318
Politični pregled.
Cesarska naredba o prepisnih pristojbinah stopi v veljavo s 6. oktobrom t. 1. Iz te naredbe je razvidno, da stopi v veljavo še le 45. dan po objavljenju. Pri prepisninah v slučajih smrti, ki so se, ali se bodo dogodili pred 6. oktobrom, ta naredba  ne pride v poštev.
Odstop ministrstva? — Na prvem mestu govorimo o sedanjem položaju v obče. Podrobnosti, katerih so dnevniki prenapolnjeni, ne bomo navajali. Saj je tudi postranskega pomena, kako kihajo in pokašljujejo posamezni ministri in politiki. Iz vsega tega je razvidno, da pride po ponesreČenju novega spravnega poskusa do odločitve. „PJzenski Listyu so že pred dobrim tednom sporočili, da dela grof Goluchowski na to, da se odkriža svojega najnevarnejšega rivala, avstrijskega poslanika v Petrogradu, barona Aerenthala. katerega hoče napraviti za ministerskega predsednika. Iz zanesljivega vira ču-jemo, da se res in še vedno računa v raznih političnih krogih na odstop sedanje vlade. In, kar nas mora najbolj zanimati, je to, da je kandidat za trgovinski portefelj baron Schvvegel.
Narodostna   vprašanja   in socialna   demokracija.
— Neki graški list pravi, da je tudi za mednarodno socialno demokracijo Avstrije narodno vprašanje postalo važen predmet, katerega mora rešiti pred vsem. Že strankarski shod, ki se je leta 1897. vršil na Dunaju, je moral delati koncesije pri-tiskajočemu slovanskemu življu. Shod v Brnu zadnje spomladi so morali odložiti isto tako iz  narodnih vzrokov.    Po zahtevi
razmer    so    morali    svojo    organizacijo   pHnVraiizJrati  in   določiti
nemščino le kakor „praktično potrebou, sredstvo za občevanje, iz česar pa ne sme izvirati „noben privilegij, ki bi izključeval druge jezike". A češko zastopstvo stranke pripravlja že sedaj dodatke, ki so naperjeni proti nemškemu občevalnemu jeziku. Posl. Dasavnski je rekel nekoč, da je socialen demokrat in Poljak, tako se bo glasilo — meni graški list — kmalu : Nemec  in   socialen   demokrat! in dostavlja, da bo možno  —
čim bo potisnen Marxov intemacionalizem — skupno nasto-danje nemškoradikalnih strank in socialne demokracije.
Socijalnl demokratje   proti volivam v delegacijo.
— Wolf-Schonererjeva klika je že dosegla svoj uspeh. Socialni demokratje ter Schonererjanci bodo šli skupno proti volitvam v delegacijo v boj. To je povedal dunajski vodja Žid dr. Adler pri nekem shodu v nedeljo. Parlament je vladi neobhodno potreben, ne za Avstrijo, ampak za celo državo Rekel je: Zapomnite se dobro, tu se ne gre za to, da bi se parlament s pomočjo obstrukcije storil nesposobnega za delo. Nasprotno, parlament mora postati delaven. Da se pa ta namen doseže, si mora opozicija pridržati volitve v delegacijo kot glavno zastavo Take izvrstnosti v ideal pa židovski vir. Adler še ni pokazal Delavnost parlamenta se dožene samo z razbijanjem po pultih, trganjem glasovnic in konečno s tem, da se predsednika vrže iz zbornice. Krasna ideja.
Poslanec   Hochenburger   in   Schonererjanci    —
Znani   zatirani   npmški  poslanec  Hochenburger  so  je   prikazal   v
Gradcu svojim volilcem ter jim razodel svoje misli o sedanjem položaju Gr07oril je najprej o vladnem zistemu grofa Thuna, s katerim seveda ni zadovoljen ; nadalje pravi, da se zjedini vse na podlagi pametnega nacionalizma in svobode. Nemški individulizem je treba spraviti nazaj v one meje, kjer je do-sedai zmagonosno deloval in bo imelo njegovo delo tudi v bodoče popoln uspeh. Dejal je govornik, gorje je nam, ako v sedanjem resnem času razbojniškim četam jednako pobijamo svoje lastne ljudi in s tem kažeaao nasprotniku podobo notranjega razdejanja in nereda. Govornik želi konečno, da bi te njegove besede culi tam, kjer osebna strast in pretirano človekoljubje temnita zavest, in nočeta priznati, da takozvano „Volksthumliche" ni vedno „Volksnutzlicher" in da je v sedanjih časih merodajno le geslo : „NiČ|za me" in moje posebne interese, namreč vse za nemško ljudstvo kot tako. Iz navedenih odstavkov se razvidi, da je Hochenburgerja program, katerega lahko vsak pristen Nemec podpiše, kajti v tem je razvidno, da se bori Hochenburger 1* za nemško celokupnost. Strogo obsoja Schonererjansko kliko, katera je po njegovem mnenju jako nevarna za avstrijsko vlado, Tudi nekaj nahujskanih ra-dikalcev je prišlo na shod, ki so razbijali Hochenburger j evim načelom. Takih sodb nemški prvaki takorekoč iz lastnega tabora niso navajeni.
