PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE CITATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST,—NO. 2020.
MrtU«. Uk. C, IM7, mt th« pm* «IOe* at Ckta*««. I*.. « IIm Ad oi CM|r«« ol KUfck 1. Uit.
CHICAGO 23, ILL., 5. JUNIJA (June 5), 1946.
Publifthed Weekly at 2801 S. Lawndal« Ave.
•i«
LETO—VOL. XXXXI.
LJUDJE SI DELAJO VSAKE SORTE REKLAMO. Fant na gornji f0p/ /n A Zlil. si je dobil prostor v izložbenem oknu v New Yorku In rekel mimo	r i
ZED. DRŽAVE ZAMUJAJO SVOJO ZGODOVINSKO NALOGO	'
V ameriški okupacijski ioni v Nemčiji so se vršile nedavno občinske volitve. Klerikalci so izšli iz njih kot najjačja stranka. Socialdemokrati in komunisti so pri ameriškem poveljstvu protestirali, ker se Volitve niso vršile pošteno in pa ker ameriški okupacijski uradniki izkazujejo vse preveč simpatij elementom, ki so podpirali nacije, oziroma ki so bili fašisti. Delavci v ameriški zoni se čudiio, ker naši uradniki toliko občujejo z višio duhovščino in ker se v tolikih slučajih ravnajo po nasvetih kardinalov, bankirjev in drugih takih ljudi iz višie družbe.
Silno se nad našimi uradniki pritožujejo v Italiji. Ameriški oficirji so gosti italijanske gospode, ki je vsa kolaborirala s fašisti. Italijanski proletariat vidi, kako se Američani udomačuiejo med aristokrati dočim so med vojno iz naše propagande slišali kako da je naš namen poraziti fašizem in uvesti demokracijo v Ev-
sllki
idočim, da je to vendarle boljše kot ni*. Iščem stanovanje, pa ga dobim. Vojak gor ali dol. Nu. Sedaj ga imam!
ne
Svobodomisleci v Italiji se začudeno vprašujejo, kako to, da se ameriško uradništvo toliko zanima za Vatikan in čemu si toliko prizadeva utrditi papežev vpliv, če pa smo res za ločitev cerkve od države.
Demokrati na Japonskem se pritožujejo, ker pod znamko demokratiziranja Japonske utrjujemo med ljudstvom ugled japonskega cesarja in pomagamo do oblasti japonskim konservativcem. Ker so demokrati proti tei taktiki protestirali, iim ie eden višjih ameriških častnikov dejal, da kakor nismo za komunizem v Zed. državah tako tudi na Japonskem nismo. Iz istega razloga protežiramo konservativne in klerikalne kroge v Italiji, na Bavarskem in v Avstriji.
Zed. države so imele v prvi svetovni vojni sijajno „ priložnost orevzeti vodstvo nad svetom za program, ki ga ie razglasil Wilson, pa smo zavrgli njegovih 14
---1 točk in Wilsona.
Ko je naš državni tajnik Byr-; pak ako se je ameriška vlada od	V minuli vojni je pokojni Roosevelt spet razglasil
nes nedavno po radiu poročal o ločila, da naj ostane pri storjeni idealistična qesla in poskrbel, da ie ta dežela prevzela konferenci vnanjih ministrov v krivici, bo morda le par sto ti- „	jt• „
Parizu, ni nič prikrival, da je soč Slovencev in Hrvatov dode- V,	i^nosti vodilno vlogo. Toda n/egovi na-
med našo in sovjetsko vlado Ijenih Jugoslaviji, ostala Pri-, tedniki so io zqreitli. Namesto moralna gesla nagla-
oster spor in da utegne postati morska s Trstom pa ostane pod Šamo sedaj, kako je naša naloqa skrbeti za mir pO
rimsko vlado.	svetu — in sicer skrbeti ne z našo moralno temveč z
Tito v Moskvi	oboroženo silo. Prerekamo se z Rusijo in ji molimo
Kmalu po končani konferenci vnanjih ministrov v Parizu je šel v Moskvo maršal Tito. Sprejela sta ga Stalin in Molotov.
Spor med sovjeti in zapadom se nevarno ostri
Walter Lippman svari pred spletkami militaristov. — Moskva v spopadu z ameriško propagando. — Anglija je v posredovalni vlogi. — Ni volje za mir
Volitve v Franciji za levičarski stranki slabo izpadle
V Franciji socialna revolucija ni tako na pohodu ko se je Še pred nekaj meseci po vsem sve-fu verjelo, da je.
Ko so bile razpisane prve volitve v konstituanto, so bili ko-iiunisti na prvem mestu. In so oialisti so delali skupno in za-no z njimi so izdelali novo usta-i
KOMENTARJI i
Zbira in presoja urednik
ustanoviti nove ljudske fronte.
"Pravda" v Moskvi ameriški vladi očita, da ima vse dežele po svetu za učenčke in Zed. države pa hočejo biti njihna učiteljica. S takim razmerjem se svet ne bo sprijaznil, izjavlja omenjeni list. Bržkone je v pravem. Ozi-
>i >o
ga mogle levičarske stranke svetu veseliti, kajti na prvem mestu je nova francoska '{rupacija, ki je zidana nu kle--ikalizmu.
\
jo. Nu referendumu je bila za-!roma Je v pravem kar se USSR vržena in minulo nedeljo m se J*če, ker ona ni prav nič pri vo-vrftlle volitve v novo konstitu-' U'	podrejeno vlogo,
ml«. Toda izid ni bil tak, da se)
Pij XII. je posegel v politično akcijo kot menda še noben papež pred njim v zadnjih sto letih. Pisali so sicer enciklike, obsojali marksizem, ščuvali proti
Večer "pred volitvami prošlo delavskemu gibanju, a tako da-
1 lec kot sedanji papež ni nihče posegel. Za bodočnost cerkve mu je, pa ji menda s svojo taktiko bolj škoduje kakor koristi. Kajti spreminja jo bolj in bolj v politično cerkev. Ni varno, kadar grozi vernikom s peklom, če ne bodo glasovali kakor on hoče, kajti lahko se zgodi, da mu bodo opozicionalne stranke nekega dne vrnile udarce. In to ne bo prvič.
v kratkem še bolj napet.
Še nič znamenj za sporazum
On kajpada z vrača vso krivdo na vlado v Moskvi. Smatra, da je naša vlada Rusiji dolgo popuščala in da ji je pokojni Roosevelt na sestankih velike trojice dal preveč koncesij. To pa se mora sedaj nehati.
Bevin, Byrnes in Molotov so se dogovorili, da se v sredi tega meseca zopet snidejo. Ampak Byrnes je povedal Moskvi v naprej, da kar se Trsta tiče, Amerika ne bo odnehala, in ne v drugih takih spornih zadevah, v katerih ne more več popustiti. Byrnes je mnenja, da se gre tu za načela, in načel pa naša vlada ne bo kompromitirala.
Iz Moskve odgovarjajo, da so i tam za načela. Torej so tu ali dvoje vrste načel, ali pa se pod tako znamko skrivajo drugi nameni.
Ščitenje Italije
Državni tajnik Byrnes je dejal, da kar se Italije tiče, se sklenitev mirovne pogodbe z njo vse preveč zavlačuje. Krivdo je zvrnil na Rusijo, ker napram Italiji stavlja neizvedljive zahteve. N. pr. reparacije. Ako jih Italija hoče plačati, ji bi mogle v ta namen pomagati Zed. države. "Tega ne bomo storili," pravi Byr-nes. "Italiji smo dali že mnogo milijonov, toda ne zato, da jih bo dajala komu drugemu skozi zadnja vrata."
Italiji bomo še pomagali, je dejal, ampak v ta namen je treba z njo skleniti mir, da bo vedela pri čem je in kako začeti z rekonstrukcijo svojega gospodarstva.
Glede Trsta je Byrnes odločnejši kot pa Bevin. Kar nerazumljivo je. kako se je zavzel da bi ga Jugoslavija ne dobila. O prebivaUtvu v Julijski Benečiji je slabo poučen, ker trdi, da ako se Jugoslaviji ugodi, pride nad pol milijona Italijanov pod Jugoslavijo. Lahko bi vedel iz zanesljivih podatkov, ki so bili predloženi zavezniški mirovni konferenci že po prejšnji vojni, in spet sedaj so na razpolago, da je v resnici pol milijona Jugoslovanov bilo podarjenih Italiji in da je bil to silen udarec posebno na slovenski narod. Am-
atomsko bombo pod nos. Govorimo o svetovni vzajemnosti a ob enem moderniziramo naš militaristični aparat in poudarjamo, da ie največji na svetu — noj-jačji na moriu, na suhem in v zraku. Naša vladn prav nič ne skriva, da ii je za jačanie kapitalizma ne le tu ampak kierkoli na svetu. Namesto da bi uveljavljala program, ki qa ie oglašal za svoi ideal pokojni Roosevelt, smo se lotili izvajati politiko sile, kar ne more privesti drugam kot v nove konflikte.
konferenca prosvetne matice v
Gotovo je bil na posvetu, kaj storiti glede primorskega vprašanja in reparacij. Ako je Molotov uvidel, da se Byrnes glede Trsta ne bo podal, in ker mu pomaga Bevin in Bidault. je treba najti kakšen izhod
Poročevalec čikaškega "Sur.a" Alexander Kendrick je dne 28. maja brzojavil iz Pariza, da bo I prihodnja zahteva Jugoslavijo
milvvaukeeju imela velik poset
dela da ga Jugoslavija ne bo Konference Prosvetne matice Zorko. dobila, lahko pa predlaga kom-; in jSZ. ki se je vršila 2. junija promis, da postane ne samo lu- v Mihvaukeeju. se je udeležilo
.oboto je Francozom govoril po radiu papež Pij XII. in jih urgi-ral, da naj gredo na volišče vsi to enega in glasujejo za stran-v«, ki se imenuje Mouvement tepublican Populaire. To je ka-oliška stranka s precejšnjim socialnim programom, ker drugače ne bi mogla med maso.' Sploh ilerikalizeni v Franciji že dolgo ii bil toliko močan kot je sedaj, tac zato, ker se je otresel starih evez s plemstvom in obljublja socialno zaščito kmetom in delavcem, krščansko podlago državi in pa da le ona ima zaslom-'»o v Ameriki, v Angliji in pa v cerkvi.
Komunisti, ki so prišli iz prvih volitev v konstituanto kot najjačja stranka, so sedaj na drugem mestu. Še bolj kakor »ni so nazadovali socialisti. Toda oboii skupai so še vedno naj-iačia politična skupina v repu-Miki. Ni pa verjetno .da bo držala. kaiti v minuli kampanji rta razprli in nosledice so izguba glasov za obe.
Ustava, ki «•» bila na referendumu zavržena, ie bila za konservativne francoske kmete in' /a volilce iz srednjega sloja pre-1 , več "revolucionarna' in prihod-j nja. ki io ima sestaviti nova konstituanta, bo bržkone po-j maknjena v bol) konservativne teke.
Slabo za Francijo, in za mednarodno delavsko gibanje je, ker sta si začeli socialistična in komunističnn stranka nasprotovati. To koncem konca ne more koristiti drugemu kakor konservativnim strankam. Morda se duhovi sčasoma le umirijo in spoznajo, da Mer ni solidarnosti med delavstvom, ima reakcija koristi.
Bevin in Molotov sta si dne
26. maja izmenjala pozdrave ob priliki obletnice pogodbe med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. Sklenjena je bila še pod Churchillom in določa dvajsetletno nezlomljivo prijateljstvo med njima. Bilo bi v prid obema in vsemu svetu, ako je pogodba res toliko trdna. Ampak doslej je le še malokatera držala.
Kaj z Nemčijo? To je važno vprašanje, o katerem si ni velika četvorica še v ničemer na čistem. Vsaka vlada si bodočo Nemčijo predstavlja po svoje in vsaka si jo želi na svoji strani. Ako se bi mogle te štiri vlade 'ameriška, ruska, francoska in angleška) sporazumeti, kaj storiti s Hitlerjevo dedščino, bi Evropa veliko laglje dihala.
Nemci so si nakupičili v Švici, na Švedskem, v Argentini in v Španiji med vojno velika bogastva. Švedska je zaveznikom*obljubila izročiti 94 milijonov dolarjev nemške imovine, Švica pa se brani, češ, da se je Hitler v nji zadolžil 400 milijonov z naročanjem vojnega materiala, pa bo sedaj švicarska vlada nemške vloge sama porabila za bri-: sanje nemškega dolga. Nemci so med in pred vojno investirali velike vsote tudi v Zed. državah jih s pomočjo ameriških dr-tako zavarovali, da
Icelundija je sklenila trgovsko pogodbo z Rusijo, kar sicer ni važno, ker kaj posebnega prometa med njima ni. Važno je le, da se je Moskva požurila zanesti svoj vpliv v Icelandijo. Gre se za vojna oporišča v nji, ki jih imajo Zed. države a jim jih je icelandska vlada na pritisk v Moskvi odpovedala. Sicer je ve- 1 ljal sporazum za baze le do kon-	nov
Ca vojne toda ameriški generalni ••• . j * j štab b, jih rad ohranil Iz Ice- J'm f Pr,des d°	9"™-
landije v Moskvo z modernimi ™ J™ merooajn. faktorj, no-
letali ni posebno daleč.	Ce 0 1VU do koZe DrZe se P™"
r	vila, da vrana vrani oci ne iz-
Francija je dobila ameriško Pljuje, posojilo, ki ga je izposloval Leon
Blum. Ampak njegovi stranki to ni dosti koristilo, oziroma nič" Blum in Thorez sedaj lahko premišljujeta, ali je pametnejše, da se njuni stranki napadata druga drugo, ali pa hi bilo koristnejše
Poljski generali v Zed. državah zares mislijo, da jim bo dana s pomočjo ameriške armade prilika udariti na Sovjetsko unijo. Tedaj se bi polastili vse Ukrajine in svoje meje bi po-
iskati pota'v nov sporazum med maknili do Moskve in Pa
..__»i . . . ...	na jug. Dokler ne bo mirovnega
njima. Ako bi pomislila na nju- L ' __ u j a , *
.. .	J sporazuma, se bodo take sanje
re nasprotnike, ki so eni in isti, ; in spletke nadaljevale in svet bo morda jima ne bi bilo težko v negotovosti.
ka ampak tudi mesto pod mednarodno upravo.
' List "Primorski dnevnik", ki izhaja v Trstu, se zelo pritožuje, da je anglo-ameriška vojaška oblast na Primorskem Jugoslovanom neprijazna, da se vpri-zarjajo proti njim hišne preis-veliko
r.ad petdeset oseb iz naselbin Sheboygan, Milwaukee. West [ Allis, VVaukegan in Chicago.
Zanimiva so bila poročila zastopnikov društev o aktivnostih za SANS in jugoslovanski relif.
Tajniško poročilo je podal Anton Garden. Za novega tajnika jc bil izvoljen Louis Zorko. Konferenca je prispevala $250 v sklad za otroško bolnico v Sloveniji in $25 v tiskovni sklad Proletarca.
F. Zaitz je poročal o stanju
poročila zastopnikov kulturnih pri naših publikacijah in o na-društev in pa o delu in stanju sih splošnih aktivnostih. Raz-
kave veliko je aretiranih in | 7adruge v Waukeganu.	I prave so bile živahne in posebno
marsikakega Jugoslovana, ki je Konf< renči je predsedoval Fr.! zanimivo je bilo. ker smo se se-(Nadaljevanjc na 5. strani.) Zaitz in zapisnik je vodil Louis znanili z delom v posameznih
naselbinah in o raznih mnenjih v njih.
Prihodnja konferenca bo v jeseni — sicer spet v Milwaukee-ju. Na glasovanju so bila mesta Waukcgan. Chicago in Milvvau-kee. Slednie je dobilo 23 glasov. VVaukegan 5 in Chicago 8.
Radio aparat je dobilo društvo št. 104 SNPJ v West Allisu
Tajnik A. Garden je poročal, da je bilo nabrano na knjižice v prid konferenee in pa otroške bolnice v Chicagu $197, v Mil-vvaukeeju $127 40, v VVaukega* nu $68 in v Sheboyganu $55.20
Kongres delavskemu gibanju slabo obeta
Predsednik CIO Philip Mitrrav sen. d< kler si dežela ne opor je v svojem klinu na delavstvo i »n pilčnc s civilno produkcijo.
