje Marko Vuškoviča, člana zagrebške opere.
Ugrabljene Sabinke. V soboto, 13. in 14. junija se vprizori v drami velezabav-oa burka .v štirih # jap jih (pisala JJr.
in P. Schonthan) «Ugrab!jene Sabinke*.^ Delo sicer nima nikakih višjih pretenzij, a je zelo zabavno. Dejanje se vrši-v majhnem' mestu, kamor dospe neka gledališka potovalna družbica, da bi' vprizorila tamkaj nekoliko predstav. Gledališki ravnatelj Striže se zateče V; stanovanje prof. Golviča, iztakne tam. profesorjvo tragedijo izza dijaških let| «Ugrabljene Sabinke*. Striže pregovoril profesorja, da mu da omenjeno igro Dj vprizoritev. Igra pride tek. 8 dni res naj oder, a doživi popolen fiasloo. Izpel ja vaj to dokaj originalne fabule je s precejS-j njo dozo humorja tempirana na naju ličnejše komične situacije, tako da bo* do vsi. ki se žele enkrat od srca n-ai-rmeia‘ ti, prišli na svoj račun. Sodelujejo R8, Petkova, gdč. Kraljeva, gdč. Kovačičeva in gg. Rasberger, Železnik, 'ŠkerU Kovič. Tomašič in Tovornik.
Gostovanje g. Marko Vnškoviča. čl** na zagrebške opere v «Toski». V torek, dne 16. tm’. bo gostoval v vlogi «ScarPa> v «Toski» g. Mapko Vuškovič. baritonist zagrebške opere. Kdor je imel priliko videti odličnega- gosta pri zadnjem/ g°" stovanju v vlogi Zrinskega (v istoime* nova.ni vlogi), temu ostane g. Vuškovič v nepozabnem) spominu: kajti g. Vuškovič jo igralska pojava prve vrste, ki takoj uvera im ugreje občinstvo s. svojo neprekosljivo igro. Višek igralskih Sooči pa dosega g .Vučkovič baš z vlogo «Scarpia», ker zahteva ta vloga: solne?8 dramatičnega zanosa, in mirno trdimo, da je g. Vuškovič v igralskem oziru občudovanja: vreden Sca-rpia. Tudi kot P®* vec je Vuškovič. kljub svoji prilet.nosti še vedno svež, imponujoč in u veri ji/- —V Vstopnico za to zanimivo gostovanje fiO j že lahko rezervirajo pr? 'dnevni gleda* j liški blagajni (telefon 382).
Pomota na gledališkem lepaku. Po* motoma je izostala ena oseba ua‘ gledal-lepaku, in sicer Emanuel Striže, gleda* I liški ravnatelj, ki ga igra g. Škerl.
^ i
Me d. univ.
dr. F'. Kartic
zobozdravnik
v Mariboru, Slovenska ulica St. ®
zooet ordinlra - i
Redni letni občni zbor
Oblastne organizacije Samostalne demokratske stranko ra Mariborsko oblast; se vrši v »oboto 20. junija 1925 ob 20. url v veliki dvorani Nar. doma v Mariboru-;
DNEVNI RED: 'ry ■ ■	%
1. Poročilo predsedstva. .	j-
2. Poročilo tajnika.	'	.	/	1
3. Pariamentarno poročilo nar. poslancal. dr. Pivka.	i
4. Poročila srezkih in krajevnih’ organi* zacij ter poverjeništev.
5. Volitev oblastnega načelstva.
6. Debata, predlogi in resolucije.
Turisfika in šport.