Položaj na Primorskem. — „Der Suden" piše v svoji zadnji številki od 1. t. m ; Kdor hoče imeti pravo sliko o trpljenju slovensko-hrvatskega ljudstva, tega opozarjamo, naj čita v Trstu izhajajočo „Edinost", ki je kakor glasilo političnega društva istega imena postala najenergičneja in najžilaveja braniteljica pravic tega kruto tlačenega plemena 1 Ta list je vedno podpiral večino zbornice poslancev ter pritirjal načelom iste, zlasti glede narodne jednakopravnosti avstrijskih plemen. Pričakovati bi bilo torej, da bodo v nje opravičenem prizadevanju podpirali „ Edinost" vsi oni listi, ki ti de, da zastopajo načela veČine. To pričakovanje se ne uresničuje niti v nekaterih vodilnih glasilih desnice. Mesto da bi se na vseh črtah potegnila za tlačene Hrvate in Slovence, jemljejo v „Edinosti" še v zlo, ker tako brezobzirno razkriva vse slučaje krivice in zahteva tudi za Hrvate in Slovence narodno jednakopravnost, zajamčeno   v ustavnih   zakonih.    K   ogorčenju radi krivice, s
katero 89 postopa ž njimi od strani državnih oblastev, se pridružuje   v    srcih   Slovencev  vsled  tegn.  št»  btsl na  tem,   da jim
krvni   sorodniki   in  zavezniki nočejo pomagati  v njih boju za
eksistenco in da se indirektno celo postavljajo   na stran tlači-
teljev. Lahko si je misliti, kako to deluje na  vse plasti prebivalstva. Žalost na tem je splošna.
Pravda v Belemgradu. — Celo slovanožrska in velika pospeševateljica vseh Milanovih podjetij, celo glasovita „Neue  Freie   Presse"    ne more drugače,   nego da konstatuje,
319
da prvi trije dnevi razprave radi „atentata" in „veleizlaje" so napravili najnepovoljneji utis. da pričem ni dati nikake vere, in da je veliko verjetneje to, kar trde obtoženci, ki vsi izpovedujejo lepo, dosledno, jasno in prepričevalne! ! Sploh da ti trije prvi dnevi napravljajo utis, da ni nikake zveze med „atentatom" Kneževica in „veleizdajo" Pašica in tovarišev, to je, da le-ti niso naročili atentata, ampak da se hoče le porabiti prilika, da uničijo zaprte radikalce. Jedina obtoževalna priča je prav za prav napadalec Kneževic, a še ta je že trikrat premenil svoje izpovedi. In na podlagi takega pričanja hočejo uničiti ekzistenco poštenjakov in njih rodbin! O, uboga justica srbska,   kako žalostno ulogo me ras igrati pred svetom.
O spremembi v pruskem    ministrstvu,   — o ka
teri poročajo vsi listi, je naslednje razvidno, da sta dala svoji ministrski službi slovo moža, ki sta ravno najbolj vplivala na neubogljive uradnike, da bi jih pridobila za kanalsko predlogo, mej tem. ko ostane na krmilu minister Miquel, ki baje ni storil svoje dolžnosti. Nova ministra sta konservativca, in s tem se Je upllv konservativne stranke Se bolj utrdil pri vladi. Liberalci pišejo v svojih listih ter skušajo prepričati svoje verne sodruge, da je vpliv konservativcev postal pri vladi jako velik. Dosegli so konservativci pri vladi, da je ista odslovila moža, ki sta pritiskala na uradnike.
Revolucija na San Domingu. Iz San Dominga prihajajo poročila o novih resnih nemirih. Ko je bilo namreč znano da so odposlali člani Fingerijovega kabineta orožje in strelivo, ki je bilo določeno za Azna, zbrale so se neštevilne množica ljudij pred guvernerjevo palačo in brezobzirno, mej nepopisnim kričanjem, zahtevale, da odstopi celo ministerstvo. Množica je udrla v vladno poslopje, razbila tam sliko nedavno umorjenega predsednika Heureuxa, potem je pa drla pred stanovanja posamnih ministrov ter razbila vse, kar ji je prišlo pod roke. Vlada je bila brez vse moči. Nič drugega ni pre-ostajalo. nego takoj izročiti ljudstvu vso oblast. Ker pa upor-neži niso bili pripravljeni na takošon uspeh, so izvolili najprej štiri može v varnostni odsek, ki bodo v sporazumu z Mejiom tako dolgo vladali, dokler se ne snidejo Člani provizorične vlade. Senor Vasquez, začasni predsednik, naznanja, da bo vlado izročil protendentu Jimenezu, ako bo tako želelo ljudstvo Uporneži so sicer strmoglavili vlado in predsednika, toda vkljub temu je še prav malo upanja, da zavlada kmalu zaželjeni mir, ker tiče namreč za tem uporom američanski intrigentje.
Francija — Po dolgih bojih je naposlei končana afera radi izdajstva obtoženega židovskega kapitana Drevfussa Vojno sedišče v Eennesu je Drevfussa obsodilo na deset let v ječo. Židovsko časopisje je radi tega zagnalo strahovit vihar in dolži vojno sodišče, da je Drevfussa po krivem obsodilo, Je-li ta dolžitev resnična? Mi ne moremo verjeti, da bi pošteni možje sodniki zamogii nedolžnega človeka obsoditi. Je li Drevfuss kriv ali nekriv, to vedo samo tisti, ki so bili navzočni pri f^jnih obravnavah vojnega sodišča.