I itev. 9. V Ljubljani, dne 4. marca 1926. Mesečna priloga ..Domoljtibove podobe". Poštnina plačana v gotovini. Leto XXXIX. H,,ll» kawit«k« trene. — Ceaa 1» IHa u <«l« lat«. — Z« luoimitm «0 »In. — Posa- menaa »erlUia 1 Irta. — V Uw>f«l»»a del« vsaka drebna v rotim ali nje prostor 10 Dta. Uhaja »s»ko gred« «b 6 zjutraj. — Spisi ia dopisi aaj se pošiljajo Uredništvu ..lloiuliljulu", reUamaetja i" laseratt p> liprarnUIru ..Domoljuba" t Ljubljani, Kopitarje* olloa Štev. 6. earotaiiM, skof dr. Anton B. Jeglič: Ali Vam je list »Domovina« nevaren? Ker sem čital, kako se Vam list »Domovina vsiljuje in celo zastonj pošilja in ker sem čul, da je ta list versko nevaren, sem si kupil zadnji dve številki, namreč | št. 8 in 9. Ko sem prečital obe številki, sem na-I šel, kako SC » Domovina« baš sedaj, ko se | vsiljuje vsem vernim družinam, trudi, da ne bi očitno napisala kakšne verske ne- i resnice, pač pa sem našel v njej toliko neresnic, obrekovanj, toliko grdega sovraštva do vere, Cerkve, škofa in duhovnikov, da sem sc prepričal, da je »Domovina- po svoji pisavi res grabežljivi volk v ovčji obleki, toliko nevarnejša, čim za-hrbtneje ruje proti veri, Cerkvi, zakramentom, škofom, duhovnikom, proti katoliškim možem in proti resnici sploh, Naj Vam trditev dokažem. I. V št. 8. je prvi članek napisal dr. Žcr-|av in mu dal naslov: »Samo resnico«. Da, samo rcsnico bi moral prinesti vsak članek. No, v tem kratkem članku pa Vam c g, dr. Žerjav napisal mnogo neresnic, katere pa? 1. Ko je g. Žerjav zapisal: »Treba je poročati samo istino«, nadaljuje: »Glede SLS moram še povedati, da se ne drži teh načel./ To ni res. SLS je povdarjala na katoliških shodih, da se mora poročati edino to, kar je res; ako se pa zmoti in nevedoma poroča neresnico, jo mora popraviti. Isto zahteva v raznih govorih in spisih. 2. On trdi dalje: »Kdor ni pristaš SLS, *a proglaša za brezverca. Kdor pa je pristaš SLS, je lahko brezverec, pa je vendar od politične duhovščine priznan kot a<>ber katoličan.« Zopet grda neresnica! Pomislite: brezverca bi duhovnik pri- Ceda'?1 dobrcga katoličana! Kdo? Kje? 3. Dalje piše; »SLS pravi, da je čisto jatoliška stranka! Zopet ni res, ampak n t ,"aziv katoliška stranka javno odbija " lrdt da je politična stranka, ki hoče ne zasebno, ampak sploh vse javno življe-Uyjfv.aU po edino pravih krnskih ' ^erjav trdi: »kako je vseeno, ako •v°juje ceste, aH pri sodniji pravico pri- sodi mož katerekoli vere.« To je res in tudi mi tako trdimo, Ni pa res, kar piše dalje: »Tako mislimo mi, ki nam zaradi tega pravijo liberalci.« Ne zato, ampak zato, ker po svojih načelih zametujete ra-zodeto vero in življenje po njej, in se sami ponašate z liberalizmom. 5. Zopet nova neresnična trditev: »vera nima s politiko posla«. Ako se pa v politiki namerava iz šol odstraniti krščanski nauk, ako se hočejo zatreti zasebne krščanske šole, ako sc podpirajo veri in cerkvi sovražne organizacije, za-branjujejo pa verske, ali katoličan ni dolžan v imenu avete vere ia v imenu verske vzgoje nastopiti zoper tako prizadevanje in dotične verske recnice pojasniti tudi v cerkvi? Da, vera ima • politiko premnogo posla. 6. Kako neresnična je sledeča trditev: »Klerikalci so v imenu katoliške vere že dvakrat od ljudstva dosegli, da je bil izvoljen kot katoliški poslanec protestant gospod Šiftar«, Kako zlobna je trditev! »Protestant kot katoliški poslanec!« On je protestantovski poslanec; pristopil pa je k SLS, ker odobrava njena politična načela, ker je zato, da naj bo v šoli vzgoja verska in da se v državni zakonodaji upoštevajo verska načela. 7. Kako neresnična in žaljiva je trditev, »da so katoliški duhovniki in brumne ženice morale divjati proti g. Pivku za protestanta Šiftarja ... ljudstvo se je dalo od političnih sleparjev nafarbati«. Atfiti-rali so duhovni in lajiki, še bolj pa je o priliki volitev agitiral g. dr. Žerjav. Agiti-rali so za moža svojih edino resničnih načel in proti možu nasprotnih, krivih načel. Zato so bili upravičeni nič manj, kakor pa dr. Žerjav in njegovi pristaši za može svojih načel. 8. Zlobna in neresnična je tudi trditev: »Poslanci SLS, ki so izvoljeni pod firmo katoličanstva, sami niso vsi katoličani, kar je treba povedati vsakemu klerikalnemu agitatorju ...« Poslanci SLS so izvoljeni na njen program, ki je v smislu borbe za krščanska načela in tak, da ga je mogel sprejeti tudi krščansko veren Iu-teran. Glejte, v kratkem članku kar 8 zlobnih neresnic is peresa samega g. Žerjava. Ne morem nehati, da ne bi poprej pokazal še par neresnic, zapisanih v 9. številki »Domovine«. 9. Na strani 5 se pritožuje o tem, d« ji »Domoljub« očita brezverstvo. Potem pa praša: »Ali smo za to brezverci, ker povemo, da je škof največji veleposestnik v Sloveniji in da se brani v škodo slovenskega kmeta agrarne reforme!« Ne, radi teh trditev niste brezverci, pač pa lažnjiv-ci in obrekovalci. Res, ljubljanski škof uživa cerkveno veleposestvo; res pa ni, da se brani agrarne reforme. Tudi »Domovina« dobro ve, da je koj po ujedinjenju pri prvi škofovski konferenci ravno on stavil predlog, naj se škofje izrečejo za pravično agrarno reformo. Povejo naj pa-šniške zadruge v Savinjski dolini, kako se je ljubljanski škof uprl nameravanemu ropu škofijskih gozdov in je v poučnem pismu pokazal pot do pravične agrarne reforme. In ko je minister — »Domovina« ga pozna — poslal inženirje, naj 1100 ha gozda porazdele zadrugam, je dosegel ljubljanski škof, da se je krivični napad zavrnil in so morali inženirji sramotno in nagloma oditi. 10. Potem praša »Domovina« ali smo za to brezverni, ker pišemo, »da je politika dr. Koroščeve stranke prinesla našemu ljudstvu samo velika bremena in da klerikalni poslanci niso v 7 letih ničesar dobrega napravili?« Ne, radi te trditve niste brezverci, ampak javni lažnjivet in obrekovalci! Saj vendar ves svet ve, kako sta dr. Kulovec in g, Pušenjak nastopala v finančnem odboru zoper krivice, ki se po proračunu gode nam Slovencem. Ali nismo čitali brezštevilnih jedrnatih govorov, kjer sta z številkami dokazovala, kako se nam krivica godi? Ali nismo čitali dr, Koroščevega govora v skupščini pri generalni debati o proračunu? Ne omenjam tozadevnih prizadevanj v prejšnjih letih. In kljub temu predrzna zgoraj omenjena trditev!1 ' Pač ste brezverci zato, ker sramotite sv. Trojico in Mater božjo (»Domovina« št. 18 iz 1. 