l’oštnina plaruna y gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za y, leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69 Leto XVIII. V Ljubljani, v četrtek, dne 31. januarja 1935. štev. 13. If&i &a$twzka tfad&n Mnogo premalo zaslužijo naši ljudje in zato nazaduje poslovno življenje na vsej črti. Izhod iz krize je zato pri nas samo eden, da se ljudem omogoči večji zaslužek. Zato bi bila ena prvih nalog, da se zaustavi padanje delovnih mezd. Industrija sama sebi škoduje, če plačuje prenizke mezde, ker s tem znižuje kupno moč prebivalstva, kar nujno povzroča tudi manjši odjem njenih izdelkov. Iz istega razloga je prav tako napačno, če se je skušalo doseči uravnovešenje proračuna le z zniževanjem uradniških plač. Tudi to zniževanje je zmanjšalo promet v poslovnem življenju in s tem zaslužek vseh Pridobitnih stanov, kar je nujno moralo vplivati na davke. Tudi zniževanje uradniških plač se gospodarsko državi ni obneslo. Še bolj pa je trpela ekspeditivnost dela v uradih, kajti prenizke plače nikdar in nikoli ne vzpodbujajo k delu in če ne daje služba onega zaslužka, ki je za življenje potreben, potem neizogibno ugasne volja do dela. Nobeni predpisi te resnice ne iz-premene. Že celo pa je bilo napačno, kadar so se zniževale plače uradnikov iz čisto nestrokovnih vidikov, kadar se je uvedlo dvojno taksiranje uradniškega dela. Kdor je n. pr. živel pri starših, temu se je plača znižala, drugemu, ki ni živel pri starših, temveč denar veselo zapravljal, temu je ostala ne-zrtianjšana. Bila ni le to nad vse neutemeljena krivica, temveč z njo se je udarilo tudi rodbinsko življenje, ki bi ga morala rav-'iO država najbolj ščititi. Upamo, da bo novi finančni minister, ki si je s svojimi pogumnimi odredbami na mah pridobil simpatije jugoslovanske javnosti, tudi to krivico popravil. Več zaslužka ljudem! Zato se mora nehati tudi ona slepa konkurenca, ki sili ljudi, da prodajajo blago tudi v izgubo ali pa za premajhen dobiček. Od trgovcev, ki zaslužijo premalo, nima nihče dobička, kajti naloga trgovine je tudi ta, da zbira denar in da z njim ustvarja nova bogastva in nove možnosti zaslužka. Zakon o nelojalni konkurenci ne sme ostati le na papirju, temveč se mora tudi pričeti izvajati. Za pošteno blago tudi pošten zaslužek, samo to geslo sme vladati v trgovini in šele potem bi mogel trgovec nastavljati nove ljudi in jih tudi dobro plačevati. Sedanja divja konkurenca, ki je bolj narekovana iz pohlepnosti in celo iz zavisti, pa more voditi le v propad trgovine. Zato ji je treba napraviti konec. Pa tudi tvomice bi morale gledati na to, da se z njih izdelki ne dela nelojalna konkurenca. še vedno so imele tvornice dosti naročil, kadar je cvetela trgovina in še vedno so padla naročila, če je padla trgovina. In čas bi že bil, da bi se nehala direktna prodaja blaga iz tvornic potrošnikom. Ni to posel, ki bi bil primeren za in-^'istrijo, in kakor ostaja trgovec pri svojem nos U; tako naj ostaja pri svojem tudi in-dustria ec. Razdelitev dela mora vladati, ne pa divja konkurenca vseh proti vsem, ker ta divja konkurenca izčrpa tudi sile vseh. Zlasti pa je treba napraviti konec nadvse škodljivi medsebojni konkurenci v izvozni trgovini. Po kakršnih cenah n. pr. prodajajo sedaj nekateri les v tujino, to že pomeni zapravljanje narodnega premoženja, ki naravnost kliče po državni intervenciji. To »šlajdranje« blaga se mora nehati, kajti nismo tako bogati, da bi smeli daiati tujini blago za ceno. ki ne krije niti proizvodnjih stroškov. Takšno prodajanje vodi neizogibno v splošno obubožanje in zato mu je treba napraviti konec. Dvigniti treba zaslužek podjetnikov, da "°do mogli ti dati delavcem nov zaslužek. Zaslužiti je treba več. ne manj. če hočemo, da se bo potrošilo več. da zopet zapolje Pravo življenje v poslovnem svetu. Uspeh enega mora biti nova možnost za uspeh drugega in samo s tem medsebojnim podpiranjem je mogoče priti do splošnega zboljšanja. Naši ljudje zaslužijo premalo in žive preslabo. To je treba imeti vedno pred očmi, ker v tem je program vsega dela, ki ga treba izvršiti v javnosti. Ljudje morajo več zaslužiti in živeli bolje, ker bo potem tudi njih delavoljnost večja. In v ta namen je prvo, da se definitivno ustavi vsako zniževanje mezd in plač, ter da se začne delati za njih zvišanje. Zakon o minimalnih mezdah postaja v resnici vedno večja go- spodarska nujnost. Obenem pa treba gledali na zboljšanje cen, in to ne le na cene kmetskih pridelkov, temveč vseh cen, da bodo mogli ljudje zaslužiti to, kar potrebujejo za življenje. Več zaslužka ljudem! To načelo mora zagospodariti v našem življenju in država, kot najmočnejša sila naj to načelo tudi kot prva uveljavi. Tisto od preje zaukazano reduciranje plač pa se naj z vsemi prejšnjimi napakami vred pospravi in to se naj pokaže tudi že v novih občinskih proračunih. Vxva tasUi/ica Srbski list o velikem pomenu slovenske industrije za vso državo te plodonosne zasebne iniciative bi bila naša situacija na polju kovinske proizvodnje silno skromna. Z novimi investicijami v višini nad sto milijonov Din je ustvarila Kranjska industrijska družba čisto novo vrste proizvodnje, ki jih preje sploh nismo poznali v državi. Že tri leta proizvaja druž- Ne pomeni še ena lastovica pomladi, toda razveseljivo je vedno, kadar se pokaže in zato z zadoščenjem omenjamo članek, ki je izšel v beograjski »Štampi« o pomenu slovenske industrije za državo, pa čeprav je ta industrija na meji. Ker je tudi stvarno članek zelo močan, posuemamo iz članka njegove glavne misli. Navadno zamerjamo industriji v Sloveniji, ki je v vsej državi industrijsko najbolj razvita pokrajina, da je na meji. Kratko-malo bi hoteli vso to industrijo, kakor kakšen državni urad, premestiti kam v notranjost države. Jasno pa je, da bi pomenila takšna premestitev pravo gospodarsko revolucijo. Brez ozira na neizvedljivost takšnega načrta in stroškov, ki bi zahtevali že astronomične številke, bi pomenila takšna preselitev katastrofalen potres v vsej gospodarski strukturi ene pokrajine ter zlasti še v njenem socialnem življenju. Preselitev slovenskih, že od pamtiveka obstoječih industrij, pomeni zato fato morgano, o kateri se sploh ne bi smelo resno govoriti. Preostajala bi samo druga