Ldarec, ki ga kongres misli zadoti uni ia m, bo imel, če se ga izvede, težke posledice. Philip Murra.v m \Vi!liam Green oba svarita, <la s'* s policijskimi za-1 k r ni delavskega (linijskega) gi-hnnja ne bo moglo zadušiti. Ako je kongres proti stavkam —
m
ugotovil, da je hilo v minulih desetih letih predloženih kongresu 109 osnutkov za postave, ki so imeli ali imajo za svoj temeljni namen udariti po unijskem delavstvu.
Zadnjo sredo je bil predsedniku Trumanu poslan takozvani j tudi delavci se jih poslužijo le
Čase Bili, ki ima toliko določb	v skrajnem slučaju, tedaj je tre-
proti unijam, da bi z njegovim	hn poiskati najprvo vzroke. Ako
uveljavljen jem bile ubite skoro	ken 'res stavke prepove, ali kot
vse pridobitve, ki jih je delav-	deloča rmrnjena zakonska os-
»tvo dobilo pod "nevv dealom".	nr.va, dn se nc sme * obeno prl-
Murray je na predsednika ape-	čeli prei nego poteče 60 dni od
liral, da naj Cascovo predlogo	tasa ko ie bila oklicana, je lahko
vetira. toda kaj pomaga, ko pu	tudi še tako konservativnim po
je v nedavni železničarski stav-	slnnrrm jasno, da to ni nobena
ki Truman sam predlagal kon-	rešitev.
gresu proti unijam še bolj dra	Niti ni dovolj, ko unije zahte-
stlčen zakon. Razlika je le. dn	vajo le ivišanjc mezde. Kaj pa ..... ............... ,...............
naj hi bil negnv načrt le zača-	je pomagalo, ko jc nekaj milijo polom—ki bo hujši kot pa oni.
nov delavcev dobilo pur dajmov prihoijška, če pa so se tik nato podrnžilc življenske polrebšči-
I nc za višie vsote kot pa znaša povišana mezda!
Kruh mesnine, maščoba, obleka, vse sc draži mesec za mesecem. Urad za kontroliranje cen (Office of Prlce Administra-tien) se še prizadeva, dn bi cene tiščal navzdol, ali njegova oblast ie Že toliko zrahljana, da se prckupcl, špekulanti in pa črna borza njih nič več ne boji. Vrh tega ie še v kongresu tako ogromen pritisk za ukinjenje OPA. dn ie kar čudno. Kajti vsi, ki imajo za ljudsko blaginjo količ-
ki ie imel svoj začetek leta 1929.
Žal. da predsednik Truman \ svojih sporih z reakcionarnim špekulantom naklonjenim kongresom ni dovolj energičen. Rcosevelt se ic znal s tako opozicijo boliše spopasti in stvari tudi dramatiziral, da je ljudstvo razumelo, za kal sc gre.
Izghda, da se poslanci niti velitev ne boje, čeprav se vrše že to jesen. Voditelji unij obljubljajo pod v zet i proti reak-ric nrrnim kandidatom veliko krnipanjo. To bi kaj zaleglo, ako bi imele proti služabnikom pri vatnih interesov svoie kandidate. A navadno si poiščejo med kandidati republikanske in dc-
kaj smisla, svare, da čim odpra- mt kratske stranke take, ki niso vimo OPA, bodo cene mahoma nič boliši kot prejšnji. In zdi se, rasle, inflacija bo pojedin ljud- da bodo tako zmoto napravili ske prihranke. In potem sledi znova ludi v letošnjih kongresnih volitvah.
NE PREZRIM0 SKOZ POLETJE AGITACIJE ZA PROLETARCA
Običaj |e, da v poletju med nami ni toliko aktivnosti kot v ostalih mesecih v letu. Toda kot poudarja Joško Oven, z agitacijo za Proletarca ne smemo pojenjati.
Na konferenci krajevne organizacije Prosvetne matice v nedeljo 2. junija v Milwaukeeju je bilo znova razvidno, da titatelji stališče Proletarca odobravajo in da mu bodo ostali naklonjeni, agitirali zanj in ga podpirali.
Seveda so navzoči želeli izvedeti, čemu upravnik C. Pogoreiec misli pustiti to službo. Mnogim je vzrok povedal že sam. Med njim in urednikom je nastalo nesoglasje, ker smatra, da smo postali sopotniki in zagovarjamo vlado v Jugoslaviji, ki je totalitarna, to je, nedemokratična.
Urednik je zase prepričan, da je stališče Proletarca povsem pravilno, kakor je bilo v času prve svetovne vojne, dalje z ozirom na naše odnošaje s Thoma-soo strujo v S. P., glede Sovjetske unije in pa osvobodilne borbe v Jugoslaviji.
Naš list jo je podpiral od začetka. Seveda ni vse Idealno kar se tam vrši toda saj tudi v tej deželi ni. Ampak kar je vredno podpirati, to branimo in takim akcijam pomagamo kolikor je v naši moči.
Upravniške posle bo začasno prevzela Ann Beni-ger in tako se bo naše delo v uradu nadaljevalo kakor doslej«
Od zastopnikov in drugih, ki sodelujejo v agitaciji za Proletarca, pa pričakujemo, da bodo porabili v prid lista vsako priložnost in s tem skrbeli, da bo M dalje po svoji poti.
Znano je, da so se tiskovni stroški zelo dvignili. Večina časopisov je naročnino vsled tega zvilala. Proletarec tega še ni storil, ker mnogi naročniki prispevajo v tiskovni sklad in nedvomno mu bodo enako naklonjeni v bodoče.
Kar se tiče sedanjega upravnika, bo lahko svoje mnenje povedal sam. Za list je že veliko storil in upamo, da mu ostane naklonjen tudi izven urada.
a
PtOUTAkk«
proletarec
U41 ZA INTKHS9S »l^AVSKEGA LJUDSTVA.
li
IZHAJA VSAKO SREDO.
■•b D«Uvika TlikovM Driib«, Cllctf«, lit.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOC I ALI STIC f*€ 2Vft» NAB06NENA v Zedinjenih drf*t«n m c«K> leto fS.Ou; m pol leta ft.1t;
aa tetot $1.0«. ►i sa calo leto 13.5«S m pol Mi 11.00.
Val rokopisi in ofiaai morajo biti t na A« m uradu najpozneje de pondeljfca pe poldne aa pnoMttav t He vitki tekoma tedna.
PROLETAREC
Piibuahed everj Wedneaday by the Jufoala* W-orWm*nV ruuJ»a*in* Ce..
Inc. Entabliabed 190«.
8UBSCRIPTI0N RATES. Tnited States: On« Taar $3.00; Sil Montha $1.7»; ThrM Mwnth* $1.00 Porclrn Countries, One Yaar $3.50: SI« Months $2 00.
PROLETAREC
230» S Lavvndale Avenue	CHICAGO 23. ILL.
Talapbone: ROCKWEXL 2864
Volitve na Češkem so bih ob enmm protest proti zapadnim silam
Poročevalci ameriškega in angleškega tiska so prerokovali, da bodo volitve na Češkem, ki so se vršile 28. maja, izpadle v korist Beneševe stranke. Ko so bili glasovi sešteti, so uvideli, da je zmagala komunistična-socialistična koalicija.
Volitve so se vršile demokratično — veliko bolj demokratično kot pa se n. pr. vrše v naših južnih državah. Vsaka stranka je lahko posegla vanje. Beneševa narodna socialistična stranka je po svojem programu nekaj sličnega kot je bil Rooseveltov "nevv deal" ah pa kot je bila nekoč progresivna stranka v VVisconsinu. V agitaciji zanjo so njery ljudje volilcem pripovedovali, da bo Zed. državam in Angliji zelo všeč. ako ona zmaga. Kajti v Wash-ingtonu in v Londonu komunističnih zmag nimajo radi.
Levica je v agitaciji za svojo listo poudarjala, da je imela Čehoslovaška v svoji največji krizi samo eno prijateljico in to je Sovjetska unija. Ona edina je leta 1938 poudarjala, da je pripravljena iti v bran Čehoslovaške v vojno s Hitlerjem, pogojno, da stori isto tudi Francija, ki je imela z vlado v Pragi vzajemno obrambno pogodbo. Toda namesto tega sta Francija in Anglija sklenile s Hitlerjem pakt, ki je fjomenil izdajstvo nad Ceho-sio vaško.
Dne 26. maja so volilci na Češkem pokazali, da Munchena niso pozabili in niti ne kdo je bil leta 1938 na njihni strani.
Izid volitev na Češkem tudi pomeni, da se je večina odločila osloniti svojo deželo v bodoče na Sovjetsko unijo in pa zgraditi socialistični ekonomski sistem. Pravzaprav je socializacija na Češkem v glavnem že izvršena.
Po prejšnji vojni je spadala Čehsolovaška pod takozvano francosko sfero vpliva. Njena vnanja politika se je nagibala pod okrilje angleške in francoske diplomacije vse do časa, ko so začeli v Londonu in Parizu popuščati Hitlerju. Romanja angleških in francoskih predstavnikov leta 1938 so Cehe ne samo presenetila temveč jih tudi do kraja razočarala.
Češka je po svoji kulturi 7-apadnt civilizaciji najbližja. Nobena dežela v predvojni Evropi se ni mogla ponašati s popolnejšo demokracijo kot jo je Čehoslovaška imela. In nobena ni gojila do Francije in Anglije, in do Zed. držav toplejših vesi kot ona. Mun-chen je to razmerje spremenil in volitve dne 26. maja so pokazale, da se v Pragi ne bodo več zanašali na London in Pariz.
"Socializacija" ameri le gospodarjem v korist
tipa
V Evropi 90 se nemalo začudili, ko je radio in brzojav raz* nesel vest, da je naša vlada v nedavnih industrialnih sporih ''prevzela" železnice in premogovniško industrijo. To je po evropskem pojmovanju socializem ali saj državni kapitalizem. A so kmalu uvideli, da naš način prevzemanja obratov ni ne prvo ne drugo temveč le sredstvo proti unijam.
Tega načina za reševanje industrialnih konfliktov se je po-služil najprvo predsednik Roosevelt. Ker je ta naredba še v veljavi, je dobro služila tudi Trumanu.
Nekega dne pa se bo res zgodilo, da bo država prevzela vele-industrijo, toda ne za dan ali dva. In ne proti delavstvu temveč v splošno korist. Seveda, pod sedanjima dvema strankama se to ne bo zgodilo, ker sta obe proti socializaciji. Unije pa bi storile pametno, če bi začele propagirati socializacijo industrialnih obratov. Kajti dosedaj so že lahko spoznale, da pod sistemom obratovanja za profit ne bodo nikamor prišle.
Premogovnike je vlada že v drugič "prevzela" in jih vrnila lastnikom čim je bil spor z unijo končan. 2eleznice je imela v svojem področju par dni. Voditelji železničarjev vedo, da je privatno lastništvo transportnega sistema kvarno za deželo. Vele-bankirji, ki ga kontrolirajo, imajo v uvidu samb profite ne pa izboljševanje prometnega sistema. Isto velja za lastnike vseh drugih obratov. Vsi streme za čimvecjimi dobički. In posledice so industrialni spori, stavke, polomi in krize. Za delavstvo je tak sistem poguba. In če si hoče dobro, mora biti za socializacijo sedaj, ne šele ko nastanejo depresije.
J0SK0 OVEN:
RAZGOVORI
GNJEfE NA ŽELEZNIŠKIH POSTAJAH SO STAKA STVAR. Ampak šele ko je nastala na progah stavka, so laeeli nasprotniki unij slikati množice na železniških postajah, kakor je na gornji sliki. A jih je bilo nešteto takih že v vsake sorte drugih slučajih, ne da bi bile unije količkaj krive.
ALI ZED. DRŽAVE SVOJO RELIFNO TAKTIKO PRAVILNO VODIJO?
V	relifnih akcijah ne pomaga Anderson, ki je predložil zanj nihče toliko kot baš naše Zed. j naslov ' ambasadorja prehrane" države. Ampak se zdi, da name- in ta svoj predlog vsilil svojim sto relifa igramo s temi dajatva- tovarišem. Znano Je, da ga na mi tudi politiko, nekakno takšno ministrskih sestankih mnogi po-politiko kakor po prvi svetovni strani gledajo.
vojni, ko se je naša vlada in pa Oči vidno je, da Hoover ni ko-načelnik relif ne akcije Herbert risten administracij niti v po-Hoover gnjavil kako s kruhom litičnem pogledu doma. niti v preprečiti boljševiziranje Ev- inozemstvu, kjer bi moral rešiti rope.	težavne problem-? prehrane. To-
Hoover slovi za eksperta v re- da vse prizadevanje znebiti se lifnih podvzetjih. Dasi je repu- tega velikega inženirja co ostala blikanec. ga je Truman le poob- zaman. Ko je minister Anderson lastil, da naj gre spet po svetu dosegel, da ic predsednik Tru-ter ugotovi, kje je lakota in kaj man povabil Hnowrja naj skraj-bi se moglo ukreniti proti nji. ša njegovo pot okrog sveta, je
V	resnici ima to nalogo bivši bilo to brezuspešno, ker je Hoov-newyorški župan La Guardia. er zahteval, da se njegovo potoki je načelnik UNRRA. Ampak vanje mora nadaljevati prav do ga je Truman nekako pomoto-1 konca.
ma prezrl in Hoovra pa se sedaj Takoj po njegovem povratku otresti ne more.	pa je bilo objavljeno, da se bo
Malcolm Hebbs. ki piše za podal še na drugo potovanje — časniško agencijo ONA, je napi- topot v južno Ameriko, da pre-sal o tem sledeči članek:	išče zaloge živeža. Splošni vtis
Za ameriško administracijo je, da je predsednik Truman poje Herbert Hoover mož, katere- vabil Hooverja na to potovanje.
Danes je lep dan. Tam nekje 1 iz vasi se slišijo zvoki trobente, ij "Boy scouts" marširajo v para-4 dr — praznujejo dan krašenja grobov. Na radiu že od jutra govore razni govorniki Tema njih besed je v večini enaka, namreč o padlih žrtvah in o patriotizmu.
V marsikateri hiši, tu v naši . deželi, je padla danes senca ža-! lovanja v spohnin sinov, da, tudi v marsikateri slovenski hiši, kjer jih samo slika sina ali hčere spo-j minja na člana družine, katerega ne bo več nazaj...
Vojna je nekaj groznega, nekaj nepotrebnega, je narodna tragedija, katera v svojem pohodu prinese samo žalost, lakoto in trpljenje. In vendar spet govore, da je nova vojna — še 1 groznejša kot je bila ta katera je minila komaj pred enim letom — neizogibna. V tej deželi še ve^dno izdelujejo atomske bombe, pripravljamo ne samo strupene pline, pred katerimi ni rešitve, ampak govorimo o že pripravljenih zalogah bakterijske vojne, katera bo v svojih posledicah groznejša od atomskih plinov. V kongresu je omenil eden naših državnikov — da ima naša armada v zalogi že stroje za takojšnjo porabo, s katerimi je mogoče v par urah uničiti vse poljske pridelke v celi | sovražni deželi. V naših listih in govor. Skupina "Food for Free- revijah se govori o bodoči vojni dom", na čelu katere se nahaja kot nekaj neizogibnega. O bodo-Mrs Dwight Morrovv. je bvrgla či vojni — s kom? vse. kar poroča Hoover, trdeč. Odgovor je nepotreben, da je nekdanji predsednik le Nek(Jo • vprašal ruskei,a čas-"delil lakoto" in le tako prišel nikarja £ isatelja „ija £hren. do svojih zaključkov. .	bu w je scdaj na Jobisku y
Povrh vsega drugega se je tej deželi kaj Qn 'mis,. Q listem veliki inženir v svojo nesrečo famoznem govoru Winstona
zapietel V nekatere raeunake Churchilla, v katerem je izja-pomote — poročal je, oa je vil< da
je Rusija nevarna sve-
ga je bila povabila na večerjo, ki pa je potem ostal permanentno gost—jež v lisičjem brlogu. Minister za poljedelstvo Anderson pa je oni nesrečnež, ki je napravil pomoto, da ga je povabil.