1924) in navajate ljudstvo, da so krščanske resnice povzete iz poganstva fistotam). ne pa razodete po Jezusu Kristusu. Brezverci ste zato, ker se norčujete iz misiioaov, duhovnih vaj, zakramentov, kjer vedno in povsod, kjer le morete, udarjate po papežu, škofih in povsod sramotite versko mišljenje in življenje našega ljudstva. Skrbeli bomo, da bomo to vaše brezverstvo, ki je obenem Pa naj zadostuje o tem predmetu. II. Duh, poguben duh »Domovine« sc prav lepo spozna iz tega, kar nekako mimogrede zapiše ali izpusti. Čujte nekaj primerov, 1. Najpoprej vedno in vedno rabi za-ničevalno besedo »klerikalizem, klerikalec«, s katero hoče osramotiti prizadevanje v smislu krščanskih načel. 2. V št. S piše na 2. strani, da »so naši klerikalni poslanci zagrizeni sluge Vatikana«. Torej katoličan, udan sv. Očetu je »zagrizen sluga Vatikana!« Ali ta sramotilni naziv ne izhaja iz sovraštva do katoliškega nauka in prepričanja? 3. Na večih krajih sramoti ljubljanskega škofa na ta način, da najpoprej zlobno pogrdi list »Domoljub«, potem pa lažnjivo trdi, da je to »škofov list, škofov tednik«. 1 4. Slično piše grdo o duhovnikih na I več kralih v obeh številkah. V 8. številki 1 i i prilogo, v kateri je slika, kako mo- r o na povelje bistriškega opata v naj-1 i zimi kmetic prebijati led na ribni-š. ern jezeru in loviti ribe in sicer popolnoma nagi. Poprašujcm se, ali je to molj se? melje čisto nagi love v ledeni vodi : o Ne morem verjeli. Ako bi se pa tako ; . ?"!e vendarle dokazalo, bi ga mi vsi / t1",večjo jezo obsodili. Da ojjcdili bi ga. »Domovina pa ta r . ■ ni dogodek unorabi, da vzbuia •> menihov, do duhovnikov, do v in da sramoti n?.--e verno l;ud-• • 'a med drugim: »Ve'ik del na "e«'a '2 v:'io ti;č; nazaj v najbolj črno 'i suženjstva, Se zniiraj je mno-bili kmetov, ki na svojo škodo '.-> rk!an l-!crik?.'ne stranko, ki je ' ':ko gora n-^d naš s'ovcnski i i Imetje so dušsvno tako ome- T/cni. vraž*>rti, ali od duhov-e vrni..., da v zvezi z farov-• ' so naše ljudstvo...« Ali ni to r -a rf-do? Da, ve-ni kmet, pa tudi v •' '-"*ent sncšt"je duhovnike, ki in tr^e ter se za njegovo časno - v- 3 srcri naravnost žrtvujejo. Kato-- 2 r-e-ričan, da verske resnice, brez 1 -"'i ri življenja ne tu. ne tam, oznanje-v- i i it o Tavieo in dolžnost edino le f»b-v-" i. ki so v zvezi s škofom in no škofu s ra ežem. A'i se boš šel verskih recr.'c k možem, ki za vero ne marajo, ra je trdi ne razumejo ne? In ker tega ne storiš si emejen in vražast. 5. V št. 8 str. 11 zasmehme zakrament sv. rok-re. Pod naslovom: »Ugodna cena« pripoveduje, da soovedrik tatu ni hotel d-.ti odve-e, dokler ne bi povrnil, kar je ukradel: ko pa tat oontidi denar za cerkev, je koj mc^el dobiti odvezo in je šel zopet krast. Tako si upa »Domovina« norčevati iz zakramentov sv. pokore! združeno i zavajanjem r nemoralno življenfe, Je prav posebej dokazali in sicer samo na podlagi risanja vašega »Jutra-, »Slovenskega naroda« in »Domovine«. Opomba uredništva. Fucelj zopet glasoval za davke. _ Prejšnji teden se jc vršilo glasovanje o državnem proračunu, na podlagi katerega bo davčni vijak z isto silo priiiskal na Slovenijo kot doslej, v nekaterih stvareh še bolj, kot smo svoj čas že s številkami dokazali. Vsi vemo, v kakšnem stanju se nahaja Slovenija, 48.000 eksekucij kriči dovolj jasno. Vsa Slovenija stoji vsled izmo-j zgavanja po velesrbskem centralizmu pred ' rub ežnijo. Centralizem, za katerega sta i glasovala dr. Žerjav in Pucelj, je uničil naše poljedelstvo, našo obrt, industrijo, naše ceste, opustošil vse, kar je pred vojsko Slovenska ljudska stranka napravila ; dobrega. In velesrbi se izgovarjajo;*Slove-j nija je bogata, Slovenija lahko da. In tako i vsak Slovenec plačuje na leto 170 Din | davka, Srb pa 60 Din. Ko bi Slovenija ! imela svojo avtonomijo, vsaj tako, kot jo j imela svoj čas Kranjska deže'a, bi Slo-. venci plačevali še enkrat manj davkov, i in bi nekaj imeli od tega, zakaj denar sc net kradel, temveč uporabljal za javno dc'o. S centralizmom pa so dobili velesrbi vso in edino moč v državi in danes nas molzejo, kakor hočejo. Za ta centralizem sta glasovala dr. Žerjav in Pucelj. Pa to še ni dosti! Koliko so govorili naši poslanci, da sedanjega proračuna Siovenci ne bomo mogli več prenesti _ vse zastonj; velesrbske klešče, ki sla jih pomagala zvariti dr. Žerjav in Pucelj, so trdo prijele in trdo drže. Pričakovali smo vsaj, da bo pri tem proračunu vstal slovenski poslanec Pucelj ter vladi povedal: Gospodje, do tu, pa niti ene pedi dalje. Ne, g. Pucelj ni naredil tako, on sa niti odstranil ni iz zbornice, ko so se zo. pet naložili neznosni in krivični davi" temveč je ostal v zbornici ter glasoval za' proračun. Pa ne morda prisiljeno in z i-. lostjo, češ, če sem v vladni stranki, mo." ram pač z vlado glasovati, ne: ampak z globokim prepričanjem, ker ima zaunar.j3 v vlado. Tako je izjavil sam. Ali bodo ljudje, ki gredo čez s trn in drn s Pucljcm, vendar že enkrat izpre-gledali! Zanimivo je tudi to, da se pri celi neraini debati o proračunu, ki se je vlek i več dni, noben slovenski liberalni posla, nec, niti dr. Žerjav niti dr. Pivko ni oglasil in potegni! za Slovenijo. Moža predobro vesta, zakaj. Zadnji dnevi teko. Naša Mohorjeva družba nabira šc le drii nove ude. Od nekdaj je bil ponos vsake slovensko hiše biti član te slavne družbe. Pred vsem svetom smo lahko Slovenci pokazali s svojo izobraženostjo, če smo tujcem povedali visoko število udov te naše ustanove. Kakor doslej, mora biti tudi zanaprej Nobene poštene hiše ne sme biti, da ne l naročili Mohorjevih knjig. Svobodomisolc so začeli nasprotovati naši družbi. Ustanovili :-o svojo >Vodnikovo družbo«. Zato mora ravno sedaj še posebno vsaka slovenska dr žina storiti svojo dolžnost. Kdor še ni šel in plačal 2(J dinarjev, naj stori takoj. Cj pogledate v koledarju, kaj prejme vsak ud za leto 1G2H. se j repričate, da vam ne bo žab Opozorite tudi sosede, znance, sorodnike, da se ne pozabijo vpisati. Ne čakajli samo oznanil s prižnice, storite sami potrebne korake za dobro stvar. St rjeni so prvi koraki, da se ustanovitelja Moli rjeve družbe škofa Slom-šeka povzdigne med blažene na naše oltarje. IVastimo ga s tem, da tudi njegovo družbo kar najbolj povzdignemo. Ne zamudite ugodne prilike! Od 1. do 6. marca. Teden ostankov modnega domskega m moškega blaga tiskovine baihenla e onža dilenov in raznovrstnega belega blaga pn k oi r, Ohlačilnici Za Sljveni/o Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 OTTOMUlfm—iTl ■■■.»