možnost, da bi v notranjosti države zgradili nove industrije in zanemarjali one, ki obstoje v Sloveniji. Toda te imajo za seboj bogato industrijsko tradicijo in vse pogoje, da nas v bodoče popolnoma osamosvoje od tujine. Ta predlog bi bil istoveten s predlogom, da uničimo ogromno milijonsko narodno premoženje, ki že obstoji. Bil bi to v resnici edinstven primer v zgodovini. Naj omenimo samo še, da sta tako Posarje ko Porenje ob meji in da Nemcem niti na misel ne pride, da bi deindustrializirali Posarje ali Francozom, da bi to storili s Porenjem. Slovenska industrija, zlasti železa in jekla, slovenske delavnice za kovanje in litje železnega in jeklenega materiala, kakor to zlasti vidimo pri Kranjski industrijski družbi, so prvorazredne in spadajo v prvo vrsto naše industrijske produkcije. S tega stališča se ne moremo ogniti naravnemu pojavu, da bo slovenska industrija temelj, na katerem se bo razvila bodoča jugoslovanska industrija v vseh smereh. Slovenska industrija se ni razvila po nobenem vsiljenem načrtu ali nenaravno, temveč zato, ker ji je priroda dala vse potrebne pogoje. Napačno je ono mnenje, ki razumeva pod temi pogoji samo primarno sirovi-no. Važnost sirovine je izven debate, toda tudi te ima Slovenija poleg svoje odlične lege v veliki meri. Toda med pogoje je treba prišteti še druge faktorje, in med temi zlasti: strokovno sposobnost delavstva. In te ljudi ima Slovenija in v njenih industrijah so zaposleni delavci, ki imajo že svojo »industrijsko« tradicijo. Ali se more vse to uničiti ali le zanemariti, ne da bi imelo od tega škodo vse naše gospodarstvo? Primer Kranjske industrijske družbe na Jesenicah v_ Sloveniji in njen problem je postal tako rekoč že ccntraini problem pri reševanju vsega problema naše kovinske industrije, zlasti, kadar se napačno postavlja vprašanje Jesenice ali Zenica, kakor se to dogaja v naj novejšem času. Čeprav danes razpravljamo o tem vprašanju le na splošno, moremo že danes trditi, da je najmanj slovenska industrija kriva, če smo še vedno tako pasivni v kovinski proizvodnji. Ravno nasprotno je pokazala ta industrija v zadnjih letih prav močan razmah in brez ba predmete, ki smo jih preje na breme svojega izvoza samo uvažali, in sicer: cevi, valjano pločevino, tračnice in posebno jeklo. Letni znesek faktur teh novih proizvodov se ceni na sto milijonov dinarjev in ta znesek bi sicer dajali tujini. V prejšnjih letih je uvažala Kranjska industrijska družba za svoje potrebe angleški premog in tuje sirovo železo, za kar je vsako leto plačala tujini okoli 30 milijonov dinarjev. Z novimi napravami je dosegla K. I. D., da more sedaj delati izključno samo z domačim premogom in z domačim železom, kar zopet pomeni novo pridobitev za našo trgovinsko bilanco. Samo teh par podatkov dokazuje, da je zasebna iniciativa na Jesenicah storila vse, kar je v njeni moči, da popravi pasivo v naši kovinski industriji in da nadoknadi ogromna pasiva, ki jih izkazujejo že leta železarne v Zenici in v Varešu. Na eni strani torej aktivno in vedno bolj strokovno bolj popolno podjetje, na drugi strani pa podjetja, ki se kar ne morejo oprostiti deficita. Ali je debata še potrebna! Ha poti U ccoUzaciii Velik gospodarski in turistični pomen izgraditve pohorske železnice Maribor, koncem januarja. Nedavno je slovenska javnost z velikim zadoščenjem zaznala, da je vprašanje izgraditve pohorske železnice stopilo v resen Stadij. Našla se je ugodna finančna podlaga za realizacijo tega gospodarsko in turistično tako važnega načrta. Sedaj je na odločilnih činiteljih v Beogradu, da, spoznavajoč dalekosežnost gradbe železnice na Pohorje, odstranijo zadnje ovire in omogočijo uresničenje projekta. Vsa naša javnost je vest o možnosti skorajšnje rešitve tega perečega vprašanja tembolj pozdravila, ker je že davno spoznala velike koristi, ki jih bosta imela od pohorske železnice turizem in gospodarstvo vobče. Primerjava z Avstrijo, ki je v zadnjih letih zgradila celo vrsto višinskih železnic, ne drži, ker bo gradba pohorske železnice za našo državo nekaj povsem novega, kar bo imelo precejšnjo privlačno silo. Gospodarskega pomena pohorske železnice ne smemo podcenjevati. Naši gozdni eksploataciji in lesni industriji se od-pro nova vrata. Še večje važnosti pa bo gradba pohorske železnice za razvoj turi-stike, ki stopi v tem trenutku v novo dobo procvita, Obisk našega zelenega Pohorja se bo brez dvoma mogočno pomnožil, in to tembolj, ker je danes že širom Jugoslavije znano, da se naše Pohorje ne odlikuje samo po svojih naravnih lepotah, marveč tudi po svojih izvrstnih planinskih postojankah. Krog navdušenih prijateljev vrhov našega Pohorja je leto za letom večji. Med odlično obiskovalce Pohorja, ki vedno radi prihajajo, smemo šteti med drugimi tudi našega sedanjega finančnega ministra g. dr. Milana Stojadinoviea, ki se je osebno mogel prepričati o potrebi zgraditve pohorske železnice, ki bo baš sedaj, ko je Pohorje uvrščeno v seznam klimatskih krajev in imajo posetniki na železnici znatne popuste, pridobila tem bolj na važnosti. Že s tega \idika je treba zadevi posvečati vso pozornost. Da se pohorska železnica še v letošnjem letu zgradi, bi bilo treba izvesti zelo ugodno finančno transakcijo. Gre zato, da izkoristimo za ta načrt blokiran denar inozemcev. Nadejamo se, da bodo odločujoči krogi tej zadevi posvetili vso pažnjo in omogočili zgradbo, ki bo odprla vrata gozdnemu raju Pohorja in širokim krogom ljudstva omogočila lahak dostop v zdrave višinske cone. Naše domače gospodarstvo pa bo prejelo nov impulz, kar bi bilo tembolj pozdraviti, ker mora biti dandanes vsak naš korak usmerjen v pravcu omi-ljenja tako težke gospodarske krize, ki baš v naših krajih zapušča najtežje sledi, ■ Banat/inski pi&cdaut povtsoH S* Predlagane nove in višje takse Banska uprava je izdelala novi proračunski predlog, ki predvideva (brez proračuna banovinskih podjetij) 80 000.517 dinarjev izdatkov, za 3,935.000 Din več ko lanski. Dočim se je banovinski proračun od leta 1031/32 stalno manjšal, izkazuje novi povečanje. Tako je znašal proračun za 1. 1931/32 116,3 mil. Din za 1. 1932/33 110,3 mil. Din za 1. 1033/34 87,5 mil. Din za 1. 1934/35 85,1 mil. Din za 1. 