Ako pravimo, da je administracija mnenja, da zavzema Herbert Hoover že vse predolgo eno prvih mest na polju prehra-
resnica pa je, da je ideja nastala v Hooverjevi glavi. V krogih administracije je očividno zdaj prevladovala trdna odločnost, da mora Hoover po tem potovanju v južno Ameriko nazaj v pokoj.
zmanjšal primanjkljaj psen.ee ,ovnemu mjru „ija mu je 6lsto
f°	milijonov en08tvan<) odgovoril: 'V Rusiji
ton na 3 000.W0. Irr.cunal pa je je pomanjkanKJe papirja. Nasi to številko ako. da je dobave za najvefjt dnevniki ^ omejeni
april .tel dvakrat - mala P«- na cirkulacijo do 2.000.000 izvo-mota, ki pomeni J.000.000 ton dov Ce hočcmo
razširiti novice
Poleg tega je odkril neke do- moramo n m č [s na ste.
000.000 ton k pa žive le v nje- stva čha saj na ta na(Hn Jjaz govi domišljiji.	sem bi, takrat kQ je bn Chur_
Hoover zahteva naj stradajo- chillovv govor objavljen v Smo-ča ljudstva zmanjšajo svoj od- lensku. Smolensk — kjer so sa-merek kruha, da ne bi zmanj- mo štiri hiše še stale pokoncu— kalo pšenice. Toda kljub nje£o-»in v me^tu je četrt milijona lju-vim zmotnim številkam je iz di. Mi nismo imeli stene, katera
bi bila nepoškodovana. Prilepiti smo morali časopis na pol podrt zid. In pred temi razvalinami je sovjetsko ljudstvo čita-lo Churchillov govor."
njegovega lastnega računa razvidno. da zaloge niso zadostne niti za to zmanjšano zahtevo. Skupina "Food for Freedom" radi tega očita Hooverju, da je otežkočil pregled svetovnega položaja.
Ameriško zunanje ministrstvo je — bodisi namerno ali slučajno — zakurilo v tej peči še s tem, da je objavilo nekaj dozdaj še neznanih zapiskov pa riške mirovne konference iz leta
Za vozi jano vprašanje vsesplo- 1919. ki se tičejo vloge, katero
šne lakote, problem, ki je bil resno zavožen le prej, je postalo po objavi Hooverjevega poro-
ne, pretiravamo v smeri olep- čila še bolj predmet prerekanja, ševanja. Precej obširen je že Njegovo poročilo je optimisti-
krog, ki si želi, da bi on lepo polagoma odšel, odkoder je prišel. Drži ga le poljedelski minister
čno, češ, položaj je mnogo boljši kot smo mislili. Toda komaj par dni pozneje je prišel ogorčen od-
Ameriški Italijani na delu za deželo svojih prednikov
Bivši newyorški governer Charles Poletti, ki ima v ameriški politiki velik vpliv, je državnemu tajniku Byrnesu sporočil, da mu je zek) neljubo, ker se je na konferenci vnanjih ministrov v Parizu kazalo Italiji tako neprijateljsko lice. Z Italijo bi se moralo po njegovem mnenju ravnati kot s prijateljsko državo in ji pomagati, kot je nam ona*pomagala v vojni.
Poletti in drugi ameriški Italijani so vsi "pohabili", da je Italiji načeljeval neki "duce", ki je propagiral vojno in vprizarjal oborožene vpade v Grčijo, Etiopijo, Španijo, Albanijo in Jugoslavijo. In ker so pozabili na fašistične zločine, zahtevajo, da naj te z Italijo ravna kot da je bila ves čas naša zaveznica, z Jugoslavijo pa, kot da je bila naša sovražnica.
Charles Bolettf je predložil državnemu departmentu tudi svoj program za Italijo, ki v glavnem določa:
1.) Zed. države naj dajo Italiji dve in pol milijardi dolarjev
posojila, da se bo izkopala iz krize in obnovila svojo ekonomijo
2.)	Zed. države naj priznajo svojo moralno obligacijo do Italije za pomoč, ki nam jo je dala v vojni in ji plačajo storjeno škodo in pa materijal, ki ga je naša armada porabila v ftaliji v času svoje invazije.
3.)	Od Italije se ne sme zahtevati nobenih reparacij.
41. Kolonije, ki jih je Italija imela pred Mussolinijem, naj
ostanejo njena posest toliko časa, dokler se ne reši vse koloni-jalno vprašanje po svetu.
5.) Trst naj ostane pod Italijo.
Zelo delaven za italijanske interese je tudi unijski voditelj Luigi Antonini. On načeljuje odboru italijanskih unij, ki imajo baje 300,000 članov. Nedavno je brzojavil predsedniku Trumanu, da italijansko delavstvo v tej deželi protestira, ker zavezniki tako zapostavljajo sedanjo italijansko demokratično vlado.
Antonini urgira Trumana, naj se z italijanskim narodom postoma kot s prijateljskim, ne pa kot s poraženim ljudstvom. Temu larodu je treba pomagati, ne pa ga obremenjevati z reparacijami. On protestira tudi proti nameri za razdelitev italijanske mornarice, kajti ona je prešla prostovoljno na zavezniško stran j s°n je bil prej, predno je postal in nam pomagala. Zaradi tega zasluži, da ji damo priznanje ne pa ( )afn	kongresnik in se je
jo razdelimo med razne druge dežele, kakor je bilo sklenjeno v Parizu.
Pritisk ameriških Italijanov na state department je ogromen m tudi ni brez uspeha. Državni tajnik Byrnes je dejal, da je ta dežela potrošila v korist Italije že približno milijardo dolarjev. Dalje, da je on odločno proti zahtevam Jugoslavije in Rusije za vojne odškodnine, češ, da jih Italija ne bi zmagala. In prav tako odločno je Byrnes za to, da Trst z zaledjem ostane pod Italijo.
Kar se ameriške vlade tiče, se torej Italijani nimajo vzroka pritoževati, kajti z Italijo ravnamo kot da sploh ni bila v vojni proti nam dočim uradni VVashington na Jugoslavijo zelo pisano gleda. Se bolj pa ameriško poveljstvo v Julijski Benečiji.
je igral Herbert Hoover v razdeljevanju hrane po prvi svetovni vojni. Kot da je bil namen opomniti javnost na to, da je Hoover iznajditelj zamisli, da je hrana orožje politike.
Odgovornost za Hooverjevo delovanje pada na ramena ministra za poljedelstvo Ander-sona, o katerem nekateri zlobni jeziki trdijo, da je največja polomija Trumanove administracije.
Jako razširjena je v VVashingtonu trditev, da so polomije Trumanove administracije posledica tega. kar nosi ime "vladanje zakonodajcev". Znane je, da so zakonodajci v splošnem slabi upravni uradniki, češ, da so bili vedno vajeni delati le z mnogoštevilnim uradništvom. Tako
Pri nas
Premogarska stavka je končana. Isto tako stavka železničarjev. Premogarji so zmagali ter dosegli več kot je pa marsi-J kdo pričakoval. Ali železničarji niso bili tako srečni. Govor predsednika Trumana na radiu in pa nastop pred kongresom, so zadali tej stavki smrtni udarec.
Je pač nesreča, da je v teh tako težkih in usodnih časih naša dežela brez vodstva, katero bi bilo dovolj močno ter katero bi v resnici imelo vpogled ne samo v domače, ampak tudi v zunanje svetovne probleme. In tako životarimo od dneva do dneva dočim se svetovne razmere dnevno slabšajo. In mesto odločnih korakov za pridobitev res pravega miru se prepiramo z Rusijo in se sprijaznujemo s fašistično Španijo in Argentino. Kot je rekel bivši državni blagajnik Morgenthau, v enem svojih govorov, "predsednik Truman je zavrgel Rooseveltovo filozofijo in Rooseveltove smernice. Zato je danes celotni na-
Jfesor Einstein, katerega govor je bil telefoničen z njegovega doma v Princetonu, N. J. Da je nekaj takega res potrebno v tej atomski dobi, ve vsak razumen (človek če ne — bo katastrofa...
Časnikarski poročevalec Jam. Wellard. kateri se je nekaj tednov nahajal v Jugoslaviji, je v Chicago Ti mesu priobčit v« člankov o tej deželi, članki, katere je odposlal iz Rima, so Jugoslaviji zelo naklonjeni. V svojem poslednjem članku zaključi takole:
What are my concluaiona?
First in foremost, that the new Federal Yugoslavia is a younu nation with a plan. and the will to reaiize that plan. Thia is the essen-tial diffe renče between western Europe and the Balkans toda> Ita-ly, France. Belgium and Holland are nations vvithout definite, force-ful plana. TKey struggle toward proaperitiy vvith the old concepts and old methods. Yugoslavia, in contrast, has a political. economic and moral cohesiveness which binds together and direets the activities of the entire nation. Recon-struetion is, therefore. procecding at an amazing speed in this coun-
try.
It is one of the most devastated in Europe, as you may have gath-ered from my deseription of the Lika va!iey. It also is a poor and backvvard country.
But vvhat resourccs there arc. and particularly the rcsources of thc people's euergy, are being harnes j sed to thc end of pulling up this* i nation by its ovvn bootstraps.
I savv roofs going on the burned I houses, the railroad« being rebuiit, the bridges put back in, the bomb rubble clcaned up, the land beinp: cultivatcd, the schools opened, the orphan children being cared for.
And this brings me to the second I qucstion. Is there any opposition to the Tito dictatorship?
No Opposition
The answer is. "NO" — bccausc there can t be. There can't bc, because no Yugoslav vvhose home has been burned dovvn or vvhose farm is lying fallovv or vvho is cut off from civilization by a broken bridge iz going to object to government plans to help him rccover. To the vast majority of the people. the Tito regime represents purely and simpiy an efficient, successful cconomic schcmc of rehabilitation
Piknik, katerega priredi klub št. 1 JSZ dne 20. julija v Willow Springsu, mora biti velik uspeh. Piknik je namreč namenjen v pomoč Proletarcu, kateri potrebuje vse naše sodelovanje. Želeti bi bilo, da sodrugi po naselbinah organizirajo slične priredbe v pomoč našemu listu. Ne samo, da bo to listu v veliko pomoč, ampak je tudi prilika za agitacijo za nove naročnike. Cene v tiskarni stalno naraščajo in treba je, da držimo naš list v solventnem stanju.
V naših listih sem čital, da so je napotil naš "Big" Tony iz solnčne Californije na obisk v naše kraje. Upam, da kadar pride Tone s svojo soprogo v našo prestolico — da se tudi pri nas oglasi.
Tole mi ne gre v glavo ?
rod v krizi." Med drugim je vsaj trdi ta teorija. Cim jih slu- omenil, da ne samo doma, am-čaj nanese na velike administra- pak tudi v tujinskih razmerah
tivne pozicije, izgube svojo sigurnost, ker morajo voditi po«-sle uradov z neštevilno nastav-Ijencev.
0 Poljedelski fninister Ander-
st( I cHo med najsposobnejše. Toda naj bo temu kakor hoče, njegove zmote v ministrstvu za poljedelstvo, v kolikor se tiče zadeve svetovne prehrane, so vsekakor več kot le administrativnega značaja.
KKK sedaj "bratska" organizacija
je danes pod Trumanovim vodstvom vse narobe. Vse, kar je pridobil,, Roosevelt — je danes v razvalinah.
Da, da. tudi tu v Chicagu delamo precej konstruktivnega za ustvarjanje pravega miru, je bil dokaz velikanski shod v čika« skem Stadiju, katerega se je udeležilo več kot pet tisoč ljudi. Ta shod so organizirali mladi študentje čikaške univerze in pa bivši vojaki. Njih organizacija se imenuje "Federal VVorld Government." Njih cilj Je propaganda za mir. za razoroženje ter ustvarjenje svetovne vlade. Na Ku Klux Klan se je v državi shodu so govorili Norman Tho-Oeorgia registriral za bratsko i mas, Clifton Fadimen, Ely Cul-(fraternal) organizacijo.	I bertson, senator Taylor in pro-
Jtako da ta največja industri alna dežela na svet« nima v kon gre«« nobenih delavskih zastop nikov, razen morda dva, ter kak ducat (Mavskih prijateljev, (o mi nikakor ne gre v glavo! Mar so delavci pozabili, da se depre sija. v kateri jih Je bilo nad deset milijonov brezposelnih in v revščini, lahko spel ponovi?
IVAN VUK: 66
ZASEJAN
(Zgodba iz minulih dni.)
•>9
(Konec.)
"Pa drugikrat," je rekel mladi gospod.
"Ali spreminjate obraze tudi ženskam?" je vprašal.
"Ženske si jih pa same znajo," je odgovoril mladi gospod.
"Ali si jih nočejo pri vas?"
"O, hotele bi si že. Toda imeti bi morale dovoljenje, ne samo od politične oblasti, ampak tudi od cerkvene. Tisto prošnjo mora podpisati mož, tega pa ne dela nobeden rad. Zato si obraze rajši same na skrivaj izpremi-njajo."
"O, verjamem," je rekel Ke-čko. "Kdo bo pa sitnaril okoli tolikih gosposk za takšna dovoljenja!"...
Mladi gospod je Kečku prijateljsko stisnil roko in mu z vljudnim poklonom odprl vrata.
II.
Zvečer je stopil Keeko v svojo belo hišo na bregu Ženiku v Trioglovi.
Barba ga je že čakala z večerjo in gledala v njegov zadovoljni obraz.
"No, Barba, kaj porečeš? Ali ti je všeč ta-le ruta? Poskusi, kako je težka. Prava Žida."
A Barba je še zmerom gledala v Arnov obraz.
"Arni, ti si obrit," je rekla vsa zavzeta.
"A tako," se je nasmejal Ke-čko in si pogladil obrito lice. Pa še kako obrit, Barba!—Poglej!"
Nagnil je svoj obraz bližje k nji.
"Kje sr se bril?
Kaj misliš, koliko sem dal za njo?"
Kečko je za trenotek pomol-čal, da vidi, ali bo Barba katero rekla. Ker pa je Barba molčala, in še zmerom gledala britev, je nadaljeval:
"Štiri krone sem dal za njo. Pet jo je pa cenil."
"Štiri krone ... Draga je."
"Kaj, draga? ... Poglej, moja, ki je skoraj nova, stane res tudi štiri krone. Toda, kako me brije? Da bi se zjokal."
Barba se je naposled le sprijaznila z britvijo, zlasti, ker ji je bila židana ruta zelo všeč.
Kečko je jel pripovedovati, kako strašno veliko mesto je tisti Maribor, da ga ni mogel vsega prehoditi, in kaj se vse vidi. Zlasti je hvalil Narodni dom, le to je obžaloval, da tudi ob delavnikih ne točijo vina. Omenil je tudi bogastvo v trgovinah in rekel, da so izložbena okna večja kakor vrata cerkve Sv. Martina in da je v enem oknu več raznovrstnega blaga, kakor v vseh trgovinah zajčevskih tr-
govčev. Tistemu "težkemu" človeku, ki so ga peljali v kočiji s šestimi konji, se je celo Barba neizmerno začudila. Omenil je tudi tistega jeznega stotnika, ki se obregnil obenj in tisto damo, ki ga je poklicala, pa sam ni vedel, zakaj. O izpreminjanju obrazov je že hotel izreči besedo, a se je pravočasno spomnil, da bi ji to utegnilo biti v kvar.
"Ker je ženska, bi si morda hotela izpremeniti obraz," je pomislil. "In kdo bi imel pota in sitnosti, da bi dobil dovoljenje*' Jaz! Zato je bolje molčati."
Glasno pa je nadaljeval:
"Človek se pač mnogo, mnogo nauči in vidi, če tako malo pogleda v svet," je zaključil svoje pripovedovanje in jel razgrinjati blago, ki ga je nakupil.
"Ni čudno, da je mestna gospoda tako učena,'* je pristavila Barba.
"In 'kunštna', Barba, *kun-štna'. Res, da rajši^govorijo nemški kakor slovenski, ampak veš, tisti gosposki človek me je tako bril, da sem mislil, da me boža. pa me je le bril!...
it
Glejte, in tega Arna Kečka so Trioglovčani sumničili, da je "zasejan".