■»»■»MaBHBMaHliMBBBI | mt Ako še niste,"I | pošljite naročnino | d Žrebanje zn Domnljnbove-: na-piiuU'. številke so se razposlale vsem tistim, ki so izpolnili pogoje. Žrebanje se bo vršilo v četrtek. V prihodnji števiki Domoljuba bom priobčili izžrebane šte-vilke. Kdor ne izžreban, dobi književno miijrado. d 3. številki »Donioljubovih podob izide prihodnjič. Dobitki stadionske loterije. I. (flavni dobitek; spalnica za 2 osebi i/ mahagonija 25.000 Din. IJ glavni dobitek: novo motorno kolo 29.C00 Din. KI. glavni dobitek: blago za nevestino opremo 15.000 Din. IV, dobitek: srebrn sfrvis za 6 oseb 10.000 Din. — V. dobitek: šivalni stroi 5CC0 Din. — VI. dobitek: moško kolo 35C0 Din. - VII. dobitek: kuhinjska posoda 25CO Din. _ VIII. dobitek: blago za moško obleko 1.5C0 Din. — IX. dobitek: blago za žensko obleko 1.200 Din. — 5 dobitkov: srebrna moška ura, lestenec, stenska ura, 2 kineški vazi, pisalno orodje (po 1C00 Din) 5G30 Din. — 5 dobitkov: s?rvi< za kavo, vreča moke, zaboj sladkorja, jedilno orodje za 6 oseb, moški dežni plašč (po 750 Din) 3750 Din. — 10 dobitkov: ženski dežni plašč, čajna garnitura, usnja-ta torbica, elektr. likalnik, 12 parov ženskih nogavic, 2 prešiti edeji, posteljna garnitura, 6 samoveznic, kuhinjska aluminijeva posoda, kovček (po 500 Din) 5000 Din. __ 15 dobitkov; Jurčičevi zbr. spisi, ženski dežnik, palica s srebrnim ročajem, 12 rejcev, nahrbtnik, 12 parov nogavic, budilka, stojalo za cvetlice, podoba z okvirjeni, namizna svetilka, aktovka, listnica, doza za cigarete, ogledalo (po 500 u'n) 3750 Din. — 50 dobitkov (po 100 Din) 5C00 Din. _ let) dobitkov (po 50 Din) Din. — 100 dobitkov (po 25 Din) <500 Din. _ 200 dobitkov (po 20 Din 4000 Din. d Cerkev je govorila. Kdor še ni pre- uvodnega članka, ki ga je napisal Prevzviieni nadpastir o »Domovini«, na' to gotovo stori. Boj pri svobodomiselnemu časopisju, ki je začelo čisto po na-Crtu polagoma in na odkrit, še večkrat |a na skrit način zavajati ljudstvo v jfezverstvo in nemoralno življenje, je a«es še posebno poslal verska zadeva, >i eva naše vesli in odgovornosti pred °i,!om. Tu ne gre več toliko za to ali stranko, tu gre sedaj res za to, ali pa .aile naš narod veren in pošten, ^li naj t ue v brezverstvo in neinoralnost, kjer se bo utapljal v svojih strasteh in ga bodo krščeni in nekrščeni judje še lažje iz-mozgavali. Naš prevzvišeni nadpastir, ki je vedno in povsod nastopil proti vsaki verski in moralni nevarnosti, se jc tudi to pot pred Bogom čutil dolžnega, da kot \išji pastir naših duš opozori ljudstvo na nevarnost, ki mu grozi od brezverskega tiska. S tem člankom je stvar odločena: verna hiša v svoji hiši ne more in ne sme trpeti >-Domovine«, kakor sploh nobenega protiverskega časopisa ali knjige. d l*oSten nauk brezverski »Domovini«. Od Sv. Križa pri Litiji nam piše kmetski posestnik: Iz našega kraja smo se dosedaj bolj malo oglašali, če tudi imamo naročenih precejšnje število dobrih časopisov, in ravno to menda težko dene našim blago-dušnim Domovinarjem. Zato so nam poslali pretekli teden kar na ducate Domovine . Hočemo se jim za to blagodušnost tem potom zahvaliti in odgovoriti resnici na ljubo sledeče: Na prvi .strani prinaša • Domovina samo resnico ! Tudi mi srno za resnico! Toda za bolj pošteno kakor pa Domovina ! In zato se ne damo za nos vleči, kakor ona misli. Kdor napada duhovnike, ta napada vero! Pa noj bo že Domovina ali kdor hoče! Vera je nam kat. ličanom sveta stvar, in zato proč z li-;.ti kateri so proti veri. — Domovina išče za svoje trditve smešne dokaze, že stoletja stare in pripoveduje izmišljene zgodbe graščakov v zvezi s kloštri in farovži, da s tem blati in sramoti in jemlje ugled naši duhovščini. — Pri nas vse propada, to je ro:. Propada pa zato, ker gospodari Žerjavov centralizem, ki ga Domovina tako zagovarja. Kakšno vse drugačno gospodarstvo pa je bilo, ko nam je gospodarila SLS. Da, takrat je bilo žare* vse napredno. In kakšno je dane. ? Tem potom tudi vprašamo napredno Domovino : kakšen materija! se pa v vaši bi sagi nahaja? Zdi se nam, da je vse več krivičnega kakor pa v >klerikalni ali po vaše v vfarški buagi:. če ae »Domovina še tako lepša in hvali, mi dobro verno, kam ona svoje kremplje ireli. Kajti mi vsi predobro čulimo in trpimo, kar nam je zadala njena politika. Nepobitna resnica je- da kar se je kdaj dobrega storilo za slovenskega kmeta, je storila SLS. Z vsemi drugimi strankami kar jih je bilo (loredaj, pa smo še vedno gori plavali. — Pustni dan je minul. Zakličemo vam, Dcmovinarji, vrzite maske z obrazov in se pokažite takšne kakršni ste! Na svoj list pa zapišite /Tujina: in ne Domovina!:. d Zadnji dnevi teko. Opozarjamo ra tozadevni člančič na 2. strani >,Domoljuba« in prosimo, da zamudniki store svojo narodno dolžnost. d Boj za kruh. Trboveljska premogo-kopna družba, ki jo imajo v rekah tujci, hoče na vsak način odpustiti množico dela, ccv, ostalim pa znižati plačo. Očividno je, da hočejo tujci še več zaslužiti na račun slovenskih delavcev, DelaVci so se odločno uprli in sklicujejo shode. Seveda nimamo dosti upanja na uspeh, ker je vlada vedno na strani tujih kapitalistov, do-čirn bi majhen njen pritisk na družbo takoj stvar spravil v pravi tir. Na drugi strani pa je tudi res, da delavstvo toliko časa rte bo nič premoglo, dokler ne bo temeljito izobraženo in dokler bodo delavci med s oboj trpeli socialistične hujskače, ki tudi delavčevo borbo za obsii^j uporabljajo samo zato, da delajo razdor. Hujskače preč, potem bo pa ludi dslavstvo močnejše, pa naj bo te ali one stranke. Hujskači so vedno v škodo na vse stranL d Nov napad centralizma na Slo« vence. Dr. Žerjavov centralizem, ki je po« žrl stotine milijonov slovenskega denarja, pripravlja npv napad na Slovence. Pri« pravlja se v Belgradu nov občinski zakon. Vse male cbčine ped 2000 prsbivalcer bodo odpravljene, v vseh občinah bo nastavila. država državne tajnike in blagajnike, ki jih bo pa morala plačevati občina. Kdo je še, ki ne uvidi, kaj sta napravila nad Slovenci dr. Žerjav in Pucelj, ko sta glasovala za centralizem? Edina rešitev je: vztrajen in dosleden boj za avtonomijo. Vztrajnost končno zmaga. d Pogubnost dr, Žerjavovega centralizma, Centralizem odloča, da gre ves