1935/36 80,00 mil. Din K temu pa je prišteti še proračun cestnega fonda v višini 7,38 milijonov Din, da znaša ves proračun 06,4 milijonov Din ali za 11,3 milijonov vež ko lanski. Izdatki so po posameznih oddelkih predvideni takole (vse številke v milijonih dinarjev): letošnji v primeri z lanskim splošni oddelek 5'95 -h 074 upravni oddelek 0-50 + 0-13 kmetijski oddelek 0-30 -f- 0'37 prosvetni oddelek 7-16 -f- 1*52 31-94 18'29 12‘95 2-29 0-70 89‘09 — 3-51 + 3-44 + 0-74 + 0-30 -f- 0-20 + 3'93 tehnični oddelek soc. pol. in zdravstvo finančni oddelek trg.-obrt.-industrijski rezervni krediti skupno Od posameznih povišanih postavk bi omenili: V proračunu splošnega oddelka je povišana postavka za elektrifikacijo od 750.000 na 1,000.000. V proračunu upravnih stroškov je nova postavka 120.000 Din za tečaje občinskih uslužbencev. Poviški v kmetijskem proračunu so namenjeni: za šole 50.000, za višje osebne izdatke 65.000, za gozdarstvo 32.000, za ureditev hudournikov 315.000, za agrarne operacije 25.000, za pospeševanje kmetijstva za 459.000 Din. Proračun prosvetnega oddelka predvideva višje stvarne izdatke za 2'14 in izredne za 1'39 milijonov. Proračun tehničnega oddelka je znižan, ker so številne postavke vnesene v cestni fond. Za cesto Ljubljana—Radeče je zopet postavka 1 milijona in za regulacijo Savinje je določen 1 milijon. Proračun za socialno politiko in narodno zdravje predvideva med drugim: 50.000 za moralno ogroženo žensko mladino, podpore izseljencem so povišane za 50.000 na 250.000, enako za zaščito dece, za ubožni sklad občinam je na novo določenih 250 tiaoč Din, za zatiranje raka je zvišana postavka od 30.000 na 100.000 Din, plačila oskrbnih stroškov javnim zdravstvenim ustanovam so zvišana od 2 na 3 milijone, dotacija bolnišnici v Celju je zvišana od 782.000 na 1,144.000, v Mariboru pa znižana od 2,333.000 na 2,196.000 Din. Proračun finančnega oddelka je večji zaradi večjih anuitet za posojila. Proračun oddelka za TOI predvideva za srednjo tehnično šolo povišani izdatek od 100.000 na 200.000, za državno dvorazredno šolo od 79.000 na 169.000, za tujski promet od 322 na 500 tisoč, dočim je postavka za obrtno nadaljevalne šole zvišana le malenkostno. Dohodki Proračun predvideva te dohodke (v milijonih Din): proti lani - 9,0 -f 3.6 +10.8 - 1,5 39,0 23.2 23,7 banovinske doklade trošarine davščine in takse dohodki iz prejšnjih let 1.0 razni dohodki 1,2 — državna dotacija 1,0 — Po proračunu se določa 50% banovinska doklada k neposrednim davkom mesto sedanje 35% splošne banovinske, nadalje 25#/o nadomestna cestna in 10% zdravstvena doklada. Trošarina na alkoholne pijače nr 10 milijonov, na brezalkoholne 200.000, na mineralne vode 600.000 in na ocetno kislino 150.000. Trošarina na kvas se poviša za 150% od 1.0 na 2,5, na bencin od 3,2 na 4,8, odpade pa trošarina na pnevmatiko. Trošarina na električni tok je povišana od 2 na 2,5, trošarina na premog pa je z 1,7 milijona neizpremenjena. Nove so trošarine na kavo, čaj, kakao in čokolado, ki naj dajo 750000 Din. Dohodki od vseh drugih davščin so pro-računjeni neizpremenjeno. Nove in višje takse Taksa od prenosa nepremičnin se zviša od 1‘5 na 2%, da se njen donos poveča od 4 50 na 4,75. Izpadla je taksa na motorna vozila in taksa na pooblastitve in dovolitve, ki sta dale skupno 1,450.000 dinarjev. Nova banovinska taksa k državnim taksam naj bi dala 6,2 milijona Din. Od drugih taks naj bi dale: taksa na izkoriščanje vodnih sil 1,5, na biciklje 1,5, .na radijske aparate 1, na posest orožja 0,65, na stacionarne motorje in parne kotle 1,5 in na prošnje za zaposlitev tujcev 0,24 milijonov Din. Preračun bednostnoga sklada znaša 5.850.000 Din. Cestni fond Ta fond predvideva 7,380.000 Din dohodkov, in sicer: taksa na motorna vozila 500.000 (doslej 1 milijon), avtobusna podjetja za čezmerno uporabo cest 500.000 dinarjev, 5% nadomestna cestna doklada 3 900.000 ter odkupnina za osebno delo uradništva in nameščencev 2,430.000 Din. Haša tcQwina Znaten dvig izvoza v decembru letu 1934 V decembru smo izvozili 403 tisoč Ion blaga, dočim smo jih v decembru 1933 le 215 tisoč ton. Po količini se je torej dvignil izvoz za 88 %. Po vrednosti pa smo izvozili blaga za 400*6 milijonov dinarjev, dočim pred enim letom le za 273-8 milijonov. Po vrednosti je torej izvoz narastel za 68 %. Ta visoki dvig izvoza je bil dosežen predvsem vsled večjega izvoza žita (za 83 milijonov Din večji) in gradbenega lesa (za 16 milijonov Din). Svežega mesa smo izvoziti za 42-5 (1933 za 37-6) milijonov. Nekoliko se je dvignil tudi izvoz jajc in svinjske masti, dočim je izvoz prašičev neko.iko nazadoval. Uvozili pa smo v decembru blaga za 312-15 (1. 1933 za 249-6) milijonov Din. Največ smo uvozili (vse v milijonih Din): sirovega bombaža za 24-3, bombažnega prediva pa za 32-2, bombažnih tkanin za 9-7, sirove volne za 3-3, volnenega prediva za 7-5, volnenih tkanin za 4-56, svilenega prediva za 7-6, svilenih tkanin za 3-2, železa za 3-54, tračnic in železniškega materiala za 10-6, železnih in jeklenih izdelkov za 10-76, kož domačih živali za 11'6, riža za 6-8, limon in pomaranč za 3-7, južnega sadja za 6-0, kave za 4-8, premoga za 11-1, strojev in aparatov za 10-8, umetne organske barve za 4‘96, elektrotehničnega materiala za 10*8 itd. Zaradi silnega dviga izvoza se je tudi zelo zboljšala bilanca naše zunanjo trgovine. Dočim je bila lani v novembru aktivna le za 87 milijonov Din, je bila v decembru za 147*45 milijonov. Din. Kljub temu pa celotna bilanca za 1. 1934. ni do segla višine v 1. 1933. Vsa naša zunanja trgovina je namreč bila v 1. 1933 aktivna za 495-3 milijonov Din, dočim je bila lani le za 304-9 milijonov. Izvoz in uvoz v 1. 1934. V vsem smo v 1. 1934. izvozili 3,584.000 ton blaga, to je za 22-3 °/o več ko v 1. 1933 in za 49% več ko v 1. 1932. Po vrednosti lativno zato nismo dobili za v 1. 1934. izvoženo blago toliko, ko za ono v 1. 1933. Dočim emo izvozili v 1. 1933. 2,930.000 ton blaga in dobili za to blago 3.378 milijonov dinarjev, smo dobili v 1. 1934. za 3,584.000 ton lo 3.878 milijonov Din. Po količini je torej izvoz narastel za 22'3%, po vred- nosti pa le za 15%. i Gibanje naše zunanje trgovine v zad njih letih nam kažejo te številke: le la izvoz uvoz skupno v tisočih ton 1930 4.733 1.513 6.246 1931 3.323 1.133 4.456 1932 . 