KOLIKO ČASA SE? Tako se je vpraša! star lokomotivni inženir, ki je v svojih 80 letih spotnal, da je njegovo delo res še kaj vredno. Smatral je, da so vlaki te staromodna naprava. Pa je v dvodnevni stavki uvidel, da temu ni tako. Ampak — ampak, tako je dejal, bržkone telesna cesta če* par let ne bo več tolikšnega pomena kakor je bila nekoč.
STREMLJENJE SOVJ. UNIJE PO VPLIVU NAD MANDŽURIJO NI BREZ PODLAGE
V Mandžuriji se bore med sa-	vzdržala in kar naprej obstoja-bo takozvane kitajske komuni-	la, so ti poklicani krogi sprejeli stične čete s takozvano vladno	edino razlago, ki jim je bila vi-armado (pod vodstvom Ciang-	deti mogoča, namreč, da gre za kaišekovega režima) za kontro-	"čudež" — to je, za nekaj, čelo, ki je ob enem borba za kon-	sar si z logiko ni mogoče razlo-trolo nad Mandžurijo med So-	žiti.
vjetsko unijo in Zed državami,	j Posledica tega je oila, da je Nekaj slike k temu je podal bilo vseskozi vso vojno ogrom-
Nisem se sam, Barba. Drugl ^^V^ ^T^i T SV**?™1! ne?uPanJa
so me brili. V Mariboru, Barba."
Na tihem pa je rekel:
"Kako me gleda! Kako bi pa šele gledala, če bi prišel z drugim obrazom!"
"Kaj imaš toliko denarja?"
Kečko je hotel povedati, da ni bilo drago, tedaj pa se je še spomnil, da za britje sploh nič ni plačal. Ves vesel, da je potegnil tistega mladega gospoda, je rekel:
"Zastonj je bilo, Barba. Niti vinarja me ni stalo. "O, prijazni so gospodje v Mariboru."
"Zastonj?" je ponovila Barba
"Prav zastonj," je potrdil Kečko. Segel je v žep in položil britev na mizo.
"Kaj misliš koliko sem dal za njo?"
"Britev si kupil?"
"Britev in še tisto, ki me je z njo gosposki človek obril."
"To te je potegnil, Arni!"
Kečko se je samozavestno nasmehnil.
"Barba! . .. Potegnil? Jaz sem njega, veš. Pomisli, britve, ki brije, da človek niti ne čuti, ne najdeš vsak dan. Poleg tega pa je pozabil zaračunati britje ...
še za časniško agencijo ONA. V svojih razlaganjih pravi med drugim:
Mnogo slišimo o tem, kako so Rusi pobirali industrijsko opre-
glede Rusije. Pričakovali so, da se bo kar nenadoma se sedla, ali pa da bo sklenila separaten mir z Nemčijo V najvišjih ameriških krogih je prevladovalo
mo v Mandžuriji in kako zahte-	mnenje, da ne velja "dovoliti"
vajo celo, da jim Kina prizna	tej nezanesljivi Rusiji, da se
neke dodatne koncesije v tej de-	udeleži vojne na Dalnjem vzho-
želi Čisto naravno je, da je ne-	du — "dokler še more", so vz-
katere Amerikance prevzel strah da morda v Mandžuriji ne bo obveljala politika odprtih vrat. Toda vprašanje je vendar, kdo pravzaprav hodi v zelje v Mandžurijo, in ali so Rusi edini krivi vseh prestopkov.
Jako važna točka, ki je vzrok nerazumevanju, je dejstvo, nam je sicer jasno, da je vsa Mandžurija polna Rusov, a da nam je mnogo manj jasno, kako velik je bil ameriški pritisk na Rusijo, da pošlje svoje ljudi v Mandžurijo. To je stara povest, ki je pozabljena. Že leta 1941 smo napravili svoje osnovne pomote napram Rusiji—in nikdar več je nismo uspeli popraviti. Takrat, ko je Nemčija napadla Rusijo, so vsi okrneii možgani na visokih stolčkih ne le mislili temveč "vedeli", da bo mogla Rusija vztrajati le nekaj tednov. Ko pa je Rusija navzlic temu
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
nemirjeno trdili, naj se le bori proti Nemčiji. Ko pa je postalo popolnoma jasno, da je Nemčija izgubljena, se je začela gonja. kako pregovoriti in podkupiti Rusijo, da bi se vrgla v vojno proti Japonski. Bili smo ji pripravljehi veli-da ko obljubiti. Ob času konference na Jalti tajnost atomske bombe še ni bila odkrita. Invazija Japonske je bila videti kot ona faza vojne proti Japonski, ki bo najbolj krvava.. Najboljše japonske armade, one, ki so imele najmodernejšo opremo, so se nahajale v Mandžuriji. Očividno je bilo, da bodo Rusi, ako napadejo te japonske armade, utrpeli veliice izgube In te izgube so imele priti povrh strahovitih izgub, ki so jih bile izdale v Evropi — izgube, ki so bile stokrat težje od ameriških.
Razumljivo je, da smo smatrali, da nam ponujajo Rusi poceni kupčijo, ko so zahtevali le predpravice na železnicah in par pristanišč — in še to le za dobo 30 let. Dobro se spominjam, čisto osebno, kaj so mi odgovorili, ko sem v Washing-tonu naglašal, da bi bilo bolje rešiti vprašanje železnic v Mandžuriji in zadevo pristanišč na mednarodni podlagi. Dejali so mi, da bo to rešilo nekaj stotisoč ameriških življenj, ter da je
66
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
•	Naročnina ss Zdruiene d ris ve (isvsemšl Chicaga) in Kanado $6 00
•	na let«; 93.90 sa pal latai $1.19 sa fetrt lita; sa Chicago In Clcero
•	97.50 sa eelo lata; 98.78 ta pol lata; ta Inotemttvo 99.99.
Naslov za list in tajništvo je:
2657 SOUTH LAVVNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
Poslušajte
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja
VVCES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan.
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa
izvršite svojo obveznost napram listu.
kupčija čisto jasno v našo izključno korist.
Kar je prišlo, je bil zlom Japonske. Rusi so šli skozi Mandžurijo kot vihar, čeravno so bile njihove izgube prav tako visoke kot ameriške na Okinawi. Pozabiti ne smemo, da je bila Oki-nawa najtežja vojaška operacija naših sil na Tihem oceanu, in da je zahtevala največ žrtev.
Od takrat naprej se je začelo presojanje položaja v VVashingtonu obračati. Ako gremo na dno argumentom, katere je slišati, bomo videli, da pravijo v bistvu le to, da je konj, na katerega je bila stavila Rusija, prelahko zmagal, ter da so Rusi požrešni, ker hočejo navzlic temu dvigniti, kar so dobili Ce bi bil zmagal naš konj, to je če bi bila vojna proti Japonski mnogo težja in zahtevala več žrtev, bi bilo Rusom najbrže dovoljeno, da stavijo svoje zahteve — na podlagi dolgih seznamov žrtev.
V pravem smo, ko se upiramo ruskim zahtevam posebnih di-vidend, reparacijskih prioritet in koncesij. Toda, ako hočemo take zahteve odklanjati drugim, mora isto veljati tudi za nas. Kina je zaveznica, toda pozabiti ne smemo — prav kot Rusi najbrže ne pozabljajo — da je lanskega avgusta priporočil pododbor našega komiteja za pomorske zadeve v poslanski zbornici, da "prevzamemo" mandatirane japonske otoke, dalje nekaj čisto japonskih otokov, da dobimo "posebne in stalne predpravice" v ameriških bazah na zavezniških otokih, in "popolno posest" nekaterih baz naših za-j veznikov. In v februarju je bilo poročano, da hoče naša armada poslati v Mandžurijo 300,000 kitajskih vojakov na ameriških ladjah. Videti je, ko da bi želela naša armada, da odidejo Rusi iz Mandžurije zato, da bi naša armada mogla iti tja.
Razgovor z maršalom Titom
Napisal za ONA
(Nadaljevanje.)
Ko smo bili tako obdelali splošna vprašanja tičoča se jugoslovanske revolucije, sem se lotil naslednjega kočljivega vprašanja in zaprosil informacij glede odnošajev med cerkvijo in državo. Moje vprašanje je bilo: "Kakšne osnovne svobode, katere sme in more pričakovati cerkev vzpričo težav med katoliško duhovščino in državo?"
Tito se je za trenotek zamislil in mi nato odgovoril pazljivo odbirajoč besede: "Država in katoliška duhovščina si nista nasprotna. Le v eni federativnih republik — na Hrvaškem — so duhovniki neprijazni državi. Od teh bomo zahtevali računov za zlodela in krivice, katere so zagrešili, za soledovanje z okupatorjem in za nadaljno podtalno rovarenje, s katerim si prizadevajo otežkočiti razvoj dežele.
"Katoliško duhovništvo, prav tako kot duhovniki drugih verskih obredov, uživa popolno svobodo v izvrševanju svojih dolžnosti. Država jim dozdaj ni delala nobenih težkoč in jih tudi v bodoče ne bo. V vsej državi vlada popolna verska svoboda. Niti v naši ustavi niti v naših zakonikih ni najti nobene zapreke za izvrševanje katerihkoli verskih obredov.
"Država bo nastopila le proti posameznim duhovnikom ali skupinam duhovnikov, ki se u-pirajo in bi hoteli ovirati svobodni razvoj dežele."
Moje naslednje vprašanje je bilo posvečeno zadevi demokracije. "Kako bo novo ustanovljena jugoslovanska republika izvajala," sem vprašal, "ona osnovna načela, katera smatramo v zahodnih deželah kot temelj
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICTAN tnd SURGEON 3724 WEST 2«th STREET
Tel. Cravvford «12
OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P M.
<Except Wed , Sat. and Sun.) 9:30 to 8:30 P. M.
(Except Wed., Sat. and Sun.)
Res. 2210 So. Ridgewav Ave. Tel. Cravvford 8440 Vf na an*wef — Call Austin 5700
ARTHUR GAETH
I demokratičnih režimov, namreč, svobodne volitve narodnih predstavnikov, svobodo govora in shodov, svobodo vere in sodstva na podlagi sveta porotnikov?"
Maršal Tito je odgovoril naslednje: "O tej zadevi mi ni treba mnogo govoriti, ker je vse to natančno in končno veljavno urejeno v naši ustavi. Na podlagi tega dokumenta so predpisane volitve predstavniškega parlamenta prav kot svoboda govora, vere in primerne sodne oblasti. Tu je umestno dodati, da je treba upoštevati dejstvo, da sredi revolucionarnih sprememb, ki so se vršile v notranji strukturi Jugoslavije, dozdaj še ni bilo mogoče, kar naenkrat in vsepovsod, izvesti in uresničiti vse one spremembe, katere smo imeli pred očmi in ki so jamčene v naši ustavi. Se vedno je nekaj elementov, ki ogrožajo našo ureditev. Uvedli smo razmere, ki so zelo različne od onih, v katerih je živela stara Jugoslavija."
Tito je nato dodal še naslednje in me pri tem pazljivo motril, ko da bi želel videti vtis, katerega bo naredil s svojimi skrbno izbranimi besedami: "Moji tovariši in jaz smo že ope-tovano razložili in naglasaii temeljne točke naše demokracije. Federativna ljudska republika Jugoslavija uživa demokracijo, ki ima globoko socialno vsebino. Naša demokracija bo skrbela za svobodni razvoj najširših ljudskih množic — reči smemo, 85 do 90 odstotkov vsega našega prebivalstva.
Naša demokracija je ljudska demokracija, ker je socialna. Le z nevero sodimo mi o onih bolj formalnih demokracijah, ki nimajo onih vezi, iz katerih se šele rodi prava demokracija — to je. katerim manjka široke so-
cialne vsebine. To je razlog, da ne iščemo formalne demokracije in smatramo, da mora biti nprodna, ljudska.
"Se nekaj — čeravno bi mogel navesti še mnogo posameznosti in podrobnosti — mi skrbimo za široke ljudske množice, to je za delavce. V deželah, v katerih vlada le formalna demokracija, gre delavcem dobro le dokler imajo delo. Cim pa nastopi brezposelnost, je konec njihovega blagostanja — prepuščeni so samim sebi. Tu pri nas pa je vsak posamezen državljan tudi varuh vsega ljudstva države. Taka načela demokracije pa so obenem najboljši porok za to, da bodo vse posameznosti, katere ste navedli postopoma izvedene in uresničene."
Po tem razgovoru o notranjih zadevah nove Jugoslavije smo se lotili zunanje političnih vprašanj.
V onem delu našega razgovora, v katerem smo razpravljali o zunanje političnih vprašanjih, sem skušal dognati ali je nova Jugoslavija željna, da se razširi in da vključi^ v svoje meje še druge dežele kot na primer Trst, Bolgarijo in Albanijo, in sem stavil tozadevna vprašanja.
Tito mi je odgovoril naslednje:
"Jugoslavija si želi čim boljših odnošajev z Bolgarijo in Albanijo in ima z njima tudi najlepše prijateljsko razmerje. Za Jugoslavijo se vprašanje priključitve drugih dežel ne more nikdar postavljati, ker ni odvisno od nas. V tej zadevi bodo odločali edino le Bolgari in Albanci sami. Zategadelj nismo pripravljeni, da bi razpravljali o vprašanju federacije kar se tiče Bolgarije in Albanije. Jugoslavija želi, da ostanejo te dežele popolnoma neodvisne in hoče z njimi živeti v najboljšem prijateljskem razmerju. Jugoslavija si tudi prizadeva po svojih najboljših močeh, da te od-nošaje izboljša.
"Kar se pa Trsta tiče, je vključen v naše zahteve. Čisto naravno je, da zahtevamo Istro in Julijsko Benečijo. Ne glede na to, kako bo rešeno vprašanje Trsta, Jugoslavija ima pravico do nadoblasti nad Trstom."
Ker nisem hotel opustiti tega problema, ki je na prvem mestu v srcih vseh Jugoslovanov, sem vprašal nadalje: "Iz katerih razlogov zahteva Jugoslavija Trst zase?"
Predno mi je odgovoril na fo vprašanje, me je pozval naj stopim bližje k zidu, na katerem je bil razpet velik zemljevid te pokrajine z natančnimi črtami narodnostnih meja in statističnimi podatki gospodarskega značaja. Pokazil mi je. kako globoko v nekdaj italijansko ozemlje se razteza slovenski živelj na severu in zahodu od Trsta. Svoje razloge je podelil v štiri kategorije:
"Prvič, zemljepisna lega Tr-
j BARETINCIC & SON i
POGREBNI ZAVOD
Tv4. 20 3«!
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
IIIHIMIIIMIMitM —*
sta je taka, da je spojen z geo-grafično enoto Slovenije po naravi. Slovenski živelj je Trst skoro popolnoma obkolil, tako da leži narodnostna meja, katero zahteva Jugoslavija, mnogo dalje na zahodu Trsta."
"Drugič, Trst je izredno važen radi gospodarskih razlogov. Trst je velika mednarodna luka, kakršne Jugoslavija nima, katero po patrebuje. V zaledju Trsta žive le Jugoslovani. Ravno tako nujno kot Jugoslavija potrebuje Trst, pa je tudi Trs*u potrebna Jugoslavija, s katerim je povezan z vsemi prometnimi sredstvi.
"Tretjič, vsaka tirugačna rešitev tržaškega vprašanja bi izzvala le težkoče v bodočnosti. Postal? bi vir novih nespora-zumljenj in zapletljajev, ki bi motili mir v Evropi. Ako dobi Trst status sličen onemu, katerega je imel Gdansk po prvi svetovni vojni, bodo posledica večni glavoboli, ki so tako neusmiljeno preganjali staro društvo narodov v dobi med obema vojnama.
"četrtič, ako pa bi bilo zadoščeno italijanskim zahtevam, ter bi bil Trst izročen Italiji in odvzet Jugoslaviji, rešitev ne bi bila sprejemljiva za Jugoslavijo. Jugoslavija je manjša od Italije in je bila v zadnji vojni žrtev agresije in napadov. Naše zahteve glede Trsta so radi italijanske agresije popolnoma upravičene."