Krasen razgled se nudi poletnim športnikom pri Sv. Antonu nad Vuhredom, 865 i*
nad morsko gladino. Od postaje Vuhred poldrugo uro hoda mimo Rejoka po bregu navzgor. Nazaj se preje pride. Greš pa tudi lahko od tam v Vel. Kopo, v Sl. Grad8®’ Vuzenico ali Ribnico. Pri Sv. Antonu se PrI' poroča narodna gostilna Mravljak, po dom<ifi® Tkavc; pa tudi druge niso slabe. Na prijavnem hribčku zagledaš, ako ni megleno* nad 20 cerkva, oz. cerkvic. Velko KoP°> Uršulo, Košuto, Peco, Golico, Karavanke, Kozjak. SchbckI, Sv. Duh n. Seln.. Vurberg, pri Ptuju, Ribnico, Sv. Primož na Pohorju, Sv. Primož nad Muto, Marenberg itd. V krasid cerkvi najdeš različne slike (tudi zgodovin-eke). V soboto in nedeljo 13. in. 14. jun-t. j. na god farnega patrona in lepo nedeljo bo prišlo, oziroma priromalo zopet ninogo Iiud^ tam gor. Želimo jim kar največ zabave t* veselja v jasnili višavah!
: Pokalna tekma. V nedeljo 14. fm’. vrši na igrišču ISSK. «MaribOr» ob 17. uri pokalna tekma med domačim
S.	K. «Merkurjem» i-n S. K. «Ptuj».
O« kako prijetno!
v/klikne vsakdo, kdor je enkrat poizkn* sil Elsa-mila v obliki steklenic. Fellerjc-va Elsa-mila so prava mila lepote elegantni ženi, kakor tudi mila zdravja vsakemu pametnemu možu. Pri vpornbl so jako štedljiva, radi tega poceni! Dobo se v 5 raznih, vrstah (lilijino-glicerino-vo-boraksovo-katrnnovo in milo za britje). Za poizkus 5 košov 52 dinarjev, aK se pošlje denar vnaprej, po povzetju za 62 din. pri LEKARNARJU EUGEN FELLER v STUBICI DONJI, ELatr»' Hrvatek-a,
,/- 17 MarIKonf. 5lne Tl. junija 1923,'v
\T A B O R*'
•m
sfrtoa^ —■ ' ■
2
Res škoda, da se ne morejo vse mnogoštevilne vrste mikrobov, ki žive v ustih in votlih zobeh, že v naravi povečati. Kajti potem bi se vsi orii,, ki nočejo uvideli, da je treba na vsak način čistiti in izpirati ustp6; votlino z antiseptično tekočino — in to večkrat na dan — tako prestrašili, da bi se kar najhitreje privadili rednemu čiščenju zob. Zobna čistila in praški sami nikakor ne zadostujejo za negovanje ust, ker ostanejo gnilobna zajedališča, zobne votline, notranja stran kočnikov itd. ne* dotaknjena in ravno ta potrebujejo, kar je vendar dosti jasno, doslednega vsakodnevnega čiščenja. To je možno brez dvoma samo potom ^izpiranja: z resnično antiseptično zobno vodo. Odol je antiseptičen! —r Odol je gotovo antiseptičen! — Odol je prav gotovo antiseptičen!
Za Rdeči križ.
