LETO XXII. — številka 83 Ustanovitelji: obč, konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka Tržič. — Izdaja C? Gorenjski tisk Kranj. _ Glavni urednik Igor Janhar "* Odgovorni ured PJl A S I L O nik Albin Učakar W////A LJUDSTVA KRANJ, četrtek, 30. 10. 196» Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Ob katastrofalnem potresu v Bosanski Krajini GorenjSik pomaga prizadetim 27 ^!t>Suna novica' da Je katastrofalni potres v ponedeljek, °d'jek M razdeJal Banjaluko in okoliške kraje, je bolestno ^tabi 3 tUt^ na Gorenjskem, v vseh občinah so se sestali stavn^T* za^'to Pred naravnimi katastrofami skupno s pred-menjj. 1 skupščin in družbenopolitičnih organizacij ter se do-bi}^j n kako bodo zbirali pomoč za prizadete v bratski repu-tttezn °Sn' in Hercegovini. Koliko in kaj so prispevale posa-akci; g°renJske občine, bo znano v prihodnjem tednu, ko bo Venije ranJa Pomoči usklajeno stekla po vseh krajih Slo- GoreniPrve akciJe pri zbiranju pomoči so pokazale, da je na lini njSkeni veliko razumevanje za prizadete v Bosanski Kra- j||-|| *- - ia£.uiiicvaiijc mjsa jyi i<.auviv » — stva Se kaže tudi dob«"šna mera solidarnosti in brat- med Jugoslovanskimi narodi. pod!uk^dopo,dne nam je uspelo zbrati prve natančnejše dovlH ~ " P°moči prizadetim v potresu v občinah Kranj in Ra J,ca- prve pošiljke pomoči so z Gorenjske že odšle. ^ocane kranjske občine je novica še posebno pretresla zaradi tega, ker ima Kranj dolgoletne stike /. Banjaluko. Vodstvo skupščine in družbenopolitičnih organizacij je že v torek zjutraj poslalo v opustošeno Banjaluko brzojavko z naslednjo vsebino: »Globoko nas je pretresla vest o veliki naravni katastrofi, ki je prizadela občane Banjaluke In okolice. Poseb no smo prizadeti zaradi tc-Sa, ker je med organizacija n*» in občani Banjaluke 1« Kranja razvito večletno »ode lovanje. Prosimo, da Izrazite nbv tuH utafetn vam sporočamo, da Vam kot prvo obliko pomoči pntK> 30.000 dinarjev. Zagotavljamo U»~ Prosimo, P'i/.atletih ohča- 1 V30 1» hi kar j • v uači MVi- Na zaščito .. vam pomagali čim Prej odpraviti pOS&MUc« tc Vtoko nesreće.« K.RANJ, 29. oktober — °oč'-nskem štabu Pred naravnimi katastrofami St«o zvedeli, da je akcija » '•biranje pomoti Bamjaluki in drugun pr zadetim krajem v bosanski Krajini v po'nem teku. Skupščina občine je k'n prvo pomoč aak « A 1 Vou' cei0TnrJev- (>K ta i J&rm, ,no akcMo zbiranja K &tab f Priwdeto P,....K kc t dc v/postav,l sti- 2 M,/;""1 organizacij^ ° d'k<-'Jo zbiranja po- moči. Po trenutnih informacijah so prizadetim v BiH namenili denarno in materialno pomoč naslednje delovne organizacije v občini: IBI, Sava, Poti.'ete za komunalno in stanovanjsko izgradnjo, Merkur, Tckstilindus, konfekcija Triglav, Elektro, Živila, Kokra, Central, Tekstilni center. KzK, Planika, PTT, Zavod za požarno službo, Creina, Delavsku univerza in Klita. V drugih podjetjih bodo višino prispevka določili po sejah samoupi avnih organov, ki bodo konec te^-.t v začetku naslednjega tedna. RADOVLJICA, 29. oktober — Dopoldne so delovne organizacije v radovljiški občini prispevale za pomoč prizadetim v Banjaluki 104.800 dinarjev, od tega 29.000 v denarju m 75.800 din v različnih izdelkih. Prispevali so: občinska skupščina. Gozdno gospodarstvo Bled, Kemična tovarni Pod mirt. Plame i Kropa, Zc-leznina Radovljica, Transportno podjetje Radovljica, Kmelljskn zadruga Jelovica. Fdan Sukno Zamrze, Almira, Murka Lesce, Verica Lesce, Ve/entne B'ed. Občinski sin dlkatnl svet Radovljica bi hotel Toplice Bled. Akcija za zbiranje pomoči \ i .m le 11 ,i |n |n bodo ko lektivi svoje odločitve sporočili v prihodnjih dneh A. /al >: J. Košnjek Bele breze — svetlo življenje, polno upov — se dvigajo visoko. Toda v ozadju je črno obzorje, polno težav, včasih razočaranj; zajeto v nenehen boj za lepše in srečnejše življenje. S krizantemami pri grobovih naših najdražjih se nam obujajo te misli. Življenje je neizprosno. Vse je minljivo. Tiho se poklonimo tistim, ki jih ni več med nami. še posebno pa onim, ki so nasilno, prerano omahnili za to, da mi lepše in svobodno živimo. nevu mrtvih Jesenice V jeseniški občini bodo okra itli v,a grobi&a in spominska obeležja padlih borcev in talcev. Jutri, 31. oklo-bra, bo na pokopališču žalna komemoracija, v soboto, prvega novembra pa bodo Žalne svečanosti tudi pri spomenikih žrtvam fašističnega nasilja na Koroški Beli (ob 10. uri) in Blejski Dobravi ob 11. uri. Na svečanostih bodo sodelovali učenci jeseniških osnovnih šol in združeni pihalni orkester Železarne. 1 k (Nadalj. na 32. str.) Obisk iz Krškega Izkušnje o delu z mladino V soboto, 25. oktobra, je obiskala Kranj skupina 31 članov občinske zveze društev prijateljev mladine Kr-flko, predstavniki tamkaj šr njih družbenopolitičnih organizacij, mentorjev pionirskih odredov in drugih, ki kakorkoli sodelujejo v pio- MISLITE PRAVOČASNO NA STANOVANJE zato varen j ie pri Gorenjski banki ki vam odobri NA PODLAGI PRIVARČEVANEGA DENARJA kredit po 2 % obrestni meri Obenem sodelujete pri nagradnih žrebanjih, 6e varčujete najmanj za dobo dveh let. nirskih in mladinskih organizacijah te občine. Vrnili so podoben obisk iz Kranja pred dvema letoma. Glavni namen pa je bil, da bi s podobnimi stiki izmenjali izkušnje o delu z mladino. Kranjski gostitelji so jih sprejeli v šoli Franceta Prešerna, kjer so jim pokazali to svojevrstno poslopje, še več pa so jim pripovedovali o delovanju svobodnih dejavnosti pionirjev, za kar so se gostje zelo zanimali. Gostje so si ogledali še nekatere kranjske muzejske zanimivosti, po kosilu pa so skupno z gostitelji v Preddvoru nadaljevali tovari&ke pogovore o najrazličnejših načinih dela in izkušnjah z mladino. Gostje kot tudi gostitelji so ugotavljali, da so taka srečanja zelo koristna in so zaželeli v prihodnjem letu tako izmenjavo izkušenj znova v Krškem. K. M. Pionirji iz Loma s svojimi obiskovalci — Foto: K, Makuc Partizani kurirji Lomskim pionirjem bil predsednik skupščine:-občine Tržič Marjan Bizj.^na. drugi predstavniki 4^ Trži-političnih organizacij iz 1 . ča? Loma, Križ ter domač*; Gozda, kakor tudi Prelvk razpra> •. ciu za go-godarstvo. Pri odločanju, atero investicijo naj bi podprla banka s kreditom, bodo upoštevali zlasti delež sredstev delovne organizacije. Ob razpravi o investicijah so direktorji poudarjali, da delovnim organizacijam manjkajo -skimi srečanji na sejah skupine ne Izključujemo odbor-niikih vprašanj. Prav tako >> sne nespremenjen stik odbornika z volivci in družin nimi organizacijami. Gre zgolj za boljše in temeljitej-spoznavanje nekaterih splošnih vprašanj ter obravnavanje posameznih krajevnih problemov. Na prvem srečanju smo izvolili tudi vodstvo kluba. Pivdsediiik je sedaj Ivo Mi-klavčič. Vsako leto po poletnih mesecih pa bomo izvolili novo vodstvo. In morda še to: v klubu odbornikov se bomo sestajali občasno; ko se bo nabralo dovolj različnih vpiašanj.« A. /.il.tr Ogledali smo si nekatera podjetja in ustanove in ugo-| tovili, da so v Mostarju po-j dobna podjetja, kot jih ima-I mo v Kranju. Tako imajo ! tekstilni kombinat, podjetje i s kmetijskimi obrali, podjet-, je SOKO, ki ima tovarno letal, tovarno hladilnih naprav in tovarni za kolenčaste avtomobilske gredi ter za konstrukcije. Različne možnosti za sodelovanje med Mostar-jem in Kranjem pa so tudi na področju samoupravnih izkušenj ln na drugih družbenih področjih (izmenjava otrok, in sodelovanje različnih specializiranih organizacij: planinci, počitniška zveza itd.). Prav tako zanimiv je v Mostarju razvoj zasebne obrti, vrsta stičnih točk pa jc tudi na področju urbanizacije,« nam je ob vrnitvi po vedal predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar. Posvetovanje o upravnih znanostih Bled, 29. oktobra — Ob 9. uri se je v festivalni dvorani na Bledu začelo XII. posvetovanje j u go s! o v a O s k e zveze društev za upravne znanosti in prakso. Posveto\anje je vsako leto v drugi republiki. Posvetovanja na Bledu se je letos udeležilo okrog dvesto predstavnikov zavodov in društev za javno upravo iz vseh republik. Danet so razpraljali o vlogi upravnih organov oziroma strokovnih služb delovnih Organizacij v normativni dejavnosti .skupščine družbenopolitičnih .skupnosti ter organov upravljanja v delovnih organizacija!) in o strokovnem izobraževanju ter izpopolnjevan ju delavcev v državnih organih. Danes (četrtek) pa bodo razpravljal] o vplivu tehničnih dosežkov na delovne metode in sestav javne upravv. Posvetovanje traja dva dni, Tiskovna konferenca v republiški skupščini zakon o invalid-in pokojninskem zavarovanju bo stopil v veljavo 1. ianuaria 1972 Program dela socialnozdravstvenega zbora republiške skupščine V petek je bila v republiški skupščini tiskovna konferenca, na kateri je dr. Srečko Koren, predsednik socialnozdravstvenega zbora republiške skupščine, seznanil novinarje s programom dela socialnozdravstvenega zbora in odgovarjal na vprašanja novinarjev. V okviru nalog, ki so opredeljene s programsko osnovo za delo skupščine SR Slovenije, bo socialnozdravstveni zbor v prihodnjim obdobju posvetil posebno pozornost sistemski ureditvi zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, izpopolnitvi sistema invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter sistemski ureditvi socialnega varstva. Razen tega bo posvečena pozornost samoupravnim odnosom ter sistemu oblikovanja in delitve dohodka, kadrovskim problemom 1° strokovnemu šolstvu na področju zdravstva, hitrejšemu razvoju nekaterih zdravstvenih dejavnosti in zadevnih služb (medicina dela, urgentna medicina, zobozdravstvo, higiena in epidemiologija), zaposlovanju invalidov, pokojninskemu zavarovanju kmetov, republiškemu programu otroškega varstva, programu ukrepov na področju alkoholizma itd. Problematiko varstva borcev NOV in predvojnih revolucionarjev bo predhodno obravnavala skupščinska komisija za vprašanja borcev NOV. Do 15. decembra letos bo javna razprava o sistemski ureditvi zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, marca prihodnjega leta pa bi zakon sprejeli v republiški skupščini in ga s tem uskladili z zveznim zakonom. »Odnosi med skladi zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenimi zavodi morajo biti bolj čisti,« je izjavil tovariš dr. Koren, ko je govoril o sistemski ureditvi oblikovanja in delitve dohodka v zdravstvenih zavodih. »Potrebno je ustvariti več reda na področju zaposlovanja zdravstvenih delavcev in potrebe za njihovim strokovnim popolnjevanjem ter s šolanjem zdravstvenih delavcev,« izjavil dr. Koren. Komisija republiškega ln socialnozdravstvenega zbora republiške skupščine sta zadolžena, da pripravita predlog akta o izboljšanju krvodajalstva v Sloveniji. V republiški skupščini bo posebna pozornost posvečena ureditvi aktualnih vprašanj zobozdravstvenega varstva JJ1 zobozdravstvene službe v Sloveniji. Opredeliti je treba stališča v zvezi z morebitno sprostitvijo privatne zobozdravnišk prakse, oziroma v večjo soudeležbo zavarovanca. Na dnevnem redu so tudi vprašanja o higiensko epidem1^ loški dejavnosti, varstvu pri delu in problematika medicin^ dela. Rešiti je treba številna odprta vprašanja v zvezi z of8*] nizacijo prve pomoči ter opremljenosti in sposobnosti zdra.J stvene službe za nuđenje zdravstvene pomoči ob elementarni in dmgih nesrečah. . V republiški skupščini so doslej dobili več prošenj činskih skupščin glede ure£]ivi izje ma priporočil občanov in obč indu- varstva prebivalstva pred hrupom (n ropotom, vznemh" pa so tudi podatki o onesnaženosti zraka v mestih W sirijskih središčih. Sploh jc vprašanje, kako se izvajajo stoječi predpisi s tega področja. draV-Ob študentskih neredih smo veliko razpravljali O zt».n|> sivenem var;.tvu študentov. Zato bodo v republiški sta'Pn ki oziroma njenih organih, analizirali, kako se Izvaja z» > Jc bil spre'et februarja letos. 50 Republiški sekretariat za zdravstvo In socialno va (oVa-prlpravll osnutek zakona o prekinitvi nosečnosti, s.T,OSVrjt1od-njl o tem vprašanju pa bi začeli v prvem tromesečju P njega leta. ta „e Zdaj je končno znano, da pred 1. januarjem 1Vi ' ,nl ^a-bo stopil v veljavo zakon o pokojninskem in tevaUas ^ varovanju. Prihodnje leto bo javna razprava o nU>znM.,j0 «e uvedba pokojninskega zavarovanja kmetov. P' 'or*,VVir "^.„v-varstva, sprejeli bodo ukrepe za večjo skrb z:t alep*i f3Z. n;wall bodo socialno delo v šolstvu in sprejeli Prffra 1>rebl-voja mreže znvodov za posebne kategorije st;;c)s-; «^ jrGčJU valstva. Pripravili bodo akcijski program ukrepov na Pj^cnXe boja proti alkoholizmu. Obravnavali bodo godalne V^jfac** na področju stanovanjske politike. Gre za sistem p0(|te)V pomoči, sistem stanarin, stanovanjskih s'rošVov v : ra7_v0ja skem proračunu itn. V pripravi Jc okvirni pi <»'"'0;'mate* ot roškega varstvo. V pripravi jc tudi zakon o M1"u/'j" yjdjc rialrd POtttOtt zaslužnim občanom. četrtek — 30. oktobra 1959 GLAS * 5. STRAN Seje občinskih skupščin Kamnik Na šesti redni seji kamniške občinske skupščine, bila je v torek dopoldne, so odborniki najprej poslušali poročilo komunalnega zavoda Kamnik o letošnjih investicijah in zavarovalnega zavoda Sava ter poročilo o stanju šolstva v lanskem šolskem le-tu- Potem ko so se seznani-11 s potekom modernizacije tuhinjske ceste, so odborniki kamniške občinske skupščine sprejeli tudi odlok o Ustanovitvi občinske enote teritorialne obrambe, odlok o določitvi objektov in nun: a v, so namenjeni samo za narodno obrambo, določili pa ^° tudi najvišje ravni cen dimnikarskih storitev. Na se-& so poleg omenjenih odlo- Sekretar Republiške konference min v Kranju . v Ponedeljek, 27. oktobra, le obiskal občinsko konferenco ZVeze mladine v Kranju sekretar predsedstva republi-■jj* mladinske konference ^agmar suster. S predstavnici občinske konference ZMS Kranj se je pogovarjal o delu °rgani/acijc v občini in o težavah, s katerimi se srečuje Udadina ob reorganizaciji. Ob |eJ Priložnosti se je sestal ludl s predstavniki drugih cirii. ICnih organizacij v ob Mej enodnevnim obiskom *ejJte8mar SusttM" obiskal in i' i'L teren-ske, tovarniške P'<.', ,'" ZMS in se Sestal ° nJinovem delu. s;, ic 7. mladino in t.,':.'7.'^ v Savi, / mladi-, ekonomski šoli v Stra-Sg.'"- i risostvoval pa je tudi ^aau£redsedslva kranjske -j k kov sprejeli še odlok o prispevkih in davkih obč?nov in odredbo o najvišji prodajni ceni na drobno za sladkor. V .G. Radovljica Na šesti skupni seji sta v torek popoldne oba zbora radovljiške občinske skupšči- j ne razpravljala o delu in te- j žavah zdravstvene služba v radbvljiSki občini. O tem je odbornike obširno seznanil direktor zdravstvenega doma ' Jesenice dr. Benedik Janko, i Nekatere težave pa sta v raz- V naselju Kres pri češnjici (Selška dolina), ob cesti na Log, te dni postavljajo moderno razsvetljavo. Dela, ki |ih opravlja podjetje Instalacije Skofja Loka, bodo končana do petka, 31. oktobra. Gre za osem neonskih luči v dolžini enega kilometra. (-Ig) — Foto: F. Perdan pravi pojasnila tudi dr. Žilic Marjan in dr. Rus. Tako so na seji med drugim opozorili, da bi bilo treba na Bledu združiti fiziote-rapevtsko dejavnost za širše področje in med drugim so-dobneje opremiti zdravstveno službo v občini. Ugotovili so, da je bila dežurna služba med poietnimi meseci premalo učinkovita itd. Po končani razpravi oba zbora nista sprejela sklepov, marveč sta imenovala posebno komisijo, ki bo te pripravila do prihodnje seje. Na seji so potem sprejeli tudi odlok o priznavalninah in o spominskih zimsko-športnih prireditvah Po stezah partizanske Jelovice ter sklep o določitvi organa za razporeditev občanov in sredstev v enote civilne zaščite. A. ž. Tržšč Čeprav je bilo na dnevnem redu šeste seje tržaške občinske skupščine, ki je bila v torek popoldne, precej pomembnih zadev, so se odborniki najdlje zadržali pri razpravi o spremembi maloprodajnih cen svežemu mesu, sladkorju in mleku. Ravno pri tej točki dnevnega reda so odborniki sprejeli nekatere presenetljive odločitve, saj so podražitve zavrnili, cene sladkorju in svežemu mesu pa so celo znižali. Tako bodo odslej prodajali sladkor po 2,65 dinarjev za kilogram, goveje meso po 13,40 in 10 dinarjev za kilogram, teletina po 15 oziroma 10,50 din in kilogram svinjskega mesa po 15 oziroma 11 dinarjev. Odborniki so tudi sklenili, da je za odločanje cen mesa spet pristojna občinska skupščina, ne pa več njen pristojni organ, kot je bilo to do sedaj Poleg omenjenih zadev so na seji razpravljali še o obrti v tržiški občini in o položaju telesne kulture. V. G. Pred dnevi so delavci gradbenega podjetja Tehnik Skofja Loka in podjetja SIGMA (Savinjska industrija gradbene montaže) začeli napeljevati 3800 metrov dolg cevovod, priključek novega vodovoda Hotovlje—Škofja Loka, ki bo oskrboval z vodo prebivalce vasi Virmaše, Sv. Duh, Forme in Dorfarje. Del potrebnega denarja za gradnjo (310 tisoč din) so zbrali ljudje s samoprispevkom, ostalo pa bodo opravili s prostovoljnim delom (vsak po 19 ur). Celotni stroški bodo znašali 510 tisoč din. Vodovod naj bi bil končan do konca lets» 1969 (ig) — Foto: F. Perdan Sindikalno tekmovanfe v Radovljici končano Od 6. do 25. oktobra so bile v Radovljici II. letne sindikalne športne igre v kegljanju. Pomorilo se je 29 , ekip iz sindikalnih organiza- i cij in se tako srečalo okrog 200 tekmovalcev — članov simdikata. Po končanem tekmovanju so v soboto popoldne na klubskem kegljišču na Bledu proglasili najboljše ekipe in posameznike in jim razdelili prehodine in končne pokale ter diplome. Rezultati — ekipe: 1. sindikalna organizacija Trans-turisl (obrati Bled) 4591 podrtih kegljev, 2. TIO Lesce (I) 4493, 3. LIP Bled uprava (I) 4408. 4. Veriga Lesce (I) 4402 in 5. Elan Begunje (II) 4394 podrtih kegljev. Med posamezniki je bila pri ženskah 1. Marija Gros * Golf hotel 717 podrtih kegljev, 2. Zala Kržišnik - Iskra Lipnica 600, 3. Darinka Bohinc - Iskra Lipnica 587. Pri moških je bil 1. Karel Med-vešček - Translurist (obrat Bled) 820, 2. Miha Mandeljc - LIP Bled uprava 811, Jože Rebec - občinska skupščina 806, 4. Janko Knaflič - Trans-turist Bled 801, 5. Zdravko Knaflič - LIO Rečica 793. Prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta in pokal občinske zveze za telesno kulturo je osvojila ekipa Trans-turista (obrati Bled) Karel MedveŠček pa je med posamezniki osvojil kip kegljača. Tekmovanje je potekalo v treh kolih s 50 lučaji v polno. A. Z. oves Bleda je odvisen Blejčanov bi^ '[[U'f P°lov»ci oktobra •»Oda,J,'°rani Gozdnega go- arstva Bled _ volilna kon -S/Di" icviv organiza« ije bila" K6*1' /al udeležba ni dne.," 1 i bi , !i1 1 i, )ra,(> oprav je bilo na vse tisto, kar kai»Tv zani|nati Blejčanc bon "i /a Bled, ki se vse n° srci- lavlia k<>' lm"istič-Čo vstran e' p()"K'mbnO- sPri-DonovrT *a Prizadevanja za Posebni Uv^liavitcv "leda i° SOJ de] nost avcci težko opravičiti od-Poklicnih tm | >ti< mh na toj 7 ir» gostincev. Ti bi deti , nferenci utegnili /ve UclJ ^»»ikatero koristno 0 ln Pripravljenost ob- Pobi ČanOV Bleda in se prepričati, da sloves Bleda ni stvar zgolj posameznikov, marveč vseh prebivalcev. Kot najširša družbenopolitična organizacija je Socialistična /veza na Bledu zaradi pogostih kadrovskih sprememb v odboru zadnje čase občutno zmanjšala svojo dejavnost. To je vplivalo na reševanje perečih vprašanj, ki jih na Bledu nikoli ne zmanjka. Posledice so najbolj očitne v dokaj rahli povezavi v seh organizacij, krajevne skupnosti in občanov. To pa ic dovolj, da se kopičijo odprta vprašanja kot: pomanj k 1 j iva skrb za čistočo kraja, nepoštovanje predpisov in odlokov o redu in miru, slaba pi eskrba domačinov z najnujnejšimi živilskimi artikli, mladinsko pi estopnišl vo itd. V skupni skrbi, da bi Bled poslal resnično svetovno znatno turistično mesto, ho nujno še marsikaj storiti. Poleg milijardnih investicij v hotel ske objekte in prepotrebne rekreacijske in zabaviščne prostore za turiste, bo osnovna naloga krajevne skupnosti in vseh družbenih organiza cij v mobilizaciji in vključevanju vseh občanov v urejanje kraja. Za Bled je posebnega pomena izgradnja osnovne šole (ta se prične naslednjo pomlad) in dokončna rešitev gostinskega šolskega centi a Ta mora dobiti brezpogojno mesto v programu izgradnje šol. To ne bo posebno težko! Gre za adaptacijo sedanje osnovne šole. Vzporedno bodo reševali tudi razširitev vzgojnovarstvene ustanove, ustreznih prostorov za javno knjižnico in mladinski klub. Po dolgih letih je končno le sprejet urbanistični načrt, ki je odločilnega pomena tudi za uresničevanje programa razvoja turizma. Bled se ne sme zapirati, marveč mora omogočati dostop vsem tistim delovnim organizacijam iz drugih krajev, ki bodo poleg lastne koristi videle v blejskem turizmu tudi interes kraja. Bledu bo poleg dosedanjih investicij nujno potrebno še več hotelskih zmogljivosti, novih trgovskih in gostinskih obratov, neizogib- no pa samopostrežna restavracija, trgovina v naseljih Dobe in Dindo itd. Med neodložljive načrte sodi tudi ureditev poti na jezerski obali pod vilo Bled, izgradnja mrliških vežic, modernizacija komunalne službe z ustreznimi stroji in pripomočki in še marsikaj. Okoliščina, da je konferenca z vso odločnostjo podprla vse te načrte, je terjala tudi močno in sposobno vodstvo krajevne organizacije. Poleg izkušenih in uglednih dolgoletnih družbenih delavcev, so udeleženci izvolili precej mlajših članov SZDL in žensk, kar jamči za kvalitetnejše in vsestransko delo novega odbora krajevne organizacije SZDL. JR m Biba Bertok: »Nagrada me ne bo uspavala.« Arhitektka, ki ve, kaj vam manjka v predsobi Pomenek z Bibo Bertok, najboljšo jugoslovansko oblikovalko pohištva Dober mesec bo tega, ko se Je v Beogradu končal sejem pohištva 69. Na njem so sodelovala lesnoindustrijska podjetja Iz vse Jugoslavije — kar 124 jih je bilo. Ne bo odveč, če veste, da sejem, pravzaprav razstavo, katere glavni namen je predstaviti kupcem najnovejše dosežke naših tovarn pohištva, organizirajo vsaki dve leti, da so prikazani izdelki popolnoma novi in da morajo najkasneje šest mesecev zatem priti med potrošnike. Letošnji sejem je minil v znamenju premoči slovenskih proizvajalcev: osvojili so celo kopico nagrad in diplom. Lep uspeh, je doseglo podjetje Alplcs Železniki, katere arhitektki, inžnhki Bibi Bertok, so za predsobno garnituro Beta podelili Zlati ključ, nagrado mariborske revije Naš dom. Alplesu pripada še diploma ln druga nagrada za domiselno ureditev svojega razstavnega prostora. Hoteč vam nekoliko pobliže predstaviti mlado Kranjčan ko Bertokovo, trenutno najuspešnejšega Jugoslovan- j iskega oblikovalca pohištva, sinu se pred dnevi zapeljali na Cešnjico. Nikdar si ne bi mislil, da v skromni, s papirji i.n risalnimi deskami natrpani sobici, ki mosi naslov Projektivni oddelek in kjer poleg Bibe ždi še trojica uslužbencev, lahko nastanejo osnutki tako prvovr- I stne hišne opreme, kot sta predsobni garnituri Alfa in Beta. Prostor, kamor so me napotili, je namreč zares precej majhen. Arhitektka ima svojo mizo pri oknu. Polna je bila revij in brošur, risb ter skic in komaj sem našel dovolj prostora za beležnico. »Na beograjski sejem smo poslali tri izdelke: nekoliko starejšo omarico tipa Bled, združeno s predsobno steno, in predsobni garnituri Alfn Kmetovalci! S takojšno dobavo nudimo KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ (pri kinu CENTER) — TRAKTORJE PASOUALI 15 Iti 18 KM — enokardance — TRAKTORJE PASOUALI — tip 940 v zadnji italijanski izvedbi — dvokarrianski in Beta. Načrta zanju sta moje delo,« je pripovedovala nagrajenka. »Strokovnjaki so vam prisodili prvo mesto in naslov najboljše oblikovalke pohištva 69. Ste računali s tolikšnim uspehom?« »Ne, niti najmanj. Veste, šele poldrugo leto sem pri Alplesu. Pohištvena panoga je zame novost. Prej sem za kočevsko gradbeno podjetje Zidar projektirala stanovanjske zgradbe, motele in drugo. Moji kolegi, ki že šest let načrtujejo notranjo opremo, imajo mnogo več prakse. Zato me je odločitev komisije hudo presenetila.« Bertokova pravi, da jo sedanje delo izredno veseli. Se na fakulteti, pa tudi kasneje, po diplomi in ko je pol leta zaman iskala službo, se je želela posvetiti oblikovanju hišne notranjosti. »Sklepam, da sem uspela iz več razlogov. Predvsem velja omeniti razumevanje tovarne, ki mi omogoča obiskovanje domačih hi tujih razstav pohištva. Tako lahko brez težav sledim razvoju tovrstnega oblikovanja in hkrati iščem nove estetske rešitve. Drugo, kar arhitektu pomaga biti učinkovit, so analize potreb našega človeka. Zato sem najprej ugotovila, kaj vse ljudje spravljajo v predsobi in se šele potem lotila načrtovanja garnitur. Funkcionalnost je namreč izredno pomembna stvar, važnejša od zunanjega videza. Leta pride na vrsto nazadnje. Seveda moram upoštevati tudi čisto objektivne ovire, na primer pomanjkanje določenih surovin in zmogljivost podjetja, ki morda ne bi bilo sposobno (ali pripravljeno) izdelovati preveč zapletenih predmetov.« Biba Bertok jc za zdaj edini arhitekt tovarne Alplcs. Svoje zamisli skuša prilagoditi okusu čim širšega kroga ljudi. Dela zelo svobodno in pravi, da ji to včasih ustreza, včasih pa ne. »Včasih bi z nekom rada Izmenjala mnenja, sli sala njegovo stališče, se srečala z nasprotnimi idejami, tehtala in Izbirala. Nagrada me no sme uspavati, venomer si ponavljam, da sem komaj mi začetku, da je treba gleilati v prihodnost. Sedaj razmiš Ijnmo o novih inačicah predsob. Kasneje, ko bo gotovu nova tovarna, nameravamo uvesti še kaj drugega, kak zahtevnejši proizvod, prilagojen večjim zmogljivostim ln boljši tehnologiji.« Alplcs nas znova in znova preseneča. Zrastol je iz majhnega lesnega podjetja, se krepil, prodrl oia ameriški trg, naglo širil proizvodnjo, začel graditi orjaško tovarno in boljšati kakovost izdelkov. Najnovejši dosežki so jamstvo, da ubira pravo pot, da tudi pri i/boru kadrov ni pogrešil Nagrada Bibe Bertok je najbrž šele začetek. I. Guzelj Brezobrestno posojilo za „vodo vod Bitnje — Žabnica V programu o razvoju gospodarstva in družbenih služb v Kranjski občini za letos jc zapisano, da mora biti letos končan glavni cevovod Bitnje—Žabnica. Podjetje Vodovod v Kranju je ta dela že opravilo. Tako je sedaj odprta pot, da bi v prihodnje okrog 700 lastnikov hiš oziroma okrog 2300 prebivalcev Žabnice, Spodnjega, Srednjega in Zgornjega Bitnja, Sut-ne, dela Dorfarji (ob 2abnici in Šutni) in dela Stražišca dobilo tekočo pitno vodo. Za izgradnjo sekundarnega omrežja oziroma vodovodnih priključkov so v Žabnici in Bitnjah ustanovili vodovodna odbora. Da bi izvedeli, kako potekajo priprave za igradnjo sekundarnega vodovodnega omrežja oziroma priključkov, smo se pred kratkim pogovarjali s predsednikom obeh odborov: Janezom Silicijem (Žabnica) in Mihom Hafnerjem (Bitnje), »Vodovodna odbora sta se že nekajkrat sestala. Trenutno namreč delamo še skupaj, ko pa bodo dela na sekundarnem omrežju stekla, bo vsak vodovodni odbor skrbel za delo na svojem področju. Precej smo razpravljali o zbiranju sredstev na območju, kjer naj bi prebivalci v prihodnje dobili vodovod. Sprva smo se nameravali odločiti za samoprispevek, vendar smo to misel kasneje opustili, ker smo skupaj s predstavniki občine ugotovili da nekateri prebivalci na tem področju že plačujejo samoprispevek za pokopališče. Zato smo se s predstavniki skupščine in Vodovoda sporazumeli za brezobrestno, posojilo, ki naj bi ga vplačali prebivalci, da bi dobili vodo.