2.398 880 3.278 1933 2.930 793 3.723 1934 3.584 875 4.459 po vrednosti: leta izvoz uvoz skupno v milijonih Din 1930 6.780 6.900 13.740 1931 4.801 4.800 9.601 1932 3.055 2.860 5.915 1933 3.378 2.882 6.260 1934 3.878 3.573 7.451 Bilanca naše zunanje trgovine pa je bila: v 1. 1930 pasivna za 180 milijonov Din, v 1. 1931 aktivna za 1 milijon, 1. 1932 za 196, 1. 1933 za 495 in lani za 305 milijonov Din. Kaj smo izvozili: Največ smo izvozili žita, namreč za 736 milijonov, v 1. 1933. le 459 milijonov. Posebno veliko smo izvozili koruze ter dosegli s 67.000 vagoni rekordno višino. Pše nice smo izvozili okoli 10.000 vagonov, in to le v drugi polovici leta. Na drugem mestu je les. Največ smo izvozili gradbenega lesa, in sicer za 671 milijonov Din. To je znatno več ko v 1. 1932. in 1933., ko smo ga izvozili za 420, odnosno za 567 milijonov Din. Vendar pa smo ga izvozili še znatno manj ko v letu 1931., ko je dosegel izvoz gradbenega lesa po vrednosti 1157 milijonov dinarjev. Na drugem mestu našega lesnega izvoza so lesni izdelki z 68, nato pa slede: ekstrakti vsakih podatkov glede frekvence zgolj po lastnem preudarku povsem odgovarjajoče ojačila. Jutranji vlak št. 9213 je imel mesto rednih 7 voz 17 potniških vozov, torej 10 voz ojačenja s skupno 821 sedeži, medtem ko je bilo ugotovljeno potnikov samo 755, t. j. za 66 manj od števila razpoložljivih sedežev. Večerni vlak št. 9218 iz Novega mesta je imel 15 voz ojačenja, to je skupno 22 voz s 1106 sedeži. Res je, da je imel la vlak na poteku od Šmarje-Sapa do Ljubljane dol. kol. v celoti GO potnikov nad število razpoložljivih sedežev, vsled česar pa se tudi v tem slučaju še ne more govoriti o prenatrpanosti, ko sta vendar prišla na vsak voz samo 2 do 3 potniki preko števila sedežev. Ako pa so bili poedini vozovi prenapolnjeni, so temu krivi potniki sami, ker prihajajo k vlakom običajno zadnji trenutek in drvijo brezobzirno v najbližje vozove, mesto da bi sledili navodilom navzočnih sprevodnikov ter se porazdelili na cel vlak, kjer je še dovolj prostora na razpolago. Zakasneli prihod potnikov onemogoča tudi še event. nadaljnje ojačenje vlaka, ker bi se le ta že v izhodni stanici čezmerno zakasnil. Vsekakor je potrebno, da potujoče občinstvo prihaja primerno zgodaj k vlakom, in ima nekoliko več uvidevnosti, s čimer bi se na železnici prihranile marsikatere nej rijetnosti in nevšečnosti. Direkcija staino razmišlja in skrbi za ukrepe, ki bi pospešili zimski in drugi šport, kakor tujski promet vobče, uspeh pa je mogoč samo tedaj, ako tudi občinstvo sodeluje s tem, da se po svoji uvidevnosti prilagodi vsakokratnim prilikam. Direktor: Cugmus s. r. K temu pojasnilu bi pripomnili, da bi vsekakor bilo v korist prometu, če bi se prepustila železniškim direkcijam večja pravica tudi glede matične sestave lokalnih potniških vlakov, kakor bi večje pravice direkcij tudi v drugih pogledih bile železniški službi le v korist. K drugemu delu pojasnla pa moramo izjaviti da se naša izvajanja niso nanašala le na nedeljo, dne 13. I., temveč tudi že na prejšnje nedelje. Radi pa priznavamo, da se ljubljanska direkcija v resnici trudi, da bi čim bolj ustregla vsem zahtevam prometa in naše pripombe sploh niso bile naslovljene na njen naslov. Končno tudi priznavamo, da je disciplina potnikov pri nas obupno slaba, kar se opaža tudi v cestnem prometu. Samo v korist potnikom samim in prometu bi bilo, če bi se ta disciplina dvignila, čeprav žal ne moremo verjeti, da bi se to kmalu doseglo. Moralo bi se začeti z vzgojo v tem pogledu že pri mladini in prav temeljito, zlasti še, ker športna društva na to polagajo mnogo premalo pažnje. SLOVENIA-TRANSPORT LJUBLJANA . TELEFON 27-18 PREVOZI vsake vrsto blaga *— krajevni, medkrajevni prevozi — zbiranje robe — preselitve s pohištvenimi vozovi v tu- in inozemstvo. Informacije brezplačno. Davčni odbor zaseda Ta teden je začel ponovno zasedati davčni odbor, da razpravlja o pritožbah proti odmeri minimalne davčne osnove za pri-dobnino na podlagi stanovanjske uajem-nine. Vsi pritožniki se naj glede ev. potrebnih informacij obrnejo na tajništvo Združenja trgovcev v Ljubljani, telefon 29-27. pa je slika malo manj ngodna, ker so cene z 31, drva s 30, pragi z 20 in oglje z 18 izvoznih predmetov še nadalje padale. Re- | milijoni dinarjev. Prasnila železniške- diceUcije Na naš članek o pomanjkljivosti, ki škodujejo tujskemu prometu, nam je poslal direktor ljubljanske železniške direkcije g. Cugmus naslednje pojasnilo, ki ga rade volje objavljamo: »V Vašem cenj. listu št. 6 z dne 15. t. m. ste objavili članek pomanjkljivost, ki škoduje tujskemu prometu«. Drugi del članka glede pristojnosti ojačenja vlakov ni točen. Istega popravljamo naslednje: Generalna direkcija drž. žel. v Beogradu določa za vsako voznoredno dobo sama Proračun Savske banovine Letošnji proračunski predlog predvideva skupno vse o 194'9 milijonov Din. Od te vsote znaša proračun izdatkov in dohodkov banovine 1409 milijonov, proračun banovinskih podjetij pa 53 9 milijo matični sestav potniških vlakov in njihova I uov »»n. Proračuni posameznih oddelkov Sr V»a ostala ojataia vlakov, J. , • .... f-oWati<>A «nnm 1 liiomh Din): ban ui banovinski svet 10, ki jih zahtevajo večje frekvence samo od primera do primera ali v določenih prilikah oskrbujejo vodilne, odn. izhodne Staniče dotičnih vlakov. Direkcija odreja ojačenje vlakov samo tedaj, ako ji je bila večja frekvenca prijavljena. Tudi v nedeljo, dne 13. t. m. ob priliki večje frekvence iadi smučarjev na Polževo je stanica Ljubljana gl. kol. v poštev prihajajoče vlake v lastnem delokrogu brez lijonih Din) splošni oddelek 2'3, upravni 1’8, kmetijski 21'0, prosvetni 11*1, tehnični 491. oddelek za socialno pomiko in narodno zdravj 28'9, finančni 191, c.ldelek za trgovino obrt in industrijo 4'9 in proračunske re zerve 0'8 milijona Din. Dohodki banovino so proračunjeni takole: banovinske doklade 56‘5, trošarine 35'7, takse 39 5 l jonov dinarjev in ostalo druge davščine •Polilične vesli Pomladansko zasedanje Sveta Male an-(ante bo meseca maja v Bukarešti. Finančni odbor skupščine je sklican za 11. februar, da prične razpravljati o proračunu. Za bolgarskega finančnega ministra je imenovan dosedanji