Povojno materijalietično razpoloženje je potisnilo v ozadje razumevanje za velika socialna in socialno-higijen-ska vprašanja. In ravno povojna doba z vsemi svojimi strašnimi pojavi dolgoletne vojske bi najbolj potrebovala najskrbnejšega socialnega udejstvovanja vseh slojev naroda. To delo bi ne smelo biti prepuščeno le peščici idealnih in požrtvovalnih poedineev, velika večina pa bi stala ob strani, kakor bi jo bilo nekako sram imeti srce in razum za »edne in uboge. Gospodarski problemi v ožjem pomenu besede naše mlade države so važni in od njih rešitve je odvisen naš kulturni razmah in naš zunanjepolitični pomen in vpliv ter konsolidacija notranjega političnega življenja. Vendar pa. so nič manj važni tudi socialni problemi; mirovne pogodbe so akcen tu i ral e dolžnost socialno - političnega udejstvovanja. To dolžnost nekatere države v popolni meri razumevajo in izvršujejo. Pri nas globokega pojmovanja to dolžnosti še ni i® se moramo boriti z običajnimi začetnimi težko-čarni. Toda te težkočemoramo z železno vztrajno energijo preloiti, da stopimo v krog kulturnih držav. Zunanjo obliko in organizacijsko sredstvo našega socialnega dela nam nudi društvo Rde-Ta mednarodna ustanova je uajcistejša internacionalna sila, ki ne Pozna državnih meja in narodov, po-na samo človeka, pomoči in podpore potrebnega. V tej lastnosti more vršiti važno vlogo tudi v prizadevanju, pomi-iditi medsebojne spore in ustvariti mednarodni trajen mir. Zveza Rdečih Križev pri društvu narodov bo pri umevanju svojih nalog važen faktor za ohranitev svetovnega miru. To dejstvo dajo Rdečemu Križu poseben pomen, ki bi ga nikakor ne smeli omalovaževati. Toda jnic manj važen ni pomen in namen necega Križa iz stališča naših notranjih socialnih potreb. Rdeči Križ ni več ®o, kar je bil pred vojno: milita ristič-a in aristokratska ustanova, ki je ela-e rbirala p° njih krvi in socialno vi-poziciji, nižjim pa je bil vstop one-Križ hoče in mora da-“fip°pnlarnejša socialna
i , z V *drnžnje v sebi ce-ltno na.se socialno In karitativno delo. Postati mora najčhstejša ln najbolj rai.
Širjena ljudska ustanova, ki bo imela točen pregled o vseh socialnih in so-cialno-zdravstvenih potrebah vseh slo-J®v našega naroda.
Do danes se ni posrečilo razviti organizacijo Rdečega Križa. Poskusi so 8e razbili ob precejšnji brezbrižnosti »aše javnosti. V tem oziru kaze Srbija, ‘ Doosrad veliko vee pojmovanja Tt	Rdečega	Križa.	Zadnja glav-
tl io	v	Beogradu	dne 26. aprila
®PremeniIa v smeri 4ečje krajevnih im oblastnih od-dn h »in.n-v Rnančnera pogledu, tako Pokrajinskih odho-S	le	v	korist pokrajin
vn ji	£.	60 bila sedanja pra-
vUa delen vzrok, dn ni kii D'**,J,J“
Zanimanja za Rdeči Križ' Ta^/zrolTrm
is™,?**sSiJK
zdravnike, podeželwke župa-^ nčueljatvo, wadniStvo> kulturna
^ 'ln jnridične
jevn„’ avojih krajih ustanove krajne odbore Rdečega Križa in e tem Slovenija v tej važni ocialni organizaciji v naši državi pred-Jacila. Posvetimo svoje organizator n e ^možnosti tudi namenom Rdečega Križa.
o □ 111 raiu
srečke Doma rimi
Cena Din 50*—
GOannrTiiTn3o a o a
ilt
aaac
D
/okolstvo.
o V Murski Soboto odhajajo vlaki v nedeljo zjutraj ob 4.26, 5 in 8.28. Vožnjo z legitimacijo, ki se dobi pri hišniku v Narodnem domu, polovična. Pri vseh vlakih naj vlada strog red in se morajo udeleženci brez izjeme pokoravati rediteljem.
• Izkaznice za polovično vožnjo v Mursko Sobctlo dobe lahko oni, ki jih dosedaj niso dvignili, še jutri v nedeljo pred odhodom posebnega vlaka (ob 4. uri 28 min) na kolodvoru pri društvenem tajniku. Odbcr sokolskega društva v Mariboru.
o Ptujsko sokolsko okrožje je priredilo preteklo nedeljo 7. trn. v Pituju izbirne tekme članstva in naraščaja. Tekmovalo je 16 članov, 4 članice, 23 moškega ter 11 ženskega narašča ja, skupno 54. Tekme se je predvsem udeležilo društvo Ptuj ter srednji oddelek članov društva Središče. Najboljše uspehe so dosegli: Člani, srednji oddelek: Pavel k a. Rudolf (Ptuj) 72 točk, 90 odst, Pertot Janko (Ptuj),67 tri četrt točke. 64.68 odst., Veselko Rudolf (Središče) 65 Vi točke, 70.31 odst — Članice, srednji oddelek: Šentjurc Angela (Ptuj) 70 Vi točke, 87.81 odst, Blumenau Nada (Ptuj) 60 točk, 75 odst., Mar Anica (Ptuj) 43 H točke, 54.68 odst — Člani, nižji oddelek: Jurkovič Janko (Ptuj) 66 V točke, 94.84%, Potrč Otmar (Ptuj) 66 točk 94.28 odst., Murn Ježe (Ptuj) 62 Vi točke, 89.64%.