« Prav te dni potekajo končni pogovori o obliki oziroma določilih pogodbe, ki naj bi jo podjetje Vodovod sklenilo z vsakim lastnikom priključka. V pogodbi je predvideno, da bi vsak redno zaposlen občan na omenjenem področju, vsak upokojenec z več kot 40 tisoč- starih dinarjev mesečne pokojnine, kineto valeč na vsakih 200 tisoč starih dinarjev odmerjene katastrske osnove in zasebni obrtnik na vsakih 500 tisoč starih dinarjev določene da\ čnc osnove, plačal 25 tisoč slaiih dinarjev posojila. Posojilo bi vplačali v treh enakih ohiokih, in sicer: prvi obrok do konca tega leta, drugi obrok do konca aprila in tretji do konca avgusta prihodnje leto. Določeni celotni znesek pa bi po pogodbi občani lahko vplačali tudi naenkrat do konca tega letn. Tisti pa, ki bodo dobili vodo oziroma piiključck že letos, pa bodo morah celotni zne- sek vplačati takoj oziroma do konca leta. »Tako bi na celotnem območju zbrali okrog 40 milijonov starih dinarjev, celotna sredstva sekundarnega vodovodnega omrežja pa bo veljala okrog 100 milijonov sta rih dinarjev, ki bi jih potem podjetje Vodovod vračalo prihodnjih osem let. Z odplačevanjem brezobrestnega posojila pa bi začeli 1971. leta. S takšnim načinom zbiranja ■rtr*«£ev oziroma kreditiranja in sklenjeno pogodbo bi na cejotiiein območju do konca novembra prihodnje leto lahko vsi prebivalci dobili tekočo vodo,« sta nam pojasnila oba predsednika. »Kaj pa, če kdo ne bo vplačal določenega zneska oziroma sklenil pogodbe?« »Menimo, da takšnih primerov ne bo. če pa že bodo, pa seveda ne bodo dobili priključka vode. Razen tega pa se bo s pogodbo tudi podjetje Vodovod obvezalo, da bo končalo dela do prihodnjega novembra, če namreč dela ne bi bila končana, bo moralo podjetje Vodovod za vsako mesečno zakasnitev vrniti 1 odstotek več od vplačanega posojila. Pri tem Pa je treba omenili, da bo v pogodbi tudi določilo o morebitnem povečanju posojil«« če bi se med leni časom stroški zaradi podražitev povečali.« »Kakšen pa bo vrstni red gradnje sekundarnega območja?« »Vsa dela morajo biti končana do konca novembra prihodnje leto. Vodovodna odbora sta sicer že razpr»v' Mala o nekaterih področji"/ kjer bi z deli najprej začel , vendar pa bodo imela p^cl BOSI pri gradnji oziroma napeljavi sekundarnih votlo tista področja, kjer bod« v* prebivalci najprej vplncai celotni znesek.« 0 poteku gradnje^ določi* in raznih drueih posebnosn iroma podrobnostih bosu ebivalce oba vodovodna o ora seznanila s Poscb"'!" _tforma tor jem oziroma n1-obiskom ob sklepanu' Pjj godb. Pogodbe pa MOp /•"-sklepati z lastniki hiš o"1" ma bodočih priključkov zc začetku prihodnjega me*^_ Razen tega pa bomo o P°i. ku akcije in gradnje v p hodnje pisali, tudi v na. časniku. j Nazadnje pa sta oba pm sodnika s pripomnila, na. s podpisom pogodbe potu ^ Vodovod prevzelo "cp0K,nj0 no obveznost ™J^^cf sekundarnega , vowv oz Pi bon to program -sticij v kranjski obč.n A. /•''•"• Šola za kmetovalce v Kranju Delavska univerza v Kranju se je odločila, da bo letošnjo zimo prvič organizirala šolo za kmetovalce, ki naj bi se Po predvidevanjih organizatorja začela že sredi novembra. S tem bo izpolnjena želja mnogih zasebnih kmetovalcev in kmetijskih zadrug, ki želijo, da bi kmetje pridobili čim več strokovnega, tako praktičnega kakor teoretičnega znanja. Učni program šole je prirejen gorenjskim razmeram in potrebam v kmetijstvu, šola bo trajala dve leti, in »icer vsako leto po pet mesecev in bo imela položaj redne strokovne šole. Praktični del izobraževanja se bo odvijal vzporedno s teoretičnim, vendar bodo slušatelji del prakse opravljali tudi v letnem času, Predvsem tisti, za katere v zimskem času, ko bo šola delala, ni pogojev. Program za prvi letnik je takle: slovenski jezik, matematika, živinoreja, varstvo rastlin, poljedelstvo, sadjarstvo, kmetijsko strojništvo, družbena in politična ureditev SFRJ, varstvo pri delu in praktično delo. Splošno izobraževalne predmete bodo razlagali predavatelji Delavske univerze, strokovne pa priznani kmetijski strokovnjaki z Gorenjske. Na kranjski Delavski univerzi so nam povedali, da vlada za šolo za kmetovalce na Gorenjskem precejšnje zanimanje, zato nI bojazni, da slušateljev ne bi bilo. Posebno še, ker nekatere kmetijske zadruge kmetom šolo priporočajo in tudi same zbirajo slušatelje. J. Košnjek Deset milijonov ovac Po podatkih zveznega sekretariata za gospodarstvo jc bilo v začetku letošnjega le-ta, v Jugoslaviji 9,719.000 ovac, °d tega v Sloveniji samo 34.000. Lani je bilo v Jugoslaviji prek deset milijonov 8'av ovac, vendar se je v zadnjem letu število ovac /'nanizalo za 6 odstot-kov. Največ ovac imajo Sil)! j I (3.909.000L sledijo Makedonija, Bosna in Hercegovina, itn. Lani smo pridelali 182 milijonov litrov ovč-jema mleka. Slovenija ima registriran samo odkup kravjega mleka, zato se navedena količina ovčjega mleka nama-ša na vse druge republike razen Slovenije. J. V. Kmetijski nasveti Jj Hievi brez stelje Sc "° *cli živinorejec zgraditi nov hlev ali preurediti starega, »korali CK,1(K.'li' Cc bo rcdil govedo na stelji ali bo prebil i,, ■'' |''v nJ*e. Nastiljanje namreč določa dolžino stojišča prei>rot atere ^ruge gradbene rešitve. Odločiti se nikakor ni ki jji°sl.0, to dokazujejo različne izvedbe in pogostne napake, ,m "dirno v naših hlevih. ,n Mab°"aV;U,i ^° Je ,1,krt- da ima vsaka ,,var sv°ic dobre brati ..C,s,r;m'- Vsa umetnost je v konkretnih razmerah Iz-vPliva k'er dobre 'tranl pretehtajo slabe. Stelja ugodno *Pbva na prirejo ln na zdravje živali, ki skoraj nimajo po-;hl>«b parkljev in vimena, ustvarja pa tudi hlevski gnoj, ™iOČa enostavnejše gnojenje in cenejšo gra''*1 ,.; Mučuje t«dl mehanizacijo za odstranjevanj« *•! sami .... . . . . .j: Kaj je s cesto v Podgoro? Cez tisoč let bo novinar poročal: »Po daljšem izkopavanju so arheologi odkrili, da je v davnih časih iz Begunj skozi Slatno, Srednjo vas, Zadnjo vas in naprej po pobočju Dobrče vodila cesta vse do Tržiča. Blizu sledov ceste so našli okosje in sarnokolnico. Sodijo, da je bil to cestar ... Ljudje bodo zmajali z glavami in se čudili, da smo nekoč imeli v Podgori cesto. Ondan so me Podgorci dobili v pest in zagrozili: »Če ne napišeš nekaj o naši cesti, ne hodi blizu, kajti vsak čas nam bo kri zavrela!« Tako ogorčenih ljudi pa res še nisem videl. Gozdar Jože Božič iz Srednje vasi me je povabil na dom, ker pa ga ni bilo doma, sem se oglasil pri Trleju. »Ta cesta sploh nima cestarja. Kar poglejte, kako je i/ >iana. Na vsake kvatre pridejo s tovornjakom od cestnega podjetja Kranj, zasujejo luknjice, pa gredo...« Tako govorijo v Podgori, tako mi je povedal Trljev Franc. »Kje je najbližja trgovina?« »V Begunjah« »ln šola?« »V Poljčah.« »Se otroci vozijo z avtobusom v šolo?« ssjem v Kraiju .ulnju, pa čeprav Cj tami" »h«-«■♦>■■■/..». iju mm v.*..,.. —„e .gnoja. Kot rej- račun i. °' na nastiljanje zahteva tudi veliko težkega dela, •sPloh vr I ° p°kazab da terja več stroškov, kot je gnoj Ugubo U '0c**° vzeto — povzroča celo gospodarsko i| Prav l Pos i,,,,," 1"'' 1 "logov napovedujejo, d t te bo vse več re -v. na griU|..: "V', ^er.s*elje primanjkuje, ■ č; asom preusmerilo — »»fijc i M m l.i i i l i\ • i l . . —------- ■ »Jo hlevov brej ttelie ln t odplakovanjam gnoia L___ „ _. * _ . • •___I... : 1.1. Na iti si nekaj hlevov, I q j'" »icvov me/, sieije m z »u|ii.im s kuta,• smo *° ini('1' Priložnost ogleda •terimi so bili lastniki prav zadovoljni, že hu' S();od^ Avstrijci, posebno pa še Švicarji, so v praksi kie? f*11, kako il> treba -ospoda.it. v hribovskih kmetijah, 0j BOJe malo /it in stelje nasploh primanjkuje. S poseb ki «» • ' """4',l||mii napravami uusii.iniu.n-j" ..... kj *l«Mc na kratkih stojišč.h, delno pa na rešetkah, odpadke, gnoi mu5ani 7 v,>c'', Javljajo gnojevko, zelo primerno za in j "a sveta, ki z odličnim izkoristkom hranil rczuijgj"1 tl;,,,sP<>rtom po ceveh daje tudi olične ekonomske •^•NeJvaČJa prodno«! l/plakovanja Je v prihranku pri de . u*m £>■>• n. > . ._____i__-» kri. od 16. do 26. XII. 1969 'Vnem > ■-v,..,,«, i/,,i.,r.v»v....... j*. . r.......... __, bnvsk" ti,SU V"']x brez stelje ima nedvomno prednost v nrt-ved„,' k,i,J'<>. vendar kljub temu za najboljše molznice M v*-'Ua hI P°r°' lo steljo. Velja tudi, da se Jc pri gradnji no st;,reBa bol,e ot,I«čltl za odplakovanje, pri preurejanju e ,v ouimciii za oupiaKovar *a P« Je bolje ostati pri nastiljanju. luž. M. I- KAVA »Ne. Tod avtobus ne vozi. Otroci hodijo uro in pol do šole in uro in pol do doma. Pozimi je težko za šolarje.« »Kaj ste po poklicu?« Trlejev Franc se je popraskal za ušesom, vključil motor traktorja in mi z vidnim zadovoljstvom dejal: »Kmet je moj poklic, kmetija moja obrt. Redim osem glav govedi. Pred vojno smo bili v Podgori samo kmetje, zdaj pa kmetije izumirajo. Na prste vam preštegem vse kmete iz bližnjih štirih vasi. Pravkar sta na Mlaki dva kmeta zapustila kmetijstvo in si poiskala drugo službo.« Trlejev Franc mora biti sila hladnokrven človek. Pove- | dal mi je, da že mesec dni ni videl svoj i h >pet ovac, ki jih je imel na paši blizu doma. »Nimam časa, da bi pogledal, kje so,« je brezbrižno izjavil in s traktorjem odrdral proti domu. Jože Vldic SE NT A skladišče Kranj Tavčarjeva 31. tel. 22 053 (bivši Exoterm) VAM NUDI: najkvalitetnejšo moko vseh vrst Q testenine »Bačvanka« 0) vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni Bela griža sesnih pujskov Driska sesnih pujskov jo razmeroma česta bolezen, ni pa tako huda in usodna kot podobna driska telet. Bolezen je hitra, zanjo pa so značilni redki ali celo vodeni iztrebki rumenkasto bele barve, in odvratnega zadaha. Povzročitelj je najčešće Escherichia coli, sicer pa povzročajo bolezen tudi druge klice. Za 'pravo' in najhujšo obliko driske zbole živali, ki niso zaužile pravočasno mle-ziva in so se že prej okužile. V tem primeru se klice prebijejo neovirano skozi steno prebavnega trakta v kri, kar se konča z zastrupitvijo krvi. Pujski so driskavi tudi v primerih, če mladovne svinje niso dobile v hrani dovolj vitamina A, če v mlezivu ni zadostne koncentracije protiteles (pri mladih samicah, npr. pri prvi p rasi t vi) in, če so bi-bile svinje po prasitvi preobilno hranjene ob nezadostni količini vode. Do driske ali griže sesnih pujskov privedejo tudi drugi činitelji, npr. bukanje svinje aH pa slabokrvnost pujskov, kar pa se običajno dogaja pri živalih starih 10 dni do treh tednov. Driskavi so se sni pujski tudi v neprimerno vzdrževanih hlevih, ki so hladni ski tudi v neprimerno vzdr-ali pa s prepihom Bolezen se lahko prenaša od gnezda do gnezda, še najraje, če so gnezda slabo ■pre-grajena in v slabih higijenskih razmerah. Vendar driske, ki jih povzročajo omenjene klice na splošno niso posebno nalezljive in se po tem razlikujejo od zelo kužne podobne virusne boi«-znl (virusni ga«iroenteritis). Pri virusnem ga.itroentcritlsu zbole tudi odrasle svinje in je smrtnost pri teden dni starih pujskih l«hko celo 100 odstotna. Za dricko so pujski najbolj dovzetni prve dni življenja. Naglo hujšajo in po repu sc jim cedi blato, ki se lahko posuši v trd obroč okrog repa. Rep takšnih ztvali včasih odmre in odpade. Drisko sesnih pujskov zdravimo uspešno s teramiclnom in sulfonamidskimi preparati ob dodatku vitamina A« slabokrvnim živalim pa Je treba priskrbeti železov preparat. Za.-adi driske pride do i/sušev anj.i organizma, kar preprečujemo s tem, da damo obolelim pujskom vodo po volji, v težjih primerih pa jim Je treba nuditi pomoč : še v obliki injekcije kompleksa ionske raztopine kalija ln natrija. Bokse okuženih gnezd je treba večkrat razkužiti. dr. Bavdek S. 4600 Prenovljena dvorana Prešernovega gledališča v Kranju Preurejena dvorana Prešernovega gledališča Kranj je včeraj zvečer doživela svoj ognjeni krst. Zbrani gostje so najprej prisostvovali podelitvi nagrad, ki jih je domača dramska skupina osvojila na festivalu amaterskih igralskih družin Jugoslavije na Hvaru, potem pa so si ogledali Cankarjevo delo Hlapci, s katerim je gledališče doseglo svoj doslej največji uspeh — prvo mesto na že omenjenem vsezvezem srečanju. Tako dvorana kot tudi obnovljena avla sta navdušili obiskovalce. (-Ig) Foto: F. Perdan Dolgo smo čakali na prostor Po ogledu razstave umetnega kovača Jožeta Berton-clja iz Krope smo v graščini v Radovljici obiskali še sodelavko delavske univerze Marušo Auguštin. »Sem umetnostni zgodovinar in vedno sem si želela, da se tudi v radovljiški občini razvije likovna umetnost. Dolgo smo čakali na prostor, kjer imamo sedaj razstave. Končno smo le uspeJi, da ga niso preuredili v gostinski lokal. In čeprav je prostor morda primernejši za koncerte, v njem uspešno predstavljamo tudi dela različnih umetnikov.« »Kdaj pa ste začeli v graščini z razstavami?« »Prva razstava je bila odprta v novem oziroma pi^c- 10-Iefnica delavskih univerz na Slovenskem v ponedeljek, 3. novembra, ob šestih popoldne bodo v razstavnih prostorih Gorenj skega muzeja odprli razstavo z naslovom »Deset let delavskih univerz na Slovenskem«, ki jo je pripravila kranjska DU. Razstava je prispevek k desetletnemu jubileju teh slovenskih i/obra/cvalnih ustanov in je razdeljena v dva dela. V prvem jc prikazan razvoj in sedanji položaj delavskih univerz na področju cele republike, drugi del pa pripoveduje o rasti in dejavnosti kranjske delavske izobraževalne ustanove. Jk V Gorenjskem muzeju v Kranju razstavlja slikarka Greta Pečnik urejenem prostoru 24. maja letos. Od takrat pa smo prebivalcem občine že predstavili Petra Jovanoviča, gostovali so otroci iz vrtcev, osnovna šola, zveza svobod itd. Trenutno razstavlja Jože Bertoncelj. (Razstavo so zaprli 22. oktobra). 2e 30. oktobra pa bomo odprli razstavo pacientov psihiatrične bolnišnice iz Begunj. Le-ti bodo s slamo prikazali nekatere Ravnikarjeve motive oziroma motive drugih znanih s'ikarjev. Razen tega pa nameravamo predstaviti tudi radovljiškega likovnika Franceta Boltarja in druge « »Kako pa ste zadovoljni z obiskom na teh razstavah?« »Radovij ičani so že od nekdaj raje obiskovali gledališke predstave. Prav zato ob prvi razstavi nisem bila povsem gotova glede obiska. Saj veste, kako je, če so ljudje že leta na nekaj navajeni. Razen tega pa je publika v občini precej zahtevna m kritična. Vendar prizadevanja so se izplačala in led je bil j kmalu prebit. Otvoritvi razstav smo združili s koncerti . in tako privabiJi tudi mladi-do. Tako sem dames z obiskom kar zadovoljna in pre-pričana sem, da bi bda nemajhna škoda, če bi z razstavami prenehali.« | »Torej boste nadaljevali?« »Zagotovo. Malce me sicer skrbi, kako bo pozimi. Gra ščina ima debele zidove in ko bo pritiskal mraz, ne vem, kako bomo z eno peč jo ogre-D prostor. Vendar pa bomo Z razstavami za nekaj ČaSS najbrž prenehali in jih nadomestili z literarnimi večeri, pri katerih radi sodelujejo študentje.« I 1'motnostna zgodov inarka Maruša Auguštin je tako v petih mesecih prav gotovo dokazala (in najbrž preprl čada tudi tiste, ki so sprva mislili drugače), da bi bilo prostor v graščini škoda preurediti v gostinski lokal. Pravi da pri organizaciji i a/, stav nima težav. »Težave so, ker za oh'i' », za katero snvo %c OdlOČUI, največkrat nimamo dovolj denarja. SIcer pa ni I MU črnogleda. Vztrajala bom. da začeto tlelo ne bo na p >l opravljeno.« A. ZaL u Maruša Auguštin Jezik ni Mr tako Tako slabo je upravljal s posestvom, da ga je upropasti). Tako slabo je upravljal (je gospodaril) posestvo, da ga je uničil. Mojster je delavca seznanil o pravilniku osebnih dohodkov. Mojster jo delavca seznanil s pravilnikom o osebnih dohodkih. Med tem, ko je delavec lenaril, je Vajenec sam repari-ral stroj. Medtem ko je delavec lenaril, je vajenec sam popravljal stroj. Vrtec je llove .no izročila svojemu namenu predsednica krajevne skupnosti. Vrtec jc slovesno odprla predsednica krajevne skupnosti. Oglejte si močneje tiskane besede in popravljene stavke. K'no Centor bo kmalu prelive,al barvni film AtJA KAMNINA po sistemu TOOD AO SU.°t.R-PANOHAMA 70 mm I Ma i mu.: "• ",' ra,,l,r ™..... I«ien klavirski veče. pianista Anton;. '"""Iv '/ Hukovice v Selški dolin,, k. bo d.nc-. ». okto-bta, zvečer ob 20. uri v dvorani Loškega gledališč.. <>i»sk<> vale bodo lahko slišali dela Bacha Coupci...... Ka.»e;uU». l.szta m se mnogih drugih skladateljev. Potočnik je /V "v"! verjetno uveljavil dijak škofjeloške glasbene šole, ki se koi reproduktivni umetnik ČETRTEK — 30. oktobra 1969 GlAS * 9. STRAN I turistično prometno podjetje RAN J vozni za 31. 10. 1989 KRANJ mesto — POKOPALIŠČE — KRANJ mesto za 1. 13.1969 KRANJ mesto — POKOPALIŠČE KRANJ mesto 21 22 36 37 Postaje 58 59 73 71 21 22 36 37 Postaje 58 74 I 14.15 14.17 1 1.20 14.20 14.22 1 1.24 14.26 14.27 14.30 14.32 14.35 17.50 o 17.52 '3 17.54 3 17.56 •g 17.57 « 18.00 - 18.02 18.05 13.05 18.07 Pokopališče Primskovo J Vodov, stolp Zdrav, dom Dijaški dom Kranj AP Evropa hotel Pokopališče 14.25 14.23 14.21 14.19 14.18 14.15 14.00 14.40 1438 14.36 14.34 14.33 14.30 14.28 14.25 ■O M 18.10 18.08 18.06 18.04 18.03 18.00 17.58 17.55 18.15 18.13 18.10 9.15 9.17 9.20 9.20 9.22 9.24 9.26 9.27 9.30 9.32 9.35 17.50 o 17.52 ^ 17.54 M 3 17.56 li 17.57 «.o 1800 s- 18.02 18.05 18.05 18.07 Pokopališče Primskovo J. Vodov, stolp Zdrav, dom Dijaški dom Kranj AP Evropa hotel Pokopališče 9.25 9.23 9.21 9.19 9.18 9.15 9.40 9.38 9.36 934 9.33 9.30 9.28 9.25 o j:* -i i h 1/1 18.10 18.08 18.06 18.04 18.03 18.00 17.58 17.55 — 9 18.15 18.13 18.10 Avtobus vozi od pokopališča po Ručigajevi. cesti Staneta Žagarja, Oldhamski, Kidričevi, Koroški, Trg revolucije, Gregorčičevi, Mai- Cena vozovnice za eno vožnjo jc 0,70 din. strov trg, Prešernovi, prek mostu na Župančičevo ulico, po Cesti talcev na pokopališče in obratno. Cenjeno občinstvo obveščamo, da bomo za dan mrtvih, 1. novembra organizirali prevoz svojcev v Begunje in Drago. Odhod z avtobusne postaja v Kranju ob 8.30, cena povratne vozovnice 10,00 din. Predprodaja vozovnic je na avtobusni postaji v Kranju in v turistični posloval- * nici CRE3NA, Koroška cesta 4. 31. oktober — svetovni dan varčevanja Varčevanje je neutruden ustvarjalec gospodarske s noč i f(J v lem svelu in v vseh časih je bilo poji ■''nb 1 ' geslo VARCUJ. Tako je postalo že ne Pisano piavilo. da so ponekod mesec oktober Proglasili za mesec varčevanja. Uradno pa so po VS(-'"> Svetu določi!; 31. oktober /a svetovni dan vaicevanja. Zanimivo je, da je bila prva hranilnica na ;Vvlu '' tovljena 1778. leta v Hamburgu. Pa 14,1 na Slovenskem se je hranilništvo ra/vilo aznieionia zelo /goda), 'iako )e bila prva slo-U1>-'ka In.milnica ustanovljena 1820. leta. Sede/ j, ",1,tla v Ljubljani, imenovala pa sc je Ilirska hramlnica. •Čeprav je misel o varčevanju ostala, pa je jtn;; nje varčevanje že zdavnaj izgubilo svojo asičrto vsebino ko .jc šlo zgolj /a zavarovanje ki . j^^J3; Danes ima varčevanje veliko širši ... s(_oene|,, pomen, Lahko bi ga poimenovali s avk,,,,,. Varčevanje |c neutruden ustvarjalce »ospodarske moč. vsakega naroda! dit!c kmam P0 rojstvu nabavijo bradam 'ih Potem, ko odraščajo, dan za n.v"/ !,avaiaJO na varčevanje. Pravijo, da jc to 'SKUSena vzgojna metoda da \lm u ,c (;°ren)ska kreditna I anka odločila, Obdarila s hranilnimi knjižicami z 20 no-bi|i JUnarJi vse gorenjske novorojenčke, ki so bodo ST*18 bodo ,oUni oktobr*< Ilk,a,i ua l)o|C Sl'ta" 11,1,1 vscm "ovim mamicam. Znali k'k -l'a SO Ua ('ouni keui že mnogi spo->aksne so prednosti varčevanja, nam pove podatek, da jc bilo pri GKB oziroma njenih poslovnih enotah na Bledu, Jesenicah, v Kranju, Radovljici, Skofji Loki in v Tržiču 31. decembra lani 66.275 vlagateljev. Ti so imeli na hranilnih vloga© 133,502.070 novih dinarjev. Do 30. septembra letos pa se je število vlagateljev povečalo za 4992, vrednost hranilnih vlog pa /a 25,252.433 novih dina-jev. Tako je po zadnjih podatkih pri Gorenjski kreditni banki 71.267 vlagateljev, leti pa imajo prihranjenih 158,754 503 novih dinarjev. Zanimiva pa je tudi ugotovitev GKB, da se vedno več gorenjskih šol vključuje v organizacijo varčevanja med učenci. Podatki pa tudi kažejo, da na Gorenjskem bolj varčujejo prebivalci na podeželju, kot pa v mestih. Te dni pa pri GKB pripravljajo še eno novost. V gorenjskih delovnih organizacijah se bodo skušad dogovoriti, da bi del rednih mesečnih osebnih dohodkov delavcem ob izplačilu naložili na hranilne knjižice. Prepričani so, da bi s tem marsikoga zainteresirali za redno varčevanje. Po drugI strani pa bi delavci tako lahko precej pomagali svoji delovni organizaciji pri uresn'čevanju zastavljenih razvojnih programov. Gorenjska kreditna banka bi namrj? zaradi povečanih hranilnih vlog lahko B krediti omogočila delovni organizaciji, da bi hitreje uresničila željeni cilj. Povedali smo že, da GKB omogoča tudi namensko varčevanje. En* takšnih obbk je stanovanjsko varčevanje. Do konca minulega leta je bilo na Gorenjskem 1254 takšnih varčevalcev, ki so do takrat prihranili 11,844.000 novih dinarjev /a gradnjo oziroma nakup stanovanj. 30. septembra letos pa se je število teli varčevalcev povečalo za 331. Trenutno jih je namreč 1585, prihranjenih pa imajo 15,191.OJO novih dinarjev. Podobno kot pri navadnem in namenskem varčevanju pa se je povečalo tudi število lastnikov deviznih računov. Konec leta jih je bilo 2008, konec septembra pa 2266. Pri slednjih pa moramo opozoriti, da so se s 1. oktobrom letos zvišale obresti v devizah za devizne račune. Pred tem so lete znašale 4 odstotke v devizah in 2 odstotka v dinarjih, sedaj pa znašajo 5 odstotkov v devizah in 1 odstotek v dinarjih. Za vezane vloge na deviznih računih pa znašajo sedaj obresti 7 odstotkov v devizah, pred tem pa so bile 6 odstotkov v devizah in 1 odstotek v dinarjih. GKB še posebej obvešča lastnike deviznih računov, ki imajo prihranke naložene v /ahodno-nemških markah, da je spreminjala vrednost marke po tekočem tečaju, tako da lastniki niso ničesar izgubili. ZATO ZAUPAJTE GORENJSKI KREDITNI BANKI IN VLAGAJTE VASE DEVIZNE IN DRUGE PRIHRANKE PRI GORENJSKI KREDITNI BANKI! KDOR VARČUJE, KORISTI SEBI IN SKUPNOSTI! 9j Ob svetovnem dnevu varčevanja Gorenjska % kreditna banka še enkrat opozarja, da za last-£ nike vezanih hranilnih vlog, deviznih računov 9) in za stanovanjske varčevalec pripravlja stal-f) na nagradna žrebanja. Vsem varčevalcem čestita ob ] mednarodnem dnevu varčevanja — 31. oktobru! En dan na »pozabljenem« letališču Brnik bi bil lahko slovensko okno v svet. Zakaj mu ne snamemo rešetk? Majhen, vedno manjši postaja svet. Tako bi lahko zapisali ob statističnih podatkih, ki so nedavno tega prodrli v javnost ln ki govorijo o prometu in prometnih sredstvih. Iz njih zvemo, da se je Število avtomobilov, ki drvijo po asfaltnih trakovih Evrope, Azije, Afrike, Amerike ln Avstralije, zadnjih deset let podvojilo, da smo dobili več milijonov kilometrov novih cest in železnic, da ladjedelnice le stežka zmagujejo naročila pomorskih družb... Naravnost fantastični pa so rezultati analize civilnega in tovornega letalstva. Ta razmeroma mlada veja namreč doživlja vrtoglav vzpon: lani je z letalom potovalo dvakrat več potnikov kot leta 1963; jeklene ptice — njih število sc je medtem podvojilo — so prepeljale trikrat več tovora; poprečna dolžina poletov in velikost krilatih orjakov sta narasli za četrtino. Letalo ni več prevozno sredstvo bodočnosti, ampak sedanjosti. Edina stvar, ki grozi zavreti razmah zračnega prometa, so letališča. Celo najmodernejši, največji aerodromi, takšni na primer kot Je pariški Orly, postajajo tesni. Velike družbe, njih strokovnjaki in posebne državne komisije mrzlično iščejo ustrezno rešitev, izhod iz »prostorske krize«. Ameriška vlada ne skopari z dolarji, kadar gre za pomoč letališkim upravam. Sovjetska zveza, Velika Britanija, Francija, Italija in druge evropske dežele neprestano večajo skupno površino pristajalnih stez ter skrbijo, da bi le-te ne bile ozko grlo. Kaj pa Jugoslavija? So pri nas letala že postala transportno sredstvo številka ena? Imamo dovolj zmogljivih letališč? Se zavedamo njih pomena? Zal nI moč niti na eno od zastavljenih vprašanj odgovoriti pritrdilno. Kar zadeva zračni promet smo namreč čisto pri dnu evropske oziroma svetovne lestvice. Tudi Slovenija nI izvzeta. In vendar je pred leti dobila novo letališče, novo »okno v svet«, kot so spočetka Brnik radi imenovali poročevalci. Dobila je moderno pristajalno stezo, ki naj bi privabila roj Jeklenih ptičev ter nas približala sosedom. Toda ... Toda Brnik ni povsem opravičil pričakovanj. Zakaj? Gre za dolgo vrsto težav, s katerimi se je in se še j spoprijema uprava Aerodroma — Pula. Hoteč jih spoznati, hoteč opisati načrte, želje ter probleme letališkega osebja in — ne nazadnje — utrip ob betonski pisti, sem minuli četrtek prebil mod ljudmi, ki jim krila letal režejo vsakdanji kruh VELIK BOEING JE LETEL MIMO »Od pol treh zjutraj amo ie na nogah,« je zazehal j možakar v modrem kombi- | nezanu in si prižgal cigareto. Njegove oči so bile krmež-Ijave, obraz sivkast, izmučen. Zdravnik bi mu gotovo nasvetoval postdljo. Gledal je proti oddaljeni, v meglo zaviti letališki stezi, ki se kot orjaški siv jcziik zajeda mod brniške travnike in gozdove. >Ja, od pol treh ga čakamo, a ni hotel pristati. Veliki tovorni boelng namreč. Sporočili so, da bo prispel okrog štirih. Zaradi nJega sem moral iz toplih pernic. Ce me to kaj Jezi? Niti ne. Večkrat smo že zastonj dežurali. In še bomo morali. Megla Je pač megla.« Razgovora z uslužbencem aerodroma Ljubljana, na ka teroga sem naletel pred letališko stavbo — očitno si je pritšol pretegaiit ude — pi.iv eaprav nisem misJil objaviti. Ampak njegove besede so v meni zbudilo radovednost. Boeing da ni hotel pristati? Zaikaj ne? Mar res samo zaradi megle? »Pilot letala sam odloči. aH sc bo -.po-ail ali ne,« mi je kasneje, med ogiledom acTodromskcga centra za vodenic letal, ene najpomemb nejših služb vsakega letališča, pripovedoval njen vodja. »Megla danes ponoči res rd bila posebno gosta. Ugotovili smo, da znaša vidljivost 2000 metrov, kar Je precej voč od minimuma za Jugoslovanska letališča (600 me I t rov), določenega z državnim predpisom. Toda letalske družbe imajo svoje Interna pravilnike, ki so navadno precej strožji od naših. Luft-hansini aparati (Lufthansa — zahodnonemška civilna letalska družba, op. p.) lahko pristanejo le. če vidljivost presega 2500 metrov. V nasprotnem primeru posadka sama odgovarja za posledice. In boeing je pripadal Lufthansi. Morda bi vseeno pristal, ampak tukajšnji sistem vodenja ln usmerjanja letal, ki sc spuščajo, ni prilagojen dostikrat neugodnim vremenskim razmeram na Brniku. Novega, boljšega, že montirajo. Usposobljen bo, upajmo, do 30. novembra letos. Imenuje se 11.S (Instrumental Landing Sistem) ln Je francoske izdelave. Naprava, katere poglavitni elementi so specialne antene, pripelje avion zelo blizu, skoraj do letališča ter odpove šele 600 metrov pred začetkom pristajalne steze.