163. številka. Ljubljana, v četrtek 17. julija XVII. leto, 1884. Uhaja vsak dan ivečer, iziinši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij »ko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za ieden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se »a 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor puštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali veđkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniStv o je v Ljubljani v Frana Kolinami hiši, ^Gledališka stolba". Uprav nifttvu m«j se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativ no stvar-. Poročilo o občnem zboru „Narodne Tiskarne" dne 16. julija 1884. Predsednik g. dr. V. Zamik otvori občni zbor in kav.;* j p na bilanco /a leto 1883., katero Bta gospoda Fraojo Souvan ml. in Ivan Vil ha r pregledala, konstatira, da je tudi v preteklem letu društvo dobro in uspešno delovalo. Iz izkaza o dohodkih in stroških posnamemo, da je denarni promet leta 1883. znašal 55 325 gld. 34 kr. Bilanca je pa naslednja: A. Aktiva: Stroji 7082 gld. 46 kr., črke 10 550 gld. 7 kr., mobilije 2293 gld. 13 kr., založne knjige 263 gld. 55 kr., papir 1169 gld. 92 kr., knjižnica 280 g'd., barva in bron/a 154 gld. 39 kr., ustanovni stroški 1424 gld. 65 kr., vrednost obligacij 2664 gld. 85 kr., naloženo pri obitnej pomočnej blagajnici 1609 gld. 87 kr., dolžniki 3681 gld. 79 kr., v društvenej blagajnici konec leta 1204 gld. 40 kr. B. Pasiva: Delniška glavnica (408 delnic po 60 gld) 24 480 gld., zaostala dividenda 1414 gld., za črke 451 gld. 62 kr., za papir 2413 gld. 67 kr., za barvo 65 gld 45 kr., reBervna zaklada 1527 gld. 70 kr., dobiček 1883. leta 2026 gld. 64 kr. Glede dividende se je vsprejel upravnega odbora nasvet, da se 1. novembra 1 884 pri društvenej blagajnici proti oddaji kupona, glasečega se na 1. november 1 88 4 izplača po 3 goldinarje na delnico. V reservno zakludo odda se znesek 200 gld , ki bo zdaj znašala 1727 gld. 70 kr.; reservna zaklada je naložena pri obrtnej pomočnej blagajnici na posebno knjižico a t 462. Ostali dobiček v znesku 602 gld. 64 kr. se preuese na račun leta 1884. V upravni odbor je bil izvoljen gospod Anton Knez, za pregledovalca računov pa gospoda Franjo Souvan ml. in Ivan Vilhar. 0 razvoji Črnegore. Po zadnje j vojni je tudi za Činogoro približal se Čas mirnega razvoja. Dobila je ta državici, toliko rodovitne zemlje, da more preživeti svoje prebivalstvo in tudi povzdigniti se celo do boljšega blagostanja. Odprla ao se celo pota trgovini, če tudi se slednja le počasi razvija. Kvaruo je bilo za to de želo, ki je že stoletja vedno morala biti na straži, da se mir po vojni ni tako hitro povrnil. Berlinski kongres delil je dežele na balkanskem polotoku za zeleno mizo, ne da bi bil poznal potrebe tamošnjih dežel in tamošnje razmere. Vsaj nekaj članov bilo je na konferenci, katerim balkanske razmere neso bile prav nič znane, drugi so pa nasproti videii celo nekak interes v tem, da se meje ob Balkanu tako urede, da se t;.mošnje državice ne bodo mogle višje popeti in da ne bodo mogle priti do prave samostojnosti, moči in blagostanja. Večino balkanskih narodnostij je tuko nesrečna, da je slovanskega rodu, in velik del Evrope čuti kar nekak strah pred Blovanstvom, in veduo dela na to, da bi se preveč ne ukrepilo. Tako je tudi Črnagora, ki se je nujhrabrejše bojevala, motala kmalu po vojai skusiti zlo voljo diplomatov. Njeno mejo uredili so tako, da ni do b ia onib slovanskih pokrnjin, katere je že posedla in si jib prisvojiti želela, katerih prebivalci so želeli priti pod črnogorsko vlado; a odločilo se jej je več dru/ih krajev v Albaniji, katerih prebivalci neso s Črnogorci iste narodnosti, niti iste vere, in so sploh ž njimi v sovraštvu. Zaradi tega se je pa urejenje meje tako dolgo vleklo in to je bilo povod večjim praskam mej Crnogoiei in Albi.nc'. Še sedaj to delo ni rešeno, a vendar je upanje, da Be bode kmalu rešilo, kakor se to da sklep., t i iz poročil iz Carigrada. T* dosedanja negotovost in nedoločnost pa je močno ovirala razvoj Črnegore. Zdaj pa, ko se bode umirila dežela, začel se bode notranji razvoj dežele. Črnogorska vlada, zlasti kuez je vedno v skrbi za blagor dežele. Podlaga blugostanju vsake dežele so dobre šole. Zato si s -daj knez Niki ta prizadeva, da se, kolikor je inogo'e, ustanovi ljudskih šol, po večjih kraj h in v mestih pa tudi meščanske šole. Da pa no bode pi Ima i j kovalo u'iteljev, ustanovilo s*1 bode v kratkem tudi učiteljišče na Otinji. To je dokaz, da Črnogorci neso tako divji narod, kakor mnogi mislijo in znajo k*j dobro ceniti blaginjo omike. Uprava v Ćinej gori bila je dosedaj jako pomanjkljiva. Delokrog serdarjev in vojvodov bil je jako nedoločen, in sploh so bilo vse zadeve finaučne, administrativne in sodnijske združene. Poleg tega pa tudi ni bilo še določenih zakonov, in se je sp'oh sodilo in uradovalo po starih navadah. V prejšnjih ča« sih tudi ni bilo moč gledati na zboljšanje uprave, ko so morale vse oči biti obrnen*1 na zunaj. Taka uprava je zadosto^u* 'a prejšnje čase, ko še državica ni bila tako r*-aJtyin in tudi njene dolžnosti nasproti družim držav. 