pravosodni minister Kalendarov, za pravosodnega pa univerzitetni profesor Dikov. Rumiinski finančni minister Slavescu je odstopil; ker je prišel v nasprotje s trgovinskim ministrom Manoilesconv glede va-lutarnih vprašanj in zunanje trgovine. Nacionalni odbor Dodekaneza je sklenil, da pošlje na Društvo narodov peticijo, da se prizna Dodekanezu pravica, da s plebiscitom odloči o svoji nadaljnji državni pripadnosti. Bližnji londonski sestanek angleških iu francoskih ministrov se ne presoja več s takšnim optimizmom ko preje. Pojavile so se namreč diference med angleškim in francoskim naziranjem glede oboroževanja in varnosti. Anglija je za legalizacijo nemške zopetne oborožitve, Francija pa zahteva najprej nekatera varnostna jamstva. Kompromis med francoskim in angleškim stališčem bi bil mogoč v tej smeri, da ostanejo še naprej v veljavi določila Versajske pogodbe o nemški razorožitvi in bi se o njih črtanju razpravljajo šele po vrnitvi Nemčije v Društvo narodov. V italijanskem poloficialnem listu »A!-* fari esteri« je izšel članek, v katerem se odkrito propagira povratek Habsburžanov v Avstrijo. V članku se zagovarja avstrijsko stališče, da je obnova habsburške monarhije le interno vprašanje Avstrije, v katerega se druge države nimajo pravice vmešavati. Če bi države Male antante vztrajale, da je habsburško vprašanje mednarodno, potem pač ne bi moglo prit' do sklenitve podonavskega pakta. V Budapešti sc vodi senzacionalni proces proti bivšemu madjarskemu komunističnemu voditelju Rakosiju, ki je obtožen sokrivd na vseh umorih, ki so se dogodili za časa vlade Bela Kuna. Na procesu je prišlo do ogabnih podrobnosti, kako nečloveško so se na Madjarskem v komunističnih dneh ubijali ljudje. Tako so se matere prisilile, da svojim na smrl obsojenim sinovom pi lože vrv ''koli vratu. Proti obtožencu nastopa sodišče silno neobjektivno, zaradi česar so odločno nastopili proti predsedniku sodišča tudi tuji pravniki, ki so prišli v Budapešto kot opazovalci. Eden od njih je izjavil, da je ves proces po trianonski mirovni pogodbi popolnoma nedopusten. Obenem z velikimi izpremembami r italijanski vladi bodo v kratkem tudi velike izpremembe v italijanski diplomaciji. Tako bo baje sedanji italijanski pariški) veleposlanik Pignatti imenovan za velepo^ slanika pri Vatikanu, baron Aloisi pa po*j stane državni podtajnik v zunanjem mini-4 strstvu. Podpredsednik sovjetske vlade Kujbi-Sev, ki je bil te dni pokopan z največjimii častmi, se je sam umoril, ker je bil baje v zvezi z zarotniki proti Stalinu. Kujbišo-vu na čast je sovjetska vlada preimo^ v la mesto Samara v Kujbišev. Čeprav bodo parlamentarne volu.v češkoslovaškem šele v septembru, so se| že za* ’ živahne volilne priprave strank. V smislu novega zakona o strankah bo pri; novih volitvah vloženih najbrže 17 kandi-j datnih list, za 2 manj ko pri prejšnjih vo-*’ litvah. Nedaleč od turške meje je prišlo med;! bolgarskimi orožniki in bolgarskimi komunisti do boja, v katerem so bili štirji komunisti ubiti, en orožnik smrtno nevarno, trije pa težko ranjeni. Vsi sovjetski časopisi pišejo, da je položaj na Daljnem vzhodu zelo ogrožen irt da se je bati japonskega napada ua Sibirijo. Na banketu v čast japonskega vojaškega atašeja v Varšavi se je ta posebno toplo zahvalil, ker so mu poljske vojaške oblasti v smislu medsebojnega obrambnega dogovora tudi v podrobnostih pokazale organizacijo poljske vojske in njeno oborožitev. »Observer« zahteva od angleške vlade, da energično nastopi proti agresivni politiki Japonske in da ustanovi skupno z Ameriko in Rusijo protijaponski blok. Ameriški senat je odklonil Rooseveltov predlog, da bi USA pristopila k haaškemu mirovnemu razsodišču, ker bi to bil le prvi korak za vstop v Društvo narodov in za vmešavanje v evropske zadeve. Mala krizologija V >Prager Tagblattu« čitaino te duhovite domisleke Williarna Winterja: Če mislijo v kakšni državi dvignili svoje gospodarstvo s tem, da opuste zlato veljavo, potem so sodobni onim bolnikom z vročico, ki razbije-jo svoj termometer. * •Število brezposelnih v vseh državah, ki vodijo statistiko o brezposelnosti, je večje ko število vseh vojakov, ki so bili v svetovni vojni mobilizirani na vseh frontah. * Dohodki igralnice v Le Touquet so znašali 1. 1933. 14'3 milijonov frankov, v letu 1932. le 9 milijonov. * Definicija ameriške farme: razsežna, plodovita polja, od vseh strani obdana od upnikov, pokrita s hipotekami, na katerih zaman skuša rodbina sedmih glav zaslužiti potrebni denar za vzdrževanje sebe in avtomobila, čegar bencinski tank je prazen. * Ce bi bili vsi ljudje vegetarijanci, bi hitro padla cena mesu. * Na Kitajskem živi petina vseh ljudi. V.J znaki nad produkci je bi izginili, če bi vsi Kitajci začeli uporabljati žepne robce. * Kljub vsem nacionalnim ekonomom ve-nio danes o kroženju denarja ravno toliko, kakor so vedeli v časih Karla Velikega o kroženju krvi. * Najboljša reklama za uporabljanje čekov so bili v Franciji škandali, v katerih se je pokazalo, kaj vse je mogoče doseči s čeki. * Najbolj moderni stroji za cigarete napravijo v eni minuti 25.000 cigaret. * L. 1795. je veljal funt bombaža 10 frankov, 1. 1892. le Se 2 stotinki (2 centima). Denarsfvo Stanje naših kliringov Po izkazu z dne 23. januarja znaša saldo naših terjatev do Nemčije že 233 milijonov dinarjev in se je od 17. januarja povečal za 10 milijonov. Saldo napram Italiji se je v tem času znižal od 14-1 na 14-0 milijonov dinarjev. Naše terjatve v švici pa so nazadovale od 2‘8 na 2 milijona dinarjev. * Slovaški denarni zavodi izkazujejo v zadnjem času znaten dotok novih vlog in mnogo večjo likvidnost, da so mogli poravnati številne svoje kratkoročne obveznosti pri deželni banki in reeskontnem zavodu. Obtok c sl. bankovcev je po zadnjem izkazu padel pod 5 milijard na 4875 milijonov in dosegel s tem rekordno nizko stopnjo. Obenem se je povečala zlata podlogi za 01, devizna in valutna za 29'4 ter druga gotovina za 24'2 milijonov Kč. Dočim pa se je obtok bankovcev znižal za 297 milijonov, so se pa tekoči računi dvignili za 192'4 na 1.5G8 milijonov. V zvezi s tem izkazom zahtevajo nekateri listi, da izpre-meni Narodna banka svojo politiko. Kritje se je dvignilo od 40'8 na 41 '5%. Po zadnjem izkazu