« Tudi direktor Aerodroma Ljubljana - Pulj Franc Sever meni, da je nadaljnji razvoj letališča v mnogočem odvisen prav od novega 1LS sistema. Večina tujih družb bi Brnik najbrž, že zdavnaj dala na seznam rednih prog, toda moti jih pomanjkanje sodobnih telmičiiih pripomočkov. TELEPRINTER IZ LETA 1936 Z Janezom Šuštarjem, uslužbencem aciodroma in predsednikom upravnega odbora podjetja, ki m' jc razkazoval rosam« zre objekte ter pojasnjeval naloge in delo vseh važnejših oddc I kov, sva zašla tudi v prostore HM teoroloikc službe. Brez nje si — prav kot brez centra za vodneje — letališča ne moremo niti zamisliti. Tu opazujejo in prognozi rajo vreme nad stezo ter merijo vidljivost, tu zbirajo podatke o stanju drugod po svetu, od tu obveščajo posadke mimo letečih letal o razmerah na njihovi Jiniji . . . Težka je odgovornost brniških meteorologov, težka še posebej zato, ker so instrumenti, ki jih uporabljajo, iztrošeni, star:, skoraj neprimerni. »Klasične aparature, kakršno imamo trenutno na voljo, ne ustrezajo več,« je poi 1 11 vrernenoslovec Kovač. »Predvsem velja omeniti slabe kabelske zveze z Dunajem, « tamkajšnjim zbirnim centrom, ki nam posreduje podatke o vremenu v zahodnem delu Evrope. Skoraj povsod so že uvedli brezžične sisteme, pri nas pa za kaj podobnega m denarja Tudi drug' aparati so zastareli. Teleprinter, prek katerega sprejemamo podatke od drugod, je bil narejen leta 1936. Vremenske karte moramo risati na roko — spet ni sredstev, da bi lahko nabavili avtomatske naprave.« Kolikšno zamutio časa pomeni ročno izdelovanje kart, si lahko predstavljamo samo, če vemo, da so jih brniški vremenoslovci prisiljeni načr-tati dnevno več deset — vsake pol ure tri: prva prikazuje razmere na višini 10 t*j soč metrov, druga na 5 tisoč in tretja pri tleh. Kontro'a leta in meteorološka služba — takšni kot Sta danes — brc/ dvoma predstavljala nemajhno oviro za brniško letahšče. ki Si skuša pridobiti mednarodno veljavo. »»Kamnov spotike« Pa je še več: primanjkuje tehnčnih sivi.t.-v. I katerimi bi pozimi dovoli hitro očistili pisto (lani so zato W — — in z do le- tala odhaj d'iieam njimi seveda davi«*)J ta 1972 bo treba zgraditi novo letališko poslopje, kajti sedanje je bilo že od vsega začetka premajhno; osebje, zlasti člani upravnega odbora, katerega seji sem prisostvoval, meni, da zaščiti letal in potnikov doslej niso posvečali dovolj pozornosti (s tem mislimo na ukrepe proti morebitnim diverzantskim akcijam). »Mnogo je stvari, ki čakajo rešitve. Izdelali smo natančen program dela, pravzaprav seznam najbolj perečih Problemov. Vsak oddelek — bodisi tehnični, operativni ali komercialni — ve, kaj mora k na Brali u zelo živahno. Letala, ki prihajajo z vseh 'lni-t hotelu komal zmorejo postrcčl vsem. — Foto: koncev sveta, izbruhajo množico turistov In izseljencev. , Perdan stanek«. Potniška letala, ki letijo na rednik linijskih progah, je treba prijaviti 6 (šest!) mesecev vnaprej, posamezne tovorne in charterske vožnjo pa le 24 ur vnaprej. Posadke letal se morajo ob vstopu v jugoslovanski zračni prostor — ali točneje: deset minut pred tem povezati s teritorialno kontrolo v Zagrebu, ki jih potlej usmeri na pravo pot. 25 kilometrov od Brnika, ko letalo doseže »aerodrom sko cono« in se začno spuščati, prevzame nadzor nad njim center za vodenje. Da bi pilot vedel, koliko je še do letališča, sta v Dolskem in v Mengšu postavljeni dva napravi, nekakšna »radijska svetilka«, ki mu pomagata pri orientaciji. Seveda no smemo pozabiti že omenjenega ILS aparata. Radarski valovi, nevidne tipalke iz njegovih anten, omrežijo bližan joče se latalo in ga izpustijo šele tik nad 3 kilometre dolgo in 45 metrov široko be-i tonsko stezo. Jekleni ptič pristane. Pot-. niki — če gre za inozemce —• in tovor morajo najprej mi«* mo budnih oči carinske služi be za pregled potnih listov, ki ne poznata šale. Le kdor srečno prestane pregled, lahko stopi v hotel, na okrepča lo. Medtem pista oživi. Letalo postane plen trope mehanikov, katerih naloga je, da pregledajo stroje, inslrumen-: te, krmilne naprave, kolesa/ tanke za gorivo, trup in krila ter da odkrijejo morebitno okvaro. Ti možje, sami strokovnjaki, so bili pred kratkim deležni laskave pohvale. Kanadska letalska družba jo namreč upravi aerodroma poiskala pismo, s katerim i/reka priznanje brniški »landinge službi (službi za odpravo letal — op. p.) in trdi, da ji v Evropi skoraj ni para. Kako naj končam svoj zapis? Ne vem. Problemi so preveliki in preštevilni, zato bi bilo vsako modrovanje o takšni ali drugačni bodočnosti letališča pod Kamniškimi Alpami brezsmiselno. Njegova prihodnost je pač odvisna <>d kovinskih ptic neba in od tega, ali jih bomo znali »sklatiti« adi ne. Igor GuzelJ i M m ■ o aroba Vrata sodne dvorane so se počasi in škripajoče odprla. Brez opreme, mračna in prazna, je obsojence spominjala na veliko potresno žrelo smrti. Za edino mizo so sedeli trije sodniki v črnih haljah s kapucami na glavi. Za obtožence ni bilo stola ali klopi. Človek je lahko nehote pomislil, da pred njim sedijo sodniki iz časov inkvizicije, ko so v lovu za čarov)iicami seiigali ljudi na grmadi. Sodni proces v begunjskih zaporih med vojno je bil podoben sodni komediji. Komediji za sodnike in gestapovce, ki so se naslajali ob mukah ui trpljenju zavednih domoljubov, sicer pa je bil vsak sodni proces drama za zapornike. Od tod do groba je vodila ozka in spolzka pot. Lojze Cuznar Julija 1043. leta so na Jesenicah zaprli 33 železničarjev. Skupina železničarjev je organizirano odpirala vagone tovornih vlakov in marsikateri zaboj je po zapletenih poteh in tajnih kanalih prispel v partizanske roke. Tako je bilo tudi junija 1943. V nekem vagonu, ki |e bil iz Srbije namenjen v Nemčijo, je bilo tudi več zabojev Cigaret. Železničarji so vzeli okrog loo kg cigaret. Nekaj so si jih razdelili, druge cigarete pa poslali na Me/ak ljo. Cigarete s-ta vze'a Tone Slivnik, upokojenec z Javor-nika in Ivan škraba iz Rateč, ki je umrl pri bombardiranju Jesenic. Z mučenjem so gosttvpovri skušali izsilili priznanje, da so železničarji kradli cigarete za pai lizane. To priznanje je pomenilo smrt. Tega so se obtoži Bi i dobro zavedali. OBTOfcFNF.C PRIZNA KRIMINAL 1-JM1 cd obtoženci je bil tu i v B di h lezničai Loja nar iz Rateč. Posredujem njegove spomine na sodni proces. > zapore ustrelili dvanajst ^. trinajst let Starega ,:Ull>K|'l,IK. |e menda nesel očetu ,a Jamo za otroka sla -kol ^ dva zapita Nemca, ki SH . la v zaporu zaradi nenon ^ nih seksualnih odnosov, ste^a dne so me po ' st.,n delo pied »h vai nico, *1« spravljal premog. Videj . ila tla sta dva Ncn.ea u„t,. otroka m ga v rgla v :c Otrok, k, je bil le raoj«»< %c zaradi boleč,n stokal » y on pal z. mlje, ki so 1° " (M,- nanj. Ka. Živega * pali. ivte, Glanzer, zl0JJ^|l upravnik zaporov, K . „t§J ______i. .. ,w>t':illU fanta in tlačil otroka v grob. Težko je to verjeti, toda to sem jaz osebno videl, sam sem tudi slišal stokati otroka. J ZA ROPOT V SMRT anuarja 1944. leta sta Jože Planinšek iz Litije in Franc Tišler iz Ljubljane našla nekje na dvorišču majhno metalno ploščico. Z njo sta v sobi sekala drva. Zaradi ropota pri sekanju drv so prišli gestapovci in v sobi opravili preiskavo. Za kazen so jih takoj premestili v našo (enajsto) sobo. Planinšek mi je dejal: .Konec jc. Ustrelili naju bodo.' In res so zjutraj prišli in jih odpeljali na morišče. PESNIK MATO V naši sobi je bil Milan Brus. Ustrelili so ga 8. januarja 1944. leta. Rad jc pripovedoval, koliko jc delal za partizane. Tožil je, da ga je nekdo izdal. Ni vedel, da so ga obsodili na smrt. Ko so prišli ponj in ga odpeljali, j je bil tako zmeden, da jc I držal v rokah čevlje, ki jih je i iskal po sobi. Dobro se spominjam tudi Mata Volariča. Bil je doma I nekje s Hrvatskega. Ta je od j jutra do večera hodil po sobi ' gor in dol ter tiho prepeval: ,Hitler, ti si prvi mi smo željni tvoje krvi. Pavclič, ti si treči, tebe čemo živga peči.' Volariča so ustrelili, jaz pa sem ga pokopal na vrtu. JUNAK KRNIČAR jutraj, 29. junija, so pri kolih na vrtu begunjskih zaporov ustrelili šest na smrt obsojenih sodelavcev OF. Ustreljeni so bili Alojz Dolinšek iz Kranja; Franc Krničar iz Bab-nega vrta; Jože Kolman iz Sla t ne pri Begunjah; Ivan Krišel iz Kranja; Milka Kurah iz Gorice in Lovrenc Sodja iz Koprivnika. Steklenica krvi »Za svobodo slovenskega naroda so 21. I. 1945. na tem mestu žrtvovali svoja mlada življenja Pevc Anton iz Škofje Loke, star 30 let; Vester Vinko iz Otoka, star 25 let; Ramovš Marijan iz Kranja, star 23 let; Ravnikar Jože iz Križne gore, star 21 let. Čast in slava jim!* To jo jc napis na spominskem obeležju na križišču blizu Begunj oziroma Zapuž. Vinko Vester iz Otoka pri Radovljici ie bil kmečki sin. Oče in mati sta mu namera-yak\ izročiti posestvo. Delal je v kurilnici pri železnici na Jesenicah, \einci so ga mobilizirali v nemško vojsko, kjer se je sam namene > ia nil v roko in so ga iz bolnišnice poslali domov na dopust. Ni se več vrnil v zeleno Mniformo, ampak je odšel v Partizane. Vester je bil hraber borec. Kmalu je napredo-do komandir Val ----------..ju čete v J^-nisko bohinjskem odredu, jamarja 1945. leta je bil do-: LL'i za komandirja patrulje, i spremljala znanega partizanskega funkcionarja in člana CK ZKS Ivana Novaka-Dčka (pred kratkim je Očka Unirl v Ljubljani). V zasne fcenih hribih nad Planino pod Golico so Nemci zajeli patruljo. Posredi je bilo izdajstvo partizanskega dezerterja in člana patrulje iz. Koroške Bele. Vestra, Ravnikarja in Antona Dijaka s Koprivnika so Nemci ločili že na Jesenicah in jih poslali v radovljiške zapore. Zasliševal jih u: šef tam ni našla, jc pohitela v Radovljico. V Radovljici so ji povedali, da so tri ujetnike pravkar odpeljali v begunjske zapore. Angela se je odpeljala proti Begunjam, da vidi I brata. Na križišču med Zapu- j žami in Begunjami je poleg j ceste opazila na snegu še SVeZo kri. Od ljudi je zvedela, da je bil njen brat v sredini, j ko so jih zahrbtno brez ved- , nosti postrelili. Zločin so gc- i stapovci storili na nedeljo i dopoldne 21. I. 1945. leta. Po- I leg Vestra so umorili še Antona Pevca iz Škofje Loke in Jožeta Ravnikarja iz Križne gore. Nekaj dni prej ali kasneje so v bližini tega križišča umorili 23-letnega Marijana Ramovža iz Kranja, tako da so danes na spominskem obeležju označena imena štirih žrtev nasilja. Pri Fajdigu v Zapužah so videli policiste, ki so peljali tri zvezane borce. Le-ti so Imeli zvezane roke za vratom (ne na hrbtu). Kmalu potem ko so padli streli, so prišli policisti k Fajdigu z zahtevo, da vpreže konja in popelje ustreljene v Begunje. Fajdiga je zahtevo odklonil rekoč: »Če ste jih postrelili, pa jih še sami peljite. Konj je v hlevu, voz na dvorišču, to lahko vzamete, toda jaz ne grem z vami.« In tako so morali Nemci žrtve sami odpeljati v Begunje. Po nepotrjenih vesteh so se gestapovci za ta zločin domenili na sobotni zabavi na Bledu. Angela jc na križišču pri Zapužah . gledala še vedno svežo bratovo kri, ki se je svetila na snegu. Skrbno jo jc natočila v steklenico. Ko se je vrnila, se je skrušeno sesedla in s težavo izdahnila: »To je kri našega Silvestra. Pred pol ure so ga umorili!« Steklenico krvi so doma imeli vse do 1955. leta. Tistega leta je umrla Ve-strova nečakinja, pa so domači v njeno krsto položili tudi steklenico Vestrove krvi. Znano nam je, da so pri zločinu v Zapužah sodelovali domači izdajalci, gestapovci in belogardisti: Grobotek iz Bohinja, Franc Potočnik z Bleda in Kerin z Jesenic. J. Vidlc 8B? «e"apovc povcev. spominja, raetov-Anlon da so vlak »nili^ok? T11^""1' po,° nii i S solzmmi očmi PrivnlL !°SnK' P01**« M Ko" čeni pnPOvedoval o mu-naih ,V zaPoni. Vestra so muftUi. te je bil par-lllsKi komandir K dejj f° Vetrovi starši zve- PoslaiM '",hll,si" UJ<5t' s" senie k° A"Rclo na Jo- kaj ;\ PjJ^edovat, kako m ji po* '" • Na pšenicah so v da 60 *a odpeljali * vi: rkv/ap— a"^-> Voz L 8 kon'a' setllsi na S p,', Penala ko,,,., v dir. strah ^'nm konJem je v 1,1 'spel, ! bTrat<>VO življenje ,L,J h Jeaeoice« Ker ga Spominsko obeležje na križišču blizu Begunj — Foto: J. Vidlc Krničar in Kolman sta bila mesec dni zaprta v celici, kjer sta čakala na usmrtitev. Nekega dne me je komandir žandarmerije poslal v bunker, kamor sem nesel Krni-čarjevo opremo, ki so jo dobili, ko so ga ujeli. V begunjskih zaporih je bila večina zapornkov obsojena na smrt, toda to so zvedeli šele na morlšču aH pa zvečer pred usmrtitvijo. Marsikdaj pa so celo mislili, da jih bodo odpeljali v kakšno taborišče v Nemčijo. No, nekateri pa so bili prisotni sodni obravnavi. Dolinšek, Krničar. Kolman in Milka Kuralt so bili prisotni, ko je sodišče odločalo o njihovi usodi. Podatke s tega sojenja mi je povedal osebno Krničar v zaporu. Po njegovem pripovedovanju je Glanzer, upravnik kaznilnice, rekel prevajalcu Fistru, naj Krničarju pove, da je obsojen na smrt z ustrelitvijo. Krničar se jih ni bal. Kar tikal jih je. 'Ti jim povej, je odvrnil Krničar, 'da bodo oni mene samo enkrat ubili, jaz pa sem ubil prek 70 nemških vojakov in policistov. Torej je zmaga na moji strani.' Imel sem priložnost, da sem se s Krničarjem dlje pogovarjal. 'To sem vesel,' je izjavil Krničar, 'da nisem pri mučenju nobenega izdal. Pol Kranja bi zaprli, če bi povedal, kar vem. Desetkrat me ne morejo ubiti.' Krničar mi je zaupal, da ga je izdalo ljubosumno dekle. Zadnje dni pred ustrelitvijo so mu dovolili obisk staršev in sorodnikov. 29. junija zjutraj so bili na vrtu že pripravljeni koli. Mene in še pet tovarišev so določili za pokop. Med streljanjem sem stal v bližini, obrnjeni proti zidu. Slišali smo vse, kar se je za hrbtom dogajalo, gledati pa nismo smeli. Presunljiv je spomin na 20-letno Milko Kuralt. Ko so prišli ponj o v celico, je vse do smrti kričala: O, mama moja, mama, mama! Kam me peljejo! O razbojniki, kam me vlečete? V smrt, o mama moja.' Njeni obupni kriki so odmevali daleč naokrog. Zaporniki so povesili glave in ni bilo človeka, ki ne bi imel solznih oči. Tako mlado zalo dokle vlečejo h kolu. Vseh Šest so zvezali h kolom, streljali pa so vsakega posebej. Najprej so ustrelili Milko. Pred streljanjem jim je gestapovce Medic še enkrat prebral obsodbo (Medic je bil pred vojno hlapec pri dekanu Skrben v Kranju). Po sodbi je Krničar zakričal: 'Jaz bom zdaj prestal, kakšna smrt pa tebe čaka.' In res je Medic umrl za težko boleznijo že med vojno. Krničarja so zadnjega streljali. Pred ustrelitvijo pa se je zlomil kol, na katerem jc visel. Krničar je moral počakati, da so prinesli in v zemljo zabili drug kol. Drugih pet jc bilo že ustreljenih, Krničar pa je čaka! na tisti vražji kol. ki mu je za nekaj minut podaljšal trpljenje.. Po ustrelitvi je gesta-povski zdravnik moral uradno ugotoviti smrt vseh šestih obsojencev. Smrt je ugotavljal tako, da je vsakega iz pištole še enkrat ustrelil v tilnik. To je bila osnovna dolžnost gesjtapovsksga zdravnika. Pokopali smo jih na vrtu. Njihovi obrazi so mi še danes pred očmi. NEMCI STRELJAJO NEMCE Pri nemški žandarmeriji so bili trije Tirnici, ki so radi pomagali zapornikom. Posebno tistim v celicah, ki so pomoč najbolj potrebovali. Ti trije so nosili pošto iz bunkerja na željene naslove in obratno. Tako je marsikatera vest prišla iz mračnih celic in marsikateri paket do lačnih zapornikov. Potem jih je izdala neka ženska iz zgornjesavske doline. Vsi trije žandarji so bili poslani na vojno sodišče v Salzburg. Dva sta bila obsojena na smrt z ustrelitvijo, eden pa na deset let zapora. Na smrt sta bila obso;ena Anton Stok in Jože Vilser, oba s Tirolske. Pripeljali so jih nazaj v Begunje, kjer so jih morali njihovi najboljši prijatelji ustreliti. Na morišče so jih peljali v nemških uniformah. Pred smrtjo so jima dovolili, da sta napisala poslovilna pisma. Stok je napisal samo eno pismo, in to ženi. Obvestil jo je, da je moral za Slovence dati ž.vljenje. Vilser, ki je imel tri sinove, pa je napisal tri pisma; vsakemu sinu eno pismo. V primeri z dragimi na smrt obsojenimi, so ta dva položili v krsto in pokopali na pokopališču v Begunjah. Tiste dni je bil v begunjskih zaporih v celici zaprt tudi pokojni dr. Kidrič z ženo (oče Borisa Kidriča). Kidrič mi je osebno naročil« naj ga po vojni takoj obvestim, ko se bo tista ženska vrnila iz taborišča. Ženska si je namreč z izdajo dveh nemških žandarjev rešila življenje. Namesto v smrt so jo poslali v taborišče. Po vojni se je vrnila domov, jaz pa sem o tem takoj obvestil dr. Kidriča. Na sojenju po vojni je bila ženska zaradi izdaje obsojena na 18 let zapora* vendar jc bila le malo časa v zaporu. Zdaj živi svobodno v jeseniški občini in ne vem, če je kdaj obiskala grobova žandarjev, ki so nam v najtežjih dneh pomagali. Pomagali v času, ko nam je bila taka pomoč najbolj potrebna. V dveh mesecih, od 31. decembra 1943. leta pa do sredine marca 1944. leta sem pokopal 250 na smrt obsojenih ljudi. Obrazi talcev me še vedno spremljajo in so del moje zgodovine, del mojega življenja. Naj bo večno živ spomin na junake in mučenike naše osvobodilne borbe.« J. Vidlc Jubilej Franfa Eilofčnika Franjo Klojčnik, direktor dijaškega doma v Kranju, bo konec tega tedna slavil pomemben življenjski jubilej, svoj 60. rojstni dan. Nič posebnega bi rekli, saj danes toliko ljudi preživi v tej starosti na svojih delovnih mestih in pri aktivnem delu, pa se jih nihče v javnosti ne spomni. Toda jubilej, ki ga tokrat praznuje naš slavlje-nec, nikakor ne more mimo nas, saj je njegova življenjska pot tako močno povezana z Gorenjci in našo domovino, predvsem pa z mladino, da se mu moramo javno zahvaliti za njegovo plemenito in dolgotrajno delo v organizacijah ter skrbi za razvoj naših otrok, mladine in odraslih. Kljub preobremenjenosti na svojem odgovornem delovnem mestu ima še vrsto odgovornih funkcij. Je predsednik skupnosti dijaških domov Slovenije, podpredsednik taborniške zveze Slovenije, predsednik koordinacijskega odbora planinskih društev Gorenjske in še vrsto drugih. Franjo Klojčnik sc je rodil 31. oktobra 1909. leta v Mariboru. Njegov oče Jc bil želez-ničarski uradnik ln postajni načelnik, zato se je družina večkrat selila Iz kraja v kraj. Tako Je leta 1917 pričel obiskovati osnovno šolo v Ormožu, naslednje leto že v Veliki Nedelji in leta 1920 v Mariboru. Na državni realki v Mariboru je maturlral leta 1929, nato pa se jc vpisal na filozofsko fakulteto v Zagrebu. Se kot učenec osnovne šole Je aktivno sodeloval v organizaciji Sokola in kasneje v na- prednem dijaškem društvu Napredek. Kot visokošolec je bil dve leti tudi tajnik društva Jugoslovanskih akademikov v Maribora. Ves čas je bil tudi aktivni član in funkcionar takratne gozdovniške organizacije, predhodnice sedanje taborniške zveze. Od leta 1933 do 1939 je bil vrhovni načelnik gozdovniške organizacije za Jugoslavijo. Ves čas je sodeloval v naprednem delavskem gibanju. Aprila 1941. leta se je moral umakniti iz Maribora v Ljubljano, kjer je lažje nadaljeval delo in pomagal pri ustanavljanju OF. Tako je ves čas med vojno in po njej opravljal vrsto odgovornih funkcij. Septembra 1946. leta ga je ministrstvo za industrijo in rudarstvo premestilo na službeno mesto na tekstilno šolo v Kranju, od leta 1950 da'je pa je direktor dijaškega doma v Kranju. Dijaški dom v Kranju je v zadnjih dvajsetih letih, posebno pa še od 1960. leta dalje, ko je dobil nov prizidek, odigral izredno pomembno vzgojno in družbenopolitično poslanstvo, saj se je v tem času zvrstilo več tisoč mladih iz vse naše države, ki so si v njej poiskali nekajletno bivanje v času šolanja. V zadnjih nekaj letih pa je bilo v tem domu tudi prek sto dijakov in študentov i/, afriških in azijskih držav. Prek deset tisoč pa je bilo takih, ki so bivali v domu le krajši čas, ob raznih seminar jih, tečajih, v času zveznih, republiških in drugih festivalih, oh Srečanju mladine pobratenih mest iz Anglije in Francije, ob raznih državnih in drugih prvenstvih itd., ki jim je dom dal streho in prehrano. Med počitnicami pa je prenočevalo v domu na stotine tujih turistov in potnikov. S svojim vzgojnim delom in družbenopolitičnim vplivom na dijake, jc danes več sto strokovnjakov, ki v delovnih organi/aei-jah zasedajo vodilna in vplivna strokovna delavna mesta, nekoč pa so bivali in živeli v dijaškem domu. Prek trule set pa je takih, ki danes opravljajo vodilne družbenopolitične funkcije. Dijaški dom v Kranju je bil eden izmed tistih, ki je bil vedno pripravljen sprejeti pod svojo streho najpotrebnejše, ne samo iz naše o/je domovine, pač pa tudi i/ vse države in tujine. Nič koliko prireditev, festivalov, pomembnejših tekmovanj, se- minarjev in vsega drugega v Kranju ne bi bilo, če ne bi bilo dijaškega doma in pravega razumevanja. % Preveč bi bilo naštevati vse funkcije, ki jih je tov. Klojčnik opravljal v zadnjih petdesetih letih, od društvenih do zveznih. Lahko bi zapisali le, da je vse svoje življenje žrtvoval za naše skupne interese in cilje. Nikdar nI hotel prejemati plačila za svoje delo. še več. Pretežni del potov in stroškov je kril s svojim denarjem, finančno pa je pomagal tudi dragim, predvsem mladim, ki denarja niso imeli. Kot takega ga pozna na tisoče mladih in odraslih doma in v tujini. Za plemenito in dolgotrajno delo v organizacijah je san;o v zadnjih petnajstih letih prejel številna odlikovanja, od katerih naj naštejemo samo najpomembnejše. Odlikovan je s srebrnim in zlatim znakom Planinske zveze Slovenije, z zlatim znakom Pianin-sie zveze Jugoslavije, z zlatim znakom zveze tabornikov Slovenije, letos pa je bil odlikovan z najvišjim odlikovanjem Jugoslovanske taborniške zveze — z zlatim javor-jevim listom z žarki. Taka odlikovanja sta na Gorenjskem samo dva. Odlikovan je tudi z znakom zveze prijateljev mladine Slovenije, z redom za narod in s srebrno zvezdo in z redom dela z zlatim vencem. Pri nas ni primera, da bi Imel nekdo toliko najvišjih priznanj in odlikovanj, prav od organizacij kot so taborniška in planinska zveza ter zveza prijateljev mladine. Toda kljub temu so to le skromna priznanja za vse to, kar je naredil /a naše skupne cilje in interese. Plodove njegovega dela bodo uživali še pozni zanam cl, saj je med drugim aktivno, posredno in neposredno sodeloval pri izgradnji številnih objektov kot so Stenjak, Fazana pri Ptuju, Novigrad, Debeli rtič, nadalje pri gradnji planinskega doma na Krvavcu in Koči ob žičnici, hotelu na Smarjetni gori, >/ri planinskem domu na Kališcu, Prešernovi koči na Stolu, pri gradnji prve slovenske planinske postojanke na Bleščeči planini pod Kepo na Koroškem ln drugod. Ob njegovem Jubileju mu čestita tudi naše uredništvo z željo, da bi o njegovih uspehih in njegovem delu lahko še večkrat poročali. -an ZLATNINA, SREBRNINA, DRAGULJI, URE v priznanih IN ŠPORTNI strokovnih POKALI trgovinah Georg Piirker Ze petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško, italijansko in slovensko Dinarje vam obračunamo po najbolj- šem dnevnem tečaju. EKSTRA — EKSPORT Simon Prescheren Tarvis (Udine) — Trbiž, telefon 21-37 9) Trgovina z električnimi potrebščinami 9) Pralni stroji 9) Radio — televizijski aparati 9} Svetilke — žarnice 9) Šivalni stroji — dvokolesa 9) Ploščice za tlakovanje — otroški vozički — peči na olje 9) Olivetti računski in pisalni stroji Poseben popust za izvoz Sfrežemo v slovenščini T ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zaneti! & porffiri prodajni oddelek: NOVA IN RABLJENA VO /II A, NAMLNJ1'NA ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO Capo dl Plazza št. 2, telelon 36 262 servisna služba: ZA GF.NI-RAI NA POPRAVI! A MOTORJEV Kal 600 D, l ioo In 13 » Via F.Severo št. 30, telefon 764287 in 7*-4flfj slu/ba za zamenjavo in nabavo originalnih tiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog prtljažnikov itd.) Via Scvcro št. 30, telefon 76-4287 In 76 4286 oddelek za prodajo novih in rabljenih tistovih vozil Via Locchl, št 26 3, telefon 93 787 Uraro OBIŠČITE NAS NA SEJMU MODA V SVETU V BEOGRADU OD 25. OKTOBRA DO 2. NOVEMBRA 1969 — l'Rl'DS I'AVI JAVI O VAM NAS F NARAVNO USNJE IN UMETNO l svil VfJSa"!0 Z N0VITET0: VIVELAN IN VIVELAN - LUX za vse vrste oblačil četrtek - 30. oktobra m9 glas * 15. stran Opusto- ii|a-luka Zemlja je prvič zadrhtela v Racijo, 26. oktobra, ob 16.35 Popoldne. Potresne sunke so "ajbolj občutili v okolici Banjaluke, Slavonskega Broda, "oboja, Zenice, Zagreba in Maribora. Najhuje pa je bilo ° okolici Banjaluke, v Bosanski Krajini. Potres je zah-eval tudi prvo smrtno žr-jv- Ranam, dobljenim pri 5°^esu. Je podlegla 10-letna "ek"ca iz Banjaluke. V me-dlu ob Vrbasu je bilo poško-vanih precejšnje število J"radb> starejše hiše pa so ■ Porušile. P° Prvem sunku v nedeljo Z 2CmlJa ni umirila. Uro za Je Podrhtavala. V ljudi Je vselila strah in zla slut- hm- da SC lahko zgodi šc kaJ ■Jsega, pogubnega. Le red- ned °rblU tisti" ki 550 noć mcd iivpij PO»edeljkom pre e1 v hišah. In prav to je •»rsikatcrega prebivalca Ba njaluke rešilo smrti. 27 J*e usodni ponedeljek, dvan •t°bra- °b dcveti uri in zemp1 minut dopoldne je Ban- i* dobcscdno l>oskočila. fta*sc jc zamaiala. V m!, ®° s« dvigali oblaki dl- krik-P^IlU' Vincs so sc sl,SaU j 1 'Judi. Zemeljska stihi- 16 iC,zahlcvala še nadaljnlh 1 buo, ,*v:,Prck ,00° Uudi Je h. '»njenih. 70 odstotkov brsc Porušenih, 40.000 ljudi pa Skont rhe "ad g,avo- SHka vil, ,* Deb,a se jc pono-Pro;i;,nm)anl kruta in nelz- j Je n„ ° č!°vcških rok sc I in C m*H». -8'"ilo v prahu ki Jc pod BeboJ nji, ¥ lo dragocena življe- VrbS,***1 *••*» me8to 0Wn0 fc PO;5ta,o žalost no' Jokajoč« . . . okoMaSS8*^ H^J;dllkl j« mi r,1 krakicm>ki llh V«eh k 01 POtrei, prihaja iz SloveaBo n drtave' tudl fthU] : Ri,"jeno mesto je PujliK, • i i! P' v:'SCi»nik re-pr. * »to. khj1; da Prizadetim pri- Jim , na pomoč ln 1,10 boie«n! do,no uhlaž»- Ki> .n j i-k V zadnjih dneh pretresa Libanon kriza, ki ima obeležja malodane državljanskega spopada. Najhujši spopadi so izbruhnili pretekli torek med enotami libanonske armade in palestinskimi komandosi. Zaradi teh spopadov so najprej uvedli policijsko uro v Tripo-liju in pozneje še v drugih mestih. Spopadi in incidenti so se potem nadaljevali še ves teden. Ti spopadi so zastrupili odnose med Libanonom in drugimi arabskimi državami. — Sirija je poslala čete na libanonsko mejo, Libija je odpo-klicala svojega veleposlanika iz Bejruta in Alžirija je resno opozorila Libancn, da je dolžnost sleherne arabske države podpirati boj proti Izraelu in potemtakem omogočiti palestinskim komandosom — fe-dajinom — bojevati se proti arabskemu sovražniku. Palestinski begunci imajo svoje komandose na ozemljih vseh štirih arabskih sosed Izraela, predvsem v Jordaniji, Siriji In Libanonu. Najbolj dejavni so bili v začetku v Jordaniji, kjer je kmalu postalo očitno, da se interesi Palestincev in interesi jordanske države pogostokrat križajo. Cim aktivnejši so postajali palestinski ko- Kriza ob no, mandosi, tem ostreje so tolkli Izraelci po jordanskem ozemlju. Podoben položaj se je »kuhal« v Libanonu, le da je tam pozneje in huje zavrelo. Prvo resno opozorilo je prišlo 23. aprila letos, ko je libanonska vlada uvedla po vsej državi izjemno stanje po hudih spopadih med libanonsko vojsko in komandosi v Snidi, Bejrutu in Bar-EIiasu. Takrat je biio u iih dvanajst oseb. Komaj dva tedna pozneje so bile štiri osebe ubite in več ranjenih v bojih med armado in komandosi, že aprila je ministrski predsednik Rašid Karame odstopil kot poslanec po burni seji poslanske zbornice, ki je trajala sedem ur. Zdaj je odstopil še kot predsednik vlade. Vse poletje in del jeseni je napetost naraščala in je dosegla vrh pretekli teden. Kriza še traja. Njene korenine so v nasprotujočih si stališčih libanonske vlade in ko-mandosov. Predsednik Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat trdi, da imajo palestinski komandosi popolna in brezpogojno pravico uživati gostoljubnost in po- Poslovni odbor SGP Tržič razpisuje NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: 1. glavnega skladiščnika 2. žerjavista 3 buldožerista. Poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, morajo l . 