slovenski denar v Belgrad, kjer se zidajo palače, v Slovenijo pa se ne vrns skoro nobena para in zato propada vse po vrsti. Dokaz; V celjskcm okraju je bilo lani 5000 sodnih in davčnih eksekucij. Laniko leto se je uvedel rubež'glasom uradnih številk finančne delegacije v Ljubljani v čez 90.CC0 slučajih. Do eksekttcije hišne oprave je prišlo v čez 33.CG0 slučajih radi davčnih zaostankov v znesku 50 miiijo-nov dinarjev. Potom prodajs je davčna oblast dobila samo 300.000 Din. Eksefcu-cije na napremičnine so imele ta uspeh, da sc jc prodalo ua javni dražbi 230 posestev, — Ko jc gospodarila v kranjskem deželnem zboru SLS, je bila eksekutivna prodaja kmetskega posestva že velika redkost, eksekucije in rubeži so biii malenkostni, rastle so šole, gradile ceste, vodovodi, dvigali moderni hlevi, zidale so se električne ccntrale. deželne doklade pa so bile nizke. In dr. Žerjav je toliko predrzen, cla se še vedno bojuje za centralizem! d Dosedanji češkoslovaški konzul t Ljubljani dr. Beneš je odpotoval iz Ljubljane. Na njegovo mesto je prišel g. Fran-tišek Resi. d Nova naša prodajalna v Celju. Slomškova tiskovna zadruga v Celju je 1. marca otvorila prodajalno za pisarniške potrebščine in razne cerkvene predmete nasproti magistratu. Trgovino toplo priporočamo, d Priboril se je do cilja. G. Albin Pre-peluh je bil najprvo socialni demokrat. Petem je voglaril okrog SLS, nato je postal neizprosen avtonomist, potem zagrizen republikanec, koj nato prav tako navdušen centralist in monarhiat, sedaj pa je postal č!an upravnega sveta Steinbeissovega vele-pedjetja v Bosni. Dela ni pri tem nič, nese pa do 200.000 Din letno. G. Prepeluh je trdno odločen, da bo sedaj vztrajal na svojem mestu. d IV. telovadna akademija Jugoslov. orlovske zveze se bo vršila v nedeljo dne 7. marca v Ljubljani v Unionski dvorani. Te vrste prireditve Jugoslov. orlovske zveze so bile najlepše in najzanimivejše, zato tudi vedno polno obiskane. Okoličani naj je ne zamude! d Belgrajski nadškof Rodič je pretekli teden obiskal Maribor. d Trgovina z dekleti. V Pančevu sta se bila pred kratkim naselila brata Josip in Milan Češljarevič. Najela sta si malo sobico in začela pošiljati oglase raznim listom. V teh oglasih sta naznanjala, da se ustanovi v Pančevu šola za filmske igralce in vabila sta interesente med mladimi ljudmi, da se oglasijo in pošljejo svojo fotografijo. Takoj se je oglasilo več sto mladih fantov in deklet, med temi dva gimnazijca in pa hčerka ugledne osješke družine. To dekle je prava lepotica. Brata Češljarevič sta ji nemudoma odgovorila, da naj se pripravi za potovanje v Ameriko, kjer bo takoj angažirana kot igralka prvega razreda. Biti ne more nobenega dvoma, da sta Čcšljareviča nameravaJa dekle prodati v kako javno hišo. Ker sta nabirala tudi mlade fante kot igralce, se da sklepati, da sta imela tudi z njimi podobne nepoštene namene. Njune umazane posle je preprečil setrudnik bclgrajskcga »Vremena« Rado Popovič, ki je na prvi oglas sam potoval v Pančevo in potem osebno vodil poizvedbe o Češljarovičih. Ko je zbral dovolj dokazov o njunem nepoštenem poslu, ju ja izročil policiji. d Napredna poštarca. Na litijski pošti, ki jo je vodila mlada, sedaj zaprta gospodična Zora Borštnarjeva, so našli še 30.000 D in primanjkljaja. Preiskali so tudi njeno stanovanje, kjer so našli več odprtih ameriških pisem. d Slovenska zemlja tujcu. Knez Schon-burg, ki ima na Snežniku ogromne gozde, je vrh tega notranjskega orjaka podaril zloglasnemu italijanskemu pesniku d'Anun-ziju. — d Tožba zaradi Radlčevega poljuba. Sarajevska »Večerna pošla« ja objavila vest, da je Radič v Dubrovniku poljubil po neki svečanosti »poznato dubrovačko ludjakinjo Katico Marčelo«. Ludjakinja pomeni toliko kot neumnica. Katica Mar-čela je sedaj »Večerno pošto« tožila ter predlagala za pričo tudi Radiča. d Halo — Kdo tam?--Joško Kotnik! Tu Akcijski odbor za stadionsko loterijo. Ljudski dom, Ljubljana. Kaj pa želite?--Kje se naročajo srečke za Orlovski stadion.--Dobite jih pri vsakem orlovskem odseku ali orliškem krožka, lahko pa vam jih pošljemo tudi mi. Koliko pa jih želite?--Pošljite mi jih 25 kar po poštnem povzetju, nekaj jih bom sam vzel, nekaj jih bom poprodal. Ljudje poprašujejo po njih, nekateri bi radi kaj zadeli, drugi pa pravijo, da dosedaj še niso ničesar žrtvovali za skuono stvar in se hočejo na H način oddolžiti.--Hvala lepa, takoj odpošljemo. d Cerkveno. Škof ljubljanski bo tudi letos spovedoval v stolni cerkvi. Začel bo v četrtek dne 12. marca zvečer. Prihajal bo v spovednico zvečer ob 17. uri in zjutraj ob 5, uri. Njegova spovednica bo v prvi kapelici na desno od glavnega vhoda. Nehal bo spovedovati na veliki četrtek zjutraj. d Popravek. Piše se nam: Ko ste v »Domoljubu« naštevali župnije v Radovljiškem dekanatu, koliko ima vsaka udov družbe sv. Mohorja, ste pri tem izpustili župnijo Ribno, ki šteje 750 duš in ima za leto 1925. udov sv. Mohorja 77, torej d Trojčke, 2 deklici in 1 dečka jc dobila Julija Korene, žena kovača v /.lobanjski ijori pri Škocijanu. d Romarjom k Sv. Hemi. Naš dolgoletni vodja Matevž Demšar iz Zaprevala je nenadoma odšel v večnost. Vsem romar-jem bodi priporočen v gorečo molitev. — Upamo, da se bodo vsi romarji še dolgo hvaležni spominjali, kako jim je z vnemo molil po vseh cerkvah, ki so jih mimogrede h grobu sv. Hc-me oi-kali. Prav pogrešali ga bomo. N. v ni. p.! — Romanje k sv. Hemi pa ne sme zamreti. Šli bomo, kakor navadno: v sredo po tretji poveliko-nočni nedelji. To bo letos dne a. aprila. Za letos bo prevzel začasno vodstvo spodaj podpisani. Tiste, ki se mislijo tega romanja udeležiti, prosim, da mi zanesljivo do Velike noči pi >ineno sporote, da hočejo iti. Obrnem naj pošljejo po 10 Din k stroškom za skupni potni li.