1 eso bile tolike. Drugače je pa sedaj. Zato je "a kuez že lani naročil dru. Bogišiču sestaviti za k Dne za Črno goro in dotično delo bode kmal i koinano. Sedaj pa hoče začeti urejenje uradov. Pred vsem namerava se, urude razdelti v sodnijske, administrativne in finančne. Skušnja je namreč pokazala, da dosedanji način ne velja in da treba deliti delo. Ta preorganizacija uiadov se pa ne bode kar čez noč zvršila, ampak pt lagoma, kolikor bode možno dobiti spretnih močij, in se bode potem vedno po« polnjevala z Ozirem na potrebe in napredek izobražen j a dežele. Knez pa uikakor neče upravljati svoje države proti volji naroda, ampak vedno v soglasji ž njim. On dobro ve, da je Črn a gora le po skupnem delo-vrnji vseh Črnogorcev se obvarovala turškega jarma, in ohranila svojo svobodo, ter postala to, kar je. Ve pa tu !i, da more dalje napredovati s skupnim delovanjem vseh njenih članov, zato se pa pri vseh važuejih zadevuh hoče vprašat* narod za svet. Že davno je v Črnejgori navada, da se v važnih zadevah skliče skupščina. Zato sicer sedat ni nika-kili posebnih določil. S daj pa hoče knez tudi to zadevo urediti, in se bode skupščina skl čavala redno, z z. četka vsako tretje 1 to, pozneje pa tudi po večkrat, ako bodo to zadeve zahtevale. Tako bode Ornbgora postala ustavna oižavit v prav t m pomenu besede. Nji na ustava bode pa imi la se ta prednost, dn bode že z začetka imela ueko zgodovinsko podlago. Nobene dvojbe ni, da bode tako ustava boljša, ki se bode izcimila iz Že obstoječ.h naprav in na V« d, nego one, ki jih skujejo pri uradnih mizah, večina naroda pu o njih dolgo nema ni kakega pojma. Notrauja proorgani/aeja te državice bode pa tudi povzdignila njeno moč in vpliv na zunaj. Ker še ta uu t od ni spriden, ampak zdrav in trden, ob jpduem pa tudi jako priljubljen pri drugih slovanskih nato lih na Balkanu, iu ga vlada kneževska LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisul grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XL. Poglavje. Poselstvo Jermaka. (Dalje.) Po tem ubojttvu je Ivan v miačnem obupanji sklical dumo (Vhod bojarjev), objavil, da hoče iti v samostan, in ukazal je voliti diuzega carja. Na ponižne prošnje bojarjev je pa ostal na prestolu in omejil se na samo kesanje iu bogata darila: pa kmalu so se zopet zač( le moritve. Tako jo po sve-dočenji Oderborna dva tisoča tri sto ljudi) obsodil na Bmrt, ker so prepustili sovražnikom razne trdnjave, če tudi se je sam Batori čudil njihovej hrabrosti. Zgubljajoč ozemlje drugo za drugo, stiskan od vseh stranij od sovražnikov, videč notranji razkroj carstva, bil je Ivan hudo potrt v svojej prevzetnosti in to njegovo mučno čuvstvo kazalo se je tudi v njegovem obnašanji in ujegovej vnanjosti, na obleko ni vtč p-izi), visoka postava se mu je sklonila, oči so se mu zmračile, spodnja čeljust se mu je doli obesila kakor pri starcu; samo v prisotnosti dru/ih se je premagoval, ponosno se postavljal in zanič-Ijivo gledal po svojih dvornikib, če ni kdo zapazil upadanja njegovega duha. Te trenotke je bil še strastneji, kakor za časa svojega veličja. Ta žalostni čas prišla je vest iz vstoka, nepričakovana vest, ki je obodrila vsa srca in spreobrnila občno gorje v veselje. Iz oddaljenih bregov Kame prišli so v Moskvo sloveči trgovci Strogonovi, sorodniki onega gosta, ki je ozdravil Godunova. Oni so imeli od carja darovane pravice na puste kraje Permske zemlje, vladali so tam nezavisno od Permskih namestnikov, s svojo uprtvo in s svojimi četami, pod jedinim pogojem, da so branili meje pred divjimi sibirskimi narodi, našimi nedavnimi in uezanesljivimi davko-podvrženci. Vznemirjevani v svojih lesenih trdnjavah od hana Kučnma, sklenili so, dvigniti se za Kameni-Pojas in sami napusti sovražno emljo. Da bi pa mogli izvesti to namero, obrnili 80 se do ne-kattrih razbojniških, ali kakor so s.c sami nazivali, kozaških atamanov, ki so tedaj pustošili s BvM|mi četami bregove Volge In Dona. Glavnejša izmej njih f 1 sta bila Jermak Timofejcv iu Ivan Koljeo, ki je bil obsojen nekdaj na smrt, pa se je na čudovit način izmuznil carskim strelcem in za dolgo časa se izgubil, da se ni nič čulo o njem. Ko so dobili od Strogouovih darove in pismo, katero jih je klicalo na slavno in častno de'.o, uzdiguili so Jermak, Koljco iu trije drugi atamaui prapor na Volgi, zbrali razbojniško četo in odpravili so se na klic Strogonovib. Štirideset ladij bilo je takoj ut-loženih z živežem in orožjem, ter mala četa je, ko je odpravila molitve za srečen pot, odrinila pod poveljstvom Jermaka, pojoč vesele pisni gori po reki Čusovi proti divjim Uralsk m goram. R.zbijajoč povsod sovražna plemena, vlačili so brodove od reke do rek^ pr&H do bregov Iniša, kjer so razbili in ujeli glavnega sibirskega vojskovodjo, Mametkula, In vzeli mesto Sibir na vibocem in strmem bregu frtifa Ne7adovoljen s trm zavojevanjem, šel je JL.rmak š<- dalje, podvrgel vso zemljo do O^je, in piisilil premagane nat-de po-ijubovat Bjegovo krvavo sabljo v ime Ivana Vasilje-viča, carja vse Rusije. Tedaj Se le je poročil Stro-gonovim o svojem uspehu iu li krutu poslal ljubljenega Bvojega atam na v Moskvo poklonit s carju in ponudit mu nove dež.. 1 •. rodovin i. ki je rea te časti vredna, zato mu je najbrž odločena še važua naloga v zgodovini. Morda postane ravno Črnagora, najčvrstejša, če tudi najmanjša državica na Balkanu, kedaj načelnica balkanske drž-tvne zveze. Vse je mogoče, saj je tudi iz malega Pijemonta postalo italijansko kraljestvo, iz malt; Prusije mogočno nemško cesarstvo. Tako utegne še Črnogoro čakati velika bodočnost, saj zgodovina uči, da se one država krepe in naraščajo, kjer se vlada in narod podpirata vedno drug dražega in to je v Črnejgoii. Občna delavska bolnišna blagajna. Kakor smo iz tukajšnjih časnikov poizvedeli, zbralo se je dne 28. junija v tukajšnji magistratni dvorani nekaj znanih liberalnih (V) gospodov, katere je kar iznenadoma obsenčil duh človekoljubnosti, v posvetov: me. kako pomagati revnemu obolelemu delavcu in pomočnika. To početje — samo na sebi hvale vredno — ima pa. le jedno napako, iu ta je, da so si gospodje za veliko časa prepozno izmislili, storiti to, kar bo brez njih soveta iu podpore delavci davno že sami storili. Mi smo sicer popolnoma prepričani, da „iz tega žaklja ne bode mokeu — hočemo pa to posiljeno ciovekoljubjt^označiti, kakor to, kar je v istini — „humanitarni let JHU. Nečemo posebe naglase vati, da v Ljubljani že od leta 1870. sem obstoji delavska bolnišna blagajna, katera pa le zato ne napreduje, ker se je po prizadevanji somišljenikov omenjene gospode ločila od delavskega društva, iu ker se je že 1. 