111 >! i < l. 11 i v: izpolnjevati: pod tč. 1: srednja šolska izobrazba ekonomske smeri z zaželeno prakso pod tč 2: KV strolnik ali ključavničar pod tč 3 KV strojnik po možnosti s prakso z delom na buldožerju OBRTNO PODJETJE INSTALACIJE SKOFJA LOKA razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1 dva KV clektroinstalaterja 2. tri PKV ali NKV delavce 3. eno snažilko Pogoji: pod tč. 1: kvalificirani olektroinstalater z najmanj dvoletno prakso pod tč. 2: odsluženi vojaški rok, starost do 27 let. Dulavci bodo sprejeti na delo za nedoločen čas. stanovanja nI na razpolago. Osebni dohodek po pravilniku podjetja. Ponudbe sprejema razpisna komisija do zasedbe delovnih mest moč sleherne arabske države v boju proti Izraelu. Libanon se upira tem zahtevam in razglaša, da ima pravico in dolžnost varovati interese in varnost države, ki so pomembnejši od ciljev palestinskih komandosov. Te cilje seveda spoštuje in jih razume. Toda Libanon poskuša omejiti in brzdati dejavnost komandosov, kadar ta dejavnost izziva izraelske povračilne udarce. Dve nespravljivi stališči, ki jih je nemogoče uskladiti, in zato bo kriza še dolgo trajala. Tudi Sirija in ZAR poleg Jordanije sta imeli težave s Palestinci in tudi ti dve državi sta jim znali trdo stopiti na prste, toda to sta opravili obzirneje in spretne-jc kakor Libanon. t Konec prejšnjega tedna je nova zahodnonemška vlada VVillvja Brandta — še isti teden, ko jc bila sestavljena — prevrednotila marko. Njena vrednost se je povečala za 9,29 odst. glede na druge valute. S tem so socialni demokrati storili tisto, kar so ves čas pred volitvami zagovarjali in kar so krščanski demokrati na čelu s Kiesinger-jem in Straussom onemogo- KAJ BOSTE NAŠLI V PAVLIHOVI PRATI KI 1970 B Slikovit koledar z napovedjo vremena, vremenskimi pregovori, kmečkimi opravili in starimi zapiski B Imenski koledar in preg- glcdni koledar B Vidnost planetov V letu 1970 B Horoskop — pogled v bodočnost B Zehanje in ljubezen B Poezija poklicev B Vojaška birokracija B Marsove ure B Novoletno vedeževanje • M ke bukve • I i/.iiii hipnotizein • Pravljice B Uganke bi skrivalnice B Ritine in pisane šale ter humoreske PAVLIHOVA PRATIKA 1970 za 3 dinarje čall. Posledice prevrednotenja marke še niso docela zna* ne in prav mogoče je, da bodo prevrednotili še kako valuto. Na prvem mestu kot kandidat za prevrednotenje je nizozemski gulden. Tudi usoda avstrijskega šilinga še ni povsem jasna. Prejšnji teden je bil VVilrjr Brandt izvoljen za novega kanclerja in dva dni pozneje je bila že prva seja bonske vlade. V vseh dvajsetih letih povojnega političnega življe, nja v ZRN ne pomnijo, da bi bila kaka vlada tako hitro sestavljena. Od nove vlade pri» čakuje javnost marsikaj novega, predvsem novih pobud v politiki do Vzhoda. V Moskvi, Varšavi in drugod so ugodno ocenili Brandtovo izvolitev za novega zahodno-nemškega kanclerja. ■Ljudje in dogodki TAPETNIŠTVO RADOVLJICA vam strokovno in po konkurenčnih cenah obloži tla z naj Ionskimi tapisom preprogami. Polagamo vinas, topli pod, podolit, tehnolil. Izdelujemo in montirano sobne in okenske zavese vseh vrst Po naročilu opravljamo vsa tapetniška dela. Lastna zaloga najlon tapisom preprog. • novi slovenski ises»k • 160 strani 3 din KRV Ta je nato na vse krlplje poskušal dopovedati sodišču vse po resnici, toda porotniki in sodnik so se mu smejali in ga poslali na električni stol.« »Blagor mu, kdcr to verjame! Kaj takega se lahko pripeti samo v romanu.« »Seveda je bil to le roman, toda vse je bilo tako prepričljivo opisano, da je človek moral verjeti . . . Nikoli nisem mogla pozabiti na to.« Bedford jo je začudeno gledal. Odkril je novo stran njenega značaja, o katerem se mu do zdaj niti sanjalo nI. »Nikoli si ne bi mislil, da ste tako krvoločni, EIza.« »Saj pravim, da je to bil •amo roman.« »Toda vse ste si tako dobro zapomnili. Kako to, da se tako zanimate za poklic detektiva?« »To pa zaradi tega, ker vedno prebiram magazine z dejanskimi poročili o resničnih primerih iz zgodovine krimJnalls t ike.« »Ali tako radi prebirate take stvari?« »Da, strastno! To je namreč dober trening, da se naučiš logično misliti.« »Zdi se ml, da se trenutno učim marsičesa o človekovi naravi,« jc dejal in jo še kar naprej gledal zamišljeno. »Z nečim se ženska pač mora ukvarjati, če živi čisto sama,« je dejala odločno, vendar ne izzivajoče. Naglo se je »pet obrnil k pladnju ln ga previdno položil v škatlo za srajce. »Ne preostane nama nič drugega, Elza, kot počakati. Kakor hitro se bo Denham spet oglasil, bodisi po teletom i ali osebno, ga morate pustiti capljati in pridobiti na času. Ce pa bi postal nesramen, ga prepustite meni!« »Kaj pa naj se zgodi s te mile stvarmi tu?« je vprašala ln pokazala na prstne odtise na celofanskem papirju. »Uničite vse skupaj. Toda ne vrzite ostankov v košaro za papir, temveč papir razrežite na koščke ln sežgltc!« Prikimala je ln Izginila iz pisarne. O Blnnevu Denhamu ves dan nI bilo ne duha ne sluha. Njegov molk Je vznemirjal Bedlorda. Popoldne Je dvakrat poklical Elzo v pisarno. »Ali se Je Denham vrnil?« Odkimala Je. »Zadržati ga vseeno nima smisla,« Je dejal. »Ce se oglasi po telefonu, ga zvežite takoj z menoj. Ce pride osebno in hoče k meni, ga spustite noter. Te negotovosti ne vzdrilm več. Na vsak način morava čimprej biti na Jasnem, pri čem pravzaprav rva.« »Kaj menite o kakem detektivskem podjetju? Lahko bi ga, ko bo odšel iz pisarne, dali opazovati ln zasledovali m - »Ne, samo tega ne! Kdo pa mi more zagotoviti, da lahko zaupam detektivu? Če ga bodo opazovali, se utegne zgoditi, da bodo zvedeli za vso stvar, za katero ve zdaj on sam, še eni, in plačeval bom potem lahko na dve strani. Skušala bova raje rešiti zadevo na lastno pest. Poleg tega pa je mogoče, da govori Denham resnico in da gre res samo za posojilo. Ta Delbert, na katerega se Denham izgovarja, utegne biti lisjak, ki potrebuje določen kapital in si ga hoče oskrbeti na ta način. Morda jc le res, da še preudarja, ali naj svoj mate-rlel preda kaki Ilustrirani reviji -ali naj pritisne name, da mu posodi ni potrebni denar, če torej Denham pokliče, ga takoj povežite z menoj! S tem bratcem bi rad prišel na jasno, preden pojdeta ba-rantat k Ilustriranim. Zadeva bi v javnosti udarila kot bomba.« »Prav, če bo poklical, bom takoj prevez da na vas.« Binncv Denham pa sc nI ogiasll, ne la.e> nc tako. Ko Je Bedford tistega večera od halal domov, mu je bilo kot obsojenemu zločincu, ki je vložil prošnjo za pomilostitev. Vsaka minuta se jc razdelila v šestdeset mučnih sekund negotovosti. Ann Roaim ga je sprejela v domači halji z globokim izrezom. Bila je pri frizerki. Njeni lasje so se lesketali kot svila. Bedford Je na tihem upal, da bosta spet večerjala sama, toda spomnila ga Je. da bo prišlo na večerjo nekjij prijateljev In da sc mu je treba preobleči. Škatlo s pladnjem je nesel v svojo sobo, kjer ga Je odvil ln posrečilo se mu Je pretihotapiti ga v jedilnico. Pri mizi je bilo vse v najlepšem redu. Ann Roann je bila razigrana in Bedford je spet lahko zadovoljen ugotovil, kako ga stari znanci, ki so ga poznali že leta, znova in znova občudujejo, kot da odkrivajo na nJem neke nove strani, ki jih doslej šc niso odkrili. Na njihovih obrazih se je izmenjavala zavist z občudovanjem. Zdelo sc mu je, da Je mnogo mlajši kot jc bil v resnici. Nehote se je vzravnal. Pravzaprav Je MI človek res lahko zadovoljen sam s seboj in s svetom okrog sc-be. Saj končno vse skupaj nI bilo pol tako hudo, kot jc kazalo, čemu bi bil človek tak črnogled. Potem Je pozvonil telefon. Služabnik Je Javil, da želi z njim govoriti neki Mr. D. — Sporoča, da je zelo važno In da naj Mr. Bedforda na vsak način pokličejo k aparatu. Bedford se Je sprenevedal, kot da ta telefonski pogovor ni zanj prav nič važen. »Recite gospodu, da zdaj ne sprejemam telefonskih pogo- vorov. Pokliče naj me jutri v pisarno ali pa naj pove številko, da ga lahko čez uro ali dve jaz pokličem!« Služabnik je pokimal in šel. Za hip je imel Bedford občutek, da je v tej rundi on zmagal. Končno je tem prekletim izsiljevalcem le pokazal, da ne namerava plesati, kakor bodo oni godii. V naslednjem- trenutku pa se je služabnik vrnil. »Oprostite, prosim, Sir, toda Mr. D. pravi, naj vam sporočim od njega nekaj izredno važnega, da namreč odslej dalje ne more v nobenem oziru več jamčiti za svojega tovariša. Mr. D. je še dejal, da vas bo čez dvajset minut spet klical. Več za vas res ne more storiti. Tako mi je naročil.« »Hvala!« je dejal Bedford, ki se je trudil, da nc bi služabnik opazil, v kako paničen strah ga jc bil spravil, »če bo spet klical, me pridite iskat!« Naslednje četrt ure se niti ni zavedal, da kar naprej nestrpna pogleduje na svojo zapestno uro. Naenkrat je opazil, da ga Ann Roann vprašujoče pogleduje. Jezil se je sam nase, da je tako slabo skrival svoj nemir. Le zakaj ni šel takoj k telefonu? Od gostov ni, kot se je zdelo, nih e ničesar opazil. Le tanine sive oei so bile uprte vanj. Njen pogled mu je pričal, da krožijo njene misli okrog nečesa. Natančno čez dvanajst minut sc je služabnik spet prikazal pri vratih. Ujela sta se s pogledi in služabnik jc prikimal. Bedford je poudarjeno malomarno odšel k vratom. »Hvala lepa, Harvev! Raj bi gOVOriJ v svoji delovni sobi. Položite slušalko tu spodaj na aparat, kakor hitro jo bom jaz dvignil v delovni sobi!« »Seveda, S.r!« Bedford se jc opravi.'H pri gostih, zdirjal po stopnicah navzgor, se zaklenil v svoji sobi in dvignil slušalko. »Da, halo, tu Bedford!« »Zelo ml Je žal. Mr. Bed ford, da vas še danes zvečer nadlegujem,« Je dejal Dt-n ham v zadregi, »vendar mislim, da nc gre drugače. Veste. Delbcrt je I nekom govoril, ki pozna ljudi okrog Ilustriranih, in zdi sc, da bo lahko brc/, vseh težav . . .« »S kom je govoril?« »Tega nc vem. Res nc! Nekdo Je bil pač, ki Je v dobrih odnosih z uredništvom nekih Ilustriranih. Kaze, da za marsikatero senzacijo plačujejo lepe denarec in .. .« »Ah, neumnost! Nc glede na to, da bom ljudi, ki bodo zadevo objavili, tožil pri sodišču zaradi natolcevanju.« »Da, vem. Kako bi bil vesel, če bi lahko sami govorili l Dclbcrtom. Verjamem, da bi ga kaj lahko prepričali. Prcncumno je, du mu Jaz nc morem dopovedati. Jutri zjutraj namerava iti v uredništvo. Po mojem mnenju mu bodo ponudili malenkosten znesek, ko bodo slišali, kaj ponuja. Vsekakor pa sem vas hotel obvestiti, kako je s to zadevo.« POSREDUJEMO PRODAJO karamboliranih vozil L NSU — 1200 C, leto izdelave 1969, s prevoženimi 7.000 km. Začetna cena 13.450 din. 2. FIAT 850 COUPE, leto izdelave 1969 s 3000 prevoženimi km. Začetna cena 16.100 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri ZAVAROVALNICI SAVA PE KRANJ. Pismene ponudbe sprejemamo do srede, 5. 11. 1969, do 12. ure z 10% kavcijo od začetne cene. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ S E INI T A SKLADIŠČE KRANJ Tavčarjeva 31, tel. 22053 — ZAMENJUJEMO AJDO ZA MOKO IN ŽIVINSKA KRMILA isat« Prostovoljko učenje Švedski učenci so veseli: nič več jim ne bo *T?at0Pjrn» domačih nalog. Nov učni načrt za prihodnje šo!->ko u u-c0ci tudi nekaj drugih osupljivih novosti. Tako se booo' . p3 učili angleščino že v tretjem razredu osnovne šole. iv* bodo tudi nekaj novih predmetov: vozniško spretnos 'm0da, o potrošnji, razumevanje med narodi, gojitev B°*aov. snemanje filma, umetniško ročno delo in lotogi al nanje Poslovni duli Danska televizija je predvajala v neki oddaji tudi #> o pornografiji, ki se je na Danskem — kot je znan°^aj*)^ hznala. Pornografske časopise, lihne in podobno pT^ v specialnih trgovinah. Pojavila se je tudi konku^" O0ii*W trgovinami. Da bi privabil kupce, si jc lastnik trgOVine^ pltldajalkO, ki stoji za puhom te V čevljih, mrezas ^nM vieah in piozorni bluzi. Prodajalka je povedala cU'[vpličal« ino nadležne, vedno pa krožijo okoli nje, da bi se 1 ali je res, kar valijo. Tuiicfefavci našvedske*11 ii iraW* Število Uiiih delavcev na švedskem ncpivslan" , |oVnC tako da jc število tujcev ze doseglo 50 odstotkov vsi ^fo? sile. Povečanje števila tujih delavcev pa je rezultal • ^ bjji njenega stališča švedskih sindikatov, Švedski sinditcaj^, i:y dolgo časa proti zaposlovanju tuje delovne sile p**" rad] neurejenega načina zaposlovanja tujih delavcev. Glasovni samomor Neki otorinolaringolog iz los Angclesa trdi, da S« ^„«00 Američanom »glasovno ubijajo«, kei govoic z inz.J j,, pO- koi ga imajo, Zaradi tega se glasilke preveč utruj*) bo)g^ gosto pride do izrastkov. Zdravnik trdi, da je v/",AK.|U;c 'llU" razširjeno mnenje, da globok glas privlači, ter CM ško. Rešitev sobotne križanke 1. PLOTON, 7 l/l HO, 16. KODICII MOt 11, 23 LEK, 34. AMORI EMIRAT, 13. REGATA, H )ARO, 18. URNI, 19. AH- 20. - .j, 33 W KODICPI , 17 DARO, 18. URNI, n > »~'R 33 'J ONO, 26. SIAM, 17. LESA, 31. SAM<>'I ^, aNAH' MORE I, 35. KOCINA, 36. TATARI, " Mlini na veter 3 .fTh, m na veter na Koprivniku * Bohh.ju Na Gorenjskem sta dva mlina na veter. Eden je v To-polah pri Mengšu, drugi pa na Koprivniku v Bohinju. Na Koprivniku je mlin v resnici mlel žito in ga je kasneje poganjala voda, medtem ko mlin v Topolah še sedaj črpa pitno vodo, poganja pa ga veter. In kako sta nastali ti dve veliki vetrnici na Gorenjskem, kjer so navadno mlini ob potokih in rekah? Sedanji lastnik mlina na Koprivniku 82-letni Andrej Jekler je povedal: »Veste, ta mlin si je umislil Lorenc Skantar, ko se je pred približno sio leti vrnil iz avstrijske cesarske vojske. Podobne mline je videl v Galiciji. Na Koprivniku pa ni nobene stalne vode, zato sc je odločil, da bo postavil mlin na veter. Sredi polja si je kupil nekaj zemlje in popolnoma sam zgradil mlin. Visok je 10 metrov in okrogle oblike, le stolp je koničast. Pri vrhu jc imel os, na kateri so se vrtele štiri skoraj do tal segajoče lopute, ki jih je poganjal kopii\ni.ški r.očr.ik. Tako namreč pravimo vetru, ki ponočni močno piha in tuli na Koprivniku. Mlinar Lo- renc je bil tudi vaški trgovec, ki je kar v mlinu vaščanom prodajal kavo, sladkor, sol in druge reči.« »Zakaj pa je danes mlin brez loput?« »Ko si je mlinar prihranih nekaj denarja, je približno pred 70 leti kupil leseno planinsko kočo, ki je stala prav tu, kjer je naša hiša s številko 36. To kočo je podrl in na njenih temeljih sezidal našo današnjo hišo. Tudi mlin je prestavil k hiši. Vendar pa jc tu zavetje, tako da veter ni mogel več poganjati loput. Vetrnice je zato odstranil in preuredil kolo, da ga je poganjala voda. Stalne vr".'..> .ia Koprivniku sicer ni. Ob naši hisi je struga, ki pa se napolni z vodo le ob nalivih in spomladi, ko sneg kopni. Lorenc jc najbrž mlei samo takrat.« »In kdaj so sc prenehali vrteti kamni tega mlina?« »To je bilo leta 1914, ko je mlinar umrl. Sedaj mlin čaka, da ga bo spomeniško varstvo popravilo, saj se bo verjetno podrl, če ne bo kmalu popravi jen.« Taka je zgodovina sto let starega koprivniskega nnina, ki ga je 30 let poganjal veter, 25 let pa ga je gnala voda. Edini take vrste na Gorenjskem je in sedaj čaka obnovo. Mlin na veter, ki ga uporabljajo za črpanje vode, stoji v Topolah pri Mejačevi hiši. Naprava jc kakih 25 metrov visoka z veternico na vrhu. Mlin na veter pa ni narejen za mletje, pač pa poganja črpalko, ki črpa vodo. Pri Mejačevih še nimajo vodovoda in še vedno uporabljajo vodo, ki jim jo načrpa mlin na veter. Sicer bi bilo bolj enostavno, če bi sc priključili na vodovod, vendar pa mlina na veter ne opustijo predvsem zaradi spomina na očeta, razen tega pa je naprava tudi pod spomeniškim varstvom. Železna konstrukcija mlina na veter pa močno rjavi in bi jo bilo treba prebarvati. Mejačevim so sicer obljubili pomoč, vendar pa kot kaže tudi pri spomeniškem varstvu za to nimajo denarja. Barvanje žele/, j a bi veljalo okoli 5000 novih din. Taka sta mlina na Gorenjskem. Oba sta redkost, oba sta zaščitena in oba čakata na denar za obnovo. Topoli-ški bo še zdržal, ker ga rja ne bo šc tako hitro prevrnila, za koprivniskega pa je vprašanje, čc bo še vzdržal težo snega letošnje zime. Branko Blenkuš M'in na veter v Topolah MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Nemčija bi bila že nekaj m ;eecv popoln, ma 1.'9 kakor Rusija, ko hi gosposki nasledniki 1 ernevega Vladarstva na imeli na svoji mi.hu ^•lalnocieniokunskih voditeljev Scheid«manna, ref -a' ' bci,a m *c nekaterih drugih socialnih jnmisiov, centristov in nasprotnikov korauni-nis* rey?'ucUei ki kljub delavskemu ogorčenju o \to, ii, ničesar da bi našli in kaznovali mo- U,N c vil i-niovske oficirje, ki so sredi januai ja zo i ,avska voditelja Karla Liebknechta in Rc-so/ei?*°vo< voditelja t.i. Spartakovcev, ki višk nec decembra osnovali poleg ruskeboljše-ke k sll'mkl" 1,1 madžarske komunistične stran ■ komaj mesec dni za slednjo tretjo konumi- Jjw stranko v Evropi, eno Ikmed strank, ki k, 11 nManavljajo tudi po drugih deželah in t(l(i'" /a letošnjo veliko noe pripravljajo ke ŠV . i,i1k'v1i|i sHS. Pa tudi druge stare s11.,:i Cujejo0**5*^ Pa Sl Sl p,K' sla,u,li imt'm vk'iu- III intei nax ionalo. ho^Sl Uldi to ,a»tnika .pošte' m k )bariškega se dr 't' 1,0 Ulu1'1 čeprav prebira časopise, Naj ***a 'li'' piclvl';,ia In prepirajo) On zato »tel h ,u,onu>s,i,i rnora bogastvo, to se ogastva, izgubljenega med vojno. nima pravi, Kdor tikj j j n'>^a|. i«-" neodvisen in sleherni poli-biij v'V'i''''^"1' Samo miren in nevidljiv mOM ne eni "uni'-iiih časih da se ne bo zameril IVtobu« T u,,|K'm- S .loniei kakor pravi poceni' a u,tre*el prebivalcem. Kupil jo je kupu n.vTll(l'"' 0 K'm molči. Pravi pa da \o je Ka n.,! K,.Vi!m- nrepne.m, da so I,ud je poeasne- ln U1,a S »konJ»ko pošto' liti. .čon'..!^ ,iud'c 11/aijejo dih, kadar zagledajo »p '. 11 M''laJ-urjevemu8'^6 ,>liha|a." mahajo z rokami hotc-k'kivi d t U| 8ed' M volanom s kapo na ' a K' padooen letalskemu pilotu. Hotelir, ki sedi poleg sina, z zadovoljstvom opazuje ljudi. Slavko pa gleda avtobus in je vedno bolj zmeden. »Ali še ne bo pošte?« vprašuje ljudi, med katerimi nikogar ne pozna, ker so bržkone ljudje iz bovških ki a. v. »Kakšne pošte?« se mu čudijo. »Pošte za Kobarid!« »Pa saj je ta. Le da ni več konjska. Con iera je.« >;Coi riera? Pa stane kaj več?« Slavka skrbi, da ne bo Imel dovolj denarja. Ko pa zve ceno, se oddahne. Lahko se bo peljal. »Videti je, da bodo polagoma konji popolnoma izginili s cest.« Toda corriera še čaka. Caka na vlak, ki naj bi pripeljal iz Gorice. Vsi čakajo. Puhanje in udarjanje koles ob tračnice je že slišati. Nosijo ga odmevi iz srednje doline Soče. Toda treba je še dolgo čakati, dokler vlak naposled le pi melje Iz vlaka se gnetejo italijanski vojaki. Civilisti so redki. Nek civilist prihaja proti corrieri in strmi predse, kakor da noče nikogar pogledali. Slavku pa se zdi, da ga je nekje že videl. »A kje?« se vprašuje, potem pa se mu oči razpre: »Andrej? Seveda, on je! Andrej!« vzklikne, čeprav malce negotovo Andrej, utrujen od dolge v a/nje in mesecev, ki jih je prebil v zaporih blizu Neaplja in na Liparih, je mršav, še bolj mršav, kakršen je ostal v Slavkovem spominu. »Kdo me kliče?« se oglasi »laz« se Slavko postavi p reden j. Andrej pa ga gleda, kakor da ga ne pozna. »Jaz sem. Slavko.« »Slavko?« »Toda. stric Andrej?« je Slavko nad Andrejevo zbeganostjo in siabmi spominom razočaran. »Jaz sem! Se me ne spominjate več? Se nc spo-miniate potoka nad Sočo... nad Stivčevo domačijo?« »Spominjam... seveda, spominjam sc,« je Andrej le vedno kakor zbegan. Drhti mu roka, s katero seže v Slavkovo. »Ti si, ja, ti si . . . Uršičev Bavarce . . .« Te besede Slavka žalijo in le z naporom prikriva uzaljenost. »Nisem Bavarec, Slovenec sem,« poudari. »No, saj je vseeno . . .« »Zame ne, stric Andrej,« se Slavko čuti Slovenca. »Hm, ali ni tata Bavarec?« »Tata ja, a z mamo sva Slovenca« »2e prav ... Nisem te takoj spoznal. Nisem se nadejal, da te bom tu srečal, saj sem mislil, da sla se z mamo že vrnila na Bavarsko.« »O ne, bo pa že tata prišel sem, če se je že vrnil iz ujetništva.« »Torej se še ni vrnil?« vpraša Andrej razmiš-ljeno, kakor da ni pri pogovoru, saj nc gleda v Slavka, marveč, se ozira po ljudeh. »Pa Rozika?« vpraša potem, ko je Slavko na njegovo vprašanje samo /mignil z. rameni. »Si pri Roziki kaj bil?« »Bil. Pred božičem.« »Pa je bila sama?« Slavko ne ve, kaj bi rad vedel Andrej, in ne razume, zakaj špranjasto pripira oči in ga ostro pogleduje. »Sama. Jokala je Za vami je jokala. Neutolažljivo jokala.« »Jokala?« zategne Andrej pomirjeno. »Ja. Potem sva z učiteljem Grjupom začela zbirat: podpise za izpustitev odpeljanih,« pripoveduje Slavko in pričakuje, da bo Andrej s hvaležnostjo odobraval njegov in učiteljev hud. »Zahtevali smo izpustitev, obenem pa takojšen umik italijanske vojske iz naših krajev in pri-ključitev k SHS.« »SHS?« nehote vpraša Andrej, obenem pa boječe pogleduje, če kdo njunemu pogovoru ne prisluškuje. »Vstopite!« vabi lastnik .korjere' in kobe.riški hotelir. »Vstopiva!« pravi Slavko in hoče odšteti v hotelirjevo roko zahtevani denar, a ga ustavi Andi ej. »Bom plačal jaz. Življenje sem ti dolžan,« pravi, potem pa pogleda hotelirja. »Me ne poznate več, kaj?« »Hm, rekel bi . . .« »Bili ste na Marijini in Matejevi ohceli, ko smo prišli.« »Na Čigavi.« »Pri Uršičevih v Boi jani.« Smotrnost naših potovanj med zamejske Slovence Roparski zaklad (Konec) Ne bo odveč še enkrat podčrtati enega od važnih razlogov, ki so narekovali te zapise o naših potovanjih med zamejske rojake: naučiti se moramo spet slovenskih imen za kraje, kjer še živi naša narodnostna skupnost — ne manjšina! — čeprav odrezana od matične dežele. NASI ZEMLJEVIDI iti prav zameriti ne moremo našim izletnikom, če ne vedo za slovenska imena slovenskih krajev. V zamejstvu jih sprejmejo le tujejezični krajevni napisi — z našimi zemljevidi pa si tudi ne morejo dosti pomagati. Kajti naši kartografi pišejo nemška imena za slovenske kraje — in to v naših, pri nas tiskanih slovenskih zemljevidih. Da jc temu res tako, si kar poglejmo Turistično av-tokarto, ki jo jc 1. 1967, i/da la Avto-moto /ve/a Slovenije! Ne bom imenoval risarja tega zemljevida, ne obeh Uglednih, vodilnih slovenskih kartografov, ki sta bedela nad izdelavo karte. Važnejše se mi vidi, imenovati nekatere najbolj očit- j ne spreglede — v očeh slovenskega rodoljuba pa kar hude napake: i samonemško so vpisana naslednja imena (nabral sem jih na hitro roko): Do- J hi.-tsch, Ledenitzen, Schief- i ling, Rosegg. PortSihaeh, , MoSSDUfg, Ossiaeher See, St. j Mneuiethen, Galli/.icn, Reif-nit/. Globassnitz, Lcibnitz, Kottmansdorl, VVotther See, Hochostervvitz, Nolsch i. dr. Le kaj bi bilo tako težkega tem nemškim posili uradnim označbam pripisati v oklepaju še slovensko ime? Dobrač, Ledenae. Skoliče, Ro/ek, Poreče, Blatograd, Osojsko jezero, Smarjeta. Galicija. Ribnica, Globasnica, Lipnica, Kot mara ves, Vrbsko jezero, Ostrovica, Čajna i. dr. Naše koroške rojake naravnost žalimo s takim počenem, še bolj pa / neznani' m imen krajev, kjer Še vztraja naš rod. Trdnjave, kjer se še bije naš narod nostni boj — bomo vendarle s ponosom in zavestno imenovali po naše. Vsaj, kadar se pogovarjamo med seboj ... In kadar rišemo zem-ljcvide obmejnih ozemelj. Očitek mlačnosti — ah pa po\ ampii jeni komereialščini *- velja tudi ra/nim potovalnim agencijam, ki kar nekam dosledno prirejajo i/lete v Gia/. in v Udinc — hkrati pa tudi izlete •• Pariz, na Dunaj, v Benetke, Rim in Prago. Le Grazu sc boje reči Gradec, Udinam pa Videm. Ce se boje zamenjav — naj tuje ime zapišejo v oklepaju. Le zakaj bi sc otepali naših imen za bližnje kraje, ko se ne bojimo imen kot so Rim, Dunaj in podobna? Nehote se mi pri vsem tem prepričanju, vsiljujejo misli na Cankarjevo jezo na hlapce . . . Hudo je, govoriti šc o vedno živem hlapčevstvu po vendar tako jasni zmagi v nedavnem narodno-osvobo-dilnem boju! TUJE SPAKEDRANKE J-Jjf ako nesmiselno je po-Mm tujčeva nje krajevnih imen, izpričuje že nekaj primerov: Peč — Ofcn (Peč - pečina, t. j. skala, ne pa grelna peč!). Crna prst I — Schuarzfinger (prevajalec pač ni vedel, da naša prst pomeni zemljo, ne pa človeškega prsta!), Bukovec — Buchholz, Malnice — Malle-nitzen, Malošče — Mallestig itd. Nič boljše ni v Kanalski dolini, ki je do I. 1918. pripadala Koroški. Mirovne pogodbo pa so jo dodelile Ita-liji. Odtedaj se v Kanalski dolini prepleta troje govoric: | slovenska, nemška in italijanska. A, glej, spet smo sredi krivičnega absurda: avtohtona slovenščina je tiha, 1 komaj slišna nemščina in italijanščina pa sta glasni, 1 da je le kaj — a vendar jc deželica že od 6. stoletja da lje slovenska. Le oblačila ji silijo tuja: vsi krajevni in drugi napisi so italijanski; j če je stvar v zvezi s trgovi- | no, so napisi tudi nemški — le pepel ka slovenščina ne pride do besede. Pač, kjer jc kaj prepovedano, tam je po- j leg italijanščine in nemščine tudi slovensko besedilo ... i Ce pa so stvari v kaki zvezi s turizmom, tedaj poleg italijanščine in nemščine za-blcsle napisi tudi v angleščini, francoščini in celo v španščini ... Lc slovensko ne! — Pa čeprav se Trbiž, kupko bogati / lahkomiselnimi nakupi slovenskih turistov. Izletnikov in potnikov. Morda je, vsaj v zadnjih letih, kupcev i/, naše dežele v Trbižu na i več. A jih na meji ne pozdravlja dobrodošlica v ni m jeziku. V španščini pač ... Seveda je s krajevnimi imeni v Kanalski dolini in z našimi zemljevidi prav podobno, kot je s temi imeni v slovenskem Korotanu. Mirno zapišemo Camporosso (v oklepaj damo Šc nemško ime S.nlnitz) — nc pomislimo pa na to, da so to slovenske (še vedno slovenske!) Zabni ce. Potem zapišemo Ugovizza, v oklepaj še po nemško Ugo-vitz — le po slovensko llkve, to pa ne! Pa vendar je to še sedi j čisto slovenska, zavod na vas, kjer je družinski priimek Prešeren bolj pogost, kot kjerkoli na Slovenskem! In potem pišemo seveda tudi Valbruna (VVolIsbach) — nc pa Ovčja ves, kot bi bilo edino prav za to staro slovensko vas ovčarjev, ki so imeli svoje pašnike v dolini Za jezerom (ne v Saiseri!). Brumni Nemci so seveda mislili na Volčjo vas — ker je »ovčja« podobno »voučja^ kako so Lahi prišli do Rjave doline pa nihče ne ve. V Ovčji vesi je pokopan Jurij Prešeren, brat pesnika Prešerna. ZIBELKA SLOVENSTVA Tako bi smeli reči Koroški, Celovcu pa še posebej, da je bil sredi preteklega stoletja bolj slovenski kot takratna Ljubljana. L. 1857. so našteli v Celovcu 9*14 Slovencev in k 1 3419 Nemcev. — Na celotnem koroškem ozemlju jc takrat živelo poleg 198.000 Nemcev I kar 120.000 Slovencev. — Na prostoru, ki mu pravimo juž-! na ali slovenska Koroška se je sredi 19. stoletja priznavalo za Slovence 118 171 oseb, j za Nemce pa le 14.000... I V Celovcu in sploh na Ko roškem so v oni dobi delovali in budili narodno zavest taki velemo/je, kot so bili Urban Jarnik i/. Potoka v Zilji, Miha Andreai i/. Roža, Matija Majcr i/ Goric v Zilji, Andrej Einspielcr iz Sveč v Rožu, Anton Jancžič iz Lcš — in prav tega zaslužnega rojaka bi radi sedaj počastili. Anton Jancžič, zaslužni jezikoslovce, literarni organizator in eden prvih slovenskih časnikarjev, je umi I 18. septembra 1869 mesec dni je že od tega, ko bi se morali spomniti častljive 100 letnice. Umrl je komaj 41-letnik — njegovo življenje pa je bilo cn sam delovni dan. Zdaj spi na celovškem pokopališču. Znamenja pa na njegovi gomili ni več . . . I.ahko bi šc rekli, da jc Korotan dal brižinske spomenike, da je v Velrinju \r šl \ pi va sloveir ka knjiga po Trubarjevih protestantskih, da je v Celovcu bila zasnovana Mohorjeva družba — očitno nam je že gotovo, ka ko velik dele! ima Koroška v slovenski literaturi. A naj zaključim te zanise z upanjem, da ne bo nihče od naših šel še kdaj v Vil-lach; nihče v Eberndnrf, pač pa k Rutarju v Doberlo ves, nihče v Friesach, pač pa v Mreže, nihče v Kirschenteucr, pač pa k Mlcčniku v K<".n tavio; nilu v' v 1 o lin um-, lorl, pač pa k Ogrisu v Bili f\ • In tudi v kak Schiciling ne bomo šli, pač pa v Skofičc poslušat, kako tamkaj slo venski lantje pojo . . . Črtomir Zoreč JULIUS MADER 47 Toda zakaj naj bi nekdo nekaj skril, če pa smo Imeli skupni interes soditi nacističnim morilcem kot morilcem in podobno tudi nacističnim tatovom in ponarejevalcem? Mr. AIcxander Hardy, ki je obdeloval primer Schcllenbcrga na procesu, ni omenil v svoji obtožnici proti Schellcnbergu ponarejevalske akcije. Ali v tej aferi ni bilo dovolj dokazov za njegovo morilsko dejavnost ali i/, kakršnega koli razloga ni bila ta afera vsaj obrobno omenjena, mi nI znano.