-t, ki ga moramo imeti. Tega romanja sc že iz starodavnih časov udeležujejo prebivalci Selške in Poljanske doline potem pa Uorenjci iz blejsko in jeseniške okolice. Sme se pa priglasiti tudi vsak drugi. Plagohotne prijave pošljite čimprej na naslov: Župni urad Sv. Lenart, p. Selca nad Škofjo l^oko. — Z roir.ar.skim po7dravom: J. Langerholc, župnik. d Srebrniki v jezeru. V Mrksi/nirskem parku v zagrebški okolici ris vrše že dalje časa dela za izsu^enj* tankajšrjcga jezera. Pretekli teden so delavci ne daleč od obale zapazili v jezerskem h^atu srebrni avstro-ogrski goldinar. To j<'li ie napotilo, da so začeli irka'i novce po blatu z zavihanimi rokavi. Našli so ravno petdeset srebrnikov, d Žrebanja Icterre Kaf. rrosv. društva v Sv. Petru pod Svetimi gorami se bo vršilo 19. marca. d Fedek gost v zagrebški bolnici. Kmetic iz vasi Gušice so pripeljali v zagrebško bolnico nenavadnega bolnika — mladega Kitajca, ki se je pri de'u pri kmetu Ku niču tako poškodoval, da se mora zdraviti v bolnici. Kitajec je prišel na Hrvatsko kot spremljevalec nekega vojnega ujetnika, ki se je vrnil iz Sibirije preko Kitajske domov. Na Hrvatskem se mu tako dopade, da se je stalno pase'el v vasi Gošče, kjer služi za hlapca. Pri kmetih je zelo^ priljubljen vsled pridnosti in skromnosti. Ker se niso mogli zaromniti njegovega kitajskega imena, so ga prekrstili' v Vasi!ja Neznanoviča. d Stenski zemljevid naše države z razdelitvijo na oblasti je izšel v Bibliografskem zavodu, nakladna knjižara, Zagreb, Gunduličeva ul. 29. — Karta je praktična zato, ker ni prevelika (kot železniški stenski vozni red), posamezne oblasti so v različnih barvah, mesta velikih županov so dvakrat podčrtana, mesta okrajnih glavarjev pa enkrat. Karla stane 32 Din. , d Umrl je na Blokah pri Rakeku č. e • Jakob K o r i t n i k, župnik v pokoju v 78,' ' letu starosti. Bil je dolgo časa župnik v ; Starem trgu pri Ložu. Svetila mu večna luč! d Umiri jc v Goričivasi pri Ribnici na. darjeni abiturient g. Franc Lovšin. Naj v miru počiva! d Nesrečna smrt novomašnika-trapj. sta. V Kozjem se je 23. febr. smrtno po. i nesrečil p. Dositej Negro, novomašnik, trapist v Rajhenburgu. — Kakor se je zve! delo, sta peljala dva patra nekaj gojencev na izlet na hrib Veternik nad Kozjem, Pod robom tega hriba se jc ponesrcčcncu spodrsnilo in je tako nesrečno padel čez skalovje, da je dobil težke poškodbe ni glavi in jc na licu mesta umrl. Na kraj nesrečo je pohitel g. dr. Krasscr, ki pa ie ugotovil le, da je ponesrečenec že umrl. Ponesrečenca so spravili v trg Kozje in ga te isti dan odpeljali v Rajhcnburg. Gc.s,), dc'- "i ga ie v spremstvu g. kaolnna blagoslovil med zvonjenjem na kraj tr>;a. d Požar jc nastal v noči od 20, do 21. febr. pri veleposestniku Juriju i"ci vedu p. d. Jer eniku v Mali Reki. Zgoro i so rjt spodarska poslopja s približno r5 stoti sena in ota\e te.- z vsemi gosp' !:ir. potreb ^či' aro i. škoda je ogromna. Zn ■ rovanje preni/ko. Goreli je začcio v ro-boto okoli s Jmc zvp'er in jc ('. relo vso noč. Rešiti se ;e dalo s aro o to, k'r je i H opeko I rito. V nedeljo so se vr; '.'h cc o procesije ljudi, ki so hodil! glad-t str; m pogorišče. Krko j.» ogenj nastal, ni zna •, 1 Ponore čeri Slovenci v Ameri' V rud okorni v Horningu, Pa. so so 2. f:'r, vneli plini. 18 rudar i v je izgubilo živ njo, med tenri štirje SI"v nci, n ti'nr lelni A!ojz:j Kristan. 4"5 letni John Pe'ro-vič, 28 !et:ii Mihael f.ukas in 35 letni And. Bele. d Surov napad. Dne 16. f<-V. zveč-r so bili z gnojnimi vilami nanadeni, ko se vračali iz svojih vinogradov Franc Za-gore in njegova prijatelja. Zagrrc ic dobil pri tem te?kc poškodbe. Storilci so izrc ■"■-•ni oblastem. d S nrtna nesicča, V petek zjutraj ie hišni posestnik v Vinarski ulici v Mariboru g. Čopič šel krmit živino. Ko je :el,| po lestvici na skedenj, mu je spodletelo na tla, pri čemur se je smrtno ponesrečil. Domači so ga našli mrtvega na tleh z razbito lobanjo. rl Ohlajena jeza. Neka deklica iz Griz je bila doma od matere okregana. Pila 1® do smrti užaljena in je sklenila, da Ji nt več živeti na tem svetu, ki ima tako hudobne matere, da svare svoje hčere, a je in skočila z mostu v Savinjo. Mrzla voda pa ji je dala svežih misli in spoznanja, da matere, ki svarijo svoje hčerke, vendarle niso tako hudobne. Zato je začela klicati na pomoč, ki je tudi pnsla, ko je bila jezica dovolj hladna. ^ d Nesreča z motornim kolesom. » nedeljq zjutraj se je pripetila na cesti prei^ Št. Petrom v Savinjski dolini nesreča, P* kateri je zgubil mlad Celjan svoje življenje. Sin trgovca Karbeutza se je nameraval peljati s trgovcem Rauchom zjutraj Ljubljano in sicer z motornim kolesom. Dejansko sta tudi odšla iz mesta. Vsled neznanega vzroka pa sta pred Št. Petrom m zavozila v brzojavni drog, ki je vrgel obe osebi s sedežev s tako močjo, da sta ostala na tleli nezavestna. Odpeljali so jih ta-koi v bolnico, kjer visi mladi Karbeutz med življenjem in smrtjo. Trgovec Rauch pa ni dobil tako težkih poškodb, dasi so tudi znatne. d Nesreča ali zločin? Dne 15. febr. so našli v vodnem kanalu v Lensu, severna Francija mrtvega 44 letnega slovenskega rudarja Janeza Močnika. Rajnki je bil rodom iz Brda pri Kamniku. Videl je mnogo s,etn. let je kopal premog v Ameriki in sedaj že 3 leta v Franciji, Prejšnji dan, na pustno nedeljo zvečer, so ga videli še o polnoči v slovenski gostilni Zupan v Lcnsu. Zdi se upravičen sum, da je bil rajnki žrtev zločina. d Tihotapcem tobaka so prišli na sled v Kranju. Vrši se preiskava. d V dobi uradne dobrodelnosti. V Pclgiadu se je zastrupila 65 letna gospa Kostičeva. Bila je včasih premožna, pa je 7 sinov in moža izgubila v vojski. Prišla je beda, žena ni mogla plačati stanovanja, I gospodar jo je tožil in sodišče je postavilo K ženo na cesto. — Višja gospoda v Bel-1 gradu pa krade milijone iz državne blagajne in vsaj vojna odškodnina se je izgubila po žepih tistih, ki niso od vojske nič trpeli. Pa hočejo, da vera in božje zapovedi v politiki in državni upravi nima posla! d Goljulija. Po deželi hodi neki slepar, ki srbske 20 dinarske bankovce izdaja za 100 dinarske, ker so si med seboj zelo podobni. Več oseb je bilo že opeharjenih. d ŽalosUn konec romunskega princa, V Parizu je zadela kap v avtomobilu znanega pariškega pustolovca romunskega princa Ghiko. Ko je šofer videl, da je princ mrtev, je truplo peljal v bolnico, kjer ga niso hoteli sprejeti. Nato ga je čez noč pustil na mizi pred nekim hotelom, odkoder so ga drugo jutro prepeljali v mrtvašnico, d Porote so se začele 1. marca. Pred jubljansko poroto je stal predrzen in spreten tat, 24letni Ivan Žnidaršič, ki je ilasti po Ljubljani izvrševal svojo obrt. Do->il je 4 leta težke ječe. — Davčni iztirjenec Josip Prime je pri eksekucijah in ru->ežnih denar pridrževal zase. Izgovarjal je z bedo državnega uslužbenca. Porota ga )e oprostila. — Pred novomeško pohoto sta stala 19letni Janez Škofljanc iz -erkelj pri Krškem, ki je ubil hlapca Alberta Arnška v Leskovcu