1872. po jednem delu tačasnib odbornikov, mej katere je spadal tudi pisatelj teh vrstic, — nameravana in do podpisa po-godeb že urejena zveza z drugim, avstrijskimi iu tudi z občuo Dunajsko boiuišno blagajno, po večini „tudi" liberalnih odbornikov zavrgla. Takrat imenovala se je taka zveza nevarna in že davno umrli „Laibackur Tagblatf udrihal je neusmiljeno po onih „socijalnih demokratih*4, ki so bili za zvezo z bolnišnim: blagajnami. A sedaj čez 12 let spomnili so so ti gospodje, da obstoji neka zveza avstrijskih boluišnih blagajn, pisali so tja in nemški prvaki, doktorji iu drugi, stopili so v razgovor z zloglasno Dunajsko delavsko blagajno. Skoraj bi stvari ne mogli verjeti, ko bi ne vedeli, da je oua blagajna jednako nasprotna zadrugam in zadružnim blagajnam, kakor uaši liberalni gospodje, kojim je sedaj, ko obstoji že mnogo izvrstnih blagajn in je tudi vsaka posamična zadruga po postavi zavezana bolnišuo blagajno napraviti — še le v glavo palo, storiti tudi uekaj za zboljšanje delavskega stanja Dvomimo, da bi bile osnovateljem tega novega društva znane najnovejše odločbe ministerstva v zadevah bolniških blagajn, akoravno so tolikanj važne, da uiegue morebiti še le državno sodišče, na katerega se je vodstvo centraluega društva obruilo, stvar rešiti — a najbrže ne po nazorih društva. Vse delavske bolnišne blagajne so namreč ustanovljene na podlagi druatveue postave od 15. novembra 18G7. 1., a kakor razvidiino iz vladinih odlokov, ki so v teku lanskega in letošnjega leta došli več kot desetim v zvezi avstrijskih blagajn stoječim društvom — in pa tudi tukajšnjemu čevljar- skemu podpornemu društvu, ne dopušča vlada najmanje premembe pravil glede uplačevanja in izplačevanja, temveč zahteva, da ae ta društva preustroje po postavi od 2 6. novembra 18 52. I., i u zraven tega pa še posebno opozoruje, da u plačevanje v tako društvo nikogar ne oprosti po obrtni postavi določenega uplačevanja v zadružno bolnišno blagajno. Ker bode ted.«j brezdvomno ustanoviti zadruge, ž njimi pa tudi bolnišne blagajne, ne preostaje prav nobene potrebe več ustanovljati občno blagajno, ker se s tem obrtnike in delavce v novic poskuša begati in v prepir spraviti. Če pa ta odbor misli, da bode one bolnišne blagajne, ki sedaj že dobro stojijo, in pa zadružne pod svoja krila dobil, se daleč moti. Obrtniki imajo po obrtni postavi tretjino vseh dohodkov v blagajno uplačevati, zato bodo pa svoje in svojih delavcev premoženje s slednjimi vred prav lahko sami gospodarili in ne potrebujejo za blagajničarja nikogar, najmanj pa i,udi:, ki dejansko za take namene svojega žepa še nikdar odprli neso in koji z ustanovljenjem tuke blagajne ne nameravajo druzega, nego patalizovanje jim neprijetne organizacije obrtnega stanu! Mi popolnoma p ipozuamo vrednost zveze bolniških blagajn in smo to že 12 let pred temi gospodi izpeljati skušali — a sedaj nesmo več za tako zvezo, ker nam ne d^je dovolj sigurnosti iu ker oslabi veljavo zadrug. Zadrugam pa je zveza dopuščena in tako bole lubko vsak strok posebe stopil v zvezo z jednaeimi obrti po drugih mestih. To bede ne le mojstrom, temveč tudi delavcem bolj Ugajalo, ker se" vsi nikakor še ne strinjajo z onimi načeli, ki so pripeljali delavsko stanove mej gospo-dovanjem najliberalnejših načel — na beraško palico. Dobrohotni in ljudomili novi odbor za ustanovljenje občne delavske bolnišne blagajne na Kranjskem sme svoje delo pač ustaviti, kajti mej obrtnim in delavskim stanom ne bode našel simjiatij, najbrže pa tudi ne pri vladi, katera bode na vsak način pospeševala ustanovljenje postavnih zadružnih boluišnih blagajnic. „Obrtnik". Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 17. julija. Auspitz, katerega je Brnska trgovska zbornica izvolila v moravski deželni zbor namesto dr. Promberja, je prod volitvijo v daljšem govoru svojim volile.'111 razkladal svoj program in je mej drugim tudi rekel, da mora biti delovanje deželnega zbora bolj administrativno, kakor pa politično. Samo v 8{)orazum)jenji z vlado more deželni zbor doseči kake uspehe, iu ou smatra za dobro znamenje to, da je veČina preišujega deželnega zbora dobila dobro spričevalo od namestuika konci zasedanja, iu to spričevalo je zagotovilo la ustaverno zastopstvo moravskih mest, kakor se tudi zaveda svojega nemškega izvora, vselej rado ustreza opravičenim zeljem slovanskega prebivalstva, iu se bode vedno prizadevalo voditi deželne zadeve kolikor je mogoče z objek tivnostjo in nepristranostjo, ter se bode zdržljivo ob uasalo, kakor se spodobi stranki, ko se vlada nagi • bije k njej. Pri volitvah v kmetskih občinah v Šlezifi izvoljenih je 6 Nemcev iu trije Poljaki. V prejšnjem deželnem zboru bilo je iz te volilne skupine 7 Nemcev in samo dva Poljaka. Tedaj so Nemci izgubili jeden sedež. Slovani zopet ne bodo dobili nobenega zastopnika v deželnem odboru, ker ni mislit1, da bi Nemci, ki so v večini, volili kakega Slovan i. Gospodarili bodo še na dalje sami v deželi, in zatirali slovanski iivelj Kdaj že vender pridejo tudi za šle-zijske Slovane boljši časi! liCiovukl mestni zbor je sklenil za rusinske učence v vseh mestnih šolab osnovati posebne paralelne razrede, ako bi bo v kak razred upisalo najmanj štirideset učencev, katerih stariii bi naznanili rusinski jezik zh njih materni jezik. Tako se misli mestni zbor izogniti gradjenju posebne rusinske