« Našli smo tudi omenjenega dr. jur. Hardvja, ki je danes predsednik Automatic Canteen Company of Amerika v Chi-cagu, ln ga vprašali o nekaterih nejasnih stvareh ponarejevalske akcije. Preden ga citiramo, naj omenimo, da je med vojno tudi Ilardy pripadal ameriški obveščevalni službi. Služil je pri Office of Naval Intelligence (ONI), od koder so ga poslali na niirnberški proces. Hardyjev odgovor nas torej ne sine začuditi: »Ne spominjam se nobenega materiala v zvezi s ponarejanjem, ki bi bil dovolj važen, da bi ga lahko uporabili v katerem koli primeru, kjer sem zastopal obtožbo. Vsi ti materah so bili v rokah dr. Kempnerja, ki vam bo laže pojasnil, zakaj omenjena kazniva dejanja niso bila v nobeni obtožnici tega procesa.« Torej lahko zaključimo: Z oficirji ameriške obveščevalne službe izredno močno zasedeno tožilstvo v procesu »VVilhelms-strassc« ni ničesar vedelo o hudih zločinih v zvezi z ustvarjanjem nacističnega zaklada. Ce bi bilo to res, potem je ameriška obveščevalna služba namenoma prikrila McNallyjcvo poročilo, ki Je bilo izdelano v sodelovanju z angleškimi oblastmi že maja 1945. Čeprav bi bilo kaj takega možno, imamo dokaze, ki pričajo o nasprotnem. Imamo namreč Izjavo nekdanjega židovskega lntcrnlranca Petra Edela, ki Jc pripadal smrti posvečeni ponarejevalskl skupini. Ta je med procesom »VVilhcm.sstiase« sam pohitel v Nmn-berg in pod prisego dal pred ameriškim vojaškim trlbunalom obširno izjavo o omejenih nacističnih zločinih. Ta dokument nosi številko »NG-5308« in ga Je torej ameriško sodišče moralo uradno priključiti sodnim aktom. Čeprav bi torej bili dejansko prikrili Mc\allyjevo poro-č lo, Je s to izjavo postavljena na laž trditev, da ameriško sodišče ni ničesar vedelo o nacističnih zločinih v zvezi s P"" narejevanjem denarja. Zanimivo, da ta pomembni dokument v 380 strani obsegajočeni uradnem protokolu tega procesa sploh nI omenjen. Dr. Robert Kempner Je skušal ponovno zagovarjati b»k •l>ek: »Ko Je podal gospod 1 <\l SVOjo IsJaVO, SO bde celotne obtožbe v Nurnbcrgu že zaključane, posebno p « "!v tožba v procesu .VVilhi Imsti a»: e', ki Je datirana s L novembrom 1947.« Zal pa niti to nc drži. Peter Edel Jc s svojo izjavo I*** dil samo to, kar Jc v svojem poroč lu že 24 mesecev Pre* omenil major ameriške obveščevalne službe McNally. Baz n tega je Peter Edel že 1. oktobra 1947 — torej is vedno štiri ledne pred podana obtožbo — objavil svoje Izčrpno poročilo v znanem časopisu Die \Veltbiihnc, ki Je bilo dostopno tudi ameriškemu tožilstvu. kl ,e m*» SPO Jj , v p,- - a. • ' ••' iiicri. .-.ii-snu i:>. . i:a-ntircr Ur. Vtilhemi Httttl OliaS *^ Hngen, ki ko ga Američani takoj leta 1945 porabili gj* piše: »Zato Je bl!o zame pomembno, du so moje sta II* ^ K pojasnilu lahko prispeva človek, ki Je snm prakso ameriških preiskovalnih organov aferi. SD-sturmbannrUhrrr dr. VVilhe'm piše: »Zato Je bilo zame pc podprli Britanci v Niirnberju. Jaz sem bil takrat priči«' pri rnTlIčnth vojnih procesih . . . Tako .i« sem sam do- i, Ka,o j,. ,,„ .,„,,,.,.,, () l)/jN,v>> Bp(av|ti Srbel- , . »,IVtl !" 1 • ' m H ■■ nadi .a'.cbc lt-inVed'. <> * .[„.I. :". V nun»cc p.go.a /;, di.s-.-vuH, Sei. llzn'-erga '-c-veiio se bolj. K.lr „aei,io.,i pa ,„v. n,-,.,| spraševati o Km. POzaejo mi Je sHJ ameriški of.ch ki je |><>z"al PO'lo pc k, p. veth.l, da so britanske oblasti ,ane zaprosil«, 'i'"*'. ?aJ nc »^JP več ponfirejevalske afere.-, V J.u ltuU' *» ,0 Schcllenbargu omenili, da PiJfJ* vojno'/v Ij,' 'V""'Kud' od k..; il.daelje kot dovoljeno V verigi prepričljivih pndniknv m mjfca samo se motiv, "poved VVlIhtlma Hottlu odkriva lu Ii fcajM IrnprriaP/.tfi« In vojna .sta eno. Zločinskemu značaja In cilju odgovarjalo *m metode. Cilj posvečuje sredstvo. Brez dvomu so nngh> amerlShc oblasti Izredno natančno raziskale celot?" kompleks POBareJanja, ki je i..i ai-eptetaa z mnoSiini un*rJ. , 1 j',lno ' im ... o Utopile da bi tu nicd.arodni zločin .skrivaj priključili svojemu lastnemu ar/.cnalu «",,• verzi tnegl vojskovanja. Abeceda oblačenja Ste že kdaj stopili pred ogledalo in si iskreno priznali: Pitava je taka in taka. In če ste bili potem še naprej iskreni, * Pri šivilji samo vzdihnili pri modelu za vitke postave in ^brali model, ki vas je zožil in podaljšal. Z obleko se da imc-'tno Prevarati, tako s kroji kot i barvami. Poklonite svoje °tle bluze in puloverje prijateljicam in raje nosite temne crve. Obleke naj bodo krojene princes, s podolžnimi šivi. ^ «*v taki naj bodo tudi plašči, na katerih naj poudarjeni šivi ecJ° vzdolžno. Oblačila tU sliki so primerna za manjšo in Polnejšo postavo. Moški in ženska Moški je edino bitje na svetu, ki ga lahko damo iz <-e- ne da bi mu bilo treba umreti. _r ^Zakonski molje so kot varovalke: ko nastane v hiši evc'ika napetost, odpovedo. .„» "* M res, da tekajo ženske za moškimi. Nobena past ne leč« svojcev. Pokopališča so ta dan vsa v cvetju in siju svee /ares lepa. Treba pa bi bilo misliti na grobove nc le ob spo Jonskih dnevih. Pokopališča bi n.o.ala bili skozi vse *t0 kol najlepše urejen park. p'"cveč kamna, preveč rob...kov, peska in betona na 1Ml,1")vih nc daje dobrega vtisa Raic zasejmo trate m 'gadimo več l. a j nega zelema. Posa.nezm grob pa tudi Jfužinski bo najlepši, če so robniki komaj opa/m al. J,n sploh ni ter prehajajo zasajene gomile v trato. Prizanesimo otrokom 1 Zdravnik Ni novo, da živimo v dobi pospešenega razvoja. V dobi, ko človek le s težavo išče svoje živčno ravnotežje. Zdi se, da je pri tem najbolj prizadeta ženska, ki se mora često prilagajati spremembam v družini in službi. Sodobna ženska mora opravljati nešteto funkcij od zakonske žene, gospodinje, poklicnega dela, matere in tako naprej. Napor pri prilagajanju novim življenjskim nalogam in okoliščinam je tolikšen, da danes le redki otroci nimajo nervoznih staršev. Vprašanje jc seveda, kako lahko otroci normalno rastejo v vzdušju živčnosti, pri starših, katerih razpoloženje niha od energičnosti in sitnosti do otopelosti iz utrujenosti. Pri tem otrok čuti Ce bi bila lahko od Na naših pokopališčih je vse picvv poti. ,ra|a stalno nizko sin/ena, bi \c. "la poti JffUa, hoja p,, mehk. baržunasti zeleni travi pa bitma POjctnejša kol po škripa,oee.n pesku - pokopališče pa bi bil,, videl, kol pa. k. . gomilo lahko zasadimo z ma.eha.ui. bla/maslo piv-^o trajnic (najbolje ene vrste), med katere s, I P P°, Plh, Klinov bo cvetela ob spomeniku do P'^V/m h L°,c8 njih pa se lepo poda /im/ch-n grmu, kalu in *D»ra je ie precejšnja. Vc 1,1 kaj lahko še ,,aP, e in.o. d i bo P oh lepši? I rej **m se izogibajmo vsakega kiča. med katcpma sodi ? Vi«ni Pleve, »lepi- ol ,,li P minit- ro e b; P< J"""« Pi-.ana ,bi,ka ...,tl,n na /.obu V omojtvi M mojstcrl tudi navidezno mirnost staršev, ki prekriva njihovo živčnost. Posledice se kažejo na nesproščenih otrocih brez vedrine. Otroci nas posnemajo veliko bolj kot si mislimo. Odvisni so od našega razpoloženja in značaja ter so prisiljeni dihati v vzdušju, ki ga ustvarjajo starši. Ne govorimo, da ves dan delamo za otroka, da bodo bolje živeli in tako naprej. Otrok bo imel veliko več od matere ali očeta, ki se bosta znala spočiti, urediti misli in se šele potem posvetiti otrokom. Ura, ki jo posvetimo otroku naj ne bo le ostanek napornega dne, pač pa čas, ko skupaj z razumom in ljubeznijo dajemo otroku samega sebe. svetufe O čiščen'u in delovnih orodjih v gospodinjstvu V sodobnem stanovanju uporabljamo veliko več čistilnih sredstev kot pa so jih naše babice. Trgovine so z različnimi čistili zelo založene in je včasih zares težko izbirati. Ve.ular pa se ravnamo po načelu, da mora imeti vsako dobro čistilo natančno navodilo za uporabo. Zalogo čistil pregledu j mo vsak mesec in pravočasmo dokupimo, kar nam manjka. Razen čistil uporabljamo v gospodinjstvu še kup dc-lovmega orodja. Rabimo ga pri pripravljanju hrane, pri Čiščenju stanovanja, pri manjših popravilih in podobno. Dobro orodje, pa naj bo to kuhinijski nož ali omelo, mora biti primerno oblikovano, iz dobrega materiala in primemo veliko. Kadar kupujemo novost za naše go-spodinjstvo,. pomislimo na te tri važne lastnosti. Veliko- krat se nam cenen nakup ne izplača, ker se orodje prehitro obrabi. Dobro moramo tudi pomisliti pri nakupu j orodja ali s trojčka za gospodinjstvo. Ce ga bomo le malo rabili ali pa če traja čiščenje strojčka tako dolgo, da bi delo hitreje opravili z rokami — potem se nakupu odpovej mo. Pri čiščenju stanovanjskih prostorov uporabljamo tudri različno posodo. Ta naj bo kar najbolj gladka in praktično oblikovana. Za čiščenje tal so primerna vedra iz pocinkane pločevine ali iz plast i ke. Za umivanje oken so vedrice majhne. Za razna čaščenja so nasploh zelo primerne plastične posode, ker so manj občutljive, lahko jih dobro umijemo, so suhe Ln ne vpijajo nesnage kot na primer lesene posode. Naše uboge noge Kupujete nove čevlje? Izbirale seveda po videzu, saj mora biti čevelj tudi lep. Toda pri tem kaj radi naredimo napako. Ko kupimo čevlje, smo navadno v skrbeh, ali bo barva pristojala k plašču, niti najmanj pa ne pomislimo na naše ubogo stopalo. Ko so bili v modi čevlji z visokimi petami ter koničasti kar sc jc le dalo, srno jih kupovali vsi, ne da bi mislili na svoje zdravje. Zdaj takih čevljev, ki so bili prava smrt za noge, na srečo ni več, pa ne zato. ker bi se izdeloval, i ustrašili zdrav niskih protestov, pač pa zato, ker se jc spremenila mo da. Ta pa je — kot vemo —-vsemogočna. Zdaj so čevlji z visokimi petami, če jih srečamo na cesti, smešni. Moda narekuje nizke široke pete, čevelj jc zaokrožen, tako da imajo prstj dovolj prostora. Moderni čevlji s širokimi petami so prava pomoč za stopalo. Pri v;šinj 3 do 4 cen t i met rov se tri četrtine naše telesne teže koncentrira na najtrdnejšem delu stopala — na peli. Ce pa je peta na čevlju visoka 5 do 6 centimetrov, se teža prenese na prste. Stopalo se znajde v nenaravnem položaju, sili nas naprej in to se kaže ne samo na drži telesa, pač pa tudi na delovanju notranjih organov. Važna jc tudi teža čevljev. Ce bi na primer oba čevlja »olajšali« za 10 gramov (vsakega po 5), bi to pomenilo, da smo se na enem kilometru hoje znebili več kot 15 kilogramov nepotrebne teže. Kako težko breme so težki čevlji, se pokaže, če računamo dalje. V enem dnevu napravimo približno 15.000 korakov. Pomnožimo jih z 10 grami, pa dobimo |50 kilogramov. Tolikšno breme ali celo večje pa lahko nogam pi hranimo, čc nosimo lažje Čevlje. Kako ravnati z nezavestnim ponesrečencem Ni težko ugotoviti, da je ponesrečenec brez zavesti, ker se ne odzove na klice. Ce mu dvignete roko, omahne, če ga vščipnete v kožo, ne reagira. Pogosto tudi bruha. Poškodba, spremljana z nezavestjo, je vedno huda in kaže na notranje poškodbe: pretres možganov, prelom lobanjskega dna. poškodbe pljuč in srca ter trebušnih organov. Ponesrečenec največrat leži v neugodnem položaju, ki je lahko zanj usoden npr. na obrazu, v vodi ali blatu, pod ruševinami ali pa na cesti. Zato ga najprej odstranite s ceste, iz jarka, iz blata ali vode. Ruševine odstranite počasi in previdno, da ga ne l>ostc še dodatno poškodovali. Ce bruha, ga ne smete položiti niko Ii vznak, temveč vedno na bok z glavo obrnjeno vstran in navzdol ter na slonjeno na podlaht. Tako lahko izbruhek ali kri izteka na prosto skozi ista ali nos in se vam ponesrečenec ne bo zadušil. Ce krvavi, krvavitev ustalite na ustrezen način in v ustreznem položaju ponesrečenca prenesete na suho mesto ln ga pokri-Jete, da ga ne bo zeblo. Sedaj obvestite dežurno službo zdravstvenega doma, če pa gre za prometno nesrečo, pa tudi postajo ljudske milice. Ponesrečenca ne smete posedati, ga poskušati zbudili s stresanjem aH kričanjem. Ne dajajte mu nobenih pijač: ne vode, čaja ali alkohola. Ne štipajte ga v prvi avto, ki pripelje mimo. Ce rešilni avto ne more do mesta nesreče, ponesrečenca lahko odnesete ali odpeljete do najbližje ceste, vendar previdno, najbolje na no-silih. Zapomnite si, da na glica ni odločilna. Ce ne zavestnemu srce utripa, če diha in če je v ustreznem položaju, potem na primernem suhem mestu lahko počaka na strokovni prevoz. dr. Košir Tone Zgodbice o Drejčku Polon ica na smučeh Polonica jo doživela svoj veliki dan. Mamica ji je obljubila, da se bosta šli smučat. Polonica ji ni dosti verjela. Iz izkušenj je vedela, da očka in mamica mnogo obljubita, malo pa uresničita. Ob nedeljah, ko so se domenili za izlet, je očka navadno rekel: »Napisati moram referat.« Mamica je dobila obisk, Polonica pa je morala z vozičkom in Drejč-kom na vrt ali na cesto, da ne bi motila gostov. Tokrat pa je bilo zares. Mamica je dopoldan slovesno izvila: »Polonica, popoldan se pojdeva smučat!« Obiekli sta se tako krasno, da se lepše ni bilo mogoče. Obe sta imeii črne hlače in slnjcmoder sviter, okoli vratu rdeč šal, na glavi pa je imela Polonica sinjemodro volneno čepico, obšito z belo zajčevino, da je bila podobna pravemu Eskimč-ku. Na nogah sta kneli gojzerje, na ramenih pa najnovejše E lanove smuči. Tako opremljeni sta se odpravili pod Smarjetno goro. Težave so se začele, ko sta si na noge nadeli smuči. Komaj se je Polonica speljala po snegu, je že padla. Mamica se ji je nasmejala in ji rekla: x(jlcj, napravila si piko!« Polonica je vstala in se ozirala, kje je pika. »Saj ni pike nikjer,« je odgovorila. Mamica je pokazala z jeklenko na vdolbino, ki jo je napravila, ko je padla in je rekla: »To je pika« — Polonica je ugovarjala: »To ni pika. Pika je majhna in črna.« »Pa naj bo po tvojem,« je rekla mamica in se spustila po bregu nizdol. Breg pa je bil za mamico prestrm, ustrašila se je in se zaustavila na način, ki ga je znala — sedla je v sneg. »Tudi jaz sem napravila piko!« je zaklicala Polonci. — Ta je ugovarjala: »To ni pika, to je pa~ka. Pika je majhna.« Potem je mamica rekla: »Zdaj bova vadili plužni zavoj.« Poioaica pa ni bila zadovoljna. Odgovorila je: »Tega ne znam. Napravila bom polžev zavoj.« Mamica je hotela pokazati zavoj, pa ni šlo. Padla je. — Polonica se je razjezila: »Nehaj, ves sneg boš popackala!« »Zdaj bova plužili,« je obetala mamica in je postavila smuči v trikot. — Polonica se je uprla: »Jaz se ne bom tako vozila. Jaz se bom peljala naravnost.« In se je spustila po bregu. V dolini je bila sosedova Tončka in drugi otroci iz ulice. Smučali so se in skakali kakor zajčki. Polonica sc je pomešala mednje. Kar dobro ji je šlo. Mama je gledala za njo in ji pomahala. Takrat se je pri&mučala mamina prijateljica in skupaj sta odšli v lovsko kočo na kavico. Doma ju je vprašal očka kako je bilo. Mamica je rekla: »Krasno sem se nasmučala, samo nogo sem si mailo nategnila.« Polonica pa je izjavila: »Ce ne bi bilo pik, bi bilo mnogo lepše« Obisk Jenkove razstave V Savisdriji Lansko leto mi je teta obljubila, da me bo vzela s seboj na morje, če bom dobro izdelala razred. Držala jc be-s do. Ona, bratranec in jaz smo odšli na taborjenje v Sa-vudrijc. Teta ima velik in lep šotor. V fijeni \s dovoli prostora za t ■' rjrd*. 'j t :io sva spali sku-k.ii. h••:i,-.-; t Sam. Rilo i ču.* j-/! ). ivv.drja jc sll-ki > Ii ' h i. z icpimi plažami. i ..m : mo 6. iii d^r.ct dni, saj n.iai j« odo vreme naklonjeno. S seboi i a morje smo prinesli veliko hram; in sadja. Voda se je dobila ▼ bližnji gostilna Čeprav je mesto Sa-vudrija zelo daleč od tabora, sva I teto vsak dan hodili tjakaj. F.nkrat so nas obiskali tudi sorodniki, stric, teta in dva bratranca. Bratranca sta majhna in sta sc zelo veselila morja. Posebno so ju navdušile ladje. Ko smo se po desetih dneh vrnili domov, nas jc vse občudovalo, ker smo bili tako zagoreli. Alenka Tahar, 4. razred os. š. France Prešeren, Kranj Ob stoti obletnici smrti pesnika Simona Jenka je osred-nja knjižnica iz Kranja s Slovensko knjižnico priredila razstavo njegovih del in predmetov, ki jih je uporabljal v svojem kratkem življenju. Razstavo so pripravili v prostorih Prešernovega muzeja. Takoj ko sem stopil skozi vrata, se je moj pogled ustavil na doprsnem kipu tega velikega lirika. Okoli marmornate plastike so bila pod steklom razporejena Jenkova najpomembnejša dela. Tu sem lahko videl list Vaje, v Dobil sem nagrado Lani se je veliko učencev iz našega in iz drugih razre- , dov osnovne šole Matija Va- | Ijavec vključilo v literarni natečaj. Vsi smo si želeli, da bi dobili posebno nagrado. ' Seveda, na to smo mislili samo med šolskim letom, ko pa se je približalo poletje, so nas bolj skrbele ocene. Nekaj dni pred koncem mi je tovarišica Berta Golob povedala, da bom dobil uro in da bom oktobra odšel v Dra- 1 vograd, kjer mi bodo izročili nagrado in diplomo. Vseh skupaj nas je bilo petdeset nagrajencev iz vse Slovenije. Tisti dan sem zelo težko čakal. Zdelo se mi je, da dnevi minevajo prav po polžje. In vendar sem dočakal. 10. oktobra smo se zbrali v Ljubljani pred univerzo. Odhod je bil napovedan za 17. uro. V avtobusu smo se najprej predstavili drug drugemu, potem pa se prijetno zabavali. Za to je poskrbela Vida Kovačič. Na cilju v Dravogradu nas je sprejelo nekaj pionirjev dravograjske osnovne šole. Pogostili so nas in nas raz- J delili po domovih učencev, kjer smo prespali. Pionir, pri katerem sem prenočil, je bil zelo prijazen in radodaren. \ V soboto smo si ogledali ( več številk njihovega glasila, j Dobil sem vtis, da so zelo pridni in da zelo dobro pišejo. Popoldne smo se razdelili v dve skupini. Začel sc I je pogovor o nadaljnjem de- j lu in o tem. kako urejajo ] Pionirski list. Zvečer so nas Odpeljali v kino dvorano, | kjer je bil pester kulturni program. Nastopili so pionirji in pionirke v koroških narodnih nošah. Njihov program je vse prisotne spravil v dobro voljo. Ansambel Naši sosedje je zapel šc nekaj dobrih pesni}, nato pa so nas nagrajence poklicali na oder. Prejeli smo ure in diplome. Podobne časti sta bila deležna tudi pesnik Vojan Arhar Ln pisatelj Branko Jurca. V nedeljo dopoldan jc bil piknik, na katerem smo jedli ribe. Popoldan smo krenili nazaj proti Ljubljani. JOŽE REBROVJ.C, 7. razred, os. š. Matija Valjavec, Preddvor katerem je pesnik objavil svoje prvence in po katerem so on in njegovi prijatelji dobili ime vajevci. Tu jc bil tudi rokopis pesmi Adrijansko morje. Na drugi strani so si obiskovalci lahko ogledali prve izdaje Jenkovih proznih del, nad katerimi je viselo več slik poetovih sorodnikov, rojstne hiše in vasi ter spo- menika, ki stoji v Podrcči na Sorskem polju. Tudi v sosednjem prostoru je bilo razstavljenih veliko pesnikovih del, podob in j predmetov, vendar se mi je j še najbolj vtisnil v spomin I njegov portret, ki ga je napravil slikar Gvidon B'rella Gorazd Jereb, I Kranj b neviht11 Med počitnicami sem bila pri stari mami. Tjakaj je prišel na obisk tudi bratranec. Nekega dne sva odšla v bližnji gozd nabirat borovnice. Sijalo je sonce, vse je bilo tiho, le včasih sc je zaslišalo rahlo šelestenje listja. Vneto sva nabirala jagode in vmes enkrat, pri bližnjem potočku, zagledala srno z mladičem. Nenadoma pa se je pooblačilo. Začelo je deževati. Nebo nad Blegošem so razparali bliski, ki jih je spremljalo grmenje. Skrbelo naju je, kaj bo iz tega. Mislila sva, da bo nevihte kmalu konec, zato sva vedrila pod košato smreko. Toda potem se je usula toča. Pobrala sva košarici, polni borovnic, in stekla proti domu. Bila sva do kože premočena in treba se je bilo takoj preobleči. Ker je nato deževalo več dni zapored, precej časa nisva mogla več nabirati borovnic. Marinka Ceh'k, 7. razred, os. šola Matija Valjavec, Preddvor •Jesen Ko se jeseni sprehajamo po naših ulicah in občudujemo naravo, ki se že pripravlja na zimsko spanje, nam je težko, ' obenem pa tudi toplo pri srcu. Odpadlo listje in šumi pod nogami opozarja, da se je veselo poletno življenje | končalo. Parki so prazni, Ie tu in tam vidimo kakega starčka, ' ki ždi na klopici in lovi zad- j nje sončne žarke toplega sonca. Kmalu se bodo mora- . Ii umakniti v tople sobe ter si s kramljanjem in obujanjem spominov krajšati čas. Večina ljudi pa mrzlično hiti nabavljati ozimnico. Sreču- jemo jih po trgovinah, ko se šibi jo pod težo s sadjem ob loženih cekarjev in mrež. 1 žic in hišnih streh ptice selivke nemirno opazujejo vrvež pod seboj. Tudi one so že nared, da odletijo v toplejše kraje, na jug. Vsak čas nas bodo zapustile. Težko nam je, saj do spomladi ne bomo slišali njihovega petja. In vendar smo jeseni lahko hvale« ni. Založi nas z dobrotami, da laže preživimo dolgo zimo. Kondi Pižorn, 5. razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor Zgodilo se [e v Trenti Pravljica pripoveduj-, da je pred davnimi časi v Trenti Živel kozorog z zlatimi.rogovi. Prav kot kozorog pa je bil znati tudi mlad trentarski lovec, sin slepe matere. Imela sta hišico ob vznožju gore. Na bregu Soče je stala prijazna krčma. Študentje, trgovci in drugi so radi zahajali tjakaj — nekateri zaradi dobrega črnega vina, nekateri pa zaradi lepega deklica, gospodarjeve flčert. Tudi trentarski lovec je večkrat prišel. Rad jc videl deklico. Nosil ji je triglavske rože in plesa! z njo, kajti v gostilni so imeli godbo. Nekega dne se je v krčmi ustavil bogat tržaški trgovec. Poprosil jc dekle za ples in potem sta se vrtela brez prestanka. Tedaj je vstopil lovec. V roki jc držal šopek lepih rdečih rož. Grdo je pogledal, se obrnil in užaljen odšel. Hotel jc najti kozoroga z zlatimi rogovi, hotel je postati bogat, tako bogat kot trgovec, ki j c deklici podaril ogrlico in zlat prstan. Ni dolgo iskal, s kozorogom sta se kmalu znašla iz oči v oči. Lovec jc pomeril in ustrelil. ki je pritekla iz rane, s« J« začela spreminjati f Zelišče in tudi lovec je ['<>""' ves zelen. Rogovi ranjene tr vali so sc svailj v soncu, ko ta j c prosila, naj jo milostno tih,je. Lovec pa sc je ustrašil i" zbežal. Dirjal jc tako hitro, da se ni mogel pravočasno ustavili in f'e zgrmel v PrC' Pad. Drugo jutro jc voda f vasi odložila njegovo truplo-Mrtvi prsti so še vedno stiskali šopek rdečih rol. Branko Vidmar, 4. razred os. š. Cvetko Golar, Trata pri Skofji Loki :JNJLOpi ¥m O nalogah v prihodnje je na proslavi spregovoril direktor šter Murkinih 15 let Prizadevan ja so se razcvetela Z zvoki znane pesmi Tam, kj*r murke cveto... (v iz-Vedbi kvinteta Avsenik) se je V_ soboto zvečer v dvorani Ka2'ne na Bledu začela slo-Ve*«a proslava ob 15-letnici Jigovskcga podjetja MURKA -^co. Simpatična napovedovalka — uslužbenka Mufte Marija Justin, ki je potem ubrano besedo napovedova-a Posamezne točke sflerbtno 5 *v*' letno pripravljenega mesnega programa, je v dvorani pozdravila prek dve-če° 80lS'0V' Po prisrčnem za-s i 'e spregovorila pred J unica delavskega sveta Murke Vera Dacar, ki sc je . lam . !:'a, da so se od-* 1,11 Povabilu in med gosti d?! ;la P1"«^^^ ra-{, )!!>ke in jeseniške občin-dS ■*uP*iXne Stanka Kaj-t>./'a. 1,1 Franca Zvana, SS ika rePuWiske go-•^^larskc zbornice Leopolda ne» a' prcds^>vnike poslov- 15 letnem delu dir,.v,C 'e 80Sh5 nagovoril šc g^ft Mdos šter. ki je de-usnei ' ie '■' 'v ktivu v 15 letih „;;;.:;\,,: či vrsto iePih H,, ' v laradi nenehnih KUpn« naporov. Uče1n?.gran)> ki S() K" i/wtlli nci U> člani Murke, je bil lektiv prvo leto ustvaril 30 milijonov starih dinarjev prometa. To so bili časi, ko \ nihče ni pričakoval, da bodo v prihodnjih desetih, petnaj- j stih letih dosegli tolikšen razvoj. res zanimiv Ln zabaven. Nastopili so recitatorji, pevski I zbor, štipendistka Murke Li- j dija Turnšek, ki sicer poje pri Beliih vranah, kolektiv se ; je spomnil osmih učencev, ki eo bili rojeni isto leto kot je ' bilo ustanovljeno podjetje, I nagradili so tri najboljše I Učenec, ki so napisali nalogo O 15-letnem delu Murke, na- i Badnje pa so pripravili še I zanimivo tekmovanje. Res bogat Ln zanimiv program je bil ! to. Za veselo razpoloženje pa so potem skrbeti S!aki s pevci in napovedovalcem, pevcem in humoristom hkrati — Marjanom Roblekom. 1. feulij 1954 To je datum, ko je 11-član-Bjkj kolektiv I dvema prodajalnama (za špecerijo in mešano blago) začel graditi v Lescah eno največjih trgovskih podjetij na Gorenjskem. Ustanovili so ga, da bi zadovoljili potrebe, želje in zahteve domačih kupcev. S 70 kvadratidnd metri poslovnega prostora Je ta ko- Obdobje razširjanja in moder- nizacife Kmalu se je pokazalo, da je bila ustanovitev takšnega podjetja upravičena. Zanimanje za Murko je naraščalo, to pa je delovnemu kolektivu narekovalo, da poveča izbor različnih izdelkov, da odpro nove prodajalne, da modernizira prodajne oziroma poslovne prostore in da se kadrovsko okrepi. Po desetletni modernizaciji je imelo podjetje že za 80 milijonov starih dinarjev osnovnih sredstev, površina poslovnih prostorov se je povečalo na 525 kvadratnih metrov, število zaposlenih pa na 54. Vso skrb so takrat posvetili tudi kadrom, kvalitetni ponudbi in dobri založenosti. 