— Moški naraščaj, višji oddolek: Klinc Erik (Ptuj) 62 Vi točke. 88.93 odst., Fabjan Herbert (Ptuj) 55 točk, 78.57 odst., Matjašič Maks (Ptuj) 51 Vt točko 73.57 odst — Moški naraščaj, nižji oddelek: Valner Leopold (Ptuj) 57 točk. 81.42%, Gorišek Boris (Ptuj) 53 V\ točke, 76.07 odst, Šilc Vilko (Ptuj) 52 točk 74.28%.
— Ženski naraščaj, višji oddelek: Golež Jedviga (Ptuj) 58 točk, 82.85 odst., Tobias Mija (Ptuj) 54 točk, 77J4 odst., Kukoviča Frančiška (Ptuj) 46 točk, 65.42%.
— Zenski naraščaj, nižji oddolek: Orel Leopoldi na (Ptuj) 47 % točke, 67.85%, Ozvald Emilija (Ptuj) 45 V\ točke, 63.35 odst. — Splošen uspeh tekme je povo-Ijen, ker so vsi tekmovalci dosegli nad 50%. Pač Pa moram povdariti, da je v interesu vseh društev, da se polnoštevilno udeležujejo teh izbirnih tekem, ki ne pokažejo samo notranje društvene vrednosti, ampak v glavnem vzpodbujajo telovadca k nadnljnemu pridnemu vežbanju in izpopolnjevanju. Priznam, da imajo razna društva za gornje udejstvovanje razne ovire in zapreke, prepričan pa sem, da bi se dalo temu z malo več dobre volje odpomagati. Popold. se je' tekmovalcem na lepem senčnatem vrbu br. Baboseka razglasil rezultat tekem ter so se jim nudila razna okrepčila.	Qg.—O
Kultura in umetnost.
Nova Evropa. To dni je izšla 17 št. XI. knjige ugledne zagrebške revije »Nova Evropa, ki jo posvečena dobro-voljskemu vprašanju .Številka prinaša o te nivprašanju sledeče prispevke; Naši dobravol jci u Svetiskome Ra tu od P-Slijepčeviea. Bosanska pozadina za vreme Rata od J. Z., Naši dobrovoljci v Italiji od dr. Ljudevita Pivka. Nato priobčuje Č. v rubriki »Politični pregled* članek »Naši u silovolja*. Revijo, ki se naroča pri upravi v Zagrebu, Prerado-vičev trg 9. II.. toplo priporočamo.
x Goriška Matica izda za leto 1926 sledeče štiri knjige: Evfemija (Dr. Lovrenčič), Povest iz tužne' Istre (Dr. Pregelj), Don Bosea (prof. I. Mere) in Koleda za 1926. Kdor hoče pomagati ne-odrešenim goričkim Slovencem, naj naroči knjige pri poverjeniku g. Viktorju Kovaču, Maribor, Orožnova ul. 7.
x Zvonček. Naš priljubljeni, že 26. leto izhajajoči mladinski list «Zvonček» jo zaključil z dvpštevjlko 11. in 12, le-
tošnji letnik. Dvoštevilka ima bogato vsebino. Na prvem mestu jo Ganglova pesem o kralju Vukašinu in vili Mandati. Nato sledi pesem Fr. Ločniškarja, za njo pa naj priljubljenejše čtivo mladih Zvončkarjev: Vandotova planinska pripovedka »Romanje naše Jelice«. Dr. Fr. Zbašnik se oglaša s povestjo »Cre-šnje«. Stojko Stojan, Rojec, Jerše, Koritnik in Kunčič pa s pesmimi. Povesti so še prispevala Ločniškar, E. M. in Ju-raj Jurjeviča Mladenka pa je objavila poučni spis Jernej Kopitar in Vuk Ka-radžič. Seveda je poskrbel marljivi u-rednik tudi za lepe slike. Za prihodnje šolsko leto obeta »Zvonček« celo vrsto zanimivih pripovedk, podučnib spisov in pesmi.