nemške Državne banke se je znižal ves obtok plačilnih sredstev od 5704 na 5278 milijonov, dočim je kritje naraslo za 01 na 83’8 milijonov mark. Zamenjava 5% februarskih blagajniških zapisov v višini 687 milijonov za 434 % eno in dvoletno je bila na češkoslovaškem ugodno končana. Novih zapisov je bilo prepisano za 300 mili jonov Kč. Ministrski predsednik Flandin je izjavil, da ^i moglt imeti Francija z ozirom na svoje velikanske zlate zaloge mesto za 80 milijard tudi za nad 240 milijard frankov bankovcev v obtoku in še se ji ne bi bilo treba zateči k inflaciji. jCiubtioMUa bovza v letu 1934 Pregled razvoja na borzi v lanskem letu nas v nobenem pogledu ne more razveseliti. Vendar pa moramo resnici na ljubo pripomniti, da nismo pričakovali niti takega uspeha, kakor smo ga dosegli, čeprav skoroda ne more biti slabši, kakor je. To velja predvsem za naše lesno in žitno tržišče. Statistika borznega prometa v preteklem letu nam pokazuje v primeri z 1. 1933. le majhne izpremembe tako po količini kakor po vrednosti, iz česar bi bilo sklepati, da se je položaj že nekako ustalil. Čim pa vzporedimo številke doseženega blagovnega prometa v letu 1934./1933. z onim iz 1. 1932., se razlike v poedinih vrstah in količinah blaga občutno povečajo. Gibanje blagovnih zaključkov perfektui-ranih na naši borzi je bilo v zadnjih treh letih takole: 1934 Promet v letu 1933 1932 o to R) > Okrog, les 7 Tesan les (iO Kezan les 203 Zel. prag. 8 Les. izd. — Drva Oglje , Ječmen Koruza Pšenica Rž Soržiea Oves Moka Otrobi 7 1 40'/s 20 2 117 387 1013 59 17 6 332 296 17 17 s o 60 5 > 6 CAVt 179K 42'/< 7 3 e . o so « > 37 412 1537 220 17 12 1 7 C61/« 419 216>/i 1873 21»/* 152 44 764 2 31 2 10 9 1 55'/« 87 17 15 43 20 499 1.313 1U 1 2 33 2'/j 35 1 24 2 26 Skupno je bilo v letu Zaključeno lesa 111 oglja žita in mlevskih itdelkov OstaVpa blaga (vštevši bencin)'1 1934 Vatroni Din 280 2,199.000 69'/« 'It 002.000 19.000 1933 Vagoni Din 302 % 2,235.000 08% 963.000 '/ s 20.000 Tudi na efektnem tržišču opažamo čeprav neznatno nazadovanje zaključkov, napram letu 1933, to pa je predvsem zbog tega, ker lani ni bilo nobenega prometa v industrijskih in bančnih papirjih, dočim je bilo teh efektov zaključeno v letu 1933. za Din 124.000-— in v letu 1932. za Din 108 tisoč. Nasprotno pa je celo porasel promet v državnih papirjih in je lani znašal Din 293.000’—, leta 1933. pa Din 258.000’—, a v letu 1932. le Din 31.000’—. Lansko leto so bile prodane tudi komunalne zadolžnice v višini Din 1.000'—. Devizno in valutno tržišče kaže nekoliko razveseljivejšo sliko. Valutni promet je sicer za malenkost popustil in znašal \ vs-vn 1934 Blago (355% vag) 2,879.000 ( 372 Efekti (2.822 kom.) 294.000 (2.036 Devize 170,190.000 Valute 70.000 Totale 173,433.000 Poslovanje borznega razsodišča je bilo lansko leto skoro istega obsega kot v letu 1933., kajti skupna vsota vtoženih terjatev je malone dosegla višino predlanskih terjatev. Tudi število tožb je v preteklem letu nazadovalo, vendar pa ne v toliki meri kakor leta 1933. Kajti lani je bilo vsega vloženih 1.166 tožb (vrednost terjatev Din 3,655.000) napram 1.456 tožbam (vrednost terjatev Din 3,954.000) v letu 1932., kar pomeni nazadovanje za 290 po številu tožb in Din 299.000’— po vrednosti terjatev. Zdi 1932 Vagoni Din 305 2.374.000 151 1,950.000 37* 2,142.000 le Din 70.000’— napram Din 87.000’— v letu 1933., medtem ko se je močno povečal devizni promet in znaša porast nič manje ko 43 milijonov 769 tisoč dinarjev. Ta razlika deviznih zaključkov pa je v primeri r letom 1932. za skoro 22 milijonov dinarjev mai jša, dočim so v lem primeru nazadovali valutni zaključki za Din 3,401.000 Porast deviznih zaključkov je pripisati predvsem živahnejšemu prometu v avstrijskem privatnem kliringu, kakor tudi v novo uvedenih privatnih kliringih Londona, Madrida in Budimpešte. Celotna slika lani opravljenega prometa v blagu in vrednotah bi bila v primeri z leti 1932. in 1.933. ta-le: 1933 vag.) 3,218.000 kom.) 382.000 126.421.000 87.000 130.108.000 (493 vag.) (435 kom.) 1932 6.406.000 139.000 148.159.000 3.471.000 158.235.000 se torej, da se je nazadovanje trgovine nekako ustalilo, čeprav ne popolnoma. Če pa primerjamo lansko število tožb in vrednost vtoženih terjatev z onimi v letu 1932. (3.141 tožb, vrednost terjatev Din 9 milij. 739.000), tedaj vidimo, da je padlo število tožb za skoro dve tretjini in prav tako tudi vrednost vtoževanih terjatev. * Pri tem je omeniti, da je bilo v letu 1932. prodanih, odn. kupljenih 32 vagonov bencina v vrednosti Din 2,112.000’-, pa v tem blagu leta 1933./1934. sploh ni bilo zaključkov. Avstrijsko-češkoslovaška trgovinska pogajanja V Pragi so se začela avstrijsko-češkoslovaška trgovinska pogajanja, ki naj bi bila do sobote tudi že zaključena. Zato se bodo po vsej verjetnosti pogajanja omejila le na najbolj nujne želje obeli strank. Zlasti se bo razpravljalo o carinskih vprašanjih. Šef avstrijske delegacije je trgovinski minister Stockinger, šef Češkoslovaške pa pooblaščeni minister dr. Friedmann. Kakor je izjavil minister dr. Stockinger, pa se bo razpravljalo tudi o povečanju turističnega prometa med obema državama. Na tem vprašanju je zlasti interesirana Avstrija, ker je padlo lani število turistov iz Češkoslovaške za 30 "/o. Angleško-ruski lesni sporazum Med angleškim lesnim sindikatom Tim-bor Distributors Ltd in rusko izvozno lesno organizacijo >Exporlles« je bil dosežen sporazum o ruskih lesnih dobavah za leto 1935. Po tem sporazumu se je Rusija obvezala, da bo dobavila 50.000 standardov (en standard je 4.672 kubičnih metrov) lesa več ko 1. 