šole. Italijanski poslauci tirolskega deželnega zbora bo stavili v torek predlog, da se Tirolsko razdeli v dva dela. Ta predlog Be glavai: „Visoka zbornica naj sklene: 1 Di se za italijansko Tirolsko (okrožje uamestniJkega oddelka v Trientu) uvede na podlagi zakona z dne 5 marca 1862 posebno okrožno zastopstvo (okrožni zbor) za zastopanje tamošnjih interesov; 2. da se število poslancev tega okrožnega zbora iu njih izvolitev določi po 19. članu omenjenega zakona; 3. da sme okrožni zbor svojega predsednika (presidente circolare), katerega mora cesar potrditi, sam voliti, ravno tako okrožni odbor (giuuta circolare), katerega kompetenca »»ode ista, kakor je kompetenca deželnega odbora ; 4. v delokrog okrožnega zbora bi spadale: a) občinske zadeve po obeinskem zakonu in članu 18. državnega zakona z dne 5 marca 1862; b) deželnokulturne zadeve; c) zadove nauka in bogočastja; d) javne zgradbe, blagodejni in drugi zavodi, katere vzdržuje samo italijansko Tirolsko; e) uprava premoženja in fondov tega dela dežele in ouib vsot, katere bi deželni odbor po razmeri odkazal italijanskemu delu dežele iz deželnega zaklada; f) letni proračun od e); g) siste-mizovanje, uradnih mest in plač pri okrožnem odboru, imenovanje, upokojenje, in disciplinarske pravice; h) razpisanje in pobiranje okrožnih doklad na neposredne davke za nepokrite stroške od e) po 21 Članu državnega zakona z dne 5. marca 1862.; 5. da se bode smelo proti sklepom okrožnega zbora pritožiti na deželni zbor, kateri si pridržuje vse zadeve, ki se tičejo vse tirolske dežele, nerazdeljenih fondov in splošnih statutov; 6. di na podlagi zgor-ni.li točk deželni odbor pripravi načrt zakona, kateri se prt-dloži v obravnavo in sklepanje prihodnjemu deželnemu zboru." Vilaiijr države. Komisija francoskega senata za pretreso-vanje predloge o reviziji ustave je skoraj jednoglasno sklenila, da ni nobenega pohoda, spremeniti član 8., ki se tiče finančnih pravic senata. Danes se bode ta komisija posvetovala a Ferrvjen o jamstvih, ki se imajo zahtevati oi zbornice, pred dovoljenjem revizije ustave. Še vedno je tedaj dvomljivo, ali bode senat dovolil revizijo. Ce jo bode, snide se kongres v oktobru. Kakor smo že jul enkrat omenili, namerava runiunskfl kralj obiskati srbsko kraljevo obitelj v Belemgradu. Ta obisk nek ne bode imel nika-kega jmlitičnega pomena, a je samo akt uljudnosti. Kralj hoče samo povrniti lanski obisk srbskega kralja v Bukareštu. Ostal bode dva dni v Belemgradu. Članom pruskega državnega soveta se je že naznanilo, da se sovet snide v oktobru v Berolinu. Pri ožjih volitvah za belgijski senat v Bruselji iu Nivelles je izvoljenih 9 liberalcev, v Tournav pa jeden konservativec. Konservativci imajo sedaj v senatu 45 glasov, liberalci pa 26. Turčija se je obrnila da velevlastij z okrožnico, v katerej zahteva na podlagi njenih naredb za redno mejnarodno poštno službo, da se zatvorijo izvanjski poštni uradi. Neko pismo od katoliškega misijona v Cen* tralnej .1 Trik i pravi, do je skoraj gotovo, da Ivanovih, sprijaznil z Maljuto, vzel njegovo hčer. Dvajset let, ki jih je preživel pri prestolu tacega carja, kakeršen je bil Ivan Grozni, neso mogle kar tako minuti za Borosa Teodoroviča, tudi v njem se je že bil zvršil oni britki prevrat, ki je bil v stanu, po mnenji vrstnikov, preobrniti v hudodelca človeka, obdarjenega z najboljšimi lastnostmi. Gledofi cesarjeviča Teodora, se ni bilo moč ubraniti misli, da sti slabi ti roki, ki bosti morali po Ivanovej smrti voditi državo. Niti najmanjše duševne sile ni bilo zapaziti na njegovem prijaznem in mrtvem obrazu. Bil je že dve leti oženjen, pa njegove poteze so ostale Še otročje. Bil je majhne rasti, slabega telesa, bledega in suhega obraza. Pri tem se je pa vedno smehljal in plašno gledal. Širile so se govorice, da je car, žalujoč po svojem staršem sinu, večkrat rekel Teodoru: „Ti si se rodil za cerkvenega strežaja, ne pa za carjeviča!" „Pa Bog je milostljiv/ mislili so mnogi: „če tudi je carjevič slab, pa dobro je, da se ni zvrgel niti po očetu, uiti po staršem bratu! — Pomagal mu bode pa njegov svak Boris Teodorovič. Ta ne bode pustil propasti države!" Šepetanje dvoruikov mej seboj v dvorci so pretrgali glasovi tromb in zvonenje zvonov. V dvorano S tem veselim naznanilom prišli so Strogonovi k Ivami in kmalu za n)imi prišlo je Jermakovo po-selstvo. Veselje v mestu bilo je nečuveno. V vseh cerkvah je bila slovesna služba božja, vsi zvonovi so zvonili kakor na Veliko noč. Car se je prijazno raz-govarjal s Strogonovimi iu uaznačil je slovesen vspre-jem Ivanu Koljcu. V velikej kremeljdkej sobaui, obdan z vsem blebkom carskega veličja, sedel je Ivau Vasiljevič na prestolu v z zlatom obšitej obleki, olepšani s svetimi podobami in dragimi kamui. Na njegovej desnici stal je cesarjevič Teodor, na levici — Boris * '"ov. Okrog prestola in durij razmeščeni so bili ! cni stražniki bojarskega rodu, v belih vezanih s srebrom, s krasnimi bL_ H-orana je bila napolnena s knezi i . Obodren z j R° prinesli Stro- gonovi, gledal ni Ivan govih ustnih se mu je c je obrnil k Godunom s kako obraz se je že bil silno postaral, gube so po.. globokejše, na glavi mu je OBtalo malo las, a brada mu je skoro popolnem izpula. Boris Teodorovič se je poslednja leta hitro pouzdigoval. Postni je svak cesarjeviča Teodora, s katerim se je poročila njegova sestra Irina in zavzemal je zdaj važni čin najvišjega konjarnika. Pripovedujejo, da je car Ivan Vasiljevič, ko je hotel pokazati, kako sta Godunov iu sinahu priljubljena njegovemu srcu, uzdignil jedenkrat tri prste in rekel, dotaknivši se jih z drugo roko: „Ta je Teodor, ta Irina, ta Boris; kakor bi bilo mojej roki jednako hudo, ako bi mi katerega teh prstov