Is življenja in sveta.
Ali Je bil Kolumb židovskega pokolenja.
Čeprav je Kolumbovo žlvljonjc v mnogih podrobnostih še nepojasnjeno, vendar so bili zgodovinarji edini v tem, da jo bil Kolumb Italijan iz Genove.. Sedaj so preiskovali to vprašanje španski učenjaki, ki so prišli v svojem delu do sledečih rezultatov:
Čudno je, da je Kolumb, ki naj bi bil Italijan, pisni vsa svoja privatna pisana v španjolskem jeziku. Italijanski Koograf Toscanelli, ki je mnogo dopisoval s Kolumbom, je napisal v nekem pismu, da je Kolumb portugalski državljan. Španski učenjaki so prišli do sklepa, da ni Cristoforo Colombo, ki se omenja v nekaterih italijanskih dokumentih, istoveten z «Cristofnle Čolnom«, ki je odkril novi svet. Učenjak dr. Cal-zada pravi, da je bil Kolumb rojeh v španskem mestu Ponte Vedon. Da se to mesto pri njem ne omenja, navaja ta učenjak kot razlog, ker se je bilo rojstno Kolumbovo mesto uprlo kraljici Izabeli Katoliški in' da, ni izključeno, da je bil Kolumb žid. Dokazano je, da je bilo v tem mestu mnogo Židov in da je imel tudi Kolumb intimne zveze z Židi. V njegovih spisih je veliko citatov iz starega zakona. Vendar ni nobena točka direktno dokazana in je še vse to ostalo bodočim učenjakom v razmišlja^ uje.
Kako so nekoč jedli in pili.
Koncem 16. in v prvih desetletjih 17.
srtoletja so živeli glavni virtuozi v jedi in pijači.
Ko sta 1. 1590. obiskala vojvoda Friderik Viljem in Hans Sasko-Veimanjki z nekaterimi plemiči grofa Ludvika Hes-senskega v Marburgu (Nemčija), so izpili 8. julija h kosilu voz vina in 11 in pol sodčkov piva. Za večerjo so prinesli v spalnice vojvode Friderika Viljema in spremstva 150 litrov vina in še večjo količino piva.
Ko so na Lipskem slavili leta 1561. poroko princezinje Ane Schwarzenberg, so izpili 3600 veder vina (vedra je 150 1) in 1600 sodčkov piva. Snedli so: 120 jelenov, 126 srn, 150 prešičev, 850 zajcev, 20 labudov, 24 pavov, 14 divjih gosi, 100 volov, 1000 ovc, 70 parov kur, 45 parov domačih gosi, 175 kapunov, 200 kosov slanine, 8 krav, 47 pečenih merjascev, 150 ko«ov gnjati, 16 krmljenih svinj, 7 vozov rakov, veliko rib, slanikov itd. Na mizo so nosili po 80, 100, celo do 300 raznih jedil.
Kemična vrednost človeškega telesa.
Filozofi, pesniki in pisatelji so se trudili, da bi nam1 pokazali Človeka v vseh njegovih sposobnostih. Celo kirur-gična medicina, ki sicer vidi v človeku navadno fizično bitje, ga ni nikol precenila kot čisto kemično vrednost, kakor je to storila moderna kemija. Ja zna-
" —■— ■	■■ 1  .....■■■■■■■■	i	i;	■ »l«qs
nosi nam nudi pr e/v Interesantne podatke o kemični vrednosti človeškega telesa.