3 milifarde prometa Tako je iz skromnih začetkov nastala današnja Murka. Z izostrenim posluhom za potrošnika pa je kolektiv podjetja na debelo in drobno ponesel njegovo ime širom po Sloveniji oziroma države pa tudi /.ima j meja. Se lani je bilo v podjetju le 74 zaposlenih, površina poslovnih prostorov pa je znašala 927 kvadratnih metrov. Letos so na Jesenicah odprli novo blagovnico in povečali površino poslovnih prostorov skoraj na dva tisoč kvadratnih metrov število zaposlenih na 105 (razen tega imajo 35 učencev), njihov letošnji program prometa pa znaša tri milijarde starih dinarjev. V 15 letih torej kar 100-krat večji promet kot prvo leto po ustanovitvi. Prav nič se ne bomo zmotili, če zapišemo, da danes ni Gorenjca in da so le redki v Sloveniji, ki ne poznajo Murke. Murka je namreč eno redkih podjetij, ki redno sodeluje na Gorenjskem sejmu in ki pripravlja v različnih krajih samostojne razstave in prodaje pohištva ter drugih izdelkov. Da poliištvo. Razen gradbenega materiala, tehničnih predmetov, tekstila, špe-cerije, spominkov itd., je pohištvo nekakšna Murkina specialiteta. In najbrž ne bomo preveč smeli, če rečemo, da je prenekatera domača tovarna pohištva prav s pomočjo Murke osvojila kupce na Gorenjskem. 15x3 v j murka Za upanje in kvaliteta ne pridela sama od sebe,« pravijo v Murki. »Za to so potrebni napori in enotnost vsega kolektiva.« — Tega pa v Murki vsa leta ni manjkalo in seveda uspeh ni izostal. TRGOVSKO PODJETJE LESCE 24 milijonov članom kolektiva Tako kot je navzven to podjetje v 15 letih kazailo veliko skrb za potrošnika, je znotraj skrbelo za člane ko lektiva. 20 članom so odobrili že prek 24 milijonov starih dinarjev za gradnjo oziroma nakup stanovanj. Redno skrbijo za nove, mlade kadre. Pripravljajo razne strokovne tečaje in seminarje. V 15 letih se je s skupnimi prizadevanji vseh članov izšolalo osem poslovodij in 45 trgovskih prodajalcev. »Za- •Jutrišnji korak Od 2 milijonov starih dinarjev 1954. leta se je do letos vrednost osnovnih sredstev tega trgovskega podjetja povečala na 370 milijonov. Trenutno ima podjetje v Lescah, Radovljici, na Bledu in Jesenicah 11 redn'h in deset sezonskih poslovalnic. V soboto dopoldne pa je delavski svet na slovesni seji, kjer so obdarovali tudi najstarejše člane kolektiva — Lojzko Avsenik, Miloša štera. Angelco Zupane, Lojzeta Drinovca, Tinco Ravnik in Vinka Savni-ka — razpravljal o nadaljnjem razvoju. »Čakajo nas nove in še težje naloge. Okrepila se je konkurenca, razvil turizem in prav zato bomo v prihodnje našo maloprodajno mrežo širili tudi izven občinskih meja,« je dejal direktor na sobotni večerni slovesnosti. Kaže torej, da jutrišnji korak tega kolektiva ne bo nič manjši od dosedanjih. % Nemalokrat je 15 let za uveljavitev in uspeh nekega podjetja premalo. Konkurenca je huda. Toda ob vrsti presenečenj je MURKA tudi na tem področju izjema. Je namreč eno redkih podjetij, ki Je v kratkem času z majhnim številom zaposlenih doseglo zavidljive uspehe in si pridobilo naklonjenost oziroma zaupanje potrošnikov. Simpatična napovedovalka — uslužbenka Murke Marija Justin Je vodila tudi tekmovanje učencev. — Foto: F. Perdan Pekarne v Kranju, Lescah in Tržiču ter tovarna čokolade Gorenj ka Lesce: »Pripojitev k ljubljanskemu kombinatu Žito je bila gospodarsko upravičena« Leta 1958 se je iz štirih velikih mlinskih predelovalnih podjetij in dveh specializiranih žitnih trgovskih podjetij v Sloveniji osnoval žiinopre-delovalni kombinat Žito v Ljubljani. V desetletnem planu si je združeno podjetje zadalo naslednje naloge: 9) organizirati žitno predelavo 9) organizirati skladiščno službo za žito in mlevske izdelke ter poskrbeti za njihovo prodajo, in 9) preiti v predelavo testenin in urediti pekarsko dejavnost To so bile ob združitvi sprejete naloge, ki so bile v desetletnem perspektivnem planu kombinata Žito tudi uresničene. GORENJSKA PEKARSKA INDUSTRIJA SE VKLJUČI V KOMBINAT Do 1966. leta jc bila na Gorenjskem pekarska industrija razdrobljena, saj so takrat na tem področju obratovale pekarne v naslednjih krajih: v Kranju, Lescah, na Bledu, Jesenicah in v Kropi. Čeprav je bilo število obratov precejšnje, njihova proizvodnja kruha in drugih pekarskih izdelkov gorenjskega potrošnika ni zadovoljevala. V Lescah je v tem času že obstajalo žitno skladišče, ki je bilo ob združitvi in spremembah v gorenjski pekarski industriji posebno dobrodošlo, saj so v njem začeli shranjevati žitne zaloge za precejšen del gorenjskega konca. Leta 1966 je pristopila k ljubljanskemu Žitu pekarna v Lescah. Obenem so začeli omenjeno pekarno preurejati, modernizirati in prilagajati potrebam in proizvodnim zmogljivostim, ki jih jc zahtevala sprememba v organizaciji gorenjskega pekarstva. Junija 1966. leta so prenehale delati pekarne na Je- senicah, Bledu in v Kropi. Tako je prenovljena leska pekarna začela oskrbovati prebivalstvo v radovljiški in jeseniški občini. Prvega aprila 1967 je pristopila k ljubljanskemu kombinatu kranjska pekarna. Tudi njo so začeli modernizirati, povečavati in prilagajati vse večjim potrebam in zahtevam kupcev, posebno zaradi tega, ker izbor in kvaliteta kruha nista več ustrezala. Na začetku letošnjega leta se je k Žitu priključila šc tržaška pekarna. »Prizadela« jo je rekonstrukcija. Proizvodnja se je povečala, izbira izdelkov razširila in tržiško področje je bilo dobro preskrbljeno s kruhom in ostalimi pekarskimi izdelki. Pekarski integracijski krog na Gorenjskem pa še ni bil zaključen. Prvega junija letos je h kombinatu Žito pristopila še tovarna čokolade Gorenj ka iz Lesc, in to skupaj z ljubljansko tovarno Sumi, s katero se jc Gorenjka že prej integrirala. Leska tovarna Gorenjka se jc priključila kombinatu predvsem zaradi naslednjih ciljev: število izdelkov jc bilo potrebno povečati, ker do takrat Gorenjka ni dohajala čokoladne industrije pri nas in drugod. In drugič. S takratno izbiro in kvaliteto izdelkov ni mogla dostojno konkurirati na trgu. V enakem položaju je bilo tudi celotno podjetje Sumi. Zato je kolektiv menil, da je kombinat Žito praktično edini možni integracijski partner kljub različni proizvodni dejavnosti, vendar sc proizvodnja Gorenj kc pokri^ s proizvodnim planom kombinata Žita, ki ima namen razvijati tako imenovano kondi-torsko dejavnost, kamor spadajo kolači in roladc. Tako ima danes kombinat žito lz Ljubljane na Gorenjskem štiri poslovne enote: ... in tako ga danes — Foto: F. Perd:m Tako so pekli kruh včasih ... pekarno Kranj, poslovno eno- j to Lesce, pekarno Tržič in tovarno čokolade Gorenjka iz Lesc. Pri tem je pomembno, da so bile integracije in modernizacije obratov izvedene brez pretresov na tržišču in da potrošniki teh premikov niso občutili. PEKARNA KRANJ: ZMOGLIIVOSTI SE NISO IZKORIŠČENE Kranjska poslovna enota Žita ima samostojno pekarno, skladiščno službo, organizirano ima tudi prodajno službo in 4 samostojne prodajalne. Ko je Žito sprejemalo kranjsko pekarno pod svoje okrilje, se je obvezalo, da bo v pekarni v najkrajšem času opravljena rekonstrukcija. Res je bilo tako. Preuredi tvena dela so bila razdeljena v dve fazi. V prvi fazi (januar, februar 1968) so modernizirali mešal nico. V tem času je kranjsko področje oskrbovala s kruhom in drugimi pekarskimi izdelki leska pekarna. Potrebne količine so bile dnevno dobavljene. Prvo fazo modernizacije so opravili brez pretresov in sunkov na trgu. Druga faza modernizacije je bila opravljena aprila in marca letos. Obnovili so vse predelovalne stroje, peči in sistem ogrevanja in kurjave. Namesto trdega goriva so začeli uporabljati tekočega, kar je bolj higiensko in ekonomično. Klasične peči so zamenjali s tračnimi. Stroji za predelavo in oblikovajc tesla so novi, prav tako stavbene napeljave. Vsa rekonstrukcijska dela so veljala preko dva milijona dinarjev. Del Sredstev jc prispevalo podjetje samo, ostanek pa je premostil kredit Gorenjske kreditne ban ke. Kakšni so rezultati integra-cijc in modernizacije? 9) V štirih Starih pečeh so spekli 750 do 800 kilogramov kruha na uro. J' eni sami novi pa 1000 do 1150 kilogramov na uro. 9} Kruh je enakomerno pe čen, kar za prejšnji način pečenja nc bi mogli trditi. Na račun tega je morala pekarna poslušati pogoste očitke. 9j Delno so obnovili tudi vozni park in s tem skrajšali pot do potrošnika. In zadnjič. §} Delovni poboji so se izboljšali. Manj je fizičnega dela, vendar pa je zato potrebna večja strokovnost. Sedanje proizvodne zmo-gljavosti pekarne niso izkoriščane. Zato so se odločili za prozvodnjo tortnega peciva, s katerim bodo oskrbovali Gorenjsko, posegli pa bodo tudi na širši slovenski trg. Del opreme, ki je potrebna za takšno proizvodnjo, so že naročili. Ko bo izdelava tortnega peciva stekla, bodo zaposlili tudi nekaj nove delovne sile, predvsem žensk. Kolektiv kranjske pekarne, ki šteje 72 č'anov, želi svo^o proizvodnjo še razširiti. Njihov cilj je izdelava posebnega kruha, za katerega pa med potrošniki še ni velikega zanimanja. PEKARNA LESCE: POTROŠNIKI SO NAS SPREJELI Pekarna je bila zgrajena na željo občinskih skupščin v Radovljici in na Jesenicah. Omenili smo že, da je prej obstajalo na tem področju več pekarn, vendar jc analiza, ki jo je leta 1962 izdelal kombinat Žito, pokazala utemeljenost graditve osrednje pekarne in njene prednosti. Dve leti kasneje so jo začeli graditi, 1966. leta pa je proizvodnja v novi leski pekarni že stekla. Pogoji — oskrbovanje radovljiške in jeseniške občine s kruhom in drugimi izdelki ob upoštevanju potreb turizma — so bili izpoljeni. Sc več. Zmogljivosti tudi v Lescah niso Izkoriščene. Eden od vzrokov je tudi dokajšen vpliv /as -bno/a pekarskega sektorja, ki je na področju radovljiške in jeseniške občine precej razvejen in posega preko dogovorjenih meja, tja, kjer bi moral svoje i/delke prodajali družbeni sektor. Lani so začeli v Lescah s proizvodnjo rolad in kolačev. Sprejem novih proizvodov pri potrošnikih je bil i/reden. To je pbepem znamenje, da bodo omenjene proizvode izdelovali še vnaprej, in to v povečanem obsegu, četudi na škodo standardnih pekarskih izdelkov. ln perspektive LeSčanov? Roladć, kolači in konditorski izdelki. V tem se bodo dopolnjevali s kranjsko pekarno in tovarno čokolade Gorenjka. Pekarstvo torej mi edina dejavnost poslovne enote Žita v Lescah. V tem kraju je tudi skladišče žit, mlevskih izdelkov in zaloga testenin proizvodnega obrata Peka tete. Leska pekarska industrija ima svojo slaščičarno na Jesenicah ter šest prodajaln na Jesenicah, v Radovljici in na na Bledu. Torej, izredno pestra in obenem specializirana dejavnost 120-članskega kolektiva. GORENJKA LESCE: ČAKAMO NA MODERNIZACIJO Poslovna enota Žita, Gorenjka v Lescah, ima 64 zaposlenih. Njen glavni proizvod je čokolada v tablicah ter čokoladni prah in oblivne mase. Proizvodnja ni visoko mehanizirana, zato ne morejo izdelovati tistih artiklov, katere zahteva sodobno tržišče — velikih in malih polnjenih čokoladnih tablic, Čeprav je na trgu povpraševanje za takimi izdelki veliko. Prav v tem Gorenj ko ostala sorodna podjetja prekašajo. Zato se na osnovi anahz trga pripravlja program modernizacije obrata Gorenjka v Lescah. To bi omogočilo cenejšo proizvodnjo na eni Ui boljšo kvaliteto izdelkov na drugi strani. Strokovne službe kombinata žito imajo nalogo, da omenjeni p rog rani izdelajo do septembra naslednjega leta. PEKARNA TRŽIČ: STROKOVNI. SLUŽBE NAM POMAGAJO Kolektiv tržiške pekarne se je k ljubljanskemu Žitu priključil prvega januarja leto*-Šteje 26 članov. Glavna Pf°* izvoda tržiškh pekarjev sta kruh in pecivo. J*0** štiri samostojne trgovine, katerih nudijo kupcem lastne proizvode in izdelke ko" binata. Tržičani so z rezultati i tegracije zadovoljni, saJ njo precej pridobili. b stroje so nadomestili z OP. mi, delovni pogoji *ilP°s'c,"i:. so sc izboljšali, enako kv teta, številčnost Pic;izv ,ciu pa se je povečala. Pn <■ jim veliko pomagajo strojne službe kombinata« To Je bil kratek In JlPjJjj nc povsem popoln PlCS..c, delavnosti pekarskih PoCJg(, tlj na Gorenjskem, ki *> v zadnjih treh letih pnP^ k ljubljanskemu kombuv ti to. Vsak, kdor DO Pjj%, te vrstice, bo lahko nt-'01'■ 9 kako koristna ln dolgor^j ; ■ bil I mi ->eija pelina Gorenjskem. . ..i, j. Ko§nJ<* Kako se pripravljamo na zimsko turističnon sezono? »I\a Jezerskem ni- mamo pogojev « 2e nekajletni podatki kažejo, da je na Jezerskem izkupiček od zimskega turizma za polovico manjši od letnega. Zakaj je to tako, so mnenja precej različna. Nekateri pravijo, da so prenočitvene zmogljivosti na Jezerskem pozimi neustrezne (sobe so nvrzle in brez tople vode) in Premajhne. Prav tako niso redka mnenja, da tod ni tako ugodnih smučarskih terenov, kot v nekaterih znanih turističnih krajih na Gorenjskem. Do neke mere je najbrž resnična tudi ocena, da *o danes idealni pogoji za razvoj zimskega turizma šele na višini nad dva tisoč metrov. Vsaj tisti, ki so bili v *"jih deželah pravijo tako. Kakorkoli že, res je, da v Programu o razvoju turizma v kranjski občini Jezersko glede zimskega turizma ni obdelano tako kot nekateri drugi kraji, za katere vemo, da bodo imeli v prihodnjem razvoju prednost. Kljub vsem tem ugotovitvam, pa vseeno ne moremo trditi, da na Jezerskem ni zimskega tur.zma. »Zadnja leta Je bil Dom na Jezerskem okrog polovico »labše zaseden kot poleti. Da Je to tako, so krive premajhne zmogljivosti, neurejena "nučlšča, slab dostop do nekaterih naravnih smučišč, Premajhno število različnih »Portnih naprav Itd. Vse to Pa povzroča, da prava zimska •ezona pri nas traja le dober mesec. Začne se nekako sredi decembra ln traja tja do »onca Januarja.« Tako nam ^e pred nedavnim razlagal direktor Doma Ivan Koneč-H;k. Lani so imeli na Jezerskem smučarsko vlečnico, pa Se ta je postavljena na sonč-n° stran in je zato smuka jJOgOča le kakšen mesec. Le-nameravajo do začetka sezone zgraditi šc eno vlcč-"1Co pri drevesnici blizu .anšarskega Jezera. Pravijo, * °o njena zmogljivost pre-J večja od sedanje, razen 8a pa bo postavljena na ■*«ai strani. To pa je pravzaprav vse, kar letos nameravajo na Jezerskem narediti za razvoj zimskega turizma. Vseeno pa računajo, da obisk ne bo manjši od lanskega. Tako so se že dogovorili za obisk gostov iz Italije in Belgije. Med zimskimi šolskimi počitnicami pa bodo zmogljivosti v Domu napolnili s šolskimi skupinami. To in pa nekaj priložnostnih, nedeljskih gostov, pa bo letos na Jezerskem najbrž tudi vse, kar lahko trenutno napovemo o bližnji zimski sezoni v tem kraju. Nekam skromna se mi je zdela takšna priprava in napoved, vendar mi je direktor Doma takoj postregel z naslednjim odgovorom: »Res je to malo in tudi premalo za Jezersko. Toda kaj? Dom nima denarja, urejen zimski turizem pa danes zahteva precej sredstev. Prepričan sem, da bi z dograditvijo depandanse oziroma s sto novimi posteljami precej premaknili. Menim tudi, da bi na Jezerskem s pametno in pretehtano ureditvijo zimski turizem vseeno razvili do neke mere. Strinjam pa sc tudi s tistimi, ki menijo, da tod ni pogojev za množičen zimski turizem.« A. 2. Alpski letalski center v Lescah ima več enovijačnih letal. Z njimi vadijo domači piloti, večjega pa uporabljajo padalci na svojih treningih in jadralci za vleko jadralnih letal. Razen tega imajo tu stalno aerotaksi službo. Trije odrasli in otrok plačajo za deset minut letenja 100 N dinarjev. Ob lepem vremenu, v sobotah in nedeljah, sta obe letali neprestano zasedeni. Med potniki je zelo veliko starejših ljudi, ki želijo vsaj enkrat v življenju poleteti z letalom. Sicer pa so tudi vedno ljudje, ki se ne vozijo z letalom, temveč opazujejo vrvež na letališču. — Foto: B. Blenkuš Ljubelj pred zimsko sezono Teptalni stroj, drsališče in bar Ljubiteljem smučanja na Zelenici in ob ljubeljskem predoru se z letošnjo zimsko sezono obeta nekaj novosti. Med prvimi velja omeniti stroj za teptanje snega, ki bo poskrbel, da bodo smučišča stalno teptana in tako pri- Člani TD Bela obiskali Koroško V soboto je 85 članov na novo ustanovljenega turističnega društva Bela v kranjski občini obiskalo Koroško. Ogledali so si nekatere turistične kraje, urejenost naselij in posameznih kmetij oziroma penz.ionov na Koro škem ter se seznanili z življenjem Slovencev onkraj meje. Pot jih je vodila skozi Železno kaplo, kjer so se najprej ustavili v Beli. S tem naseljem blizu Kapic nameravajo v prihodnje navezati tesnejše kulturne, športne in turistične stike. Tako so se predstavniki socialistične zveze, ZB, krajevne skupnosti in turističnega društva s predstavniki Bele na Koro škem dogovorili, da bodo prihodnji mesec, ko jim bodo Slovenci z. onkraj meje vrnili obisk, sestavili konkreten program nadaljnega sodelovanja. Člani turističnega društva so potem obiskali še Dobrlo vas, Velikovec, Klo pmjsko, Zamanjsko in Vrb-sko jezero, Celovec, Gospo sveto in Beljak. Povsod so si ogledovali najmodernejše urejene kmetije in kulturne zanimivosti. pravljena tudi za najzahtevnejšega smučarja. Druga novost je manjše drsališče pod novim garni hotelom, kjer se bodo lahko brezplačno drsali vsi ljubitelji drsanja. Sicer pa bo v novi zimski sezoni poskrbljeno tudi za zabavo obiskovalcev Zelenice. V gar-nem hotelu že več mesecev obratuje avtomatsko kegljišče, v drugi polovici prihodnjega meseca pa bodo v dosedanjem dnevnem baru v garni hotelu odprli nočni bar, ki bo imel 55 sedežev. Omeniti velja tudi to, da sc letos garni hotel spreminja v hotel visoke B kategorije, skratka v hotel za prehodne goste in za tiste, ki bodo na Ljubelju preživeli dalj časa. Hotel ima 75 ležišč, 60 sedežev v restavracijskih prostorih, zmogljivost kuhinje pa je 120 obrokov. V novoletnih praznikih bo hotel zaseden — v njem bodo italijanski gosti, medtem ko februarja pričakujejo sku-I pino 25 Američanov. V začetku prihodnjega meseca bo Kompas, ki je upravljavec vseh objektov na Ljubelju, prevzel tudi restavracijo ob bencinski črpalki v Tržiču — Na Deteljici. V deloma prenovljeni restavraciji bodo gostom postregli predvsem z rečnimi in morskimi ribami, odprtim pivom in vinom. Kot so nam povedali, bo v tej restavraciji mogoče dobiti tiste speciali-tete, ki jih v drugih gostiščih ni mogoče naročiti. Kot lani bosta tudi letos obratovala dva bifeja za smučarje, in sicer na spodnii postaji žičnice in na Vrtači. Cene prevozov z žičnico in na vlečnicah se letos nc bodo spremenile, morda jih bodo povečali le ob nedeljah. Smučarje, ki pridejo na Ljubelj s svojimi avtomobili, bo gotovo razveselila tudi novica, da bodo do začetka zimske sezone asfaltirali parkirne prostore pod garni hotelom, s tem pa sc bo lahko vsakdo po asfaltu pripeljal do hotela. ■■iWtBWM ^etos 21 odstotkov več tujih turistov to turLP;vd /Ul'kom letošnje iavi Li1,,8one v na§i dr" 0 rov i ° sn*ati napovedi tu gWnem turističnem le-to»J.i*»W*dyidevanJ» so se «2^30? ' jev " \ -™ milijonov dolar- jev Šeg) , jj** letos nc bomo do- bcW.ii er pa smo lctos 7a- «je |7 .J^dstotno poveča- •ostovt* Vsth turističnih *ani0 .'n 2,-'*lMotno pove-V j!jH tftU> '"i*" turistov, i lM republiki je skupno ! povečanje enako, medtem ko jc tujih turistov bilo 18 odstotkov več kot lani, oziroma smo v naši republiki dosegli manjši porasl kot v vsej državi. Med tujimi obiskovalci so daleč na prvem mestu gostje iz Zahodne Nemčije, slede jim Avstrijci, Italijani, gostje iz Češkoslovaške, nato Francije, Velike Britanije, ZDA, Madžarske, Svicc in Belgi je. Lani je naša država dobila po podatkih narodne banke nekaj manj kot 190 milijo nov dolarjev iz turizma, medtem ko nekateri časopisi omenjajo 230 milijonov. Letošnja predvidevanja so nakazovala povečanje tega zneska na 300 milijonov dolarjev, do konca julija pa smo s turizmom pridobili 86 milijonov dolarjev, čeprav je bil v avgustu devizni priliv največji doslej, pa lahko trdimo, da sc napovedi p 300 milijonih dolarjev ne bodo uresničile. V prvih letošnjih sedmih mesecih smo imeli 6,2 milijona turističnih gostov, od tega je bilo 2,4 milijona tujcev. Do konca avgusta je bilo v naši državi 38,255 milijona prenočitev oziroma 23 odstotkov več kot lani. Več kot polovica prenočitev odpade na tuje goste. Za letošnji turizem jc značilno povečanje števila domačih turistov, na drugI strani pa podaljšanje dobe bivanja gostov. V primerjavi med našimi republikami je Slovenija po prenočitvah na četrtem mestu, pred njo so Crna gora, Srbija in Hrvatska, pn prenočitvah tujih turistov pa je naša republika na drugem mestu. V Sloveniji je 11 krajev, kjer so zabeležili več kot 100.000 turističnih prenočitev od letošnjega januarja do konca avgusta. Med temi kraji so tudi trije gorenjski, in sicer Bled — 311.920, Bohinj — 133.554 in Kranjska gora — 100.293 prenočitev. V. G. nih 1~ li-l-zin'€i smrti barona Žiga Zoi?a Pionirji slovenskega planinstva vsekakor ne bi dosegli ■naš najvišji vrh pred 191. leti (osem let prej preden je slaboumni iskalec kristalov Jean Jaques Balmat iz doline Arve po Chamoni.Mi pripeljal na streho Evrope — Mont Bb.nc — Gabrieia Paccarda), če jim nc bi vsestransko pomagal lastnik bohinjskih fužin baron 2iga Zois. Val francoske revolucije je že zajel vso Evropo, ko je Žiga Zois podedoval po očetu Michelangelu iz Bergama v Italiji številne rudokope, kovačije in fužine v Bohinju in drugih nahajališčih železove rude v Sloveniji. Železarstvo v Bohinju je tedaj že konkuriralo italijanskemu, avstrijskemu, francoskemu, ruskemu in celo švedskemu razvoju železarske in jeklarske industrije. Žiga Zois se jc rodil 1747. leta slovenski materi. Po izobrazbi je daleč prekašal tedanje izobražence. V njegovi hiši v Ljubljani so uživali gostoljublje vsi tedaj pomembni slovenski izobražen- Tomaž Bešter Danes bodo na pokopališču v Selcih zasuli v prerani grob mladega, komaj 23-Ietnega športnika Tomaža Bcštra, člana smučarskega kluba Triglav in alpinističnega odseka PD Kranj. Mnogo prezgodaj je zapustil številne smučarske prijatelje in alpiniste. Ljubil je smučarski šport in planine, ki pa so bile močnejše in pred dnevi je našel prezgodnjo smrt v Švicarskih Alpah. Bil je več kot 10 let član SK Triglav in je v svoji športni karieri dosegel vrsto pomembnih uspehov. V letu 1963 je bil tudi mladinski državni prvak, več let pa je bil član mladinske državne reprezentance v tekih. V zadnjih dveh letih je prekinil aktivno nastopanje, posvetil se jc trenerskemu delu v smučarskem klubu, kjer je skupaj z Gašperjem Kordežem vzgajal ndade tekače. Vedno bolj pa so ga privabljale tudi planine in skoraj ni bilo tedna, da ga nc bi našli v osrčju naših gora. Danes se bomo športniki in športni delavci za vedno poslovili od mladega športnika. Vedno sc ga bomo radi spominjali, saj jc bil primer športnika odličneun značaja, poštenih misli ln dober tovariš. Spominjali se ga bomo s spoštovanjem in hvaležnostjo kot primer skromnega športnika in trenerja ter velikega ljubitelja planin. J.Javornik ci: Smole, Prešeren, Cop, Linhart, Vodnik, Kopitar in dr. Žiga Zois je tudi ponudil denarno nagrado tistemu, ki se bo prvi povzpel na triglavski vrh. Na njegovo pobudo sta Franc Ksaver Scopoli in Bol-thasar Hacquet iz Idrije prišla v triglavski svet. Sledili so jima še grof Hochenvvart, ustanovitelj ljubljanskega muzeja, naš prvi gorohodec svetovnega imena Valentin Stanič, brata Janez in Jakob Dežman, Henrik Frever, profesor Ivan Tušek. Končno je starosta slovenskih planincev France Kadilnik lahko vklesal v skalo Triglava naslednje besede: Čvrste roke, dobre noge, čista glava, dospo vrh Triglava. Na Olimpu našega planinstva v zlati dobi se pojavijo še dr. Julius Kugv, dr. Henrik Turna in mnogi drugi, ki so s prof. Fricshafom in župnikom Alja- žem »pisali« našo planinsko zgodovino. Vse te ljudi pa so vodili v triglavske višave Zoisovi ljudje. 