odsekali, tako bi tudi bilo mojemu srcu jednako težko izgubiti katerega koli teh treh mojih ljubljencev." Taka nenavadna milost ni rodila v Godunovu prevzetnosti in ošabnosti. Bil je, kakor poprej ponižen, prijazen z vsakim, zdržljiv v govorjenji, samo pouosueje se je držal, prav kakor se je spodobilo njegovemu visokemu stanu. Vender ni brez škode Bvojemu nravstvenemu ''inov dosegel takega upliva in takih ni posrečilo njegovemu gibčnemu e delom, katerih ni odobravala nje- II > se je, videč v Maljuti premogoč- n kmec. gubivši upauje ponižati ga v očeh pade Chartum Ko je pal Berber bilo je straSno mesar] en je, razen kristijanov pob'tih je tudi več mahomedaocev od njih istovercev. Dopisi. Iz Zatlsko-lltijskega okraja 14 julija. [Izv. dop.] (Še nekaj o zadnjej učitelj-Bkej konferenci.) Vaš cement liat je sicer že donesel poročilo o učiteljskoj konferenci, ki ae je dne 2. julija t. 1. vrSila o Zatičini; kljubu temu sem preverjen, da bodete tudi Se nekaj podroboostij o tej v marsičem zanimljivej skupščini vzprejeli. Naš okraj je po prebivalstvu eminentno slo-vensk, za to tudi pri nas ni niti jedne nemške šole. In vender je to skupščino učiteljsko otvoril okrajni Šolski nadzornik Beno baron Taufferer z nemškim govorom in pozdravom; ravno tako jo je tudi zaključil z nemškim govorom. Govorivši o stanji šol poudarjal je baron Taufferer glede pouka v nemškem jeziku, da ae na nobenej šoli ni dosegel predpisani cilj, to je, da se ni toliko doseglo, da bi otroci znali nemško govoriti. — Aha zdaj vemo kam pes taco moli. — Izid volitve dveh odposlancev v deželno šolsko skupščino nas ni nikakor uneoadil, izuenadilo nas je tem bolje to, da se je ta volitev vršila, ne da bi bila na dnevnem redu in proti tacomu ravnanju in postopanju moramo odločno protestovati. Zakaj je g. baron tako postopal, to sam najbolje ve, gotovo je prepričan bil, da bi se bila volitev vse drugače zvršila, ko bi učitelji preje kaj veleli. Da pa učiteljice še nemajo vedno posebueg* značaja in odločnega postopanja v narodnem oziru, to je žilibog vedno še istina; Čutijo se še vedno bolj nemške „frajlice" kakor narodne učiteljice in za to tudi ne podpirajo narodnih učiteljev pri tacih prilikah ! H koncu pa še nekaj! Pravijo, da je vluda pravična in poštena in da spoštuje jednakopravno.-1! Kje pa je vendar za Boga svetega to utemeljeno, da je okrajni šolski nadzornik popolnem slovenskega okraja mož, ki niti pravilno slovenski govoriti ne zna, ki le lomi kranjsko špraho! Ali ni to vneboupijoča krivica, ki se godi ubozemu trpečemu narodu slovenskemu? Ali vender ni na Dolenjskem nobenega sposobnega pedagogičuo izobraženega učitelja, ki bi mogel ta posel bolje opravljati kakor nemški baron ? Tak mož, ki toži, da slo-vens^V otroci ne govore nemški, ta je nadzornik slovenskih šol? Ali ne karakterizuje ta jedini slučaj, kako dobro se nam Slovencem — pardon kranjskim Slovencem (da me bodo tudi politikarji posebne baze razumeli) godi! — — Iz Zatičine 16. julija. [Izv. dop] (Požar.) Dne 9. t. m. gorelo je v vasi Škrjanče. Pogorelo je dvema gospodarjema nekaj gospodarskih poslopij in živine. Škoda znaša okoli 1500 gld. Jeden gospodar bil je zavarovan pri zavarovalnem društvu „Fenikau." Zažgal je nek otrok, kateri bg je igral z žveplen-kami. Hvala Bogu, da ni bilo sapf\ drugače bi gotovo požar uničil vso vas. Pohvaluo moramo omeniti, da sta takoj prišla na mesto požara Višenjski župan Anton Štepec in Poljski župan France Spen-dal s svojima brizgalnicama, da bi odvrnila veliko nesrečo, ki je pretila vasi, tudi c. kr. žundarmarija je krepko pomagala. Tudi Zatičani so hoteli iti Škrjančanom z brizgalnico na pomoč, ko so pa zve- deli, da grajščinska brizgalnica ni za nobeno rabo, vrnili so se zopet domov. To se nam zdi vendar nekoliko preveč domače, da nema grajščina nobene rabi}i ve brizgal niče. Kaj bi bilo, ko bi se ogenj unel v grajščinskem podstrešji ali kje v vasi — kje bi 8e dobila poštena brizgalnica, ako je grajščina sama nema, kajti posamične občine imajo jako majhne brizgalnice, katere bi pri velicem požaru gotovo nič ne izdale. Visoki erar bi moral gotovo bolje skrbeti za erarična poslopja, on jako malo ali nič ne stori. — Še mnogo se bi dalo o tem govoriti, a prihraniti si hočemo to za drugo bolj ugoduo priliko. ..Glasbena Matica". Ker je „Glasbena Matica" zaključila dne 6. julija t. 1. svojo glasbeno šolo, Šteje si nje odbor v prijetno dolžnost, objaviti slavnemu občinstvu nekoliko podatkov o delovanji te šole. Da bode možno soditi o napredku in uspehih šole „(ilasbene Maticeu, treba je poročati o dobi od zaključka prvega šolskega polletja, to je od 1. julija 1883 do javnega izpita dne 9. marca 1884. Šola „Glasbene Matice" oživotvorila se je dne 15. aprila 1882, ter je imela do 1. julija 1883 jednega učitelja za gosli, jednega učitelja in jedno učiteljico pa za glasovir. V tej dobi obiskavalo je šolo 28 učencev in sicer 18 možkega in 10 ženskega spola. Vežbalo se jih je 14 na glasoviru in 14 na goslib. Pouk obsezal je skupno 250 ur, bil je brezplačen in tako urejen, da se je poučevalo na goslib k večjemu 5, in na glasoviru k večjemu 4 učenci v jedni uri. Ker je bil uspeb po-voljen, prirastek učencev vedno večji in ker je bila dalje obljubljena tudi denarna pripomoč, ukrenil je odbor, da se razpišeti dve učiteljski mesti na tej šoli in sicer jedno s stalno plačo 500 gld. in drugo 8 stalno plačo 200 gld. Uvaževaje dalje Blabu denarno stanje društva, ustanovila se je šolnina in Bicer za vsacega učenca jeden gold. na mesec, ter se v principu odobril nasvet, poučne ure pomuožiti in toliko učencev vsprejeti, kolikor se jih oglasi. Novo šolsko leto pričelo Be je dne 15. sept. 1883. Poučevali so sledeči