Kosti, meso in mast, ki jo inža truplo normalnega 30 kg težkega človeka, vsebuje toliko snovi, kolikor jih najdemo v 1200 kokošjih jajcih. Telo takega človeka bj primerno destilirano dalo 98 ms svetilnega plina. Iz železa in fosfata bi se lahko naredila dva ©kserčiča; fosforja pa je v človeku za SOO.OQO vžigalic. Iz masti normalnega človeka se lahko napravi sveč in mila v teži 80 kg ter toliko glicerina, da se izdela 15 kg dinamita. In jč še mnogo, mnogo reči v človeku, aakaj omenili smo le naj-glavnojšo. >	_____________
Xavier de Mon tepla:
Skrivnost rdeče hiše
Roman iz francoskega življenja.
— Da, prijatelj, radi tebe.	.1
— Ali zakajf	«.
— Ker si ostal zunaj dalje nego,običajno.	. • ;
— Mari se ne 6mem več vrniti^ kadar sam hočem T	.	.	•	m
— Imos prošte rake.
— No, seveda* je dodal Henry, Iti j* postal živahnejši ker je našel priliko, da prične prepir, -in tudi ds ee ne 5iF” nemi, ako me je že volja«
— Ah, je zašepetala Margerita, tore} se bo kmalu izvršilo.
— Je morda to še prigovarjanj«! r čl
— Ne, je odvrnila.
— Tirej kaj je?
— Popolnoma enostaven odgovor nn besede, ki si jihi izustil. Ti veš, prijatelj, da nikoli ui6em ničetsar očitala, ker nimam ne pravice ne volje. Ti moreš|. dia delaš, kar hočeš, moreš si poiskati sreče tudi drugod, kadar ti je jaz ne nmfiztf.
— Kaj hočeš s tem reči? je ailanil jezno Henry.
— To kar sem rekla in nič druzega,
— Zakaj se pritožuješ?
— Ne tožim še; udžla sem se V svojo usodo, j« dejala žalostno Margerita,
Hertry je jezno udaril z nogo obr tl«.
— Kake so te hesedet Ti dobro veš, da ljubim iskrenost, in da me take go-vorioe razdražijo. Dovolj ml je že tvojega obnašanja v zadnjem času. N«» dp* padejo 6e mi rdeče oči in pogledi OVtae, ko jo hočejo zaklati. Torej čemu solze in zakaj ee udftjaž v usodo!
Henryjeve besede in način, kako.jih’ je izzovori'1. so globdko užalile MaTge-rito. Dvignila je glavo in pogledal« ga ostro.
— No! je- vprašal Hetjry, čemu se udajaš v usOdo! I
— Uda jam se življenju, ki si mi g« ti prinesel, je odvrnila odločno.
— Torej si nesrečna!
— Ker me vprašaš, čomrn naj lažemif Da, sem nesrečna, zelo nesrečna. . r. ■
— Ti je težko z menoj!
— Ne, toda prosim Boga, da sto ■ smrtjo reši tega trpljenja.
— Ah, je vzkliknil Honry, tako daleč smo prišli! No in kaj naj rečem šele
jaz!
1
v
— Ti, zašepeta Margerita, ti!
— Da, jaz, je nadaljeval mladi aufc katerega je pograbil srd da ni mogel brzdati svojih besed* jaz, ki sem sl s teboj zavezal roke ▼ okov«, ki postajaj« od dne do dne težji. Jaz, U sem zamenjal nekdanje veselo življenje e Vranico, ki sem stopil v zvezo, zabranjeno M zakonu, vsled česar me prezirajo /prijatelji. Kaj si ti žrtvovala za me, da ta*« govoriš! Starca, ki ga niso mogla ljubita! — A kaj eem jaz za tebe! Svod« svobodo, svojo bodočnost! In ti se pft-itožuješ! To je norost! Življenje z menoj ti je hujše od smrti. No zakaj mi n« J*>* magaš pretrgati Veesi, ki nas vežejo! —• Svobodo, katere si tako želiš, tl P«dcl«f-n jam. Pripravljen -sem, da te vj^etd tvojemu staremu soprogu.	,rf?TL/
Podrobneje Informacije je dobiti v društveni pisarni, palači Mestne hranilnice, to je Orožnova ul. 2, pritličje na levo.