1934. Skupno bo torej Rusija dobavila 400.000 standardov. Za prima les je ostala cena neizpremenjena, za les od IV. vrste navzdol pa je dogovorjena cena za 1 do 24 šilingov nižja kakor pa v letu 1934. Poleg tega je še dogovorjena klav- zula o baissi, ki je lani izostala. Sporazum je važen za vso evropsko lesno trgovino, ker je angleški trg za evropski lesni trg odločilne važnosti, ker konzmnira Anglija 50 "/o vsega mehkega rezanega lesa. Vendar pa ne bo angleški lesni trg po novem sporazumu z Rusijo prenasičen, ker je lani vladalo skoraj stalno |>omanjkanje ponudb. Računali je tudi s povečano gradbeno delavnostjo v Angliji, ker je bil ta mesec objavljen novi stanovanjski zakon za Anglijo in Wales, ki natančno določa, koliko oseb sme stanovati v posameznih stanovanjskih prostorih. Glede cen jo pa treba omeniti naslednje: Jeseni lani so cene zelo nazadovalo v primeri s conami v začetku leta. Jeseni so bile namreč cene za 2 do 2,10 funta pri standardu nižje. Sedaj so sicer dogovorjene za les srednje vrste povprečno za pol funta nižje cene, a so te še vedno višje kakor pa so bile cene v jeseni. Zboljšanje cen je zalo najbolj značilno za novi angleško-ruski lesni sporazum. & Generalni direktor naše monopolskc uprave g. Markovič je sklenil s češkoslovaško monopolsko upravo pogodbo o dobavi 3 in pol milijona kg jugoslovanskega tobaka za cigarete v vrednosti okoli 50 milijonov Kč. Tobak pa se ne bo dobavil na podlagi kompenzacij, temveč se bo v celoti uporabil za plačilo zamrzlih češkoslovaških terjatev v Jugoslaviji. Rumunski trgovin«1'! minister je predložil vrhovnemu vodstvu Fordovih zavodov ponudbo, da zgrade zavodi v Rumuniji tvirnico Fordovih avtomobilov, ki bi izdelala na leto okoli 3000 avtomobilov. Vr- hovno vodstvo je to ponudbo sprejelo in se začne nova tvornica graditi že letošnjo pomlad. Zakaj se ni stavila z naše strani podobna ponudba, ostane seveda neodgo vorjeno vprašanje. Tako smo zopet enkrat zamudili lepo priliko, da bi dvignili gradbeno delavnost. Nemška industrijska proizvodnja se je ' 1. 1934. dvignila za približno 25 odstotkov. Bojkot nemškega blaga v Ameriki se zlasti opaža pri usnjenih izdelkih. Vedno bolj se zahteva v Ameriki mesto nemške ga blaga češkoslovaško. Francija je ustavila vsak uvoz češkoslovaškega stekla za razsvetljavo in za gospodarske namene, pa čeprav so bili dovoljeni kontingenti izčrpani šele na polovico. Ker je češkoslovaška vlada takoj intervenirala proti tej prepovedi, bo najbrže tudi umaknjena. Delegacija delavcev v francoskih tvorni-cah za čevlje je zahtevala od ministrskega predsednika Ftandina, da se z ozirom na težavni položaj teh tvornic prepove vsak uvoz tujih čevljev. Bilanca Kruppovih zavodov je bila letos prvič po treh letih zopet aktivna. Čisti dobiček zavodov za leto 1934. znaša 6’6 milijonov mark. Kupujte domače proizvode! Vanilin sladkor in- Prašek za pecivo: Za naš •• kupujejo uti dOMtl proizvodi i prstek so pecivo, >anilin. sladko _ rumenilo la podlag praiki znamke »ADRIA« TRGOVCI, forsirojte naše domače proizvo> de, mi Jamčimo za najboljio kako-vost istih. Angleški tečaj za natakarje in portirje Z ozirom na to, da dotok angleških go stov v naša letovišča v zadnjih letih stalno narašča, je Zbornica za TOI v Ljubljani sklenila prirediti poseben tečaj za natakarje in portirje v naših hotelih, da se priučijo vsaj najnujnejših izrazov angleškega jezika. Ta tečaj se začne v Ljubljani v ponedeljek, dne 18. februarja in traja do 1. marca. Reflektanti za tečaj se morajo pismeno prijaviti Zbornici najpozneje do 10. februarja. Pristojbina za tečaj za posameznega udeleženca znaša Din 50'—. ki se plača ob začetku tečaja. Druge podrobnosti bodo prijavljencem pismeno sporočene. Konhuvzi in pri-silne poravnave V zadevi zapuščine Germutha Franca st. se za preizkušnjo naknadno prijavljene terjatve odreja narok pri sodišču v Mariboru, soba 79, na 9. februar ob 9. Razglašen je konkurz o premoženju Zofije Hansen, veleposestnice v Tratah (Zg. Cmurek). Konkurzni sodnik dr. Ilaunig. upravitelj konkurzne mase odvetnik dr Sket. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Sv. Lenartu v Slov. goricah dne 11- februarja ob 9. Oglasitveni rok do 30. marca. Ugotovitveni narok dne 8. aprila ob 9. Potrjena je prisilna poravnava, ki jo je sklenil Lovro Šebenik, trgovec z vinom v Ljubljani s svojimi upniki. V ' • v i ■ %...: • 2^il?cevc* slatina kava j* prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. ®r- Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Verlič Josip, JDjubljanss. 1 ' ' V- ' .'•>*> lastnik tvrdke: Dnf.KrispeF Golonzale Typ«cva c. 31 Ustanovljeno lef« 1834 T el e 1 o n št. 22-03 Brzojavi: Krisper col oniale Veletrgovina bolcnijalnc in špeceri/slte z>o2>e « Velepražarna Ztave « 'Mlini za dišave Zaloga špirita, raznega zganja in konjaka ter vseli vrst mineralne vode ločna postrežba! Ceniki na razpolagoI umnimi ittKtJtrtHs »■■[■■■■■MIMMBMBM————lil!■■■——II1H1 BI II lllllll li lili ■■■'■HIB« Pričetek 3. marca 60% poousta za vožnje na nemških železnicah Vsa obvestila, tudi za nakup registermark dajejo: Ing. G. Tfinnies, Ljubljana, m™ 33 Telefon 27-62 Zvaniini biro lajpdikog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33 Potovalne pisarne Putnik • v' i vseh imt.lmmke.uradne, reklam, .knjigeve(ban % LcL hiU* w pcat/u! TISKARNA MERKUR > UUB11ANA.6RiGOReie[VA«25 V^25’^hLaqraHv!Ji9kcmui)lhrkiiv V5 <1* „\o€> ,-c e*°'“ bavc~licitacije Dobava masti. Dne 4. februarja bo pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 40.500 kg svinjske masti. — (Pogoji so na vpogled pri isti komandi.) Dne 8. februarja bo pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu oferlna licitacija za dobavo perilo. dne 9. februr-ji pa za dobavo etuijev za sani! '<■. material. — (Pogoji pri skladišču.) Les e prodaja potem pismenih ponudb, katero je vložiti do 7. februarja pri Direkciji šum v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Nabava 10.000 kg bencina. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje drugo pismeno licitacijo za dobavo 10.000 kilogramov bencina. — Licitacija bo dne 9. februarja ob 11. uri v pisarni .ekonom-nega odseka, soba št. 42, Sv. Jakoba trg 2. Pogoji v pisarni direkcije. Komanda podmorske flotilje Tivat sprejema do 10. februarja ponudbe o dobavi signalnih svetilk ter pripadajočih baterij in žarnic. Homa. — in jtt> svetu mm Predsednik vlade Jevtič je sprejel delegacijo bolgarskih novinarjev, ki so se vračali iz Prage v Sofijo. Nadškof koadjutor dr. Stepinac se je vrnil iz Rima, kjer je bil sprejet tudi od papeža in odpotoval v Beograd. Gen. Nedič, poveljnik našega letalstva, je bil odlikovan od Francije s komander-skim križem legije časti. To pomeni pri-znaje za vse naše letalstvo. V Primorski banovini je bilo od osvobo-jenja pa do danes zgrajenih 180 novih šolskih poslopij, 77 šol se gradi, za 24 šol pa se pripravlja potrebni stavbni material Stavkati so začeli delavci v Prvi hrvat-ski tvornici strojev in v livarni železa v Zagrebu, ker že nekoliko tednov niso dobili plač in ker je bilo odpuščenih več delavcev. švicarska družba »Nestle and Anglo Svviss Condensend Milk Co« je prevzela Stoekovo tvornico čokolade v Požegi, ki bo sedaj začela po večletnem zastoju zopel pp*no obratovati. Med Nušičko in delavci, ki so stavkali v njeni žagi v Gornjih Podgradcih, je prišla do sporazuma in je Našička zvišala mezde za 18 odstotkov. Več rudnikov v Fojnici v Bosni, med katerimi imajo nekateri tudi zlate žile, namerava prevzeti neka angleška družba. Tvornica železa v Zenici bo 1. februarja začasno ustavila delo in bo vsled tega 700 delavcev izgubilo delo. Sanchez Gue-ra, eden najbolj vplivnih politikov monarhistične Španije in bivši večkratni ministrski predsednik, je umrl v Madridu v visoki starosti 75 let. V Boznu nameravajo Italijani postaviti spomenik rimskemu vojskovclji Druzu, ki je premagal Germane. Nemci v Boznu so zaradi tega silno ogorčeni. V Franciji se smejo v bodoče naseliti le Posarci, ki imajo sorodnike v Franciji, ki se morejo sami vzdrževati, ki so bili nastavljeni v francoskih sarskih podjetjih, ki so dokazano ogroženi od nar. soc. maščevanja, ki so zaprosili za franc, državljanstvo, starši, ki so imeli otroke v francoskih šolah in bivši pripadniki tujske legije. Inserate morejo o«1 (Mati . Franciji telefonski naročniki odslej kar po telefonu. Račun za inserat se plača obenem s telefonsko naročnino. V Rumuniji sinejo biti v državnih ko tudi zasebnih službah zaposleni samo oni Madjari, ki dokažejo znanje rumunskega jezika. Velika korupcijska afera je bila odkrita na Češkoslovaškem. Gre za državne dobave in zlasti za dobave železnici. Dosedaj je bilo aretiranih 171 dobaviteljev. Državni svetnik inž. Pitra se je ubil, ko je prišla afera na dan. Vodja nemških emigrantov na Češkoslovaškem dr. Otto Stresser je dobil že pred meseci iz Nemč;!/' svarilno pismo, da ?e bodo takoj po saarskem plebiscitu začeli atentati proti >emškim emigranton Strasser je zato inž. Formysa svaril, a ^ ta za svarilo ni zmenil. Kakor je bilo sedaj ugotovljeno, je imel inž. Formys tajno radio postajo, po '•"t''ri ‘e neprestano pošiljal propagandne govore proti sedanji nemški vladi. Velika epidemija hripc je izbruhnila v Rumuniji. Veliko število šol so zaprli. Za hripo je zbolel tudi ministrski predsednik Tatarescu in pet ministrov. Belgijski državni dolgovi so se v 1. 1931. zmanjšali za G34 milijonov na 57 milijard frankov. Od vseh dolgov odpade na tuje dolgove 27 milijard in ti so se povečali za 48G milijonov. V Združenih državah Sev. Amerike je število brezposelnih zopet naraslo in znaša že 11 in pol milijona brezposelnih. Število brezposelnih delavcev sc je n Poljskem v januarju zvišalo za približno 50.000 in je doseglo že število 450.000 Norveški 4800 tonski parnik »Tasmania« je v njujorškem pristanišču v veliki megli zadel v 5000 tonski ameriški parnik »Mo-ha\vk in ga popolnoma preklal, da se je takoj potopil. 14 potnikov in 31 mož posadke s kapitanom vred je utonilo. Banka v Manhattanu sporoča, da je njen sluga izgubil na cesti aktovko, v kateri je imel za skoraj poldrug milijon dolarjev denarja in vrednostnih papirjev. Slugo sta spremljala dva oborožena čuvaja. Zaradi praznika izide prihodnja številka »Trgovskega lista« šele v torek, dne 5. februarja._ Avstrija ne bo več izdelovala osebnih avtomobilov Avstrijske avtomobilske tvornice ne bodo več izdelovale osebnih avtomobilov, temveč le še tovorne. V bodoče bo tvornica v Steyru uvažala iz tujine avtomobilske dele in potem sestavljala avtomobile. Uvoz sestavnih delov bo carine prost. Vozovi se bodo vsled tega zelo pocenili in veljali mesto 9000 do 10.000 šilingov le 3000 do 3500 šilingov. Poleg tega upa Avstrija, da bo z uvozom tujih avtomobilskih sestavnih delov omogočila tudi večji izvoz avstrijskih izdelkov. i|| ŽŽctdfo~Elublfana Nedelja, dne 3. febr.: 7.30:0 predivnih rastlinah v Dravski banovini (ing. Sadat \ niko) — 8.00: Nekaj veselih klavirskih točk na ploščah — 8.20: Poročila — 8.30: Akademski pevski kvintet poje cerkvene pesmi — 9.00: Versko predavanje (prior Valerian Učak) — 9.15: Prenos iz trnov« ske cerkve — 9.46: Slovenski vokalni kvintet na ploščah — 10.00: Poslovanje delavskih in naineščenskih zaupnikov — 10.20: Harmonika na ploščah — 10.40: Gdč. Vida Vedralova poje z radijskim orkestrom — 11.40: Vtisi o slovenskem gledališču (režiser prof. Hagemann) — 12.00: Cas, radijski orkester (po željah) — 15.00-Plošče (po željah) — 16.00: Ljudska igra: Kuzofkinova usoda (skupina ge. Avguste Danilove) — 17.30: Narodne pesmi na ploščah — 19.30: Nac. ura: Ljuba Nenadovič (dr. Tihomir Djordjevič) iz Beograda — 20.00: Čas, jedilni list, program za ponedeljek — 20.10: Duo-koncert ustne harmonike (orgelce), vmes poje kuplete g. Bajde — 21.10: Fantje na vasi pojo zdravice — 21.40: Čas, poročila — 22.00: Radijski orkester. Ponedeljek, dne 4. febr.: 11.00: Šolska ura: Strossmayerjeva proslava — 12.00: Iz ruskih ravnin (plošče) — 12.50: Poročila — 13.00: Čas, simfonične slike na ploščah — 18.00: Vzgoja in svoboda (dr. Stanko Gogala) — 18.40: Slovenščina (dr, Kolarič) — 19.10: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna) — 19.30: Nac. ura: Razglasitev zedinjenja Bosne in Hercegovine s Srbi 1. 1918 (dr. VI. čorovič) Beograd — 20.00: Prenos opere iz Beograda, v odmoru: Čas, poročila, jedilni list, program za torek. Torek, dne 5. febr.: 11.00: Šolska ura: Življenje in običaji v Maroku, vtisi s potovanja (dr. Oskar Reja) — 12.00: O škratih, cvetkaii in lutkah (plošče) 12.50: Poročila — 13.00: Čas, Fjodor Šaljapin poje na ploščah — 18.00: Otroški kotiček (ga. Gabri-jelčičeva) — 18.20: Higiena selskili sta-novališč (Zajc-Boškovičeva) — 18.40: Nemščina (dr. Kolarič) — 19.10: Pravna ura (dr. Knaflič) — 19.30: Nac. ura: Združenje Cvijeta Zuzoric, iz Beograda — 20.00: Čas, jedilni list, program za sredo — 20.10: Starofrancoske legende poje gdč. Vida Rudolf — 21.10: Harmonika solo, g. Kokalj — 21.40: Čas, poročila — 22.00: Radijski orkester — 22.30: Angleške plošče. Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. M1HALEK, Ljubljana.