Brez vsakega obotavljanja je odgovoril maršal Tito na moje vprašanje glede jugoslovanskega stališča kako vzpostaviti in nadaljevati dobre odnošaje med Jugoslavijo in Zed. državami. "Jugoslovani si želimo prijateljskega razmerja z Zed. državami", je dejal. "Stremeli smo za tem ciljem že dolgo časa in si prizadevali, da jih poglobimo. Dobri odnošaji so važni iz različnih razlogov, ne le radi tega ker smo bili zavezniki tekom vojne in ker je Jugoslavija prejela mnogo podpore in pomoči, posebno proti koncu vojne, temveč tudi iz gospodarskih razlogov. Jugoslavija si želi čim ožjih gospodarskih stikov z Zed. državami.
"Jasno je seveda, da je to razmerje do neke mere odvisno tudi od ameriškega stališča napram upravičenim zahtevam, katere stavlja Jugoslavija radi opustošenja, ki jo je zadelo v vojni, in glede njenih narodnih teženj na področju Julijske »Benečije. Toda z jugoslovanske strani ni ničesar, kar bi utegnilo preprečiti najožje gospodarske, kulturne in splošne odnošaje med Jugoslavijo in Zed. državami."
Ker se toliko govori o UNRRA sem ga vprašal, kaj ima povedati ameriškemu narodu v pogledu te institucije.
"UNRRA, v kateri je Amerika igrala tako pretežno vlogo," (Nadaljevanje na 4. strani.)
NAROČITE
ameriški družinski koledar
SVOJCEM V STAREM KRAJU
Stane $1.65 s poštnino vred. Pošljite nam točen naslov in vsoto, drugo izvršimo mi.
PROLETAREC, 2301 So. Lonwdole Ave. CHICAGO 23, ILL.
M ........................MM
MMMMIMM*
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
| ADRIA PRINTING CO. i
Toi. MOHAWK 4707
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. i
PROLETAREC SE TISKA PR! NAS
MMMtfMIMMM#MMMIM>»MiMHMMMMMIM»
J
ANTON GARDEN:
\1
ONE VVORLD OR NONE
Leta 1943 je pokojni Wendell I povsem zadostovala za totalno Willk ie po svoji dramatični turi uničenje največjega mesta na
okrog sveta kot Rooseveltov po- svetu.
slanec spisa' knjigo "One Znanstvenik Morrison ni po-
World'\ v kateri je podal svoje
vtise in svoj "testament". Knjiga je užgala ljudsko domišljijo in VVillkieju prinesla velik sloves. Na ameriškem književnem trgu ni še nobena knjiga dobila takega odziva: v dobrem letu je bilo prodanih več kot dva milijona izvodov in mnogi velemestni dnevniki so jo objavili serial-no (Ves dobiček od te knjige je avtor podari! za kitajski relif.) Citala se je kot roman.
Jedro VVillkiejevega testamenta je zapopadeno v naslovu te knjige: "One VVorld — En svet '. Ali z drugo besedo, da je moderna veda in tehnika zelo skrčila svet da so vsi narodi člani iste družine, vsi povezani med sabo. vsi odvisni drug od dru-
dal te slikp iz svoje domišljije, marveč na podlagi lega, kar je videl in dognal v Hirošimi. On je bil tja poslan na študijo posledic bombne eksplozije. Na podlagi tega, kar je videl tam. je potem izračunal, kaj bi se zgodilo v New Yorku, ako bi nanj treščila slična atomska bomba.
"One VVorld or None" ni nobena propaganda, marveč realnost, pred katero stoji svet, ki je z iznajdbo atomske bombe stopil na rob svojega brezna. Ako ne bo ustvaril 'enega sveta': svetovne federacije enakopravnih narodov, ki bodo reševali svoje probleme in spore okrog mize in ne z orožjem, tedaj bo
gega. Dalje, da se nc more no- prej ali slej treščil v to brezno bena država izolirati ali zapreti velik kos onega dela sveta', ki se v svoje meje. da so današnji go- ie d vic nii do naivišie stonnie
roje meje, da so današnji gospodarski in socialni problemi svetovni in da je mir odvisen od mirnega sožitja narodov. V tem svojem testamentu je VVillkie
je dvignil do najvišje stopnje civilizacije ali "civilizacije". Ako pride do tega, se bosta v tem breznu, v skupnem grobu znašla kapitalizem in socializem,
udaril tudi po imperializmu in svet sedanjosti ali preteklosti in
naglasil potrebo po trajnem zbli-žanju med Sovjetsko Rusijo in zapadn i m svetom, posebno med njo, Anglijo in Ameriko. (Takrat je bilo to v modi . :.)
Za kakšnega kapitalista je bila ta knjiga precej radikalna izpoved. Tako je wallstreetar VVillkie čez noč zaslovel za odličnega liberalca in začel zasen-čevati Roosevelta': Slednji je v svojih političnih potezah korakal na desno. VVillike na — levo. Smrt pa je že oba položila v grob...
Nedavno pa je Ameriška federacija atomskih znanstvenikov izdala knjigo pod naslovom "One VVorld or None" — snopič 17 člankov ali razprav o atomski energiji in atomski bombi, ki grozi raztreščiti VVillkiejev "One VVorld" na kosce — v prah in pepel. V tem snopiču so zastopani z razpravami najbolj sloviti ameriški atomski znanstveniki (fiziki), katere je njih lastni otrok —(sprostitev atomske energije, odnosno iznajdba atomske bombe — prestrašil do kosti. V tej knjigi znanstvenici svarijo, ako se bo svet igral z atomsko bombo, se bo z niim zgodilo to. kar se je zgodilo s Hi-roshimo in Nagasakijem, ki sta bila v sekundi spremenjena v prah in pepel z epo samo atomsko bombo. Svarijo pred novo svetovno vojno, v kateri bi padale atomske bombe na mesta, ne v posameznih projektilih kot na Hiroshimo ali Nagasaki, marveč bi brzele po zraku s hitrico več tisoč milj na uro v tisočih in indiskriminirano padale na mesta in podeželje.
Znanstvenik Philip Morrison • na primer slika, kaj bi se zgodilo z New Yorkom, ako bi nanj treščila samo ena atomska bomba enake vrste kot je bila "hiro-šimskav bomba. Dober del mesta — v premeru več kvadratnih milj — bi bil totalno porušen. Delno porušeni bi bili okoliški predeli. V totalno porušenem delu bi nc ostal nihče živ: okrog dvesto tisoč ljudi, od katerih bi za tisočerimi sploh nc bilo nobenega sledu, kajti bi sc od silne atomske vročine spremenili v paro in prah. V okoliških predelih bi bilo nadaljnega pol milijona ljudi bodisi trenutno ubitih ali pa bi pomrli vsled posledic atomskih žarkov v teku treh tednov. Smrt bi kosila na debelo.
Z drugo besedo: Ena sama "herošimska" bomba bi pokončala eno desetino newyor.škega prebivalstva, ako bi treščila na Manhattan. Ampak Morrison pravi, ako bi prišlo do atomske vojne, bi na New York ne padla samo ena. marveč stotine atomskih bomb druga za drugo aii večje število tudi istočasno. Enako na druga mesta.
Ampak kot nas zagotavljajo znanstveniki, je bila "hirošim-ska"' bomba le igrača in da danes lahko izdelajo tisočkrat "močnejšo" bombo. To ne pomeni, da bi bila ta bomba tisočkrat večja. V resnici bi ne bila nič večja od "hirošimske'V le atomska energija bi bila v nji "izkoriščana" do popolnosti, to je tisočkrat hitrejša eksplozija snovi. Ena sama taka bomba bi
svet bodočnosti.
To je paramavtno vprašanje, pred katerim se danes nahaja svet, posebno pa tako zvana za-padna civilizacija, ki je v zadnjih par stoletjih napravila tako velikanski korak na polju teoretične in aplicirane vede; ki je iznašla tako čudovite stroje in precizne aparate; ki v svojih kemijskih in inženirskih laboratorijih ustvarja prave čudese; ki je iznašla ključe do največjih skrivnosti narave in faktično postala gospodar nad samo Pri-rodo.
Njen največji ključ, s katerim lahko na vsej črti zagospoduje nad tajnosti prirode in jih upre-že v svoje namene, bodisi v svoj dobrobit ali svoj pogin, je sprostitev atomske energije. Do te krone vseh iznajdb je moralo priti, kot pravi znanstvenik Neils Bohr, kajti človeški duh na polju vede ne pozna meja. Sprostitev atomske energije so znanstveniki v Evropi, v Ameriki in tudi na Japonskem odkrili ali iznašli kmalu po zadnji vojni. Vprašanje, ki jim je zad-,njih 20 let delalo preglavice, je bilo, kako priti do "verižne reakcije": da bodo atomi po sprožitvi ali užigu sami sebe "razbijali". To se jim je posrečilo z uporabo uranijske rude U-235 in U-238. (Iz obeh elementov proizvajajo plutonske atome, U-239, ki producirajo še veliko silnejše atome kot U-235.)
S to iznajdbo atomski fiziki danes lahko uresničijo tudi sanje alkemistov, ki so si v srednjem veku belili glave z mislijo, kako bi producirali umetno zlato. Atomska veda bo lahko tudi to uresničila in še marsikaj drugega — sploh predelavala tva-rine. Seveda le pod pogojem, da človeštvo ne napravi samomora v katastrofalni vojni, marveč si ustvari "one world" v dejanju, ne samo v knjigi. ir
Tukaj pa naletimo na največje vprašanje današnjega časa: na zaostalost socialne in politič-
VSAKO STVAR SE POGRE&A šele kadar je ni. Tako je bilo i s zeleznicami. Sedaj, ko spet vozijo, pa se nihče več ne briga sanje, ker so pač vsakdanjost.
cialisti — posebno kadar pridejo do oblasti!
"Kaj, da bi se kdo umešaval v novi zadeve... da bi nam kdo diktiral, kaj smemo in kaj ne smemo: kakšno orožje izdelujemo in v kakšni količini ali kako veliko armado smemo imeti... di bi se mi odpovedali kakšni pravici — NIKDAR' To hell s svetovno vlado. Mi — Amerika
—	Rusija — Anglija — Francija — Poljska — Jugoslavija — Brazilija — Avstralija— itd., itd., itd. M i..smo SUVERENI... nikdar ne bomo priznali kakšne višje, mednarodne oblasti.. Nad nami je le — Bog ..
Pa si v tem skrčenem, medsebojno povezanim in medsebojno odvisnem svetu, nad katerim frče raketna letala s hitrico bliska s kontinenta na kontinent
—	pa si pomagaj s tako mentali-teto, ki spremlja tako visoke državnike, državne poslance in kovače javnega mnenja kot preproste ljudske mase. Na eni strani svet kuje najstrašnejše orožje proti samemu sebi, na drugi strani po je uklenjen še vedno v srednjeveško politično in versko temo, vse skupaj pa je zabeljeno s šovinističnim nacionalizmom in imperialističnimi ambicijami.
ir
To je največja dilema današ-njega časa. Svet hrepeni po miru, trajnem miru. V bojazni
ne vede, ki maršira cele genera- Pred novo v?^no' ki mora biti za
cije za aplicirano vedo. Ali z drugo besedo, tukaj naletimo na mentalno zaostalost človeka, in sicer ne samo širokih ljudskih mas, marveč tudi onih, ki so trgali hlače po visokih šolah in ki so čestokrat politično bolj nezreli kot pa preprost, progresivno ali radikalno usmerjen delavec.
Na eni strani se je človeštvo v zadnjih 200 letih silno dvignilo — na polju teoretične in aplicirane znanosti, na drugi strani: na socialno-političnem polju se pa široke množice ljudstva, preprostega in "izobraženega", še vedno nahaja v srednjem veku ignorance, vraževerstva, ki koraka predvsem pod znamko vere, in političnih konceptov in tradicij v zvezi z državnim ustrojem, ki spadajo v preteklost. Ena izmed teh zastarelih tradicij je koncept narodne ali državne "suverenosti", ki je največji kamen na poti 'one worlda' ali svetovne federacije. Tega koncepta se trdno drže tako bur-bonci v kapitalističnih državah kot so se ga zadnja leta oklenili tudi ruski vodilni komunisti, ali kot se ga drže tudi mnogi so-
svet največja katastrofa, kuje
RAZGOVOR Z MARŠALOM TITOM
(Nadaljevanje s 3. strani) je odgovoril, "je storila mnogo dobrega Jugoslaviji. V najtežjih trenutkih povojne dobe je pomagala odvrniti nesrečo, ki je grozila deželf. Doslej je dobavljala UNRRA žito in druge potrebščine onim predelom Jugoslavije, ki so tekom vojne nepopisno trpeli, kot Lika. Bosna, Dalmacija in Črna gora. Naš narod je globoko hvaležen Zed. državam za to pomoč. Radi tega sem prepričan, aa ni nobene zapreke, da ne bi vzpostavili z Zedin jenimi državami zdravih gospodarskih in političnih odnoša-jev. Z naše strani ne bo nobenih ovir."
Naš razgovor je trajal že poldrugo uro. Ker se je nagibal h koncu, sem poskusil prodreti tudi vsaj do neke mere v tajnost, ki odeva Titovo osebnost, posebno v inozemstvu. "Gospod maršal," sem dejal, "vaše ime je znano svetovni javnosti šele malo časa. ker ste dolga leta delovali podtalno. Cul sem o vas že take čudne trditve kot na primer, da sploh niste Hrvat temveč* general iz Ukrajine."
Maršal Tito je smeje odgovoril: "Skoda, da vas ni bilo tu, ko so me prišli pozdravit kmetje iz moje domače vasi — iz Klanjca. Bili so tu v tej sobi, a pogovarjali smo se o starih časih in o razmerah na vasi. Naj-
P. MUL FOR D:
MOŽ IM ŽENA
Pre fin jeni element v 'naravi je ženski, večja konstruktivna moč je moški. Jasnejše v gledanju je bistvo žene, spretnejši za uresničenje videnega je mož. Duhovno oko žene vidi "vedno dalje od moža, večja pa je duhovna moč moža, da ustvari tisto, kar žena vidi. Med ženskami je več jasnih pogledov. Ženska spoznava neposredno brez trudapolnega razumskega razvijanja vzroka in posledic, ona takorekoč resnico zagrabi.
Na vseh stopnjah duhovne rasti bo pogled žene jasnejši kakor pri možu — toda mož bo vedno sposobnejši, da uresniči to, kar mu ženska duša pokaže. In za posebne sposobnosti nekega moža je vedno določen ženski ostri vid, ki pozna, kako in kdaj se te sposobnosti najbolje razvi jejo Žena in mož sta kakor oko in roka v pravem zakonu.
2enski duh je potreben, nepogrešljiv del moškega duha. Za vsakega moža je ustvarjena tudi ena žena, ki je zanj in samo zanj. Ce se dva taka združita, bosta vedno Srečna. Medsebojni duhovni vpliv da novo enoto, novo življenje, ki ga tvorita, ne otroci, ki jih telesno rodita. Žena more s svojo finejšo organizacijo duševnosti sprejemati misli in intuicije višje stopnje. On pa ima močnejši razum, da v surovem življenju uresniči intuicije žene. Za vsemi velikimi možmi, na vsaki stopnji razvoja, za vsakim njihovim uspehom in podjetjem stoji vedno nekje, vidno ali nevidno, žena, ki je vplivala na nje.
Žena Ima danes več moči in uveljavlja več moči, kakor sama misli. Povsod delujejo njene inspiracije. Mož jih sprejema, ne da bi slutil, da je ona tista, ki ga je z njimi obdarovala, in ona dalje, ne da bi vedela, da daje. Kar imenujemo njene "fantazije", njene "gradove v oblakih", to so plodovi ta tla. iz katerih poganja setev resničnosti. Resnica je. da se morejo dragocene ideje podariti drugemu Človeku molče brez ene same besede.
Žena ni slabša, temveč samo bolj fina posoda, ki ima v sebi vino dusevnosti. Ali, ona je možu to, kar je magnetna igla kompasa za iadjino krmilo. Ker Je ona finejši instrument, jo je treba varovati, kakor mornar varuje svoj kompas. Drugače se instrument pokvari, izgubi občutljivost in ne more več zanesljivo kazati poti. Ako mož ne more ali noče spoznati tega razmerja do svoje prave žene, je podoben mornarju, ki ne mara rabiti kompasa. Ako neprestano zasmehuje njene ideje ali vtise ali čustva, bo sčasoma po njegovi krivdi postal njen intelekt bolj top, intuicija bolj hroma in studenci inspiracij se posuše. S tem spodkoplje njeno in svojo srečo, oškoduje njen in svoj intelekt in se poniža v bolj surove plasti življenja. Kajti mož in žena sta dela in sili, ki tvorita celoto.