in njegova izvo-Jenka 26letna vdova Dragica Muroviče-va, ki ga jc k umoru nagovarjala, ker je Albert Arnšek njeno razmerje s Škofljan-cem izdal njenemu očetu. Škofljanec je « . ----—• »jviiviiiti i/vvtui unviiiniivv jv .4 leta, Murovičeva pa eno leto težke ece. — prec| mariborsko poroto je bila »bsojena služkinja Franca Šilec na eno et0 |cžke ječe radi detomora; Janoš So-jler iz Prekmurja pa radi požiga gospo-larskega poslopja posestnika M. Lajnščka [ Velikih Dolencih na 5 let težke ječe. — -eiiska porota je obsodila Viktorja Turn-1'adaljovanje glej y naslednjem stolpca p^d Brto. I h POLITIČNI ZAPISKI p Proračunska generalna debata v narodni skupščini se je zaključila. Nad vse pridno so nastopali naši poslanci, ki ne nehajo povdarjati kako Slovenijo povsod izmozgavajo. Središče generalne debate je dr. Korošcev govor, ki je bil tako resničen in tako natančna slika groznih razmer v Sloveniji, ki nam jih je povzročil centralizem, da so ga odobravali vsi Slovenci, tudi dr. Koroščevi nasprotniki. Med zadnjimi je govoril tudi poslanec Vcie-njalc, ki je izjavil, da je edina rešitev iz tega neznosnega gospodarskega položaja najširša avtonomija. Generalna debata je bi'a zaključena v četrtek, nakar se jc vršilo prvo glasovanje. Naši poslanci so glasovali proti proračunu in njegovim krivicam, ki jih dela Sloveniji, poslanec Pucelj pa je glasoval za proračun. S tem je prevzel soodgovornost za vse nadaljnje davčne krivite nad našim ljudstvom. — V petek se je začela podrobna debata. Govoril je poslanec Pušenjak, ki jc zopet povdarjal, da je država dolžna izplačati 20 odstotkov, ki jih je pridržala ob izmenjavanju kronskih bankovcev, dočim je prejšnji dan govoril razdičevski poslanec Babič za to, da se ta 20odstotni odtegljaj ne izplača. p Podrobna razprava o proračunu. Pri ministrstvu prosvete je bilo prccej burno. Radiča so prav zelo prijemali celo radikali, njegovi zavezniki. Radič pa ni hranil besed, temveč je povedal, da je naročil svojemu orožniku, da radikalna poslanca Agatonovija in Dragoviča vrže ven, kadar bos'a nrišla v prosvetno ministrstvo. Najbolj stvarno je govoril poslanec Sušnik. Dokazal je, da je proračun namenoma tako sestavljen, da Slovence čimbolj udarijo. Za zidanje novih šol v ška na 3 leta, Alojzija Križana pa na 2 in pol leta težke .ječe, ker sta skupno ubila Franceta Križana. d Županstvu občine Račna, pol. okraj Ljubljana okolica, sta dovoljena letno dva živinska in blagovna sejma, in sicer eden spomladi, drugi pa septembra meseca. Prvi sejem sc bo vršil v četrtek, dne 11. marca v Čušperku poleg kolodvora. Kroj je zelo pripraven in ugoden za na-kupovalce živine, kateri hočejo kupljeno živino naložiti v želez, vozove. Županstvo vabi tem potom vse kupce in prodajalce, da se udeleže v velikem številu tega sejma. d Brez podpisa. Včasih dobi uredništvo dopis ali pismo brez podpisa. Ker vsak človek rad ve, s kom ima opraviti, se tudi urednik ne more in noče odreči temu običaju, ki je med kulturnimi ljudmi v navadi. Zato naj se pisci nepodpisanih dopisov ne čudijo, če ee njihovi dopisi, pa naj bodo sicer še tako upoštevanja vredni, še preden so prebrani, znajdejo v uredniškem košu. d Pohorski kmet. Vaš zanimivi članek priobčimo, kakor hitro nam bo prostor dopuščal. Sloveniji ni skoro nič denarja določenega, dočim moramo Slovenci zidali šole po Srbiji. Na srednjih šolah je odpravljena cela vrsta profesorskih mest, nadure se ne plačujejo, za univerzo se je določilo toliko, da ne bo mogla ne živeti ne umreti, dočim vlada belgrajsko univerzo kar zasipa z denarjem, ki ga seveda plačujemo Slovenci. Radič je na vse napade odgovarjal s tem, da bo šole še bolj centraliziral, to se pravi, da bo Belgradu dal še večje pravice glede šol, dolžnost plačevanja pa ostane ljudstvu. Pucelj in »Kmetski list« se bosta pa še vedno navduševala za Radiča. — Pri proračunu za pravosodje je govoril poslanec dr. Hodžar, ki je dokazal, kako zaostaja sodno delo v Sloveniji in da razne obravnave čakajo 3 do 4 leta, s čemer imajo stranke velikansko škodo. Povdarjal je, kako se je v proračunu črtalo celo tisto, kar je neobhodno potrebno, razsvetljava, kurjava, pričnine, postelje in obleke za jetnike, uniforme za paznike itd. Sodni zakoni se delajo brez slovenskih strokovnjakov, ki se vedno in povsod prezirajo. p Meso in kosti. G. Pucelj je opravičeval svoje glasovanje za proračun, ki vsebuje vse dosedanje davke, s tem, da se mora tudi v mesariji poleg mesa vzeti nekaj kosti in odpadkov. Pri tem se je dobro oglasil naš poslanec: »Srbi dobe meso, Slovenci pa kosti in odpadke! Vi pa take stvari podpirate!« p Odgovornosti se boji. Gospod Pucelj bi rad zvrnil odgovornost za centralistično ustavo na druge. V zadnji številki Kmet-skega lista se skuša oprati z napadom na poslanca Hohnjeca. To se mu ne bo posrečilo. žalostno dejstvo je, da je g. Pucelj in 8o osem takozvanih samostojnih kmetov glasovalo 29. junija 1921 za sedanjo ustavo. Gospod Pucelj je bil takrat minister. On in njegovi so prišli slovesno v zbornico. V gumbnicah so imeli vsi lipove vejice. Kot za ženitnino so se s šopkom okrasili, ko so šli glasovat proti svojemu slovenskemu narodu. Šopki so pomenili seveda obenem pogrebščino Pucljevega ministrovanja in samostojni kmetski stranki, ki je od takrat naprej znana kot najbolj neznačajna .tranke. p še vedno se niso spokorilL Pred volitvami v ustavotvorno skupščino v jeseni 1925 so tudi samostojneži govorili, da so za avtonomijo Slovenije. Dobili so s temi lažmi 9 poslancev. Potem so pa glasovali čisto nasprotno. Danes, ko jim teče voda v grlo in vidijo, da so vse zavozili, danes bi radi zabrisali spomin na tiste sramotne dni. Pa namesto da bi se spokorili in spokorno potrkali na svoja grešna prsa ter tako poiskali odpuščanja, hočejo valiti krivdo na stranko, ki je že takrat ob glasovanju za ustavo jasno povedala, kam vodi politika samostojnežev. Debelo kožo mora imeti, kdor še sedaj po petih letih ne občuti, kam so demokratje in samostojneži z glasovanjem za centralizem zapeljali Slovenijo. p Nov greh. Namesto da bi se g. Pucelj poboljšal dela nov greh nad Slovenijo. V razpravi je državni proračun, ki pomeni silno obremenitev slovenskih krajev. In za ta proračun je v splošni debati že glasoval g. Pucelj, ki je kakor: znano sedaj hrvatski Vedno ae o v tcakovojii ostane SchiehjUoVO milo znamke