Izidor Copottf
Pohištvo
spalnice, jedilnice, ltnbinje ia drugo po konkurenčnih cenah samo pri Šercer in drug, mizarstvo, Vetrinjska ulica 8, dvorišče. 988
Zakonski par, brez otrok*
r Maribora iŠSe tukaj stano-Tanje. 2 sobi, kuhinja, pritikline, oziroma 1 soba, 1 kabinet, kuhinjo in pritikline. Eventualno se tudi zamen j a stanovanje. Zglasiti se je pri upr. „Tabora* sa naslov »Mirni dom*. 1199
Radi opustitve prostora se prodalo po zelo znižanih eeuah raznt otomane in madrace ter afrik in žima. Tapetnik, Slovenska ul. 12.	1251
Prodam skoraj novo temno spalnico iz trdega lesa z umivalnikom imarmornato plotio, p» ceni radi selitve. Povprašati ia naslov v upravi, ogledati le od 2-12 in od 6-8 ure zv, 1254
Dobro urejeno malo posestvo a takoj razpoložljivim stanovanjem se po ugodni ceni proda. Povpraša so pri lastniku v Novi vasi, Sp. Radvanjska eesta 29, pri Mariboru. 1219
Naroiila in zastopstva za dunajski trg (jajca) sprejema: I. Tomec 18, Planerg. 17. 1253
Iščem sobo, eventuelno s kuhinjo, meblovana, v kraju ob železnici blizu Maribora. Cenj. ponudbe pod ,Letovi8{e‘ ua upravo lista.	1257
Po ceni se proda skoraj nov mesarski voz, primer, n za mleko vozit in novo kolo. Vprašati Zrinjskega ul. 1, gostilna Andrejek v Studencih. 1256
Motorno kolo, dobro idoče, se za Din 49C0 proda. Franc Ambroži*, Grajska »1.2. 1258
Menjam s sobo in kuhinjo. Steger, Jugoslovanki trg 2. 1261
Prazna soba se is*e. Pon"'j,>® pod „K. L,‘ na upravo. 1248
Salonski klavir, dobro ohranjen, po ceni na'prodaj. Naslov v upravi.	1262
Albnn postnih znamk, .Schau-beks Permanent* s 1000 znamkami za 300 Din na prodaj. Koroika c. 39/1., vrata 5. od 11-3 ure.	1063
tafujivec je vsakdo, kdor trdi da tvrdka 400
:j% A. VtCEL,
MARIBOR, Glavni trg 5
ni znižala za 20% cene, vse kuhinjske posode, kakor: emajlirane, pločevinaste, težke znam ke ,Herkules“ ter lažje vrste, češkega proizvoda, lite, železne, posteklene In prvovrstne duplo težke aluminijeve posode Iz prvovrstnih tovarn, k temu porcelanaste, kamcnite In steklene robe itd. ToraJ si lahko danes vsaka tudi najrevnejša gospodinja nabavi to blago. Prej nego knpiž pri konkurenci, informiraj se pri tel tvrdki o cenah I
TEMli IMM
Pondeljek 15. PondeljsK ELITNI
KONCERT
večer slovanskih kompozicij
z umetniškimi vložki
2 WASHINGTONS LUCI AND LACI ELLEN KISSLING MISS GE0RGETTE
Torek	Torek
KLUB-BAR
POSLOVILA
PREDSTAVA
BERT OTTENS
magične slnfonije barv
CESSI D’ARVIER
subretka
N1NETTE DE LYS MISS ARLONA VANDA VILLANI
illi
KREDITNO DRUŠTVO MESTKE HRUME
I El O K TJ
n n tekoči račun po
V IVI A R
Sprejema vloge dogovorjeni obrestni meri, za katere jamči tudi Mestna hranilnica kot taka in konečno celo mesto z vso davčno močjo.