gg. : Stiaral (ua goslih), pl. Ja-uušovskv (na glasoviru) in od početka gledališke Bezone tudi g. Wiedemann, kateremu je odmenjeno bilo mesto stalnega učitelja. Navzlic temu, da se mej letom neso VBpreje-mali pričttuiki, rastlo je vender število učencev od dne do dne. Bilo jih je 45—50 in od teh se jih jo vežbalo povprečno 25 na glasoviru in isto toliko na I goslih. Mej temi bilo jih je 22 ženskega spola. ' Najmlajši učenec bil je star 7 Va leta, najstarejši 16 let. Poučevalo se je vsak teden povprečno 12—14 ur na glasoviru in 12 ur na goslih. V preteklem šolskem letu obiskovali so šolo samo pričetniki, zaradi tega bil je tudi samo jeden razred za vežbanje na glasoviru in goslib; ker so pa tekom leta nekateri učenci zelo napredovali, ter vrhu tega ustopili tudi še drugi že nekoliko zvež-bani, navstala je potreba, da se je ustanovilo za poučevanje na glasoviru 5 razredov, za gosli pa dva. Vsled vedno rastočega števila učencev in poučnih ur šolski prostori ueso več ugajali, ker so bili premajhni; treba je bilo tedaj v najem vzeti še jedno sobo. (Konce prih.) Domače stv ari. — (Volitve v deželni zbor kranjski ) Ker ae je Četvorica deželnih poslancev odpovedala svojim mandatom, razpisane bo nove volitve: %' S5. dan avgusta t. 1. bode volitev jednega poslanca za kmetske občine v volilnem okraji: Postojina, Logatec, Senožeče, Lož, Ilirska Bistrica. 1 90. dan avgusta t. 1. bode volitev jednega poslanca za mesto Kočevsko in za Ribnico, namesto odstopivšega posla ne. a g. Braune-ta. V *27. dan avgusta t. I. pa volitev dveh poslancev iz skupine veleposestnikov, namesto od s to p i v š i h gg. dr a. R. Scb rev - a in grofa L Blagav-a — (Odbor „Sokola") je v včerajšnjej seji g. profesorja Šukl j uj a zaradi njegovih neutemeljenih napadov na društvo in odbor jednoglasno izključil izmej članov „Sokola". — (Avtodafe.) Predvčerajšnjo številko najnovejšega dnevnika so v uekej restavraciji zaradi neosnovanega napada na nSokoleu in narodnjake slovesno sežgali. — (Gospod vitez Schneid) povrne se v 19. dan t. m. v Kamnik. — (Imenovanje.) Gg. pravna praktikanta Alojzij Dekleva in Fran Jak še imenovana sta avskultantoma za Kranjsko. — (Trgovska in obrtna zbornica)ima v petek dne 18. julija 1884 ob 6. uri zvečer sejo v mestni dvorani z dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnje Beje. 2. Poročilo o načrtih zakona ob odpravi zlorabe pri raznem blagu glede dolgostne mere in števila kosov. 3. Poročilo o napravi zadrug. 4. Poročilo o prošnji za Bomnje: a) v Dragatuš-u, b) v Vinjem vrhu, c) v Hinterbergu, d) na Vrhniki. 5. Posamični nasveti. — (L a j baherica) je te dni v nekem „ poslanem" z veliko nevoljo pripovedovala, da se je zadnjo nedeljo zjutraj mej 2. in 3. uro s topiči streljalo tik Ljubljanskega Grada in tako motil nočni mir. A streljalo se ni niti na Gradu, niti tik Grada, ampak v Kosezah in v Vodmatu. V Kosezah bilo je povod žegnanje (sv. Margareta), v Vodmatu pa patrijotieua slavnost. — (Vabilo k veselici,) kojo priredi narodna Čitalnica Ljuljanska dne 20. julija 1884 povodom obletnice bivanja Nj. Veličanstva v Kranjskoj na korist svojemu fondu.. Vspored: 1. Koračnica, svira vojaška godba. 2. Tittl: „Slovanske melodije," svira vojaška godba. 3. Forster: „Sokolska", možki zbor (uov.) 4. Metra: „Die Welle," valček; svira vojaška godba. 5. Verdi: Finale iz opere „Don Carlos;" svira vojaška godba. 6 Lisioski: „Predivo je prela;" čveterospev. 7. Millbeker: „Die schdae 1'olin," polka mazurka; svira vojaška godba. 8. Blo-dek: „Bratom;" možki zbor s čveterospevom. 9. Komzak: „Slovenske Zvuky." potpourri; svira vojaška godba. 10. VVeckl: „Spomladanska"; polu-zbor (nov.) 11. Strauss: „Rosen aus dem Siiden," valček; svira vojaška godba. 12. Nedved* »Pod oknom," možki zbor s tenorsolo; solist g. A. Ra-zinger/ 13. Dr. Ipavic-Nemrava: „Domovina," pe- so prišli, spremljevani od šeBtih stolnikov, poslanci j Jermaka, za njimi pa Maksim in Nikita Strogonova i z njijinim strijcem Semenom. Za njimi so nesli drage kožo, razna čudna orodja in mnogo nenavadnega orožja, kakeršnega še prej ni bilo videti. Ivan Koljco, ki je stopal na čelu poselstvu, bil je kakih petdeset let star mož, srednje rasti, krepke postave, bistrih presunljivih očij, črne goste, sem ter tja že posivele brade. — Veliki carl — rekel je, ko se je približal k stopnicam prestola: — kozaški tvoj ataman Jer-mak Timofejev, in vsi volžki kozaki, kateri so bili v tvojej nemilosti, prizadevali so se poravnati svoje krivice, in poklaujajo zdaj tebi novo carstvo. Pri-deni, veliki car, k privojevanima tvojima carstvoma k AstrahanBkemu in Kazanskemu, še Sibirsko, dokler te Najvišji ohrani na svetu! Ko je izgovoril svoj kratki govor, pal je Koljco s svojimi tovariši na kolena in globoko se priklonil carju. — UBtP.nite, dobri sluge moji! — rekel je Ivan. — Kdo bo še omenjal, kar je bilo, temu izbijem oko, prejšnja nemilost spremeni naj se v milost. Pojdi Bemkaj, Ivan! In car mu je podal roko, Koljco je ustal, a j da bi ne stopil naravnost ua s škrlatom pregrnene I J stopnice prestola, vrgel je na nje najprej ovčjo kožo, j stopil z jedno nogo ni njo, nizko se priklonil carju, j ter pritisnil svoja usta k Ivanovej roki, kateri ga je \ uzdignil in poljubil ua glavo. — Zahvalim te preblaga in presveta Trojica, — rekel je car in priuzdignil oči k nebu: — nad menoj vidim vsemogočnost božjo, ko me stiskajo sovražniki in moji bližnji z ljutostjo skušajo pogubiti me, dodeli mi neskončno milostljivi Bog zmago nad pagani in slavno povekšanje moje države! Zmagovito se je ozrl po bojarjih in pristavil z groznim pogledom: — Ako je Bog i nami, uikdo nas ue premaga! Kateri imajo ušesa uaj slišijo! Pa baš zdaj je čutil, da se zaman prizadeva