Jelen". Kajii nič na svetu nai ne more napotili, da poslabšamo rvsJe n«jbo!.15e. kakovost našega mila. Mogole bi nam bilo iioctnili naše jelenovo milo s tem, da bi ne porabljali ,.ioko dobre" surovine. Ne storimo tei)a, kojlt nam nI samo na tem, da proizvajamo .dobro milo", temveč nam Je n« tem, da proizvajamo najboljše milo! radičevee. Torej enkrat tako, enkrat tako, vselej pa v »kodo slovenskemu narodu. Strašen zagrizenec mora l)iti, kdor še danes ne uvidi, kam vodi naše kraje (a ra-tlicevščina. p Naš zunanji minister v Rimu. Naša zunanja politika hodi v zadnjim času neka posebna, nova pota. Zunanji minister jc nenadoma prišel v Rim, kjer je dolgo časa govoril z Mussolinijcm. Po vsej verjetnosti gre zato, da se stori med Francijo, Italijo in Jugoslavijo pogodba proti Nemčiji. Nemčija jc po vstopu v Društvo narodov postala zopet močna in nevarna. Zlasti pa se bo ta nevarnost zvečala, čc bi sc priklopila tudi Avstrija, kar na ofccb straneh — avstrijski in nemški — baš v zadnjem času, zelo žele. V tem slučaju bi Nemčija mejila na Jugoslavijo in Italijo. Zato sc bosta Italija in Jugoslavija do zad-lrega branili priklooitve Avstrije k Nemčiji, prav tako pa Francija, ki se upravičeno boji mo-čne Nemčije. V slučaju, da bi Nemčija hotela prikloniti Avstrijo, bi Italija in Jugoslavija delali na to, da se Avstrija razdeli. Zdi se, da bo ta nova trozveza naperjena tudi proti Angležem. — Kar se tiče zveze z Italijo, smo mi gotovo zato, da živimo v znosnih odnošajih, nismo pa za kakšne tesnejše zveze z Italijo. Prvič za to ne, ker je Italija vedno izdajalska in zahrbtna ter plane tudi po svojem prijatelju, kadar upa iz tega dobiti kakšno korist zase, drugič pa zato, ker z našimi rojaki v Primorju tako nečloveško ravna, p Smrdeče cvetke dr, Žerjavovega centralizma. V Belgradu neki dr. Stoja-dinovič kruto preganja g. Rade Pašiča. Učita mu vse vrste goljufije in prevare z lastnim podoisom ter ima potrdilo ocl davkarije, da R .dc Pašič, kljub temu, da je stokratni milijonar, ni plačal še nobenega davka, dasi bi moral že plačat; do 30 milijonov dinarjev. — Naši ljudje bodo vsaj vedeli, zakaj morajo toliko davka plačati In pn nas so še mogoči razni dr. Ž»-javi Jn Pu c I ji, fei so glasovali za centralizem! 6' Zveza z Italijo. Te dni je odpotoval v Rim naš zunanji minister Ninčič. O namenu tega potovanja ni prav nič obvestil poslancev in javnosti, kakor bi bila to samo notranja zadeva vlade. V Rimu je Ninčič tak« j obiskal Mussollnija, katerega je napram italijanskim časnikarjem zelo pohvalil. Govori se, da Ninčič sklepa z Italijo novo zvezo, h kateri bosta pristopili tudi Češkoslovaška in Francija. Namen te zveza bo predvsem varovati italijanske meje i>ro-ti Nemcem, če se je Ninčič pri Mussoliniju kaj pritožil radi preganjanja primorskih Slovanov, časopisi nič ne jx>roeajo. Tudi diktator Grške pojile v Rim. Po Ninčičevem odhodu namerava poseliti Mu&eolinija tudi grški diktator Pangalos. Menda bo tudi sklenil prijateljsko zvezo z Italijo. Madjarska ponarejevnlna afera. Ma-djarski parlament je izvolil komisijo, ki je imela preiskati v koliko je bila vlada udo-Ježena pri lionareievanju frtuicoskih frankov. V tej komisiji so imeli seveda vladni poslanci večino. Zato se prav lahko razume izid prniskuvo, ki je jiokazal, da jo vlada čista in pri ponarejevanju bankovcev neprizadeta. Opozieionalni poslanci so oddali o preiskavi posebno odrfvojeno izjavo. čeprav so vladni poslanci ugotovili-, da je vlada čista, bo stališče ministrskega predsedniku Bothlcna na mednarooi>K» oriovska srenj* v duhu )k> polic; v tisto -lavno dobo preganjanja kristjanov v llimu, ko vprizori v nedeljo ob |h>I 4. pop. in ob pol 8. zvečer v li< kod< Iskem doinu ginljivo zgodovinsko igro mudi lepe igre! Sv. Vid». •— Naj niliV ii' PREDDV0M. V nedeljo M. t. ni. fpred „t. .luitlnm) pri-'•d*' n (m domače Orlice svojo prvo telovadno akademijo. (Spored akademije je sledeč: 1. Kn«a •iyti«» (dekjkjnar.ija); i. Proste vac Mftiiir z« 1. i!I2&: i. Proo DOMOVINll 6j RIBNO PKI BLEDU. )'ri nas »mu imeli prcdpustom Gašpcrlteatcr. \Ve prireditve vudifa (Iva fau.a. Pa r« iia to obrt razumeta toliko kakor zajce na boben. Zato »I vsak lahko misli, kako se igra. Kar bi se moralo igrati v p-o!« ne igra žalostno iu narobe. To je prava b.v b!lcn-ka zmešnjava. Seveda, kakršni voditelji, taki igralci, taka tndi igra, Glavna reč pa je pri vajah. K igral-kim vsiam hodijo tudi 15- do 1« letni fant-je in dekleta. Ču.llmo se staršem, ki morejo to dopustiti. Na Silvestrov večer pas o stari In mladi igrah 4 -v o jo zabavo v Gasilskem domu precej čez jhiIik H navlekli. Tani no godli, plesali itd. Farani vini) proti temu, da se s pomočjo teh liberalnih prireditev zavaja nača še nedorasla mladina na ponofevanje, Faran. JEŽICA. Težko se je ponesrečil g. l*an Dovč (Gregorjev) il Savelj. Zaposlen je bil pri popravljanju električnega daljnovoda v Klečah. Dne, 17. t m, ie ».opci nekaj popravljal iu ko s« j« Se nahajal na električnem drogu med žicami, ne je odprl elektroni tok, ki ga je po nogah in rokah hudo ožgal. nezavesten je padel na tla. Odpeljali ko ga v hudih liolcrlnah v ljubljansko bolnišnico. — llmrl je na Jezici kovai Matija Kd«i, podom. Končane. — Pojiti jc odpovedano stanovanje. Izseliti se mora dne 1. julija t. I, «'« ue bo mogoče najii drugega lokalu, >e lin [Kaliti urad sploh ukinil MIRNA. \ nedeljo dne 21. L in. su bile v občini Mirna nlniiiskc volitve. Udeležilo ne je volitev 300 voliv-rcv. Kaša stranka je dobila 0 mandatov, demokrat-J« 5 iu samostojne*} 3. Občina je torej kljub vsem naporom nasprotnikov trdno v naših rokah. Dolgo jer«ntstw> ni inoglo prinesti nasprotnikom zmage. KRIŽU NA GORENJSKEM, Pogrešanj Fruue. Potočnik, trg, sotrudnlk iu tajnik (Jas. društva, sin Franc Potočnika, trgovca v Križali, m> nahaja »» dva meseca v celjskih zaporih. Zukaj? MEŽIŠKA DOLINA. (Pretep za pust.) •lilo je po pustu. Pot me je duCajno pripeljala v Kotlje. Ker nem bolj radovedne narave, »cm vprašal: ?No, kak« pa ste kaj pri Vas pust obhajali?« sprav veselo. Imeli Kino muziko v nc-iloljo iu pa v torek. Skakanja je bilo torej dosti.