1798. leta je mecen slovenskega slovstva in velik dobrotnik planinstva ohromel, vendar ni zanemaril svojega velikega dela. Tudi njegov brat Kari Zois je bil navdušen planinec. Na Velem polju v Zajezerski dolini in pri Utah, je zgradil prve botanične koče, v triglavskih višinah je našel Violo Zovsi in Companula Zovsi. Žiga Zois je zbiral tudi botanike in raziskovalce ter jim dajal izkušeno spremstvo gorohodcev in nosačev za pot v gore. Baron Žiga Zois je vsekakor mnogo storil za naš narod. V spomin nanj se po njem imenuje koča na Ko-krškem sediu (1792 m), ki je bila zgrajena leta 1S97. U. Župančič O uspešnosti jeseniškega alpinizma Alpinistični odsek matične-I ga planinskega društva skuša čim več jeseniške šolske in I delovne mladine navdušiti za i gore. Mladi želijo aktivno sodelovati v visokogorskem smučanju, plezalstvu in alpinizmu. Novo mlado vodstvo jeseniškega alpinističnega odseka skuša zatreti in prekiniti spore, ki so branili in nacrtno zavirali skupno organizator-sko delo. Maksimaine napore bodo vložili v načrtno izobraževanje mladih ljubiteljev gora iz delavskih in šolskih vrst. Ustanovili so močan mladinski odsek. Orgamzrali so različna predavanja, izlete, tabore in tečaje. Odlično pripravljena plezalna šr>l i je v vsakem pogledu uspela. Mladi so se seznanili z zgodovino našega in svetovnega planinstva in alpinizma, tehniko plezanja v suhi in zasneženi skali, reševanja v gorah, s prvo pomočjo in plemenitostjo v gorah. Mitja Košir, Ciril Praček, Pavle Di- mitrov in drugi izkušeni planinci so mladini posredovali svoje izkušnje in znanje. Uspehi jeseniških plezalcev, alpinistov in gorskih reševalcev so jamstvo in dokaz, da je AO Jesenice na pravi poti. Dvaindvajset njegovih aktivnih članov je letos uspešno opravilo prek 150 vzponov vseh stopenj doma in na tujem. Vendar letošnja bilanca še ni dosegla svojega vrha. Pred seboj majo še lepo jesen. Uspehi AO Jesenice so bili doseženi v zelo kratkem času — v enem letu. Znatno so mu pomagali matično planinsko društvo in občinska zveza za šport in telesno vzgojo. Tudi delovni kolektivi in gospodarska organizacije (Železarna Jesenice, Vatrostalna iz Zenice, Gozdno gospodarstvo Bled in Zavarovalnica Sava) materialno in moralno podpirajo mlade ljubitelje gora. S svojimi uspehi mlad i alpinisti želijo dokazati, da so vredni zaupanja U. Župančič Drugi zbor gorsko reševalnih veteranov Šestnajst GRS Sirom po Sloveniji vključuje 300 gorskih reševalcev, ki so ob vsakem trenutku pripravljeni se odzvati klicu na pomoč. Pri reševanju ponesrečencev z gora morajo čestokrat pozabiti na lastno varnost, loviti se morajo z minutami in sekam danil za življenje, pozabiti morajo na lastno utrujenost. Navadno se gorski reševalci srečujejo na Pohorju, v koroških ali savinjskih gorah, na Grintavcu, Storilcu, na razglednih Karavankah in v Julijskih Alpah. Prvi zbor ve- teranov naše GRS je bil lani 23. novembra v Logarski dolini na pobudo gorskih reševalcev Iz Solčave, Luč in Celja. Misel o rednem shajanju so navdušeno sprejeli. Letos bodo gorski reševalci z Jcse nic organizirali drugo lova riško srečanje na Vršiču. Zbrali se bodo gorski rr> eal cl Iz Trente, Bovca, Koritnl-cc, Bohinja, Tržiča, Kranja, Kamnika. Stahovice, Bistri ce. Jezerskega, Solčave, Luč, Celja In morda organizatorji 1/. Hat ie. Kranjske gore, Mojstrane ln Jesenic. U. Z. Ciklus planinsko-alpiiiističnih predavanj Matična planinska društva so se v prejšnjih letih ukvar jala v glavnem z gospodarskimi problemi, lelos pa je Matično planinsko društvo Jesenice, ki slavi svoj 45. jubilej, organiziralo zanimiv ciklus plamrnko-alpinističnih predavanj za mladino in ostalo članstvo Predavanja bodo spremljali z barvnimi diapozitivi iz domačih in tujih gora. S predavanji so začeli oktobra. Uvodno predavanje je imel plezalec Niko Bernard. Govoril je o letošnjih dosežkih planinskega društva. V novembru bo morda predaval odlični alpinist in gorski reševalec Zvone Kofier o svojih dosežkih doma. v Dolomitih in centralnih Alpah. Seveda predavatelji ne bodo samo z Jesenic, temveč bodo povabili tudi planince z Bleda, iz Radovljice in Bohinja. Tudi »štirje mušketirju bodo pripovedoval« o svojih vzponin. Ti so letos poželi v naših stenah in na Mont Blancu najlepše lovorike. Za praznik republike bo jeseniško planinsko društvo v sodelovanju s kinofoto klubom Andrej Prešeren pripravilo zanimivo razstavo črnobeJih j0 barvnih umetniških in dokumentarnih alpinističnih fotografij- liolesarji na S-nnarje^no goro V nedeljo, 2. novembra, bo v Kranju zanimiva kolesarska dirka. Kolesarji se bodo namreč pomerili na progi Siražišče—Sk. Loka—Železniki—Sk. Lo-ka—Kranj—šinarjetna go- ra. Start nedeljske dirke bo ob 11. uri v Stražišču. Zmagovalec bo prejel kolo — darilo tovarne Rog iz Ljubljane. A. Potočnik Gorenjska rokometna liga Kamnik jesenski prvak Kamnik je v zadnjem kolu GRL v Kranjski gori Z ocll'c"^ igro v prvem polčasu uspel visoko premagati domačina tako postal jesenski prvak. Največje presenečenje je j^JSL vila ekipa Save, ki je doma gladko premagala moštvo šesi j Ena najlepših tekem je bila odigrana na Jesenicah, kJL' „0 tehnično boljša ekipa Selc uspela zmagati. Svojo šesto zn. v gosteh so dosegli Zabničam v Tržiču ter se tako u-'vis na tretjem mestu. iešir REZULTATI: Kr. goia : Kamnik 24:33 (11:20), Sava j » 4 12:7 (4:4), Tržič B : Žabnica 17:20 (5:11), Jesenice : Selca i-(6:6). LESTVICA: Kamnik 8 7 0 1 Selca 8 6 11 Žabnica 8 6 0 2 8 5 12 Kranj B 8 3 0 5 Kr gora 8 3 0 5 8«Va 8 2 0 6 Jesenice 8 2 0 6 Tržič B (—2) 8 1 0 7 186:137 160:KW 168:165 114: 97 155:152 143:195 145:159 139:'54 W:'33 F. Porenta 14 13 M H 6 6 4 4 0 II. gorenjska rokometna liga Presenečenje v Cerkljah V zadnjem kolu je prišlo do največjega Presc'IU\C"{vjci Cerkljah, kjer je ekipa Krvavca premagala vodečo na -j^ji in do sedaj še nemen.agano ekipo dijaškega doma. u*mk domačinov je zaslužen, čeprav gostje niso nastopili *it"11|!,,,-vendar podcenjevanje nasprotnika ni bilo na MU'>tu,| st.zef>' jim je tudi maščevalo. Na ostalih tekmah so bili ( °/nK,gi, pričakovani rezultati, le, da so igralci Stm/i a, kiju 1 '-^ ^ spet ob obe toeki. ker ie nimajo poravnanih linam veznosti do organizatorja, >M n , f$b' REZU I.T ^ It niča P. 24:13, RjM vi j a B 20:16, Sloržič : Sešir 0:5. LESTVICA: 1)1 J. dom k.imn'k B Križe B Radovljica B Selca B Krvavec Scšlr B Žabnica B Duplje B (—1) Stor/ič Kamnik B 15:23. Križe B • ^ Seka II 13:11, Krvavec I <>U- 187:128 172:137 140:121 116: 94 177:113 127:150 109.148 134:174 121:132 83:169 I?. porenia CCREinfi turistično promet no podjetje KR AN J TURISTIČNO PROMETNO PODJETJE CREINA KRANJ VAS VABI NA enodnevno potovanje TRIDNEVNO POTOVANJE V ItfUilCheil v Gorico in Sal?:burg na Andrejev sejem v s/f:o-29-nc'cmbra * * nedeljo, 30. novemora v soboto, 29. novembra ponedeljek, 31. novembra prijave in informacije: turistična poslovalnica creine kranj, koroška 4, telefon 21 022 Naročniki žrebajo naročnike Objavljamo drugih naročnikov, ki so jih izžrebali naročniki našega časopisa Debel izžrebal ,a,k Ciril. Selca 58, je naslednje naročnike i"eaNada' Us« 84, Radov-^^Ul*JI,a' Klobovsova 2, KSlC:,Vl' !V *rje89,Ra-Jarc Ste k£>«Ja. Dvorje 71. Cer-SjnfttWL' dravske 12, eto* Zun Marija, Mošc 41, Smlednik, |e izžrebala naslednje naročnike Poklukar Vinko, Poljšica 5, Zg. Gorje Kot in Anton, G rad ni kova 2, Kranj «"-.n m.in Pavla, Zerjavka 4, Smlednik Bukovec Avgust, Begunj* 138 Eržen Ivan, V. p. 5925/3, Sarajevo Mesec Viktor, Ix>g 11, Želez n i k i Ke /ar Stanko, Zg. Sori-ca 46 /var Jožef, Podbrczje 6, Duplje Lahajnar Rudolf, Hlebce 7, Rado\ijica, je izžrebal naslednje naročnike Malačič Ludvik, Bečanova 1, Tržič Šolar Janez, Ljubno 4, Pod-nart Žavbi Stane, Lascno 3, Šmartno v Tuh. Trilar Francka, Zg. Bitnje 92, Žabnica Rožič Janez, Ribčev Laz 1, Stara Fužina češenj Jože, Tacen 42, Šentvid nad L j. Mralje Luka, St. Oselica 11, Sovodenj Zmrzlikar Ciril, Koseze 31, Vodice Ražen Jerca, Mojstrana 85, je izžrebala naslednje naročnike Eržen Anton, Reteče 58, Šk. Loka Sotler Ivan, Dragomelj 8, Domžale Leskovar Vladimir, Oprešni- kova 70, Kranj Tavčar Jure, Grenc 23, Šk. Loka Frelih Janko, češnjica 30, Boh. Sr. vas Vaithavzer Marija, Koritno 1, Bled Bela Franc, Zg. Brnik 7, Cerklje Košir Alojzija, Belca 8, Mojstrana Izžrebanih fe SO naročnikov: Za vse izžrebance pripravljamo zanimivo potovanje. Podrobnosti o tem bomo objavili 8. novembra 1969. Prosimo vse naročnike, ki jim tokrat sreča ni bila naklonjena, naj se ne jezijo. Morda jim bo drugo žrebanje bolj naklonjeno. DEŽURNI VETERINARJI V NOVEMBRU 1969 od 31. 10. do 7. 11. Rus Jože, Cerklje, tel. 73-115; od 7. 11. do 14. 11. Bedina Anton, Kranj, Ješetova 30, tel. 21-207; od 14. 11. do 21. 11. Vehovec Srečko, Kranj, Stošičeva 3t tel. 21-070; od 21. 11. do 28. 11. Bedina Anton, Kranj, Ješetova 30, tel. 21-207; od 28. 11. do 5. 12. Rus Jože, Cerklje, tel. 73-115. Igličar Alojz, Godešič 56, Šk. Loka, je izžrebal naslednje naročnike Vizjak Franc, Breznica 8, Šk. Loka Burnik Marija, Trebija 17, Gor. vas Leveč Ignac, Ropretova pot 3, Mengeš Hrovat Anica, Mcnardova 9, Ljubljana Moste Pavlin Stana, Potok 8, Stahovica Ogris Anton, Vogljc 78, Šenčur Krajnik Vinko, Godešič 7, Šk. Loka Droic Matevž, Zg. Besnica 26 »esc* ••r (ciifoni potrošniki v naši prodajalni nudimo: Lgosfno kupite ljubljena *ORo*'AALNA KRANJ Prt ^;,A CrsTA ,2 c3tavraciji Park ® Ženske zimske plašče • mcike plašče in obleke # vetrovke (bunde) damske in moške O vre vrste pletenin in perila %nih ce Prodajamo tudi NAH METRSKO blago za ŽENSKE PLAŠČE — ŽENSKE OBLEKE IN za MC^KE OBLEKE. na C mesečni kredit brez pologa in porokov1 PRIPOROČAMO VAM, OBIŠČITE NASi w — -----,-----........ .------- — - —.------------- , Krajevna skupnost Lesce Žale, kanalizacija, prehod V pogovoru so sodelovali I\an Gorjanc, tajnik krajevne skupnosti; Vinko Triplat, predsednik komisije za komunalne zadeve pri svetu krajevne skupnosti Lesce, in Franc Kunšič, član komisije za komunalne zadeve. Pogovarjali smo se o delu krajevne skupnosti Lesce. Kra-je\na skupnost Lesce zajema štiri vasi, ki imajo naslednje število prebivalcev: Lesce 1964, Hlebce 197. Hra-še 194 in Studenšice 102 prebivalca. POBUDA ZA GRADNJO ZAL »Ce se ozremo nazaj in pogledamo dejavnost nekdanjih krajevnih odborov, se moramo spomniti, da so bila takrat finančna sredstva združena in so se delila v obliki dotacije. Vsako leto smo pisali naše potrebe ki so največkrat ostale na papirju. Ko so nastale krajeve j] skupnosti, smo dobili vasi zapuščene, kanalizacija je bla zamašana, pokopališča so bila opustošena, ril bilo vaške razsvetljave, slabo se j.' skrbelo za vzdrževanje vaških poti ipd. Dela je bilo torej več kot dovolj. Zanimivo je, kako smo začeli graditi žale na pokopališču v Lescah. Pri šobčevem bajarju >je umrla neka Angležinja. Mož jo je pripeljal v staro mrtvašnico in jo položil na tla poleg raznega orodja, sa-niokolnice in raznih zabojev. Skoraj nas je bilo sram, da nismo imeli, kam položiti mrtvo turistko. To je bil povod, da smo se takoj lotili izgradnje tr.al r. dvema prostoroma in moderno obdukcij-sko sobo. Z bolnišnico Begunje smo podpisali pogodbo, da lahko bolnišnica ^uporablja obdukcijsko sobo za , svoje potrebe. Obnovili smo ograjo okrog pokopališča. Prej ni bilo nobene evidence o grobovih; zdaj je urejena kartoteka iz katere je razvidno, kdo ja in kje pokopan, ali je grob poglobljen, kdo je plačnik in za koliko Jet. Predan srno se lotili pokopališkega reda in obnove, smo si oglodali več pokopališč na Gorenjskem.« PLOČNIKI IN RAZSVETLJAVA »Nekoč so bile navadne lamioe po električnih drogo Vm Ti časi so za nami. V J escah je javna razsvetljava na kandclabiih. Denar za javna ra/.-.veil javo so »prispeval:: občina Radovljica, Veriga in trg. podjetje Murka. Ko smo uredili razsvetljavo, smo se lotili pločnikov. Lani in letos smo uredili uke po desni strani od zaCetka vasi iz smeri Bleda in mimo železniške postaje do konca vasi. Prav v teh dneh se pripravljamo, da vse pločnike asfaltiramo, prav tako pa tudi cesto do vasi Hrase. Ea železniško progo smo zgradili 500 metrov dolgo novo cesto do novega naselja. Pri krajevni skupnosti delajo trije cestarji, ki skrbijo in vzdržujejo 17 km vaških »oti. NA VRSTI JE KANALIZACIJA »V Lescah ni urejana kanalizacija. Po načrtih, ki so bili izdelani pred tremi leti, bi stroški za gradnjo kanalizacije v Lescah znašali 65 milijonov S din. Denarja za kanalizacijo pa ni, medtem pa so se stroški gradnje podražili in bi gradnja kanalizacije po načrtih pred tromi leti sedaj stada okrog 100 milijonov S din. IN SREDSTVA ZA DEJAVNOST Od občinske skupščine Radovljica bomo letos dobili 7,100 000 S din, 15 milijonov S din bomo dobili od prispevka za uporabo mestnega zemljišča (s tem denarjem bomo asfaltirali cesto do Hraš in pločnike). Nekaj denarja dobimo od prodaje mivke. Upravljamo gramoznico, ki je poleg ceste za Sobčev bajar. Letos smo že prodal« 3000 m» mivke po 5000 S din za kubični meter, pa sami iziraonnajte, koliko denarja smo dobili od peskn. NEVAREN PREHOD Ce pustimo ob strani kanalizacijo, pločnike, otroški vrtec, potem se ne bomo zmotili, če rečemo, da je osrednja težava vaščanov Lose izgradnja podhoda r.a pešce pod železiniško progo. Ne pozabimo, da je železniški čuvaj letos trikrat pozabil zapreti zapornic na glavni cesti. Zapišite tudi to, da je letos neka domačinka z dežnikom zaustavila avtobus, ko se je približeval vlak, zapornice pa niso bile zaprte. S tem je rešila veliko življenj in preprečila težko oconljivo Ikodo. Naša }dija jc, da bi n.i.iprej zgradili podhod za peš e, ka .noje pa da bi oe-stno podjetje, občina in žc-le/nie.i ne. .1 e skupini jezik in > m !i o izgradnji podvoz.) pod železniško progo med trgovskim podjetjem M i uka in tovarno Veriga« Naj samo še dodam: Dejavnost sveta krajevne skupnosti Lesce dokazuje, da so se ki ajev ne skupnosti kot Oblika krajevne samouprave v desetih letih delovanja močno uveljavile in opravičile svoj obstoj. J. Vidic Poročila poslušajte vsak dan ob 3., 6„ 7. 10., 12.. 13., 15„ 17., 22., 23 ln 24 uri ter ra- j dijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., 24. uri ter radijski dnevnik »., 12., 13.. 13., 17„ 22., 23. In ob 1930 url. ČETRTEK — 30. oktobra 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo j stopnjo — 9,35 Lahka orke- *] stralna glasba slovenskih avtorjev — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz baleta Ga-jane — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 tj Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Enajsta šola — 15.30 Glasbeni inter-mezzo — 15.40 Koncert zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkovo glasbeno popo!d,ne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Majdo Sepe — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih j pesmi in aaoevov — 21.00 Večer s slovenskim pesnikom J|| Lojzetom Krajcarjem — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Veeer skladb Damla Svare — 23.05 Literarni noktu iti« — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza Drugi program 14.05 Velika valčiki in operne uverture — 14.30 Popevke na sprehodu — 15.00 V ritmu I majhnimi ansambli — 15.35 Glasbeni varietc — 16.40 l/. fonoteke radia Koper — 17.35 Lahka glasba za razvedrilo — 18.00 Petnajst minut e Beti lesi — 18.15 Instrumentalni solisti z ritmom — 18.35 Priljubljene popevke — IMM z orkestrom Ennst Gol d - - 19.00 Filmski vi I iljak — 19.05 Melodije po pošli — 20.05 \.r, intervju — 20.30 Pričevanje o glasbi — 20.45 Štirje monologi za bariton in klavir — 21.15 Dve baročni suiti — 23.45 Koncert za čembalo in pe instrumentov — 00.05 Iz slovenske poezije PETEK 31. oktobra 8 08 Operna matineja — 905 Pionirski tednik — 9.35 / ansamblom J >0 Skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Se pomnite tovariši — 10.2S Pesmi borbe in dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1100 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.05 Vedri zvoki — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Deset minut z ansamblom Mojmi-ra Šepeta — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 1°-55 Pet minut za EP — 1705 Nodeljski operni koncert — 17.30 Radijska igra — 18-45 Iz Drugega godalnega kvarteta — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Zaplešite z nami — 22.45 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi spored 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Začnimo s plesom — 13.50 Popevke na tekočem traku — 14.10 Deset minut z orkestrom Roberto Delgado — 14.20 Melodije Iz M^hikr — 14.35 Lahka glasba — t$J* Izletniški kažipot — J5 15 Glasbeni variete — 16.35 Le- tneiodije — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Iz filmov m glasbenih revij - 18.30 Po pevke se vrstim — 19.00 Na»i kraji in ljudje — 19.40 Za ljubitelje beata — 19.50 Hafflj mond orgle v ritmu — 20.05 Športni dogodki dneva — 2015 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 Festival v Bavrouthu 1969 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJ j K, 3. novembra 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedna* r* 920 Ci< ban w svet in *J srnica za najmlajše — Zvo'm iz Kalmnnovih op-'«* 10.15 Pri vas d «a - J-Jj Tur u napotki — *~'y Na današnji dan — narodnem tomu — 12.30 K" tijakj nasveti - 12.40 ^ IMialni orkester RTV LjU£ Ijana - 13.30 Pripon^ vam - 11 05 i/ arhiva I-'"* glasbe — 14 .30 Pet minut za & 14.35 Naši poslušalci |o m pozdravljajo — ' ^ Glasbeni intermozzo — ' Mali koncert novih r*»n<^ kov Slovenskega okk'U1,7o5 16.00 Vsak dan za vasi — iHKa-l - 18-00 Aktu sveh' Operni k •»''•osti t|(>nia ,„ po . 18.15 Sign-jli — 18.35 Mladin-ska oddaja Interna 469 — '''•00 f ah k o noč, olWt — ''' ' > Minut,- /. ineambloni M lu- Dovžana — 19.25 rot """ur z.i EP — 20.00 Koncert '■"^•miM.i Iz Cefovca — 22.'5 7a ljubitelje j^uMi — 23.05 CETRTRK — 30. oktobra 1969 Literarni nokturno — 23.40 Godala v noči Drugi spored 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.25 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 14.40 Francoske popevke — 15.00 V ritmu današnjih dni — 15.20 Z orkestrom Michael Collins — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17/35 Plesna glasba z orkestri — 1800 Za ljubitelje beat glasbe — 18.10 Kitara v ritmu — 18.20 Priljubljene popevke — 18.35 Melodije iz filmov — 19.05 Revija zabavnih melodij — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Renesančna glasba za trobila — 20.30 Svet in mi — 20.45 Simfonična pesnitev — 21.15 Iz starejše indijske literature — 00.05 Iz slovenske poezije TOREK — 4. novembra lodije za vsakogar — 17.35 I Zaplešimo z orkestrom Ni- ! napinta — 17.50 Za ljubitelje beat glasbe — 18.00 Mozaik zabavnih melodij — j 18.35 Z orkestri — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije1 po pošti — 20.05 V : korak s časom — 20.15 Naši operni pevci — 21.15 Slovenska zborovska pesem — 22.15 Dunajsiki slavnostni tedni 1969 — 23.45 Francoska suita — 00.05 Iz slovenske po- i ezije SREDA — 5. novembra | 8.08 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Deset minut z ansamblom Francija Pu-harja 9.45 Eva Novšak Ln Jo-ie Cerne pojeta slovenske narodne pesmi — 10.15 Pri vas I doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 1200 ^ Na današnji dan — 12.10 igra kitarist Franc iscp Yepes — 12.30 Kmetijski nafffretoi — j 12.40 Od vasi do vasi — j 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mladinska reportaža ( — 14.55 Kreditna banka in \ hranilnica Ljubljana — 1530 Glasbeni intermezzo — 15-40 Dva odlomka iz opere Boris Godunov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 A-ktuaViosti doma in po svetu -- 18.15 V torek nasvide-nie — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19- 25 Pet minut za EP — 20.00 Prodajalna melodij — 20- 30 Radijska igra — 21.32 Majhen koncert lahke glasbe — 22.15 Jugoslovanska glasba — HJOB literarni nokturno - 23.15 Lahko noč s Pevci _ 23.40 Plesna glasba DrugI spored 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Vrtiljak • Popevkami — 15.00 Jazz na drugem programu — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Me- 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 Slovenske popevke — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz silovtinske operne literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Popularni pevci slovenskih narodnih pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odskoka deska — 16.08 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — I 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam gias-bo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko neč, otroci — j 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S | I festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15- Z j orkestrom Ray Anlhonv — ' 1 23.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavnih melodij Drugi spored 14.05 Radijska šela za srednjo stopnjo — 14.35 Začnimo z malimi ansambli — 15.03 Popevke iz Češkoslovaške — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Iz arhiva lahke glasbe — 18.00 Minute z Milvo — 18.10 Veseli zvoki z orkestri — 18.35 Popevke današnjih dni — 19.09 Šoferjem na pot — 19.10 Vrtiljak zabavnih zvokov — 19.30 Za Ijubi- I telje beat glasbe — 19.40 Lepi i g lasov i - lepe melodije — j 20.05 Na mednarodnih križ-i potjih — 20.30 Radijska kinoteka — 20.45 Slovenske narodne pesmi — 20.15 Koncert za violino in orkester — 21.40 i 2ive misli — 22.00 Razgledi I po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva ln uprave Usta: Kranj, Trg revolucije 1 (»tavba občinske skupščine) - Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1-135. - Te Icloni: redakcija 21 «5 21-860; uprava Usta. ma lOO lasna ln naročnika 22152 - Naroin* 32, polletna 16 •a cena m eno Itevtttl« M para. Mali oglasi: be seda 1 din, naročniki Imajo i°*/» popusta. Neplačanih "glasov ne objavljamo lasna »lužha n* letn. amosti doma in po svetu — 18.15 Morda vam bo všeč — 13.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Jožico Sve te — 19.25 Pet minut za EP 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi m napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Nočni koncert — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza Drugi spored 14.05 Veliki valčki Ln operetni odlomki — 14.30 Popevke na sprehodu — 15.00 V ritmu z majhnimi ansambli — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Sestanek ob juke-bo.\u — 17.35 Lahka glasba za razvedrilo — 18.00 Petnajst minut z Beatlesi — 18.15 Instrumentalni solisti z ritmom — 18.35 Priljubljene slovenke popevke — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti— 20.05 Naš intervju — 20.30 Pričevanja o glasbi — 21.15 Večerni concertino — 22 00 Dramatična legenda — 00.05 Iz slovenske poezije KINO PETEK — 7. novembra Kranj CENTER 30. oktobra amer. film POLJUBI ME, NORČEK ob 16., 18. in 20. uri 31. oktobra amer. barv. film PREPLAH V FIRECRE-EKU ob 16., 18. in 20. uri, amer. barv. CS film DAN NEVARNEGA REVOLVERJA ob 22. uri 1. novembra amer. barv. film PREPLAH V FIRECRE-EKU bo 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma PANCHO V1LLA JEZDI ob 22. uri 2. novembra amer. barv. film PREPLAH V FIREC-REEKU ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. barv. VV rpa NIHČE NE BO POBEGNIL ob 21. uri 3. novembra angl. ban'. VV film NIHČE NE BO POBEGNIL ob 16., 18. in 20. uri 4. novembra angl. barv. VV film NIHČE NE BO POBEGNIL ob 16. in 18. uri, premiera špan. barv. filma NJENA ZADNJA PESEM ob 20. uri ČETRTEK — 6. r.ovcmbra 8.08 Glasbena matineja — 9 05 Radijska šcJa za višjo stopnjo — 9.35 Lahka glasba — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turist eni n '.potki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Tema in variacije iz Suite 5t. 3 — 12.30 Kmetiji/;! nasvai — 12.40 Ccz polja in potokf. — 13.30 Priporočajo ve.m — 14.05 Pesem iz ni! id.h grl — 14.25 Igra Plesni orkestre RTV Ljubljana — 14.40 Lirika za otroke — 15.30 Cl*sbeni in-I termezzo — 15.40 Koncert i Komornega zbora RTV Ljub-I Ijana - 16.00 Vsak dan za I vas — 17.05 Četrtkovo glas-t bcao popoldne — 18.00 Aklu- 8.08 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Z ansamblom Jožeta Privška — 9.45 Pesmi jugoslovanskih narodov izva:ajo solisti in ansambli — 10.15 Pri vas donu — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Chopi-nove klavirske poezije — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Nastop slovenskega zbora Zvem iz Holandije — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz albuma skladb za mladino — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Olesbeni intermezzo — 13.4J Dva Hiindlova koncerta — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — \S.00 Ak tualne-sti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Lo;zcta Slaka — 20.00 Iz repertoarja ansambla Rdeče armade — 20.30 Top-pops 11 — i 21.15 Oddaja o morju in po-! morščakih — 22.15 Besede in i zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturmo — ' 23.15 Jazz club DrugI spored 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Z maihnimi MnsambV — 15.000 Izb rali smo vam — 15.20 Z c ke-strom Ole Olafsen — 15.35 G asbeni variete — 16.40 Popoldne ob .sprejemnikih — 17.35 Igrajo veliki zabavni orkestri — 18.00 Za ljubite Ije beat glasbe — 18.10 Revija popevk :.n p'csne glasbe — 18 35 Lepe melodije — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo za vas — 20.05 Velika scena — 20.55 Glasbena Oaedlgra — 21.15 I/ opusa Ar-nolda Sohonbarga — 22.00 Sal/.buiške slavnostne igre 1989 - 23.30 Plameneča I'u-bezen — balet — 00.05 Iz slovenske, poezije Kranj STOR2IC 30. oktobra franc. barv. CS film MANON 70 ob 16, 18. in 20. uri 31. oktobra amer. barv. CS film TAJNA VOJNA HARRY-JA FRIGGA ob 16. uri, slovenski film NA SVOJI ZEMLJI ob 18. uri, franc. barv. CS film MANON 70 ob 20. 1. novembra amer. film AMERIŠKA VESELA PARADA ob 9.30., amer. barv. CS film TAJNA VOJNA HARRY-JA FRIGGA ob 14. in 18. uri, slovenski film SAMORA-STNIKI ob 16. uri, franc. barv. CS film MANON 70 ob 20. uri 2. novembra amer. film POUUBI ME, NORČEK ob 14. in 18. uri, amer. barv. CS film TAJNA VOJNA H.ARRY-JA FRIGGA ob 16. uri. franc. barv. CS film MANON 70 ob 20. uri 3. novembra amer. barv. film PREPLAH V FIREC-REEKU ob 16. uri, franc. barv. CS film MANON 70 ob 18. uri, amer. film POLJUBI ME, NORČEK ob 20. uri 4. novembra amer. barv. CS film BITKA V ARDENIH ob 16. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 31. oktobra amer. barv. CS film ALVAREZ KELLY ob 19. uri Kamnik DOM 31. oktobra špan. barv. film NJENA POSLEDNJA PESEM ob 17.30. in 19.30. 1. r.ovcmbra špan. barv. film NJENA POSLEDNJA PESEM ob 17.30. in 19.30. Tržič 31. oktobra amer. barv. CS f?im NEPOMIRLJIVI ob 17. in 19. uri L novembra amer barv. CS f'm NEPOMIRLJIVI ob 17. in 19. uri 2. novembra špan. barv. tilm NJENA POSLEDNJA PESEM ob 15., 17. in 19. uri 3. novembra špan. barv. film NJENA POSLEDNJA PESEM ob 17. in 19. uri 4. novembra angl. barv. CS film LADY L ob 17. in 19. uri Skorja Loka SORA 30. oktobra amer. barv. CS film POGREB V BERLINU ob 20. uri 31. oktobra amer. barv. CS film POGREB V BERLINU ob 18 in 20. uri 1. novembra franc. barv. CS film VELIKI PONAREJEVALEC ob 20. uri Z novembra franc. barv. CS film VELIKI PONARE-| JEVALEC ob 15., 17. in 20. uri I 4. novembra angl. barv. j CS film UPORNIKI ob 20. ! uri Radovljica 30. oktobra sovj. barv. film VOJNA IN MIR, II. DEL ob 15.30 in 19. uri 31. oktobra amer. barv. CS film POTOVANJE V DVOJE ob 18. uri. amer. barv. film VELIKI MAC LINTOCK ob 20. uri 1. novembra amer. barv. film VELIKI MAC LINTOCK ob 18. uri. amer. barv. film RUSI PRIHAJAJO, RUSI PRIHAJAJO ob 20.15. 2. novembra amer. barv CS fltel KOMEDIJANTI ob 15. in 20. uri, amer. barv. film VELIKI MAC LINTOCK ob 17.30. 3. novembra amer. barv. Iilm RUSI PRIHAJAJO. RUSI PRIHAJAJO ob 20. uri i 4. novembra amer. barv. ! film TIGRICA ob 20. uri Jesenice RADIO 30. oktobra amer. barv. film ZA LJUBEZEN IN SVOBODO 31. oktobra angl. barv. CS film GLEDALIŠČE SMRTI L—2. novembra amer. barv. VV film SODOMA IN GOMORA 3. novembra amer. barv. film REVOLVERAS Z RDEČE REKE 4. novembra amer. barv. film CENA MAŠČEVANJA Jesenice PLAVŽ 30.—31. oktobra amer. iilm IZPOVEDUJEM SE 1. —2. novembra amer. barv. film CENA MAŠČEVANJA 3.—4. novembra amer. barv. VV film SODOMA IN GOMORA ŽIROVNICA 2. novembra amer. filma IZPOVEDUJEM SE Dovje - Mojstrana 30. oktobra švedski film MOLK L novembra amer. film IZPOVEDUJEM SE 2. novembra špan.-italij. barv. film JOE IZ NAVAHE Kranjska gora 30. oktobra špan.-italij. barv. film JOE IZ NAVAHE 1. novembra švedski film MOLK 2. novembra amgl. barv. CS film GLEDALIŠČE SMRTI NEDELJA — 2. novembra ČETRTEK — 30. oktobra 9.35 T V v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.15 Veseli tobogan, 17.45 Po Sloveniji, 18.15 Moški zbor iz Ptuja (RTV Ljubljana) — 18.45 TV komedija (RTV Zagreb) — 19.45 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Semenj ničevosti — film nadaljevanje, 2120 Problemi družboslovne literature, 21.55 Smart — serijski film, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.15 Pevski zbor (RTV Ljubljana) — 18.45 Glasbena oddaja, 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V PETEK — 31. oktobra 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 1730 Nove dogodivščine Hu«Mberryja Finna (RTV Ljubljana) — 18.15 Glasbena oddaja (RTy Beograd) — 19.00 Svet na zaslonu, 1930 Ciikcak, 20.00 TV dnevnik, 20J0 Vijavaja, 20.35 Povelje za umor — angleški film, 22.25 Življenje v vesolju, 2230 Poročila mesom, d več, fižol loze g n 3 žiro stročji fižol z mesom s klobaso, fižol s ple-skavico ali slanino) I/l kg 4 kom SADNI SOKOVI (borovnica, jagoda, rlbaaaa, marelica. breskev. malina, " '111 t limona. poma U i vi .ii i 11 \ teti 11 >.iku 0,2 I I« kom. POMARANČNI SIRUP — steklenica 1/1 I kom. ......iiiiiniMH111 VSE INFORMACIJE ZA NAKUP DAJE: Poslovno združenje EMONA MERKUR, telefon 316-279 LJubljana, Miklošičeva 38/IL SADJARJI, POZOR! Lepe sadike JABLAN in HRUŠK raznih vrst dobite pri ZAROTNIKU Francu, Dorfarjc 32, Žabnica 4986 Prodam mlado KRAVO s teličkom. Ceikljanska Dobrava 5, Cerklje 5069 Prodam m-lado KRAVO. Možnost izbire. Lahovče 49, Cerklje 5070 Prodam 4 leta staro KOBILICO. Ancelj, Dovje 10, Mojstrana 5071 SADNA DREVESCA JABLANE m HRUŠKE, prvovrstna v vseh novejših sortah ima na zalogi DREVESNICA Cegnar Franc. Dorfar- j je 26, Žabnica. Pri večjem od- | vzetim popust. 