Žena, ki se zaveda svojega pravega razmerja do moža, ima dolžnost, da zahteva tudi priznanje svoje vrednosti, ne z jezo kot zlobna baba, temveč kot ljubeča žena. Ako sama sebe ne ceni in dovoli, da se z njo kot z manj vredno ravna, je pratv tako odgovorna za vse trpljenje, ki iz tega nastane za oba. Vsak mora sam uveljaviti svojo vrednost. Kakor hitro spoznamo jasno svojo vrednost za druge, moramo gledati, da tudi ti drugi priznajo to vrednost. Ako je ne vidijo, ne smemo dajati, dokler je ne bodo spoznali. Ako dajemo še naprej, čeprav se naša vrednost omalovažuje, smo mi večni grešniki.
Simpatija je moč. Ako visok duh mnogo misli na manj vrednega človeka, mu daje del svoje moči, inspiracije in energije. Ker pa nikdar ne prejme enakovrednega nazaj, je oškodovan na svojem duhu. Daje zlato, prejema pa železo. Mož in žena začenjata razumevati pravo vrednost svoje združitve, ako se družita v želji, da medsebojno skrbita za boljše duševno zdravje, za duševno vedrost, za skupen cilj, ki izpolnjuje njuno življenje. Spoznala bosta, da je vsaka nizkotna, surova ali malenkostna misle oškodovanje tu-
Imenik zastopnikov Proletarca
Kdor ieli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piie upravniŠtvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacijeNa tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni prh liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravilu
najhujše orožje, vežba ali hoče' brže bi vam bili mogli dosti to-
vežbati največje armade, vse	čno povedati kakšne vrste člo-
ukleniti v obvezno vojaščino in	vek sem. Sicer pa imam v Zed
sploh vse dežele spremeniti v	državah več tet, ki se me ne-
gigantičen militaristični stroj,	dvomno spominjajo. Ako vas
kar vse skupaj ne more poroditi	Amerikance stvar zanima, bodo
drugega kot totalno zasužnjenje	mogle brez nadaljnega potrditi
ljudstva in nov svetovni požar,	mojo identiteto."
Vse to blazno početje odeva v	Ko sem se poslavljal, mi je
fraze narodne (državne) suvere-	bilo živo v zavesti, da sem v dru-
nosti, demokracije, komunizma, "svobodnega podjetništva", li-berailzma, vere ali karkoli že.
Na ta način človeštvo ne bo zgradilo — "enega" ali enotnega sveta, marveč se z atomsko vedo vred prevrnilo v brezmejno brezno. Na nebu je zapisano:
"ONE VVORLD OR NONE!'
Novorojenček na vsakih 11 in pol sekunde
Zvezni števni urad (Census Bureau) je izračunal, da se rodi v tej deželi en otrok na vsakih 11'in pol sekunde. Lani je btlo vsako uro 154 več rojstev kakor pa smrtnih slučajev. Vsakih 22 in pol sekunde umrje ena oseba in porok pa jc po ena vsakih 20 sekund.
žbi moža, ki s svojimi deli piše zgodovino. Organiziral je skupino, ki sega v najbolj oddaljene kotičke dežele. Prenovil je južne Slovane. Kralj je odigral. Vsakdo, ki si je dal toliko truda, da je stvar dobro premotril, je moral uvideti, da je kralj za vedno odpravljen. Tesno brzdana federacija šestih dežel je nadomestila staro kraljevino. V razredni borbi, ki se jfc bila razvila, je prišlo ponekod do pretiravanj, toda prvaki, ki so komunisti, so v dobi preustroja zidali dovelj trdno, da bodo ostali pri krmilu.
Nekaj statistike
Lani je bilo v tej deželi 2,-743,000 rojstev, 1,396,700 smrti in 1,600,000 porok.
CALIFORN1A.
Fontana: John Pečnik. Oakland- Anton Tomiič. Los Angel««: Frank Novak. San Fraucitco: A. Leksan.
COLORADO.
Cretted Butte: Ant. Slobodnik. Pueblo: Ludvig Yoxey. Wal»enburg in okolica: Edward Tomfcič.
ILLINOIS. Chicago in okolica: Frank Bizjak, Joseph Oblak, Chas. Pogorelec, Petere Verhovnik in Frank Zaitz. La Salle in okolicat Anton Udovich
in Leo Zevnik. Springfield: Josoph Ovca in John
GorHek. Virden: Fr. Ilcrsich. VVaukegan-No. Chicago: Martin Jud-nich.
INDI ANA.
Indianapoli«: Mary Stroj.
KANSAS.
Arma: Anton Shular. Arcadia: John Shular. Weit Mineral: John Marolt
MICHIGAN.
Detroit-Dearborn John Zornik. Joe Korilč. Joseph Klarich in John PlaohUr.
MINNESOTA.
Buhlt Max Ifartz.
ChUholm: Frank Klan.
Doluth: John Kobi.
El)i John Teran in Jacob Kunstelj.
MISSOURI
St. Louis: John Spiller.
MONTANA.
Butte: Anton Zugel.
Eaat Halona: Joseph Mlhelich.
Red Lodget K. Arznoftnik.
NFW jERSEY. Elisabeth: Amtlia Oblak.
NEW MEXICO Gallup: Mary in Jennie Marinftek
NEW YORK. Gowanda. James l)ekleva.
OHIO.
Akron-Rarberton: Mike Kopach.
Bridgeport in okolica: Joseph Snoy in
John Vitez. Cieveland: John Krebel, Anton
Jankovich in Frank Hribar. Fairport Harbor: Lovrenc Baje. Girard: John Kosin in Andr«w Krvi na.
Li»bon-Power Point: Jacob Bergant Maple Heights: Frank Volkar. Powkatan Point, O.: John Guzel. VVarren: Joseph Jet.
PENNSYLVANIA.
Aliquippa: Geo. Smrekar. Avella: Frank Bregar. Carmichaels: Anton Zupančič. Crafton-Moon Run: Jennie Jerala. Canonsburg-Strabane: John Ter-čclj, Vinko Petcrnel in Marko Tekavc. Export: Jos. Britz. Foreit Ciljri Anthony Drasler Jr. Heraniaiei Anton Zornik.
I m per la 11 Frank Aupiitin. Johnstoun In okolica: Frank Cvc tan. '
Lat robe t John in Mary Fradel. Houston: Louis Britz. Library: Nick Triller. Meadowland«: Martin Baje. Park Hill - Conemaugh: Frank Pod-hoy.
Sharon: Joseph Cvelbar. Potovalna zastopnika za Proletarca, Ameriški družinski koledar in Majski Glas za zapadno Penno Anton Zornik, Heraunio, za Cambria in Somerset okraj pa Frank Cvetan, Johnstown.
VVASHINGTON.
Seat t le. Lucas Deboljak.
VVEST VIRGINIA.
Elm Grove: Frank Kosem. Star Cltjri ljawrenc* Selak. Thornao« Lenhart Werdinek.
VVISCONSIN.
MiUaukee in Weet Al lit: Louis B*r-
borich. Sheboyg«n: Frank Stih. VVillard: Matt Malnar.
WYOMING.
Kemmerer in okolicat Anton Tratnik
in John II. Krzlstiik. Ročk Springs: Frank Remitz
di za drugega in da taka misel lahko postane pogubna za oba, ako se nadaljuje. Ako mož vidi, kako ga ženski duh oploja z novimi mislili in plemenitostjo, ako se žena zave neskončne moči v njegovem ustvarjanju — potem je to pravi zakon. Potem sta drug drugemu zdravnika in vodnika.
vabilo na sansovo prireditev
Pueblo, Colo. — V nedeljo 16. junija bo v ND priredba SANSa, katere čisti prebitek gre za otroško bolnico v Sloveniji. To bo ob 1 enem skupna prireditev vseh naših društev in klubov, ki so včlanjeni v podružnicah Sansa.
Spored se prične že popoldne in bo nadaljevan zvečer. Namreč dne 16. junija, kot ž^ omenjeno, bo predvajanje slik iz stare domovine. Culi bomo tudi nekaj pesmi, torej bo spored res pester.
Zvečer ob 7:30 bodo spet predvajane slike in potem pa bo prosta zabava.
Naj omenim še, da so te filmske slike res zanimive. Vse so iz starega kraja in se nanašajo na osvobodilno borbo.
Vsi tu in v okolici, pridite! Imeli boste lep užitek in kar pa bo prebitka, gre v pomoč sirotam v naši stari domovini.
Ne bo vam žal, ako pridete. In upam. da se boste potrudili tudi vi za čimboljS: uspeh.
John M. Stonich, predsednik.
brez delavcev nikakor ne gre
Ravnatelji železniških družb imajo od $25,000 do $150,000 plače na leto in tudi več ter še stroški so jim plačani zraven. Najboljše plačani železničarji pa imajo le od $2,500 do $4,000 na leto. Ce železničarji zastav-kajo, promet preneha in še tako visoko plačani ravnatelji ga ne morejo oživeti. In ne tisti, ki vlečejo tisočake od železniških zadolinic (bondov).
Kdo so potrebnejši: oni, ki delajo in vozijo vlake, ali tisti, ki svojih prog niti ne poznajo ne, pa dobe več "plače" v enem letu kakor povprečen železničar skozi vse življenje.
In kdo zasluži ravnateljem plače? Edino tisti, ki delajo. Kajti brez njih bi še tako dobre lokomotive in še tako visoke ravnateljske plače nič ne pomagale.
Ako verujete v poslanstvo "Proletarca", priporočajte ga znancem in prijateljem v naroči te v ob vsaki priložnosti.
yu6oslav
Girls & VVomen
B0X MAKERS
(Experienced Stayers)
FLOOR VVORKERS — PILING
GIRLS and COVER1NG , MACHINE OPERATORS
Steady VVork — Top VVages Excellent VVorking Conditions in a Modern Factory
K0RLE, INC.
453J? South Kolin Avenue
TVPISTS STENOGRAPHERS
5 DAY VVEEK " See Mr. Ahrold
166 w. jackson blvd.
WANTED
BUS B0YS
Steady VVork — Good Pay
Continental Hotel
505 N. MICHIGAN AVENUE
CHICAGO
WOMAN
To do light houaework and plain cooking in room and board home Stay — Good VVages NEVADA SS23
PROltlARfcC
Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St, Chicogo 23, (LL.
Zadeva Draže Mihajloviča
Piše MIRKO (i. KUHEL
(Nadaljevanje.)
Pod fotostatičnim posnetkom tega povelja je fotografija Pav-la Gjurišiča in nekega nemškega -oficirja pred poslopjem Narodnega gledališča v Belgradu, posneta med okupacijo. Gjurišiča je kralj Peter odlikoval z zvezdo reda Karadjordje, Adolf Hitler pa z železnim križcem. Obe dekoraciji je sprejel kot primeren okrasek za svoja čet-niška prsa. Dne 11. oktobra je lutkarski list "Lovčen", ki se tiska v Cetinju, prinesel na prvi strani vest o Gjurišičevem odlikovanju po Hitlerju. (Dokument št. 31).
Dobesedno se ta vest glasi takole:
"Cetinje, 1. oktobra 1944. — Visoko odlikovanje podpolkovnika P. Gjurišiča. Četniški komandant g. Pavle Gjurišič, katerega je general Nedič nedavno povišal za podpolkovnika in mu poveril službo pomožnega komandanta Prostovoljnega korpusa, je dobil od strani Vrhovne komande nemških okupacijskih sil posebno priznanje za svoje vojaške vrline ter je odlikovan od Firerja z redom Železnega križca."
Kolabo racija proti partizanom med četrto divizijo
Ko so edinice V. črnogorske partizanske brigade zavzele čet-niško trdnjavo Ostrog v Črni gori, so našle v nji arhive tako-zvanega "Generalnega štaba narodne vojske Črne gore in Hercegovine" in "Štaba zetske čet-niške enote". Ti dokumenti kažejo, da so bili vodilni kolabora-cijonisti oficirji kralja Petra polkovnik Bajo Stanišič in general Blažo M. Džukanovič. Pokažejo tudi, da sta ta dva človeka ubogala povelja Draže Mihajloviča.
Do februarja 1942 je polkovnik Bajo Stanišič prebival kot puščavnik v neki jami blizu vasi »Vinič. Tedaj je dobil sporočilo od Mihajloviča, v katerem mu je zapovedal, da se vrne v aktivno siuzbo in organizira "Komando narodne vojske Črne gore in Hercegovine". Stanišič je ubogal in sklical skupaj na sejo črnogorske nacionaliste. Povedal jim je, da se ne splača upirati se okupatorjem ter da je treba skleniti z njimi pogodbo v namenu, da se vodi borba proti 'glavnemu sovražniku* — partizanom. 17. februarja 1942 je Stanišičev zastopnik Bogdan Pavičič v imenu Komande narodne vojske Črne gore in Hercegovine podpisal pogodbo s Komando italijanske divizije "Ta-ro" in ta pogodba vključuje med drugim tudi tole določbo:
"Vojaštvo Narodne vojske bo stražilo most čez reko Slap in
bo preprečilo vsakim drugim trupa m uporabo ceste in napad nia italijanske vojaške sile, ki se pomikajo v smeri Nikšiča. Naše čete bodo skušale preprečiti razdejanje ceste in telefonske žice v tej okolici."
Fotostatični posnetek te pogodbe v srbo-hrvaščini in italijanščini, s podpisi poveljnika divizije "Taro'' generala G. Pe-drazzolija in Bogdana Pavičiča, je reproduciran v poročilu ko misije za vojne zločine. (Dokument št. 33.)
Dne 6. marca 1942 je polkovnik Stanišič sklenil pogodbo z Vrhovno komando italijanske vojske v Črni gori, s katero se je zavezal nadaljevati brez kompromisa borbo proti komunizmu in proti črnogorskim komunistom — "proti največjemu mednarodnemu sovražniku". Zave-w.a\ se je tudi, da ne bo nikoli iast6pal z*orožjem proti Italija-lom brez razlike kako bo vojna zpadla. Obratno pa se je italijanska komanda zavezala zalagati črnogorske nacionaliste z orožjem, strelivom, živežem, obuvalom in obleko. Fotostatični odtisi te pogodbe, podpisane od polkovnika Stanišiča in italijanskega polkovnika G. Bogli-onija, so reproducirani v poročilu Komisije za ugotovitev vojnih zločinov v srbo-hrvaškem in italijanskem jeziku. (Dokument št. 38-39.)
Junija 1942 je bil poskuša n atentat na nekaj italijanskih oficirjev in italijanska vojaška komanda v Nikšiču je poslala sledeče povelje Narodni < četniški* komandi v Straševini: "Za reprisalijo za včerajšnji poizku-..šeni umor italijanskih oficirjev je zapovedano ustreliti 20 komunistov, izmed katerih se nahaja 17 v zaporih nacionalistov. Zahteva se, da zgoraj omenjenih 17 ujetnikov izročite ob 11:30 komandi kraljevih karabinije-rov."
Isti dan — 27. junija 1942 — je komanda Narodne četniške vojske poslala nacionalističnemu vojaškemu sodišču v Nikšič sledeči odred, ki je bil pripisan pod italinjanskim ukazom: "V zvezi z zgorajšnjim ukazom izročite na razpolago kraljevim karabirtijeram v Nikšiču 15 najnevarnejših komunistov, ki jih držite v vaših zaporih."
Posnetek obeh povelj s podpisi italijanskega štabnega majorja Maria Porsiela in četni-škega generalnega štabnega kapitana Vladimirja Džukiča, je reproduciran v poročilu kot dokument št. 47,
Popolnejšega sodelovanja ni moglo biti.
Četniki Draže Mihajloviča in poveljniki II dučejevih divizij v Jugoslaviji niso sodelovali samo v borbi proti njihovemu skupnemu sovražniku — partizanom, temveč so celo imeli družabne zveze in hvalisali eden drugega. Dne 14. oktobra 1942 je povelj-
nik italijansko divizije 'Ferra-ra" — general Francesco Zani — poslal polkovniku Stnnišiču naslednjo laskavo pismo: Da ne« zjutraj sem v Brezov niku [pregledal tretji bataljon edinic pod Vašo komando, kateremu načeljuje kapitan Sime Mijuš-kovič. Izraziti želim svojo živo radost glede vojnega ln bojnega vidika teh edinic. Izrazite, prosim, častnikom, podčastnikom in moštvu bataljona moje zadovoljstvo in pohvalo."