IIIHHl IMHIIhlBj
r
Joiliieital
zavarovalna in prozavarovalna družba Beograd
delniška glavnica 5,000.000 Din prevzema vsa zavarovanja pod ugodnimi pogoji.
Krajevne zastopnike po
celi Sloveniji se išče.
Ponudbe se vpošljejo na „Kontinental, zavarovalna in prozavarovalna družba za Slovenijo, Maribor, Glavni trg št. 16“.	1103
z eno ali dvema posteljama za poletno sezijo. Hrana, postrežba v hiši, zdravnik, špccljalist za tubcrkolozo na razpolago, gozdnata okolica, izhodišče divnih Izletov v planine. Cena zmerna in solidna 1 Kdor sc hoče nauzi čistega svežega ter izredno zdravega zraka, nai se o* brne na naslov: Gostilna »Mali*, zdravilišče GoImK. pošta Križe-Gorenjsko.	^
Cene vinu selo padle
Cenj. občinstvu naznanjam, da se dobi zajamčeno pristna dalmatinska črna vina
po Din 9 lit©*"
v moji restavraciji Vojašniška ul. 5.
Za obilen obisk se priporoča
Dražbeni oklic.
Dne 25. julija 1925 ob 10. uri se bode vršila pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 prisilna dražba nepremičnin vi. št. 283, 198, 282 d. o. Koroška vrata enonadstropna hiša v Mariboru, Gajeva ulica štev. 15 stavb. pare. 230 in vrt zemlj. pare. 267/9, 276/10, 367/30 d. o. Koroška vrata.
Cenilna vrednost Din 326.834"38.
Najmanjši ponudek znaša Din 163.417'19.
Rod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Vse drugo jt razvidno iz dražbenega oklica na sodni deski.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV
dne 4. junija 1925.
Mlin in žaga
v sredi lepe vasi, pri glavni cesti, velik promet z lesom in žitom, stalni pogon, električna razsvetljava, 1 oral zemlje, z lepim vrtom in sadonosnikom, vse v dobrem stanju in v pogonu se s ugod- Mh m ^ J « nimi pogoji poceni gt# H	%0 «
eventuelno tudi vsako posebej. Ponudbe na 1247 DeZman, Maribor, Aškerčeva ul. 5
prodaja premog iz SLOVBNSKIH PREMOGOVNIKOV
Vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov, za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov	355
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V UUBUANi
Miklošičeva cesta 15/1.
beli platneni levili
Din 109
najimenitnejši 'in najpraktičnejši poletni čevelj
Prodajalni««:
Veletrgovina J. H. TURAD. n •, i b <>..
Aleksandrova eesta 7.
Naznanilo.
Gospod Fr. Bračko je dne 26. maja iz moje službe izstopil in nima pravice naročila kakor tudi denar
za mene
prevzeti.
1259
And. Mayer nas/. Franc Vidovič
Po pregledu svojega blaga
posebno znižane cenel
Nabavljalci naj si ogledajo novo izstavljene cene v naši izložbi in uverill se bodo, da one niso prazne reklame.
B. Veselinovič & Komp., Maribor,
1069	Gosposka ulica 36.
Tovarna kandltpv
Fr. Rozman & C®.
O O
a o d o
Aleksandrova c. 57 »»
o O tfi
priporoča svoje priznano dobre bonbone «« 00
O O o a
Maribor,
o o a o v v
Radi opustitve skladišča za pohištvo se bode še _ vse nahajajoče pohištvo, kakor jedilnice, spalni in kuhinje do 1. julija prodajalo po lasti« cen.
Mizarstvo Šercer in drug, Vetrinjska ulica
1255	na	dvorišču.	____
J>atnik tu toda jat d j: Fonsorcij »Tabor«. Glavni ln cm%
.«dn!k: Vekoslav Špindler. — liska Mariborska tiskarna d. d.