5072 ■ Prodam dobro ohranjen USNJEN PLAŠČ za srednjo Ipostato. Kranj, Delavska cesta 44 5073 Prodam dva para SMUČI: ■ ene 12—14 let z vezmi, dru- j Ee za 15 let s kandaharjem. I Ogris Andrej, Kranj, Trojar-jeva 9 5074 j Prodam 7 PRAŠIČKOV, 6 tednov starih. Jeraj Jasnez. Vodice 73 5075 Prodam novo klavirsko HARMONIKO. Naslov v oglasnem oddelku 5076 Prodam nov GUMIVOZ 14 c°l ali zamenjam za lažjega do 1000 kg. Naslov v oglasim oddelku 5077 Prodam večjo količino |im-&k»h JABOLK. Kidričeva 29. Škcfja Loka 5078 Prodam ročno URO. dve POSTELJI in VOZIČEK z derco. Hotemože 44, Preddvor 5079 Prodam nov TRAKTOR ze-tor 25 KM s kabino in pol-tovarni AVTO 1,5 t nosilnosti "J zamenjam za FIAT 750. Ogled je možen C. JLA 1, Kranj (beksel) od 6. do 14. ^ 5080 Prodam 6000 m« GOZDA 1 blizu letališča Brnik. Naslov v oglasnem oddelku I Poceni prodam nov ŠTEDILNIK, gorenje na trdo go-rivo. Hrast1 Poceni prodam kombiniran italijanski otroški VOZIČEK. Naslov v oglasnem oddelku 5085 Prodam novo plinsko PEČ aida. Kranj, Jezerska c. 35 5086 Prodam obrana zimska JABOLKA po 0,70 din za kg. Golnik 11 (Malijevo) 5087 Prodam 9 let starega KONJA ali zamenjam za OBRAČALNIK. Selca 69 nr.d šk. Loko 5038 Prodam KPJWI, ki bo telc-tila v začetku januarja. Pod-purfelca 8, Šk. Loka 5039 Prodam večjo količino strešne opeke bobrovec. Ko-vačič Stane, Sv. Duh 25, škcija Loka 5090 Prodam zazidljivo PARCELO v Radovljici. Naslov v oglasnem oddelku 5091 Prodam KRAVO ali zamenjam za KONJA. Kokrica 42, Kranj 5092 Prodam semenski KROMPIR igor in vprežne GRAB-LJE kombinirke. Sp. Brnik 10. Cerklje 5093 Prodam lepe PRAŠIČKE, 7 tednov stare. Sr. vas 13, Šenčur 5094 Prodam nov MLIN kladi-var. Podreča 32, Medvode 5095 Prodam 1700 kosov nove strešne OPEKE špičak. Gori-čane 29, Medvode 5117 Stanovanja V Kranjski gori kupim VI-KEND-prizidek ali del HIŠE. Ponudbe poslati pod »zima« j 5102 j Iščem SOBO v škof j i Loki. I Najraje prazno v bližini že- . lezniške postaje. Lahko tudi i pomagam. Ponudbe poslati pod »pridna« 5103 Prodam dvonadstropno HIŠO (dvojček) takoj vseljivo. Pševska cesta 15, Kranj- Stra-žišče 5104 Poceni predam 3-stanovanj-sko HIsO s posebnim vhodom in Vrtom v Kranju. Na-i slov v oglasnem oddelku 5105 V Lipici pri Škofji Loki prodam HIŠO z gospodarskim poslopjem, vrtom, ter s pripadajočo orno zemljo in z GOZDOM. Prodam tudi vso opremo, orodje in stroje. Informacije pri Bernik Pavli, Virmaše 43, škofja Loka 5106 ŠIVILJA s 3 letnim otrokom išče SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »šivam« Ostalo Prodam novo PEČ na olje ta potez in dobro ohranjen i;va!ni STROJ pfaff po ugod ajfa pote "Walni ST ni ceni. Visoko 55, Šenčur 5082 Pro:l, i v .r,u, A.SPARA- ^E. BaselJ 19, Preddvor 5eM3 Motorna vozUa Opravljam zaščitne premaze /a vse osebne avtomobile proti koroziji (rji) z dvoletno garancijo z guminolom in kozo! lakr>m. AVTOPRALNI-CA, Ljubljana, Vodnikova 99 4817 Prodam dobro ohranjen AVTO zastava 750r letnik 1964. Informacije 22-980, Kranj Prodam FIAT 750, 1966, v odličnem Kranj, Kokrica 50 Oddam GARAŽO. Reševa 9/a, Primskovo 50?3 Poceni prodam dobro ohranjeno motorno KOLO 125 i cem (italijanski) in skoraj ! novo PLINSKO PEČ. ArnCŽ, Preddvor 64 5099 Prodam FIAT 750. letnik I 66/67 in MOPED T-12. Sp. I Brnik 76, Cerklje 5100 telefon 50% letnik stanju. 5097 K ran i. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ SKLADIŠČE (bivši Beksel) obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna krmila za: O kokoši nesnice in piščance 9) krave molznice in teleta 9) prašiče 9) koruzo v zrnju, Srot pšenrco pšenico, tropine itd. Cene zmerne Dostava Utra Kupim C*Lp*am dvs zaziđ!i!ve PAR „X rp' un vzamem tu asnem 5084 rt- a,,' v račun vzamet Kupim dva BIKCA, 200- 300 kg težka. Bogataj Jože, Murove 12, Poljane nad ško-fjo Loko 5101 Zatekel se je manjši PES. Dobi se pri Erženu, Kajuho-va 12, Kranj 510S 26. 10. 1959 sem na Mohorjevem klancu izgubil DENARNICO z dokumenti na ime Lukič Branko. Prosim proti nagradi vrniti Retelj, Titov trg 14 ali na naslov v dokumentih. 5109 Izjavljam, da nisem plačnica dolgov moža Draga Malica. Malic Marija, Valjavče-va 8, Kranj 5110 ROLETE naročite zastopniku ŠPILERJU, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 70-046 4818 INSTRUIRAM francoščino in nemščino. Naslov v oglasnem oddelku 5111 Pri požaru mojega gospodarskega poslopja se iskreno zahvaljujem za hitro pomoč gasilcem iz Šenčurja, letališču Brnik in vaščanom. Hvaležni Fende Peter, Šenčur 112 5116 IŠČEMO KV črkoslikarja KV mizarja nastop takoj, odličen zaslužek, samsko stanovanje. Reklamni atelje Merjasec Franc, aranžer mojster Ljubljana - Šentvid - Gunclje štrukljeva 17 tel. 51641 Zaposlitve Iščem FANTA za priučitev v pLJarski stroki. Golob, pečar, Tržič, Bečanova 11 5054 Takoj sprejmem MIZARSKEGA POMOČNIKA za stavbena dela. Ponudbe poslati pod »130.000« 5055 Iščem pošteno DEKLE, ki ima veselje do slaščičarne. Šink, Titov trg 11, Kranj 5112 ŽENSKO za varstvo 18-me-sečnega otroka sprejmemo. Naslov v oglasnem oddelku 5113 GOSPODINJSKO POMOČNICO takoj sprejme dobra družina. Plača po dogovoru. Kovačič, Koper, Glagoljaška 1/B 5114 KOVINOSTRUGARJI! nudim serijsko delo. Ponudbe z opisom strojev na oglasni oddelek »takoj« 5115 Gladko in obrnjeno, patent in okroglo — vse plete PASSAP pletilni stroj. Vsak dan demonstracije v VVoll-bar bei der Kapuziner-kirche, Klagenfurt, Oster-reich (pri kapucinski cerkvi v Celovcu) Komisija za sprejem na delo oglaša prosto delovno mesto referenta za plačila kupcev s srednjo ekonomsko šolo — pripravnik ali z nekaj prakse. Možnost nastopa službe takoj. Prijave sprejema veletr-govsko podjetje Kokra, Kranj, Poštna ulica 1, tajništvo. Projektivno PODJETJE, KRANJ Cesta JLA 6/1, (nebotičnik) IZDELUJE NAČRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ mešanicakav E K S T R A VSAKOMUR PRIJA KAVA ŠPECERIJA Zaposlitvena terapija psihiatrične bolnišnice Begunje na Gorenjskem prireja razstavo izdelkov bolnikov od 3i. oktobra do 9. novembra 1969 v graščini v Radovljici Nesreče tega tedna V petek, 24. oktobra, dopoldne je na Cesti maršala Tita na Jesenicah voznik mopeda Maksimiljan Vister z Jesenic v križišču izsiljeval prednost pred tovornim avtomobilom, ki ga je vozil Janez Rebolj z Jesenic. Pri tem je tovornjak mope-dista zadel, tako da so ga hudo ranjenega odpeljali v jeseniško bolnišnico. Istega dne popoldne je na ravnem delu ceste med Belco in Gozdom zapeljal s ceste v telefonski drog osebni avtomobil, ki ga je vozil Milan Gorenje iz Medvod. V nesreči je bil voznik težje ranjen, njegov sopotnik Herman Rogan pa lažje. Oba so odpeljali v jeseniško bolnišnico, škode na vozilu je za 4200 din. V soboto, 25. oktobra, ob tretji uri zjutraj se je na cesti prvega reda na mostu na Bistrici pripetila hujša prometna nesreča. Voznika osebnega avtomobila sarajevske registracije Kemala Nikšiča iz Sarajeva je zaradi prehitre vožnje v megli in dežju v levem blagem ovinku zaneslo na desno, tako da je avtomobil trčil v železno varovalno ograjo. Od tu se je avtomobil odbil na sredino ceste in obstal neosvetljen. V tem trenutku je pripeljal osebni avtomobil nemške registracije, voznik Hanz Martin, in silovito trčil v stoječi avtomobil. Pri tem jc bil Kemal Nikšič hudo ranjen, njegov sopotnik Salem Hadžidvdagič pa lažje. Škode na avtomobilih je za 33.000 din. Ob pol šesti uri zjutraj se je na Cesti železarjev na Jesenicah pripetila prometna nesreča zaradi pretesnega prehitevanja. Voznik motornega kolesa Drago Šolaja z Javorniškega rovta je trčil v kolesarja Janka Kejžarja z Lipce. V nesreči sta bila laže ranjena Janko Kejžar in sopotnica na motornem kolesu Marija šolaja. V soboto ob 14.3C sta na cesti med Hruško in Jesenicami trčila voznik osebnega avtomobila nemške registracije Adam Irion iz Zah. Nemčije in voznik osebnega avtomobila Jože Valjavec z Brezij pri Tržiču. Nesreča se je pripetila, ko je voznik Irion prehiteval neko vozilo. Valjavec pa je pripeljal iz nasprotne smeri. V nesreči sta bila Valjavec in njegova žena huje ranjena, njuna hči Veronika pa laže. Škode na vozilih je za 7000 din. Zaradi vožnje po levi strani ceste sta na Ljubljanski cesti v Radovljici v soboto popoldne trčila osebni avtomobil, ki ga je vozil Marjan Fister iz Radovljice in osebni avtomobil, ki je pripeljal pravilno po desni strani, voznik Janez Gerjol iz Lesc. Gerjol je bil v nesreči laže ranjen. Škode na avtomobilih je za 7000 din. Na mokri in spolzki cesti se je v soboto med Ljubeljem ln Tržiško Bistrico pripetila huda prometna nesreča. Zaradi neprimerne hitrosti ^e v ovinku začelo zanašati avtomobil, ki ga je vozil avstrijski državljan Josef Dielachcr iz Celovca. Njegov avtomobil je zaneslo na levo prav tedaj, ko je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Jože Dovžan iz Hrastja pri Ljubljani. V silovitem trčenju je voznik Dovžan umrl na kraju nesreče. Hudo ranjena sta bila tudi sopotnika v njegovem avtomobilu Jakob Dovžan in Anton Mali. Prav tako so bili hudo ranjeni tudi avstrijski voznik ln oba sopotnika, škode na avtomobilih je za 20.000 din. V nedeljo, 26. oktobra, opoldne je voznik, osebnega avtomobila Aleš Rok iz Dvora na cesti v Podreči zadel sedemletno Julijano Zevnik, ki je z dvorišča nenadoma pritekla pred avtomobil. Deklica je umrla na kraju nesreče. S poljske L)oti je v nedeljo popoldne na Brezjah pritekla pred avtomobil petletna Slavica Zor. Voznik osebnega avtomobila Alojz Rezec je huje ranjeno deklico sam odpeljal v jeseniško bolnišnico. Okoli osemnajste ure se je v nodeljo na Orehku pripetila huda prometna nesreča. Voznica osebnega avtomobila Tatjana Cirnik iz Ljubljane -je trčila v Micko Dragarin, staro 80 let, z Drulovke in Nežo Kopač, staro 70 let z Mlake, ki sta hoteli prečkati cesto. Drr>l ganizaciji ZB tovarne Sava, godbi, pevcem in tov. Brezarju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: mož in hčerka z družino Kranj, dne 26. 10. 1969 Zahvala Ob bridki izgubi naše mame, stare mame, tete in prababice Alojzije Pogačnik Žamarjcve mame 6e iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem i" 7 " lem za pozornost in tolažbo v času njene bolezni in vsem, ki so jo •'' mili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebej M zahvaljujemo <-Mencingarju, Rcziki, Mihu in MatUČevim. žalujoča hčerka z družino Begunje na Gorenjskem, dne 27. 10. 1969 ČETRTEK — 30. oktobra 1969 GLAS * 31. STRAN Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah V Kamniku: smučanje in plavanfe Nekdo mora imeti vpogled nad vsemi klubi in sploh nad športom v občini. Treba je določiti, kateri šport ima več možnosti za razvoj v tekmovalnem smislu, druga zvrst pa ima morda več možnosti za razvoj v množično športno organizacijo, ki si bo prizadevala pridobiti v svoje vrste čim večjo množico mladih in starejših športnikov. In približno takšno vlogo — poleg tega, da skrbi tudi za dodeljevanje dotacij, posameznim klubom — ima občinska zveza za telesno kulturo v Kamniku. V njenem okviru deluje 13 klubov, Pred dnevi pa so pri smučarskem klubu ustanovili medobčinsko »organizacijo«, če jo lahko tako imenujemo, v kateri so vključeni smučarski sodniki, trenerji, vaditelji in učitelji iz kamniške in domžalske občine. Da bi se malo bolj seznanili z delom občinske zveze, smo obiskali njenega predsednika Marjana Bovho, da nam pove nekaj o težavah, načrtih, sploh o delu zveze... # Tov. Bovha, kakšen pomen ima ObZTK, zakaj Je sploh potrebna? Glavna naloga nase zveze je, da bdi nad delom vseh klubov in športnih organizacij, ki delujejo v občini. Skrbeti moramo tako za finančni položaj klubov kot *a razmere v klubih, za njihove vzgojne namene...« % Kako boste uspeli nadzorovati in voditi delo in nadzorovati vse klube, saj kakor vemo, v vseh odnosi niso povsem urejeni? »To nalogo bomo skušali rešiti tako, da smo po enega člana upravnega odbora zadolžili za posamezen klub, o delu in uspehih pa mora poročati na vsaki seji upravnega odbora. Tako bo upravni odbor stalno na tekočem s stanjem telesne kulture v občini.e 9 Katera je glavna naloga, ki se je morate lotiti najprej? »Pred dnevi smo na Izredni seji zveze sprejeli statut, čimprej pa moramo poskrbeti, da klubi pripravijo redne letne občne zbore. Prav na tej izredni seji je prišlo do neljubega nasprotja med nekaterimi člani posameznih sekcij, vendar upamo, da se stanje in odnosi ne bodo poslabšali.« y prihodnjih mesecih bomo morali sodelovati tudi Pn sestavi srednje in dolgoročnega programa razvoja telesne kulture v občini. Pri svetu za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo občinske skupščine so ustanovili posebno komisijo, ki bo sestavljala ta program, mi pa bomo niorall sodelovati in določiti predvsem prioriteto klubov v občini. Ne morejo namreč vsi športi biti samo v tekmovalne namene, zagotoviti moramo množičnost, samo najboljši pa naj se ukvarjajo s tekmovanji ,na Vlsji ravni.'« . % In kateri športi bi po vašem sodili med tiste, ki »rnajo možnost napredka v tekmovalnem smislu? »Predvsem mislim tu, ker smo doma v mestu pod hribi. na smučanje, ki se zadnje leta močno razvija, Čudovito pa bi bilo obnoviti tudi plavanje, ki je letos vsaj malce oživilo, pred lttl pa je bil ta šport med Prvimi v Kamniku, pomenil pa je precej tudi v slovenskem in jugoslovanskem merilu.« O Katere klube imate v svojih vrstah? V našem okviru deluje 13 klubov, od tega tri šolska športna društva in dva odreda tabornikov.« • Kaj pa potrebna finančna sredstva, s katerimi razpolagate vsako leto? »Letos smo od občinske skupščine dobili 10 milijonov starih din, medtem ko so klubi in društva zahtevah 27 milijonov. Torej želja z možnostmt nikakor nismo mogli uresničiti, čeprav so klubi močno negodo-5* KarsuU nizkih dotacij. Nogometaši so letos dobdl «va milijona in pol, smučarji nekaj manj . . Nogometaši praznujejo letos 50 letnico svojega obstoja, vendar 1° kazalo, da bodo prav letos prenehali z delom, saj so *e sklicali občni zbor, da bi se razšli - ln to vse samo *aradl prenizkih dotacij ...« • Boste uspeli premagati vse težave, s katerimi se s^čujetc pri vašem delu? »Treba bo veliko dela, če bomo hoteli, da bo šport J Kamniku takšen, kakršnega si ielimo vsi občani. Morda nam bo u«i«>tnV T Smnlnlknr Remi kranjskih šaiiistov V tretjem kolu republiške lige v šahu so šahisti kranjskega Borca dosegli velik uspeh, ko so z Ljubljano igrali 4:4. Posamezni rezultati: Bratko : Mali 1:0, Petek : Murovec 0:1, Kosanovič : Zbil 1:0, Mu-sič : Djordjević 1:0, Gale : Matjašič remi, Margitič : Krek 0:1, Halik : Naglic remi, Košir : Pire 0:1 b. b. F. Stagar Triglav prvi brez poraza Jesenski prvak v gorenjski nogometni ligi za pionirje je postal kranjski Triglav. Mladi kranjski nogometaši so osvojili prvo mesto brez poraza in z odlično razliko v golih 60:3. Lestvica: Triglav 9 9 0 0 60:3 18 Naklo 9 6 2 1 29:14 14 Predoslje 9 6 0 3 40:14 12 Kranj 9 5 0 4 24:21 10 Trboje 9 4 14 19:21 9 Svoboda 9 4 0 5 17:31 8 LTH 9 3 1 5 16:30 7 Jesenice 9 2 0 7 13:30 4 Podbrezje 9 2 0 7 9:29 4 Lesce 9 6 2 1 13:38 4 P. Didić Judo Tečaj za začetnike Tudi leto3 je Triglav organiziral začetniški tečaj v Judu in v moderni samoobrambi za ženske in moške. Prva dva tečaja sta se začela 22. oktobra v telovadnici gimnazije oziroma v kulturnem domu na Kokrici. R. Predstavniki OŠ France Prešeren najboljši Na sobotnem prvenstvu osnovnih šol občine Kranj v namiznem tenisu je nastopilo osem popolnih ekip učencev, medtem ko so v konkurenci učenk tekmovale samo posa meznice. Ekipno so imeli največ uspeha predstavniki OS France Prešeren, med posamezniki pa prav tako učenci te šole. Takrat je nastopilo kar 32 pionirjev. Slabša je bila udeležba pri pionirkah, kjer jc nastopilo samo pet igralk. Ekipni vrstni red: 1. OS F. Prešeren L. 2. OS S. Jenko, 3—4. OS L. Seljak in OS F. Prešeren II. UČENCI: 1. Ramovž (FP), 2. Svabič (SJ), 3.-4. Prislan ln Firc (oba FP). UČENKE: L Novak, 2. Ra movž, 3. Zakoič (vse FP). M. K. Turk državni prvak K naslovu republiškega prvaka je minulo nedeljo odlični kranjski kegljač Jože Turk dodal še naslov državnega prvaka. Tako je Turk nedvomno letošnji najuspešnejši kegljač v državi. Prvo mesto na letošnjem državnem prvenstvu, ki je bilo v Ljubljani in Kranju, si je priboril predvsem zaradi odličnega nastopa na kranjskem^ kegljišču, kjer je podrl 916 kegljev. To pa je bil obenem edini rezultat, kjer je neki kegljač na letošnjem prvenstvu podrl več kot 900 kegljev. Ta pomemben uspeh pa mu je prinesel predvsem odličen nastop na četrti stezi, kjer je v zadnjih 50 lučajih podrl kar 264 kegljev. Odlično pa se je uvrstil tudi Jeseničan Jože Slibar, ki je zasedel tretje mesto. Nasprotno od Turka pa je Jeseničan dosegel najboljši rezultat na kegljišču v Ljubljani. To pa sta bila hkrati tudi edina predstavnika iz Slovenije, ki sta se uvrstila v deseterico najboljših na letošnjem državnem prvenstvu v kegljanju. J. Javornik Skakalci zaključili sezono na umetni masi Prvi del priprav za novo tekmovalno sezono smu-čarjev-skakalcev je za nami. V soboto so se še zadnjič pomerili v CSSR na skakalnici pokriti s plastiko (Banska Bvstrica) pred prehodom na sneg. Na velikem mednarodnem tekmovanju, kjer so nastopili vsi najboljši skakalci iz CSSR, Francije in Jugoslavije, je zmagal olimpijski zmagovalec Raška, od naših pa sta bila najboljša Dolhar in StefančiČ, ki sta se uvrstila na tretje oziroma peto mesto, štefančič je tokrat nastopil z nekoliko poškodovano nogo in v zadnjih dneh zaradi tega pred tekmo sploh ni treniral. Kljub vsemu pa je imel na tekmi med vsemi nastopajočimi najdaljši skok — 64 metrov. Od ostalih Gorenjcev se je v konkurenci 68 skakalcev najbolje uvrstil Stanko Smole j, ki je zasedel 17. mesto. Takoj za njim se je uvrstil Ludvik Zaje. Kranjčan Marjan Mesec, ki je bil po prvi seriji s skokom 61,5 na četrtem mestu, si Je zaradi ponesrečenega drugega skoka z dolžino 55,5 metra zapravil visoko uvrstitev. Na tekmi so nastopili v članski konkurenci tudi naši najboljši mladinci. Skakalci z Gorenjske so dosegli naslednja mesta: 39. Kobal. 58. Grosar, 60. Norčič. Zdaj bodo naši najboljši člani in mladinci deset dni vadili doma, predvsem kondicijo, v začetku novembra pa bo odšla spet na trening v CSSR skupina 12 najboljših, kjer bodo vadili na umetnem snegu na skakalnici v špindlovih Mlynih. J. Javornik NOGOMET — V zahodni conski nogometni ligi so gorenjski predstavniki dosegli naslednje rezultate: Triglav : Adria 3:1 (1:1), Lesce : LTH 0:1 (0:1). Tekme v Kranju niso odigrali do konca, ker so igralci Adrie v 68. minuti zapustili igrišče. Leti se niso strinjali z odločitvijo sodnika, ki je priznal tretji zadetek za Triglav. V nedeljo so na sporedu naslednje tekme: LTH : Sava, Tolmin : Triglav, Zagorje : Lesce. ROKOMET — V moški republiški ligi jc po dolgem času spet zmagal Tržič, ki je doma odpravil Izolo s 17:14 (10:2). Kranjčani pa so spet doživeli poraz, tokrat v Brežicah s 7:13 (1:8). V ženski republiški ligi pa je ekipa Sele v Murski Soboti premagala Polet z 11:5 (5:1). Pari zadnjega kob: Kranj : Slovenj Gradec, Medvode : Tržič, Selca : Olimpija. ODBOJKA — V okviru druge zvezne lige so Jeseničani v sedmem kolu premagali Kaštclo s 3:1. V nedeljo bp ekipa Jesenic nastopila v Izoli. V republiški moški ligi pa je Kamnik v zadnjem kolu premnrral Gaberje s 3:1 in zasedel tako v jesenskem delu prvenstva peto mesto. NAMIZNI TENIS — V nadaljevanju republiške lige je moška ekipa Triglava i/gubila z Ljubljano s 4:5. Ženska ekipa Triglava pa je doživela poraz v igri s Fužinami z 2:5. Danes se bosta ekipi kranjskega Triglava pomerili v Kranju z ljubljansko Olimpijo. KOLESARSTVO — Na kolesarski dirki mladincev okoli Blejskega jezera je v nedeljo dosegel velik uspeh mladi Kranjčan Ribnikar, ki je dosegel odlično drugo mesto. HOKEJ NA LEDU — Pričelo sc je tekmovanje v zvezni ligi. V prvem kolu je državni prvak Jesenice premagal ljubljansko Slavijo s 16:0. Ekipa Kranjske gore pa je gostovala v Zagrebu in je izgubila z Mcd-v< akom z 2:9. J. Javornik Ob dnevu mrtvih (Nadal j .s 1. strani) Hiranj Osrednja žalna svečanost ob dnevu mrtvih v kranjski občini bo v petek, 31. oktobra, ob petih popoldne pred spomenikom revolucije v Kranju. Isti dan bodo žalne komemoracije še na Hujah, na Primskovem, v Kokri, pri Vodovodnem stolpu, v Straži-šču in v Trbojah. V Goricah, Šenčurju, Naklem, na Kokri-ci, v Predosljah, Besnici, Bri-tofu, žabnici in v Cerkljah pa bodo žalne svečanosti 1. novembra pred spominskimi obeležji ali spomeniki v posameznih vaseh. Družbenopolitične organizacije želijo, da bi se na svečanostih zbralo čim več ljudi. jk Radovljica Tako kot vsako leto bodo tudi letos na dan mrtvih žalne sečanosti ob 9.30 v Dragi, ob 10.30 v Begunjah in ob 11.30 v Radovljici. Žalne svečanosti bo pripravila občinska organizacija ZZB NOV, v programu pa bodo sodelovali godba iz Gorij, pevski zbor iz Radovljice in šolska mladina iz Radovljice in Begunj. Žalne komemoracije pa bodo tudi v drugih krajih občine. 1. novembra ob 8.30 bo svečanost na partizanskem pokopališču v Gorjah, ob 9. uri na Bledu. Na večer pred dnevom mrtvih (31. oktobra) ob 18. uri pa bo komemoracija tudi pred spomenikom v Bohinjski Bistrici. Razen tega pa bodo žalne svečanosti na Srednji Dobravi, v Kropi in drugih krajih v občini. A. Ž. Škofja Loka Letošnji program svečanosti v občini škofja Loka je zelo pester. Prva med njimi bo žalna komemoracija za Kanmitnikom pri spomeniku 50 padlim talcem. Prirejajo jo dijaki šolskega centra za kovinsko stroko škofja Loka, ki so prevzeli patronat nad spomenikom. Svečanost bo jutri 31. oktobra ob 12.30. Istega dne popoldan ob 14. uri namerava organizacija ZB Virmaše pripraviti svečanost, na kateri bodo tamkajš-ri|i spomenik padlim borcem izročili v patronat učencem osnovne šole Cvetko Golar, Trala. Osrednja žalna komemoracija v občini pa bo 1. novem bra ob 9. uri pred domom ZZB školja Loka. Svečanost ho združena z bogatim kulturnim programom, v katerem sodelujejo domača godba na pihala, recitator Jože Logar, ženski vokalni kvartet glasbene šole Škofja Loka, osnovnošolski pevski zbor, recitatorji gimnazije, moški vokalni oktet in častna četa škofjeloške garnizije. Ob istem času bo tudi svečanost pri spomeniku padlim borcem v Trebiji. Uro kasneje bo komemoracija v Virmašah, ob 14. uri v Poljanah, za druge kraje občine pa do zaključka redakcije nismo uspeli zvedeti toč-nejših podatkov. Sporočili so nam le, da je Združenje borcev NOV občine škofja Loka pozvalo učence vseh osnovnih šol v komuni, naj ob dnevu mrtvih obiščejo in okrasijo grobove padlih partizanov, ki jih je na tem območju zelo veliko. ig Tržič Kot vsako leto bodo tudi letos v Tržiču dostojno počastili dan mrtvih. Osrednja svečanost bo v soboto ob desetih dopoldne pred spomenikom v Tržiču in na skupnem grobišču padlih borcev in talcev. Isti dan ob devetih bo žalna komemoracija tudi na grobu talcev v Križah. Na obeh komemoracijah bo sodelovala godba na pihala, pevci in recitatorji. Prav tako bodo komemoracije po posameznih vaseh. Tečaji prve pomoči za voznike motornih vozil Republiški odbor rdečega križa Slovenije bo v sodelovanju z Avtomoto zvezo Slovenije ter republiško komisijo za varnost prometa v začetku novembra organiziral akcijo »Preprečevanje prometnih nesreč in nuđenje prve pomoči! V zvezi s tem so sc pri občinskih skupščinah organizirale posebne komisije, ki naj bi na svojem območju sodelovale v akciji ter obenem organizirale tečaje prve pomoči za voznike motornih vozil. Tečaji prve pomoči naj bi trajali 10 ur, v njih pa naj bi se vozniki naučili, kako pomagati pri prometnih nesrečah. Večkrat je namreč življenje ponesrečenca ali kasnejša invalidnost odvisna od majhnih ln preprostih ukrepov prvih reševalcev, ti pa so navadno prav vozniki motornih vozil. S tečaji prve pomoči bodo prišle do prave veljave tudi škatle prve pomoči, ki Jih morajo vozniki imeti. Z zakonom Jc sicer do-določeno, da jih morajo imeti, ne pa tudi, da jih morajo znati uporabljati. Prav v tem pa je bistvo bližnje akcije za preprečevanje posledic nesreče v prometu. Tečaje bodo vodili zdravniki. L. M. Tudi kozolci so bili dobri za ohladitev. — Zdaj pa že iščemo sonce. — Foto: F. Perdan •Javna razprava o novi zdravsiveni zakonodaji S 1. novembrom se bo v Sloveniji začela javna razprava o OStMltku republiškega zakona o zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju. Razprava naj bi trajala tja do 15 decembra. Oba zakona pa naj bi začela veljati v začetku leta 1971. Javno razpravo naj bi vodile družbenopolitične organizacije; predvsem sindikati ter SZDL. Od javne razprave se mnego pričakuje kot tudi od obeh zakonov. Končno naj bi dobili sistem, ki nam ga ne bo treba menjati čez noč in seveda pri tem trpeti škodo. Zvezna zakonodaja je — kot je znano — predpisala le splošne določbe, v okviru katerih lahko vsaka republika uredi svoj sistem zdravstvenega zavarovanja. Sestavni del republiškega zakona pa so seveda statuti komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja. Zavarovanci si v okvi- ru komunalnih skupnosti samostojno določajo pravice in instrumente financiranja, seveda ob upoštevanju možnosti, ki jih imajo. Javna razprava o obeh zakonih ne bo pomembna samo zaradi razširjenih opolno-močij zavarovancev, pač pa naj bi ocenila tudi rezultate dosedanje reorganizacije zdravstvene službe. Razprava bo načela tudi važno vprašanje kriterijev in načel za ustanavljanje komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja. Osnutek se dosti ne odmika od sedanjega administrativnega oziroma geografskega kriterija, javna razprava pa bo morda pokazala, da bi kazalo upoštevati ekonomski kriterij. V javni razpravi bo tudi vprašanje doplačil zavarovancev za zdravstvene storitve, vprašanje samo-plačniških ordinacij in problematika kinečk»ga zavarovanja. L. M. Seja komiteja ZKS Kranj V torek, 28. oktobra, je občinski komite ZKS razpravljal o uresničevanju sklepov predsedstva ZKJ o perečih vprašanjih družbenoekonomskih odnosov o izvajanju sklepov 8. seje CK ZKS in o pripravah na volilne konference organizacij Zveze komunistov. Komite je menil, da bi morale vse organizacije ZK, zlasti v delovnih organizacijah preučiti sklepe in sprejeti ustrezne ukrepe. Vsaka delovna organizacija naj bi sprejela poseben akcijski program o njihovem uresničevanju. Prav tako je potrebno, da organizacije ZK analiziraj? idejnopolitično situaejo F Svojem delovnem okolju, pri čemer se morajo komun sti opredeliti do sprejete platforme, povzeti iz nje konse-kvence za konkretno aktivnost in tako povečati idejno-poiitično enotnost za akcijo- Čeprav so delavci gradbenega podjetja Projektlz Kranja šele pred nekaj meseci začeli g £P novo osnovno šolo v Komendi, bodo do letošnje zime že postavili smrečico na •J^Sm Id slopja. Gradnja nove šole v Komendi poteka v skladu z gradnjo šol v kamniški o J^k, so jo začrtali In podprli na lanskoletnem referendumu o samoprispevku za nove so e, sko cesto in druge krajevne objekte, (vg) — Foto; Franc Perdan