Kopija tega pisma v italijanščini s podpisom generala Zani-ja je vključena v poročilu vojne komisije kot dokument št. 53.
To krasno prijateljstvo so pa tu in tam kvarili spori glede denarne vrednosti službe, ki so jo četniki Draže Mihajloviča vršili za Italijane. Dne 8. marca 1943 je Narodna vojska Črne gore predložila za izplačitev podroben račun za 2,049.645 lir—po 15 lir od vsakega vojaka za vsak dan borbe proti partizanom — za dobo med 7. aprilom in 7. junijem 1942. Italijani so izplačitev odklonili in račun vrnili z naslednjo pripombo (Dokument št. 55>: "To vprašanje se lahko obnovi, ko bodo komunisti premagani."
Marca meseca 1943 so morali poveljniki Mihajlovičcvih četni-kov uvideti, da bo Sovjetska zveza vzdržala nemški naval, in celo polkovnik Bajo Stanišič jc postal ves zmešan. Da ga pomiri in spravi v ravnotežje, mu je Mihajlovič pisal 9. marca 1943 naslednje pismo (Dokument št.
"Dragi inoj Bajo: Prejel sem Tvoje pismo z dne 5. »narca. Gospoda Kontič in Jovičevič sta mi
pojasnila Tvoj položaj in položaj Tvojih čet. Zek) rs* yeseli, da se je narod odzval stoodstotno Tvojemu prvemu pozivu (k orpiju).
Zagotovljen bodi, da imam najprej v mislih blagosUuijv naroda. Niti najmanj se ne bojim, da bomo storili kaj lahkomiselnega, toda pri vsakem našem dejanju moramo bki trdni in od-' ločni. Prav dobro poznamo vse naše sovražnike in vemo natan* čno. kako dolgo in na kak način lahko odlašamo. (Borimo se proti Nemcem in Italijanom'.' Op. orcv.)
Potom Ilranka vodim, vso akcijo jaz. Nobenega koraka se ne ;torl brez moje odobritve Bran ko ma informira o vsaki še tako drobni malenkosti. Vsa njegova rtporo&ila SO pretehtana, po pravi i ena in odobrena* Pri tem sc držimo nasledrjik principov: Delamo le zase in za nobenega drugega no: brigamo se le za interese naroda in oodoče Jugoslavije: da dosežemo naš cilj, izrabljamo enega sovražnika proti drugemu, kot delajo bres izjeme vsi naši sovražnilu; da uspemo z najmanjšimi žrtvam', toda čc treba, da plačamo haj-višjo ceno za našo splošno stvar; rešiti ljudstvo, da mu ni treba brez |K>trebe biti izpostavljeno (nevarnostiI v njegovih hišah Na vse to je treba računati. Mislim, da se strinjaš z mano prt vseh teh točkah.
Sprejmi tovariške in bratske pozdrave. Tvoj Cika Dzaka.
P. S.—Gospoda Kontič in Jo-vičič Ti bosta izročila ustmeno poročilo.
(Nadaljevanje sledi.)
Frtifr Franfco, IVaria $«.40, 3ti po $1; manjše vsote $4; nabrali Joittph MikoJič ln žena, Joliet M;«ry Potochnik in Jennie Glivar,
skupaj $«5.50.	\
Podružnica .it loa SAflfci. Witt. Diuštvo St. 315 SNPJ. Canton nabral) v Nokom(za politično $20; Peter Chufar $5, skupaj $25. akcijo še $25 50 posebej) «50.	Progresivne Slovenke (imUnov-
Rtzuo. S. Zek (Chicvgo) $2, iia članarina), Clov«Ui»a SI.000. Frances Cirar $3; J VVcrsh;^	Blaž iu Jo eptiine Odar, Canton,
skupaj $7.50.	v $ .jomin padlemu sinu Franku
Druitvo .""KTU LiMon ,	«« SANS CUv.-
lig qq	i land (prej $3,703 9!) $2.000.
Druitvo «e». Sit FNPJ, .Ca-y, J!Mf**C,1VJ„f*.
3 Ohio in zapadno W. Virfc.nijo $25.
Društvo žt. 22- ABZ, Struthers
10\VA	$5.00.
Društvo št. 163 SNPJ, Albia VVatcrloo Grove št. 110 VVoodman
$10< Frank Zajec $10; Charki in Circle, Cleveland $15.
»tefaoija Ma#el $7; Frank in He Društvo št 224 KSKJ, Cleve-
Um Kri«of «3; po $5i John in Fran- land $10.
oea Koamach, Louis Palčič, Albert Todružnica št. 53 Slovenske žen-Bizjak, in Peter Presek; $2 ena ose-} *ke zveze, Cleveland $20. Kosma*, Toi>y Pimat, Frank Bre I Podružnica št 14 Slovenske žen-gar in žena, John Msshek, Frank ske zveze. Cleveland: Frances Plev-
nik $10, Carolinc Gabrenja $4, 4 prispevki skupaj $6, skupaj $21.
Katarina železnikar, Cleveland $10.00. (Zgorajšnje vsote poslala gl. tajnica S2Z mrs. Erjavec.)
PENNSVLVANIA
Podružnica št. 22 SANS, Mid-way: Društvo št. 89 SNPJ $100; Frank trbmcic in žena $109; po
$25 John Just in žena ter Anton Muutz in žena; Anton Urbančič in žena $20; Urban Eržen $10; po 05. John Osterman in žena, John Leskove 2 in žena, Louis Capuder in ♦ žena, Frances Meutz, Frank Nago-de in žena. Pete Lukan ml. in žena, Mike Bartulich in žena, Peter Lukan starejši in žeita, Frank I Lukan ml. in žena, John Petocli in žena; 3 po $3; 2 po $2.50, 12 po $1, manjše vsote $3; skup&j nabrala John Just in Louis Capuder $384 Podružnica št, 73 SANS. Herminie: po $5: Frank Fink in Joseph Kopey.
Federacija SNPJ za zap. Penn-s> Ivani jo $100; American-Slove«
Bregar ml., Polona Prosek, Marka ba, fkupaj pcslalu Helena Krištof $85.00
Druitvo št. 328 SNPJ. Wood \*ard, $5; nabrano med člani $21; skupaj pohlal Anton Au&ich $26.
KANSAS
... Društvo št 27 SNPJ. Frontcnac, nabrano med člani: $5: Anton in Pfcvla Vičič ter lgnatz Tomšič; 15 članov po $1, 3 po 50e, skupaj po-j slal Frank Krajsel $26
Društvo št. 30 SNPJ, Fleming $10.00.
Arma — nabrale Amalija Shu-; lar in Elizabeth Krušič, po $10 Anten Skular in Matt Bernik; po $5 društvo št. 434 SNPJ, Jakob Cukljati, Frank Potočnik, John Sluga in Frances Simončič; en dar $3, osem po $2, 2 po $1.50, 16 po $1. I skupaj 83.00.
Društvo št. 02 SNPJ, Franklin 1 $10 00.
.. MKIIKiAN
Podružnica št. 108 SANS, De
PRISPEVKI V SKLAD OTROŠKE BOLNICE
V SLOVENIJI
SEZNAM ST. 5
Gradišek, John Gregorič, Agne*
Gotovina prejeta do 30. apnla| Gross. John Hujan Mary Jelene, J
M . Ana in Anton Jordan (Fontana,
1946 $40,178 47.
Prejeto v dobi med 1. in 22. ma jem:
CALIFORNIA
Nova "KUHARICA
ZA AMERIŠKE SLOVENKE
— "SLOVENSKO-AMERISKA KUHARICA" I »dala MRS. IVANKA ZAKRAJftEK
KNJIGA, KI JO JE VSAKA GOSPODINJA ŽELELA IMETI!
Poleg obilnega informativnega gradiva svoje stroke vsebuje tudi okrog 1200 receptov za amerlkanska in starokrajska, oziroma evropska jedila. — V njej Je tudi ANGLEAKI ODDELEK, kjer so v angleičini podana pojasnila In recepti za take naše Jedilne posebnosti kot POTICE, AARKLJI, KRAPI, HUHTELJ-NI, CMOKI itd. — To bo našim tu rojenim kuharicam selo dobrodošlo in se jim ne bo teiko navaditi pripraviti "speciail-tete", ki so jih vedno tako rade imele doma.
Ker ameriške Slovenke do sedaj niso imele svoje KUHARSKE KNJIGE. BO TA NOVA 4 KUHARICA" veliki večini naših gospodinj in kuharic zelo dobrodošla.
Nova knjiga ima velikost 8x5Vi Inče, obsega skoro 500 strani, (40 poglavij), ter Je vezana v trde in močne platnice. Tiskana na dobrem papirju, z vidnimi črkami.
Cena $5.00 s poštnino
NAROČILA SPREJEMA
PROLETAREC
2301 SO. LAWNDALE AVE.,
CHICAGO 23, ILL.
Calif.), Jennie Koren. John Košak, Flizabeth in Mate Kure. ' Helena Kushar, Fannie Modižer, Valentin Mer šol. Neimenovan, John Olip.
Podružnica št. ti 3ANS. Fonta- Mimi Omahen, Frank Omahen, na: Marko KnezevichS 25; po $20:j mrs. J. Petek, Ciril Pičman, Fran-Mike Potepan, Charlie Jurošek; po ces Prebil, Josie Prezei, Louis ReSi 5: John Rodman in žena; po $10- povš, Agata Soehrman, Frank Sod-Anton Blatnik in žena. A. Rihtar nik. John in Mary Sprohar. Frank in žena, T. Lazar in žena. Viktor Stark. Louis in Mar> Steblay. Frank Vidcrgar, L. Lipovec in žena. Anton | Udovič, Peter Verhovnik. Joseph Resnar. A Hočevar in žena, John Vidmar. F. Zajec. Joseph Zbačnik.
troii- (od dveh prireditev) $1.500 »an Citiicnb As» n ol Uanuar Touu-Drpuštvo št. 266 SNPJ, Muskcgon »hip S100; po $25: Gospodinjski lleights $lf; Fraok Zorjan. Glen^ l klub doma v Acmetoniji, društvo wood $10; podružnica št. 1 SANS.jšt. 419 SNPJ, Harvvick; društvo št. Detroit: Herman Grebene je v Chi- 472 SNPJ, llarmarville $20; po cagu daroval $1$, ker se ni mogel $10: Anton Cipcic, John Kv^rtich, udeležiti priredbe 19. maja $25. ! družina Martin Prašnikar in Jo-Društvo št. 473 SNPJ. Saginaw.! seph Klopčič; po $5: Jacob Ambro-Mich , $25.	žič, družina Anton Flišek, Anton
Umek, Anton Kelhar, Joe Ocvirk.
MINNESOTA	Joseph Hrvotin, Frank Pivk, Mar-
Društvo št. 161 SNPJ, Kitzville tin 6kof Juiius Lesjak. Frank Gru-
00	lun. Joe Progar, Louis Glažar, Leo
Anton žganjar in žena, Gilbert.lin f rances Dovjak, Edward Jakše-
$2500	'tič, Joseph Miklič. Mirko Radcnič.
i ton, darovali člani: Anton Potisk $15; po $10: Mary Potisok, Jacob Derlink, Frank Jclnikar, John Ve har, Jchn Polanc in lgnatz Perme; ; po $5: Paul Vidmar, Frank Rome, Frank Gorta, Frank Kontnik, Joseph Miklič, Lounc Matko, Anion Vidic, Jacob Pompe in Math Stcg nar; dva po $3; 6 po $2; 12 po $1, eden 60c; nabiralci Anton Potisek. Louise Matko in Jacob Pompe, f k upaj $150.00.
WISC ONSAN Društvo št. 584 SNPJ, Milwau-kce $20.00.
Frank Hvala, VVest AUis $25.00 John Osredkar, Sanbcrn $20.00.
VVASHINGTON Društvo št. 738 SNPJ, Enum-?law V10.00.
Društvo št. 377 SNPJ, Rento:», $50; Slavic-American Club of Ren-ton $25; po $5: John Petcrnel, lgnatz Laush, Jerry Skerbene, Martin Lopan in Louis Matko; 2 po $2, 1 po $1, skupaj poslal tajnik Joseph Arko $105.00.
CANAD/4 Društvo št. 558 SNPJ, Nevv Wa-torford, N. S. $50; Savez,kanadskih Hrvata $10; prebitek veselice $70, skupaj $130 kanadske valute, ameriške vrednosti $117.50.
Društvo "Novo mesto' št. 12 V. P. Z. Bled, St. Catbarines, Out. $100.
RAZNE DRŽAVE 1. G. Jankovič, Cro&by, Nortb BaLota $100. ,
Društvo št. 475 SNPJ, Mt. Clare, W. Va., $5; po $5tudl: Frank Egart, družina Maukoč in John Znidaršič; drugi 4 darovi skupaj $6.50, skupaj poslala Louisa A. Mankocb $26.50.
Podružnica št. 40 SANS, Kemmerer, Wyo.: Pavel šabec $5;, 4 drugi darovi $7, skupaj $12.00.
Nkk Pahor in žena. Las Vegas, Nevada $10.00.
John Pintar, Hudson, Wyo., $1. Gotovina v skladu do 2. maja 1946 — $54.860.88.
Obljubljene vsote (pledges) — $17.000.
Skupaj $71.860.98. Chicago, 111., 22. maja 1946.
Mirko G. Kuhel, tajnik.
Rupert in žena. Louis Parkel, John Plečnik, društvo št. 569 SNPJ. Anton Vidmar, Alouis Novack, John Skavič in C*»nrg»» C Srv»y#»r*»»* in Mary Kuhel; po $5: Mike Misou-ry. Mary Misoury, Jerry Žgajnar. Joe Rihtar, M. Jankovič in žena.
Joseph Zlogar, Anton Zupančič in žena, Jakob in Katka Zupančič. John Zvezich; po $3 dve osebi, po $2 dvaindvajset oseb. 85 do $1, manjše vsote $9.15, doložil števni odbor $6.25, skupaj $1.381 40. Nabrani pri podruinici št. 54 SANS.
A. Vidergar in žena. Robert Hoche-	So- Chicago: Društvo "Delavec" št.
var, Emil Kobal in žena, Daniel	8 SNPJ $iQ0> J«»">t> in Auna Bu«k
Pečnik. Frances Vozel. Charles	5I0°I Glady K Buck $25; Frank
Blasich, Anton Blasich, Valentin	Tr*»r	društvo št. 490 SNPJ
Zajec. Anton Cudcr, Elvie Skavič,, P° J°hn Levstik, društvo
Jack Mornarich. Chris. Cusalowich.	Calumet Scntinels št. 610. SNPJ,
Anton Jordan. Anton Farmer, John	Ca|,l Bozich in žena, družina 6pan.