motiti splošno radost in obrnil se je h Koljcu s prijaznejšim pogledom ; — Kako ti dopade v Moskvi ? Ali si že videl take palače in cerkve? Ali, morda, si že bil kdaj tukaj ? Koljco se je skromno in zvito zasmejal in kakor bi bila belost njegov'h zob razsvetila njegov zagorel obraz. — Kje bomo mi, mali ljudje, videli taka čuda 1 ; — rekel je in ponižno zmajal z ramama: — o ta-\ kej lepoti se nam še nikdar sanjalo ni, veliki car, j živeli smo na Volgi! O Moskvi Brno samo slišali, a v tem kraji še nikdar nesmo bili! — L9 dobro se imej tukaj, — rekel je Ivan prijazno: — hočem te izredno pogostiti. Pismo Jermaka smo prečitali in že ukazali knezu Bolhovskeinu in Ivanu Gluhovu, s pet sto strelci vam iti pomagat. — Lepo Be zahvalimo, — odgovoril je Koljco, in nizko se priklonil: — samo ali ne bode premalo, veliki car? Ivan se je čudil predrznosti Koljca. — Ti si jako nagel! — rekel je in pogledal ga strogo. — Ali ne veliš še meni samemu priteči vam na pomoč? Ti misliš, da jaz nemam druge skrbi, kakor vašo Sibirijo? Treba je vojakov proti hauu in proti Litvi. Vzemi, kar se ti da, ua obratnem potu si pa nabori prostovoljcev. Dovolj je zdaj vsakovrstnih klatežev v Iluiiji. Namesto, da me vsaki dan nadlegujejo za kruh, izselijo naj se v novo zemljo ! Pisali smo tudi Volodskemu nadbiskupu, da vam pošlje deset popov, da bodo vam brali maše in oprav-jali druga cerkvena opravila. (Daljo prih.) sem prirejena za vojaško godbo; svira vojaSka godba 14 Stern: PPozdrav Ljubljani/ kadrilja; svira vojaška godba. 15. Strauss: „Frisch beran," polka hitra; svira vojaška godba. Veselica se vrši pri ugodnem vremenu na vrtu, pri neugodnem pa v notranjih prostorih. Ustopnina za ude po 20 kr., za neude po 40 kr. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Priznanje.) Iz Št. Jarneja piše se nam : Gospod Ivan C mu k, c. kr. straimešter žebčarskega depota št. 2 v Stlu pri Ljubljani, je stdaj že šestnajsto leto okrajni načelnik žebčarskih postaj na Dolenjskem. V tem Času je jako muogo koristnega storil z besedo in dejanjem za povzdigo konjereje na Dolenjskem, in napredek konjereje v Št. Jarnejskem kraju je viden. V hvaležno priznanje tega neumornega delovanja je zastop Št. Jarnejske občine v svoji zadnji seji jednoglasno imenoval gospoda stražmeštra Ivuna Cmuka častnim občanom in mu bode izročil v kratkem lično izdelano diplomo. — (Gospod profesor Zuckerkandl,) izvrstni anatom na vseučilišči v Gradci, namerava tekom prihodnjega tedna nastopiti potovanje po dolenjem Štajerskem in po Kranjskem z namenom, da meri lobanje mrtvih in živih Slovencev. Priporočamo vsem rodoljubom, da gosp. profesorja v njegovem znanstvenem delovanji podpirajo in to tembolj, ker se je od neke strani skušalo, strašiti ga, da je pri nas za tujca nevarno itd. — (Iz Cerknice) se nam 16. julija piše: Poizvedeli smo od tujcev, došlib v našo dolino, da se je po Ljubljani raznesla govorica o koleri, katera pri nas že svoje žrtve zahteva. To je popolnem izmišljeno. Naši prebivalci vesele se najboljšega zdravja in vsestransko bi bili zadovoljni, da bi tako stanje vedno še zanaprej trajalo. — (Nemčur>ka omika.) V Šmariji pri Jelšah sta dva nemška junaka: umirovljeni c. kr. stotnik Gutmann in c. kr. sodnijski pristav Wagner posestnika g. Zamola pretepla in iz krčme vrgla. G. Zamola pa je šel tožit in nemška junaka dobila bodeta pri sodniji zasluženo odlikovanje za svojo hrabrost, ker g. Ztmolo ponujane odškodnine v denarji neče vzeti. — (Izgubil je) včeraj dopoludne tukajšnji trgovec g. Poženel 209 gld. in nekaj krajcarjev. Pošten kmet od sv, Lenarta jih je naštl in precej nazaj prinesel g. Poženelu, ki ga je lepo uagradil. — (Iz Šent-Vida pri Za ti čin i) se nam poroča! Pri nas se je v nedeljo t. j. 13. t. m. čutil jako močan potres. To je nekaj nenavadnega meseca julija! — (Premem be v Lavantinskej škofiji.) G. Jakob Očgerl pride za kaplana k sv. Benediktu v Slov. goricah, gosp. Fran Na c h ti ga I kot provizor k sv. Ožbaldu. Novotnašniki uastavljeui so kot kaplani: Fran Če mej še k pri sv. Autoru v Slov. goricah, Martin Matek v Slov. B strco, Valentin Mikuš k sv. P. tru pri Mariboru, Fran Simonič v Posredo. — (Razpisano) je mesto c. kr. vladnega oficijala v 10., eventuvelne vladnega kaucelista v 11. razredu pri političnih oblastvib ua Kranjskem. Prošnje do 15. avgusta t I. na deželno predsedstvo. — Razpisane so službe: tretjega učitelju na triraz-rednic' v Št. Vidu. Plača 450 gld. in stanovanje. Eventuvelna služba 4. učitelja s plačo 400 gld. in stanovanjem. — Druzega učitelja na dvorazrednici v Preserji. Plača 400 gld. — Prošnje do 15. avgusta na okr. šol. svet za okolico Ljubljansko. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Trst 17. julija. Bratje na Adriji kličemo Ljubljanskemu „Sokolu": Slava! a „Pereat" za-ničevalcu. Tržaški rodoljubje. Mozirje 17. julija. Muhovnik v roke za take obade a la Suklje! Pereat inu! Živio Ljubljanski Sokol! S a v i n j s k i Sokol. Pariz 17. julija. Poročilo v „Times", da Tsung-Ly-Jamen zavrgel predloge Patenotra, se formalno zanikava, nadejati se je v kratkem sporazumljenja. London 17. julija. Brzovlak mej Man-chestrom in Sheffieldom skočil je, ker se je zlomila os, na mostu pri VVenistone iz tiru in pal na cesto. 20 osob je ubitih, 30 ranjenih, mej njimi nekaj Nemctv. Marseille 17. julija. Včeraj čez dan 30, v Toulonu 11 za kolero mrtvih. Dunaj 16. julija. Pri deželnej sndni.ji in pri vojaškem sodišči zapiti anarhisti obetali so vse roparske umore pri lekarničarjih Linhart in Heilbronner, pri rodbini Eisertovi in policijskega komisarja Hlubeka. Prvi nagib k krvavemu delo dobili so 1. 