Cergol in žena, Matt Pleše in žena.	Anna Košič, Steve Malnarič, Mary
F. Pekel in žena. S.* Rihtar, W P	Drešar, Vinko Drešar, Frank Kum Stone in žena. Leo Resner in žena ^ §e- Unatz Globokar; po $5: John
John Tudor, Apolonija Nemanič.	in MarV Tome. mrs. Frank Schwei-
Jennic Frank, Kristina Jontes. An	8er. Frank in Fannie Levstik. Jos.
ton Svete, Victor Omaits in Frank	jn Mary Puzell. Jennie in Joseph
Andolšek; pet darovalcev po $2.	Knaus. Steve Cholak, Mike Brlja-
eden po $1; skupaj nabrali Anton	vac- John Kosich, John Koftir, Rudi
Blatnik, Rose Lazar in John Peč-	,n Frances Kosič, Charles in Agnes
nik. Skupaj $411.00.	Virant, mr. in mrs Konda, Mnx
Anton in Ana Jordan, Fontana. | Maro,t' Joseph	in žena,
darovala ob povratku v Californijo Frank ^^vančiC, Jacob in Mary Br-
iz Michigana $100.
ljavac. Frank Kosich. Katie Triller, _ . ...	I Ralph Bregar, Joseph Brerovee,
F«ler«c M ru f«" " "J John Lurtig. ARn« Chome. AMo-«rno Californijo, p.«l«l b »gajn.k Y(lk,. Jacob Tlwl. p,,tPr Vrh«v-
Alhort Hnurt. !iayvard. Californ.a. njh Joh„ Flor(.ncc,	Flo.
renče, Frances Lusovec, John Bre-COLORADO	zar. Fran kftalihar, Mary Kuhel,
Društvo št. 51 SNPJ, Aspen, $10J k™*« In Jennie Ko«iela. Frank An-Društvo št. 94 SNPJ, Colorado dol*ek, Johanna Andolšek, Anton Springs $lp.	Bt^zlaj, Jennie Oražem, Katarina
Društvo št.' 66 SNPJ. Trinidad. Erzar, Paul Vesel. Ludvik Rigler;
Podružnica št. 91 SANS Chis-holm. po $5: Ivan Dolinar, John
Joe Jelovčan, Milan Mrvoš. Anton in Frances Leskovec. Paul Klun,
Mramor in Rudolph Debeljak; $4 John Orehek, Mato Skrtič in Jakob John Sam*a (prej $1); trije daro- Ddcnc; na seji federacije nabrale vali po $J. osem po $2. 29 po $1. deklice Dorothy Radish, Dorothy eden 50c, skupaj $73 50	Mrakič, Dolores Prašnikar in Janet
Društvo št. 184 ABZ. FJy $5 00. . Vrbasky $67.05; drugi čisti dohod-
Društvo št 20, ABZ. Gilbert $25
MONTANA Društvošt. 454 SNPJ, Sand Cou-
ki po odbitku izdatkov $10.75, celotna vsota $502 80; darovano za pdlitično akcijo SANSa $150, za
le« $1®', nabrano med člani in po- otroško bolnico $352 80.
»mm ?•;<•• kr; Rukavtaa, tajnik $28. Društvo 88 ABZ, Klein $5.00.
MISSOtRl
Društvo št. 320 SNTrJ. Export $10.00.
Društvo št. 375 SNPJ, Bracken-
Podružuica štev. 23 SANS, St rid1?e f5	OKTr>. D
Društvo št. 398 SNPJ, Browns-
Louis $150.00.
NEVV YORK
Podrusniea št. 84 SANS. . Neu
ville $25; nabrano med člani $29 -50. skupaj $54 50.
Društvo št. 289 SNPJ, Tire Hill
\'ork $100 (Slovensko samostojno ^^ oo
društvo); po $10: Ana šeme. Antho-f D^tvo st 521 SNPJ. Washing-ny Cvetkovich, Michael Urek, John (on (pa } $2 50
$25; nabrano med člani na seji
7 darovalcev po $3, 14 po $2. 1 po
$13.20, skupaj poslal J Brgoč, taj- **	po $1, 2 po 50c, skupaj
nabrale Anna Buck, Anna Košič in Gladys Buck $626 50, skupaj izročeno za bolnišnico $2,007 90. Victor Zupančič, Chicago $10. Lavvrcncc Starman, Bellevillc $5.00.
Joseph Omcrza in žena, Berwyn $15.00.
Dr. John J. Zavertnik, Chicago $200.00.
Društvo Narodni vitezi Št. 39 SNPJ, Chicago $25.
John In Agnes Potokar, Chicago $5.00.
Jack in Mnry Hertz, Chicago $5. Podružnica it. 20 Slovenske ženske zvez«, Joliet $10.
Društvo št. 465 SSNPJ. Gillespi«, $10; Michael in Frances Lube $10; po $5. Pavel šerjun, John Rugel, Louis MavriČ, Peter Menchnk, Margaret Menchak; $2 eden, skupaj $47.00.
Društvo Victor i ana it. «32 SNPJ. Chicago $5.
Druitvo št. 2 KSKJ. Joliet $25. Društvo it. 91 SNPJ, Johnston
nik $38 20.
DruštVo št. 42 ABZ, Pueblo $50.
ILLINOIS
Centralni odbor podružnic SANSa, Chicago, prispevano na shodu 12. maja: članice kluba Bled $121; Jagoilovansko hranilno in posojilno društvo $100; Slovenski delavski Center $100; Joseph in Mary Oven $100; Anton Konchan $100; Fraak in Angela Zaitz $100; društvo "Nada" št. 102 SNPJ $85 preje $15>; Federacija SNPJ za chica-iko okrožje $50; Anton Garden $40: PO $20: Katie Horvatin, Fred A Vider; po $10: Frank in Minka Alesh. Mary Avčin, Frank Bonči-na. Gustav Hočevar, John Horvatin. Frank Japich, Michael Kusel, Vera Leveč, Andrew Miško, Angela Perme. Rudolph Sedlar, John in Mary Thaler, Matthew J. Turk, Anton Udovič (La Salle), Tončka Urbans, dr. R P. Zaletel, Louis Zidar; po 45: Jakob Adam in žena (Argo>, mr in mrs. Alič, A. M. Andres, Joe in Mary Ame*. 'John
Babič, Frank Bucik in žena, Math City $25; Paul Ompre $5; nnbes-in Mary Cukale, John Darovic. no med člani $11, skupaj poslal P. John Fabian in žena, Lawrencel Cempre $41.00.
Jurkas ml., Fred M Velepič in Joseph Lupsha; po $5: Anton Cvetkovich Anton Gerbec in žena. Frank Lovšin, Anna Zorman, Belokranjc Janez, J. Habjan, Ivanka Turnšek in Luka dpilor, skupaj $200.
Fodružnica št. 65 SANS, Wor-cester; po $25: Frank Keržmanc in A. Stasič in žena; Frank Koren $20; J. Golja $12; Anton Grgič $10; po $5: Peter Rode, mrs. J. Mravlja st., J. žitko, J. Strukel, mrs. W. Udovich, F. Naglich in Stanley Mila-vec; F. Počkar $7; po $3 štiri osebe, po $2 štiri osebe, po $1 štiri osebe; skupaj nabrala Frank Keržmanc in Peter Rode, $158.
Glas Naroda, New York. poslali naročniki: $30 Slovenka iz Wash-Ingtona; Feliks Dcgulin $25. Port Angelcs, Wash.; po $10: Frank Potepan, Ycagcrstown, Pa., Mary To-mac, Portvillc, Cal., Jacob Skofič, Ligonier, Pa., John in Mary Bizjak. Dawson, N. Mcx.; Math Ko-sher, EH;hue, W Va., $6 50; po $5: Alojz Rozich, VVest Nevvton, Pa., Joseph Putzel, Niagara Wis., Mary C ha but. Coalton.VV Va., Louis Debelak, Tfaunik. Mich., John in An-tonia Truden, Traunik. Mich., Ga-briel Chabut, Coalton, W Va., in Vincent Mlakar, Milwaukce, VVis.; manjše vsote $7.50, skupaj $144
Podružnica št. 63 SANS, Brook-lyn: Joseph Shustar $10; po $5: Marija Fugina, Martin Murn in Anton POch, skupaj $25.00
OHIO
Društvo it. 237 SNPJ. Conneat; Thomas čebaiek $5, drugi člani darovali $0, skupni $14 00
Druitvo it. 275 SNPJ, Maynard $25 00.
Podruinlea št. 3» SANS. Cleveland (prej $8.205.18) $3.000;
Slovenski izobraževalni klub, Povver Point. od za bo ve 2. marca $08 90.
Druit. Concordians it. 183 SNPJ Cleveland $10.
Podružnica it. 33 SANS. Bridgeport; po $5: Joseph in Urini a Snoy, Anton Bobnar; ena vsota $3; dve po $2.50: tli po $2, ena po $1.50;
Društvo št. 168 SNPJ, Cone-maugh $10 00.
Društvo št. 247 SNPJ, Cental City $39 00
E. S. Federation of SNPJ Lodges, VVestern Penna $50 00.
Društvo 33 ABZ, Center $25.00.
Andrew Vidrich, Johnstown $5.
Društvo št. 145 SNPJ, Cliff Mine, nabrano med člani po $10: Anton Kebe, po $6: Frank Prpar, Lcuis Vidmar in Frank Vidmar; po $5: Joseph Jaki, Jenny Stefančič, Matevž Pangeršič, Matija Vidmar, John Rozman, Luka Miklavčič, Miha Ušeničnik. Emil Pike John Cuk. Frank Bogataj in Frank Drobiš; tri po $3; 9 po $2; 3 po $1, skupaj $113, manj $1 stroškov: nabiralec Anton Kebe, Coraopolis $112.
Društvo št. 326 SNPJ, Union-town $50.00
Društvo št. 198 ABZ, Central City $39 00.
Slovenski družabni in izobraževalni klub, Hacket $25.00.
Slovensko podporno pevsko društvo, VVest Nevvton $50 00.
Podružnica it. 8 SANS. VVest Nevvton: društvo št. 64 SNPJ $25; po $5: John Kobe in žena, John Shink in žena. Frank Peternel in žena. Matt Oberman ter John Oblak in žena; 4 po $1, skupaj nabral John Kobe $54.00.
Podružnica št. 100 SANS. Wil-kes Barre: društvo št. 432 SNPJ $10; po $5: Charles Kraintz, Louis Gerčman in žena. družina John Ko-goy, Frank Gale in žena. Martin Aubel in Mary Skubits; 3 po $2 13 po $1, dvas kupa j $2; skupaj nabrali sestri Louis Gerchman in VVilliam Sodnik $60 00.
Druitvo Št. 101 SNPJ, Greens-boro $27.50.
Slovenski družabni klub SNPJ (Postojnska jama), Strabane $100
Samostojno podporno druitvo K. F., Coraopolis $10.00.
Podružnica it. 58 SANS. Center: druitvo it 141 SNPJ. Universal S25: Slovenski narodni dom, Universal $65. skupaj $90 00.
Druitvo it. 365 SNPJ, Russell-
Spor med sovjeti in zapadom se nevarno ostri
(Nadaljevanje s 1. strani.) osumljen za "komunista", fašisti pretepejo.
Ako se je sovjetska vlada odločila za kompromis glede Pri-morja. je možno, da bo ta in pa prihodnji mesec mirovna pogodba z Italijo dogotovljena in sprejeta. Jasno je, da če se to zgodi, bo morala Rusija popustiti, ker je v veliki četvorici v manjšini.
Veliko d runih zaprek
Vprašanje mirovne pogodbe z Italijo seveda ni edina zapreka, ki povzroča nesoglasja med Moskvo in VVashingtonom. Je veliko drugih. Ena, o kateri se najmanj piše, je vprašanje Poljske. Ameriški Poljaki, poljski generali v zamejstvu in Vatikan silno pritiskajo, da bi izposlo-vali na Poljskem take volitve, v katerih bi bila dana možnost zmage Mikolajčkovi Kmečki stranki. Levičarji se upirajo in ameriška vlada je preklicala posojilo, ki ga je poljski vladi obljubila v znesku $90,000.000.
Se težji nesporazumi m**d Moskvo in VVashingtonom pa so radi Kitajske, predvsem Mandžurije in pa Koreje ter Nemčije.
Izgledalo je že, da se bo napetost mogoče ublažila saj do srede junija, a na ameriško in vatikansko propagando je udaril sovjetski tisk ter radio in tako je težko ugibati kam vse to lahko privede. V obeh krajih trdijo, da so za mir, toda obe deželi sta oboroženi in obe obetati svojo silo še bolj izpopolniti. Obe kajpada za obrambo. Rusija nima možnosti invadirati Zcd. države, dočim so naše sile blizu sovjetskih meja. In to sovjetski tisk pridno naglasa.
Militaristi v osadju
Znani veščak v poznanju vnanje politiko raznih dežel. Walter Lippman, meni, da bi položaj ne bil toliko napet, če ne bi bili od zadaj ameriški vojaški poveljniki, ki pritiskajo na state department. in možno je, da irhajo tudi sovjetski vojaški poveljniki v ministrstvu vnanjih zadev v Moskvi precej besede.
Kaj bi sploh mogli doseči, če zapletejo set v novo vojno, tega menda niti ne pomislijo ne. Za našo deželo je slabo to, ker jih je veliko na vplivnih mestih, ki smatrajo, da sedaj je čas obračunati z Rusijo in potem bi imele Zed. države za dolgo dobo neoporečno vodstvo nad svetom. Ako danos proti takim tendencam govoriš v kongresu, ti očitaj®, da si prijate4j boljševiz-ma in v tisku ter v radiu te kaj hitro diskreditirajo.
A Yugoslov Weekly Devoted »o »h« Interest of the Workers
PROLETAREC
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
P«bluk«d W««kly et 2301 S«. L*w.<UU Av«.
CHICAGO, ILL., June 5, 1946
ENGLAND'S NEW IMPERIAL P0LICY
Some Odds and Ends UNIONS HELP FEDERAL VVORKERS
ini-citr
CAM4CH-CiMHL
^ Tfepu)
MDurrRiAt umoMSM
'N0REAT BRrftiM(&T i75 START AMcrtGTHf
"TRANSft*?T*b«KfgS.
LABOR UA4JONS ... WERf ORfiANlZED OUT OF THE AlECE SSITlES OF THE SITUATION. ASIMGLE EMPLOVEE WAS HELPLESS IN DEALING W»TH AN EMPLOYfR . HE VVAS PCPfAiDENT OGDlNAKlLY ON HIS TVMLV VVA^E- fWTHE MAJNTENANCE OF HIMSELF AWC> HE VVAS NEVERTHELESS UNABLE 1fc> LEAVf 1UE EMftOr AW0-|t> RESiST AR6'TRARy ANO UNFAIR TR6ATMCNT. UNION WAS E SSEA/HALTO (Svf LAflo«Ef33 OfPo<?TU^tTY-Tt>
CK/ EQtKUTY WiTH "THllR EMPtOYER^f
VftJM ItA«. HAREbR TMRu Af*UL( »015, lNtX*r*l/U-ACCiOWTS IbOKAlbU-C* t9,000*K**gR3 K ILL 10 ON "THE JOB •
Time to Wake Up
"Cooperative economic democracy cannot exist vvithout political democracy. Vic ali knovv vvhat happened to cooperatives in Germany vvhen the vvrong kind of politicians used the channels of political iiemocracy to climb into povverful positions. and then used those posi-lions to kili political democracy.
Cooperators, vvho had naively ignored politics, wish-thinking that their neutrality made their Movement safe from state interference. vvoke up. too late. Co-ops vvere among the first German institution« to get the Nazi axe.
"In England, the cradle of the Rochdale Consumers Co-operative movement, the cooperators have been vviser. Despite the fact that their ovvn co-op pioneers formulated the principle of political neutcality. the British cooperators realized, long ago, that even tho they may vvish to ignore the State, the State vvill not ignore the Cooperative Movement once it has become an economic povver ...
"It began to čast about for vveapons to smite the co-ops dovvn. And not being as naive as cooperators. the Movemenfs enemies immediatelv took up the most povverful vvefcpon at hand. the political State.
"We think it's high time to stop pretending—to open our eyes to the fact of life. Unfortunately—and vve vvish to emphasnte that vvord-the political State is grovving more povverful in America. It is. therefore. of utmost importance for cooperators to pay close attention to the kind of men vvho administer the body politic and make its lavvs,—The Cooperative Builders.
7£Ape,n*RK of oboam izec laBc«
iS fHE CNJON LASE L. lMSfSToJth6 LABf L kMEM &UYlNG "THIS IS TH6 HAT cM/CM 1ABEt. UVkfbA IT UH£N idOMtT 60YA HAT J
SPEAKING OF "FREEDOty OF THE PRESS
right by a straight razor. Mr. Per« kins countered vvith a gun.
After the usual "you're another" debate, Mr. Jackson proceeded to carve Mr. Perkins into eating size pieces, whlle in rebuttal, Mr. Perkins believed that a fevv bullet ho'es vvould improve the appearance of Ms'worthy opponent.
Result: Two men dead — and •the four bučka atlll the unansvvered qu—tloti.
In this, the year 14 of the Reign of Roosevelt, four bucks is the priče of the carcass of a stevving hen— provided it hasn't alreadv been sold on the black market.
But four bucks is also the priče of tvvo other carcasse*'upecies: Human. Sex:'Male. Religious per-suaaion: Democrat. Diseaae: Pacio. —The Industrial Worker.