1883 v časnika „Re-bell", v katerem je tajni odbor zahteval, da se dobi novcev. Plen oddajal se je večinoma v strankarsko blagajnico. Marseille 16. julija. Velik požar uničil je poslopja pomorske družbe Touache. Škoda ceni se na jeden milijon. Pariz 16. julija. Policijski uradnik Ga-lien, ki pri izgredu pred „H6tel Continental" ni bil dovolj energičen, je odstavljen. Razne vesti. * („Kdor išče, ta najde.") Pri nas Slovencih nespametno in največkrat lažnjivo pozdravljanje ž« nskega spola z besedami „poijubljhm roko" ni posebno v navadi. Nemcem sti pa ti besedi zelo pri Brci in imenu,ejo pnljubovanje rok nekak drobiž, kateri je pri vseh gospicah v veljavi Samo poua-rejen tak denar jim Inhko pri lepem spolu nakoplje sovraštvo na glavo. Tako /grabi nedavno mlad Nemec, ki je pri vsakej priliki po!jubovanje roke le markiral po pojedini veliko roko hišne gospodinje, se nasloni nanjo in izrekši osodepolni besedici, poljubi mehto roke na stran v zrak. „Kako to," reče gospa, „da vi vedno na stran poljubujete?- „Oprostite, milostiva !u se opravičuje mlad mož. „Vaša roka je v resnici tako majhna, da se človeku kaj tacega lahko primeri." Mala roka je nato lice ljubeznivega iažujivca tako poljubila, da mu še ziaj po u$es h zvoni. * (MohameuauBk pogreb na Dunaj i.) V ponedeljek 14. t. m. so pokopali po turškem obi-taj\ ua srednjem mirodvoru na Dunaji umrlega šejka. Še|k Abdul Wthhal Ibu Dellah je stanoval v Bagdadu in bolebal dlje rasa vsled ulesa na vratu. Po nasvetu tamošnjih evropskih zdravnikov prišel je po težavnem potu čez Basoio. Port-Said in preko Mar-s lje (Marseille) pred nekoliko tedni na Dunaj zdravja iskat. V sredo preteklega tedna mu |e profesor Billroth ules prerezal, v.sle 1 katere operacijo je šejk umrl. Nj krina K UliU. 7. zjutraj .2. 2. pop. ^ ;9. zvečer ^ 1 737 06 trnu. 784-93 na. 786*71 mL + 28 8'0 z- vzh. -j- 32'2 '<.'■ , R zah. 4- 236 i: , urezv. i jas. ja». jas. 0 00 mm. 80 sld. 60 81 60 103 n 25 ■ 85 *55 v — 303 70 :21 « 75 ■ 67 s 79 55 125 25 168 * 75 103 i 10 122 — 91 n 30 88 t 35 104 n 50 115 n 75 121 20 107 - 80 105 75 175 g 75 18 75 108 50 214 * 50 d nt 17 julija t. 1. (Izvirno teleKTafično poročila.) Papirna ren a . . . . ..... Srebrna . enta .... . Zlata ren ... . . 5°/Q marčna renta......... Akcije narodne banke...... Kreditne akcije...... . . London . ..... Srebro ........... Napol.. ........... C. kr. cekini. ... Nemške marke ..... 4°/, državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srećke iz I. 1864. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata rent« 6°/0...... * ni n n • .... „ papirna renta 5n/0..... 5°/0 štajerske zemlji So. od/ez. ohlig. . . Dunava reg. srečke 59/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 47a°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Pri-ir. oblig. Ferdinandov« sov. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove Brečke .... 10 „ Ak>ije anglo-avBtr. banke . 120 , Trammway-druit. velj. 170 gld. a. v. lomljeno kamenje, razbita opeka in prsten nasip dobi se na stavbenem mestu na Kongresnem trgu. Polkrita nova kočija proda s© (445-3) tt Kolod-TTorslsila. -u.licetlx št. 22. W četrtek 17. t. m. je prva in prihodnji ponedeljek 21. t. m. druga dražba vin, ki ae nahajajo v kleti krčme „zum Sudbalinhof" v Kolodvorskih ulicah. Začetek dražbe je ob 9 uri dopoludne na licu mesti. Pri prvi dražbi se bodo prodajala vina le za izrečeno ceno h I i nad ceno. pri drugi na krdi pod ceno. Nnjuljudneje vabi kupce k dražbama F. Mrič-eva tontaZua-masa. (449—1) (448—2) Iz Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. Srednja temperatur* -4- 26"5°, xa 7-4° nad uormalom. V NOVI-JORK. — Parni k „East -^n-gflis/ Odhod iz TRSTA. 3400 ton, v 15. dan julija. 1200 . v 30. „ Potniki naj ae obrnejo na T. TEEKUILB, generalnega pasažuega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 18, Teatro Coumnale, v Trstu. Kajuta za potnike 2O0 gold. — Vmesni krov flO Kold. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na r.uillirnio d* An«. Pogin}<*"« generani agent. (444—5) Vozni red Rudolfove železnice, veljaven od 20. junija 1884. I? o n t u j e Terblž.....0dh. Rateoe-Relapcč . . „ Kranjska Gora . . „ Dovje . . . . , Jesenice . . . . „ Javotnik . . . . TieBceBled . . . n Radovljica (m* p.) . n Podnai t-Kropa . . „ Kranj.....„ Loka...... Iledvode . . . . n Vižmarjc . . . . „ Ljubljana, Rud. žel. prih. Ljiilrljana, juž. žel. „ Osobni vlaki Tjj-a.'blja.ia.a.-Ter'biži Postaj o 1. 2. 3. razred prt 12.40 1.06 1.25 1.56 2.23 2.30 2.57 3.03 3.29 3.50 4.12 4.29 4 42 1.08 5.— ijubiij 2. 3. razred zjutraj 7.30 7.46 7.59 8.22 8.41 8.47 9.06 9.11 9.29 9.46 9.59 10.12 10-23 le.31 m. ar. il«l>nluilllf 1. 2. 8. 1. 2. 3. razred razred dopoludne 11.12 11.59 12.13 12.38 12.58 1.05 1 26 1.31 1.49 2.05 2.20 2.33 2.44 2.52 2.56 |i»|in!u'lne 6.25 6.42 6.56 7.21 7.42 7.49 8.13 8.20 8.43 9.03 9.20 9.34 9.46 9.55 10.— Ljubljana, juž. ži;l odh. Ljubljana, Rud. žel. „ Vižmarje .... „ Medvode .... „ Loka.....„ Kranj.....„ PodnartKiopa . . „ Radovljica m. p.) . „ Lesce-Bled . . . n Javoruik .... „ Jesenice .... Dovje...... Kranjska Gora . . „ Rateče-BelHptč . . „ Terbiž . . . . prih. Osobni vlaki 1. 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 3. 2. 3. razred razred razred razred l| no^i ijulraj dopoludne! ueifer 12.15 j 6.40 11.40 i 6.36 12.19 | 6.44 11.45 1 6.39 12.29 i 6.53 11.55 6.48 12.41 7.04 12.07 6.511 12.56 7.17 12.21 7 12 1.12 7.32 12.38 7.26 1.30 7.50 12-56 7.43 1.48 8.07 1.13 7.59 1.55 H 15 1.24 8.08 2.16 8.34 1.46 8.25 2.27 8.45 1.57 8.83 2.47 9.04 2.18 8.49 3.16 9.33 2.48 9.11 3.31 9.48 1 3.03 9.24 3.48 10.06 3.20 9.38 zjutraj dopoludne popoludne :\fftr. Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Žele z ni kar. Lastnina in tisk „Naroune Tiskarne". 096343