« Jfo pa ni kaj posebnega; bilo jc tako tudi dru-K nedeljah prinašali iz Cerknice namo pisma, ča-JopHov pa ne, ko ravno oh nedeljah najraje in naj-j'%! pogledamo v časnike, kaj sc po svetu godi. I sc •'!; odpomoglo, »e imamo zahvaliti po- Jiianp.ii .Vriiccn, ki je posredoval v tej zadevi pri listin mu ravnateljstvu. Izposloval je (udi, da nam '"'•ha več hoditi po večjo poštne zavoje v Cerk-' l'!,< 'emveč se nam tudi ti dostavljajo — na pošto * »"'Sinije, O. poslancu smo hvaležni za to, ako-yn" vse ta le drobtinica, ki smo jih imeli pred »m "'»i Dvomesečni gospodinjski tečaj, ki ga je »"redilo tukajšnje Knt. procv. društvo, se je za- ključil t). februarja, Stariši, kakor njih hčere so z njim zelo zadovoljni. Imamo pa tudi izvrstno voditeljico tečaja gdč. Mar. Kranjčevo. Takoj se jc zgla-silo zadostilo število novih gojenk, tako da zopet ni bilo moč vseh sprejeti. Nov tečaj se prične 17, t. m. — Višja oblast je dovolila begunjski občini dva letna sejma za živino in drugo blago. Eden bo spomladi, drugi jeseni. Prvi sejem ho vrši 8. marca. Zanimanje zanj je splošno. Gotovo bo dobro obiskan, DRAVLJE. (Razno.) Z novim letom jc postal pri nas naš dragi »Domoljub« prijatelj mnogim novim zavednim hišam. Teko res kmalu ne bo hiše, ki ne bi im«Ia v gostih »Domoljuba« ali pa celo »Slovenca«. Zlasti se imamo zato zahvaliti našim navdušenim možem in fan-touij zlasti gg. Vrhovcu in Cerarju ter krajevni organizaciji SLS. Ustanovili smo jo namreč preteklo jesen; kajti pokazala bc je nujna potreba lastne politične organizacije, zlasti glede občinskih zadev. Pc^iolnonia na mestu pa je tudi zato, ker ima naša slovenska misel pri nas vedno več in več somišljenikov, ki so se na ta način tesneje združili med seboj. Kaj živahno je tndi naše prosvetno društvo. V jircdpustnem iu.su je poskrbelo smeha željnim ljudem za smeh v zadostni meri v burkah: »Babilon«, i 'ot do srca* in »Prvi april«. Predpust je zaključilo i zabavnim večerom na pustni torek. Toda tudi v tem času ni pozabilo na svojo izobraževalno nalogo ter povabilo higijenski zavod za poučno zdravstveno predavanje. Ker take ure niso pozabljeno, ampak rode stoteren sad, bo treba na vsak način to solo nadaljevati, kajte ljudstvo Se potrebuje lega pouka in ga tudi želi. V nedeljo so priredili naši Orli drugo akademijo z zelo izbranim sporedom. Ako bo to vsakoletna prireditev naAega orlovskega društva in vsako leto s tako stopnjo napredka, no potem bo kaj hitro stopilo draveljfeko telovadno društvo prav v ospredje orlovske organizacije. Kot druga prireditev v posta bo v nedeljo (t. j. 28. t m.) pretresljiva ialoigra .-»živa pokopana«. Igra predstavlja pred vsem, koliko je na svetu grdega sovraštva in zavisti, ki se pa hudo kaznuje z žalostnim koncem zavistnežev, IG. V četrtek 18. februarja smo pokopali Ano Kuni«, ki jo umrla 18. februarja v -19, letu starosti. Velik pogreb je pokazal, kako zelo je bila pri vseh ljudeh priljubljena kot dobra iu res vzorna krščanska mati. Bolehala je že dalj časa. Odkar je pa zvedela, da je njen sin Jože umrl v PrUrenu pri vojakih I. 1921, od takrat ni blla več vesela. Kmalu potem ji je umrla zopet štiriletna hči. Lani v pozni jeseni se je nevarno prehladila. V gnojnično jamo jo padel majhen otrok in vasi. Da ga reši, je pokojna skočila v to jamo, rešila otroku življenje, seli pa prikrajšala življonjc. Bila je tudi za našo Kot društvo dobrega srea. Zato ji je v slovo zapel društveni moški zbor pred hišo »Človek, glej dognanje svoje«, v cerkvi sUsliši nas, Gospod* in pri grobu pa »Vlgredt. Bila jc res žrtev ljubezni do svojih otrok in do bližnjega, zato ji jo toliko ljudi na njeni zadnji poti skazalo čast in ljubezen! In dobri Bog naj ji bo plačnik za »jenu veliko krščansko ljubezen I Žalujoči družini Kozin izrekamo svoje iskreno sočutje in sožalje ob težki izgubi tako dobre matere t SV. KRIŽ PRI LITIJI. Posestniku Alojziju Aužlovarju z Brezja je bil dne 13. t. m. zvečer iz hleva ukraden vol, tri in pol leta star, vreden B00() Diu. Ukradel g;t je posestnikov bratranec; ga peljal čez Dole in po Sapoti v Radeče, od koder ga (ic mislil gnati na sejem. V Radečah pa so ga dobili orožniki in domači fantje, mu vola vzeli, njega pa finali v zapor. V našem kraju jo bilo že mnogo tatvin izvršenih. Preiskava bo dognala, če je zgoraj omenjeni kaj prizadet pri njih. BREST POD KRIMOM. (Razno.) Most na cesti v Podpeč jc bil že v skrajno nevarnem stanju. Zdaj so napravili novega, toda vse- ga iz mehkega lesa; držal bo komaj pet let, pa bomo zopet pri starem. Most na okrajni cesti, ki ima toliko prometa, zlasti težki les se vozi čezenj, naj bi se bil vendar ii boljšega blaga naredil, ker tako delo je samo flikanje. — Seveda ne zadene cestnega odbora nobena krivda; kriv jc zopet centralizem, ki pobira cestne doklade, a cestnim odborom dolguje milijonske vsote. — Mala in nebogata občina Vrfclonje je lani napravila nov občinski most čez IŠko, pa ga jc naredila iz betona in (raven, a država, ki Ima milijonu na rapola&o, in sicer v ta nameu od ljudstva plačanega denarja, pa z mehkimi hojami »zida« mostove. — To jc gospodarska politika centralizma. Na pustno nedeljo je bila tukaj poroka g- Janeza Pešca iz znane in ugledne Zupčcve hiše z gospodično Marijo Tobola iz Ljutomeric. Poročil jih je stric ženinov, gospod Fr. Pešec, dekan v Šmarju. — Bilo srečno I Naš Krim je gotovo ena najlepših gora v ljubljanski okolici. Pod njim spi, kakor pravi ljudska pravljica, na,š narodni junak ?Kralj Matjaž«. — Pri Iopem vremenu imaš na vrhu Krima najlepši razgled po naši ožji domovini. — Pot gori je silno romantična, krasen naravni park z divnimi hojami, poln arematičnega zraka, da se ti pljuča nehote pomlade in oživijo. Pa kdo se zmeni za to lepo goro, pastorka je med našimi gorami, kvečjemu da pride kak mlad študent malo pogledat sem in kralja Matjaža malo pocukat za sivo brado. Manjka koče, planinske koče, kjer bi se truden mali turist nekoliko pokrepčal. Naše plauinsko društvo hi radi opozorili na našo narodno goro, ki čaka tako rekoč še odkritja. Na Gorenjskem bo kmalu imel vsak vrb svojo budo, a naš očak Krim stoji pozabljen in zanemarjen zre mrko proti zcmljelačnemu Lahu in otožen proti naši prestelici, beli Ljubljani. Ne pozabite na naš Krimt FARA PR! KOSTELU. (Ramo.) Katoliški prosvetno društvo je 13. in 14. iebr. priredilo gledališko predstavo z deklaracijami in petjem. Vprizorila se je igra »Lumpacij Vagabond«. Igra i sicer pomenljivo vsebino is gledalcem za pust napravila lepo pustno razvedrilo in vzbudila mno((o smeha. Igralci so svoje vloge dobro pogodili. — V Koželja že celo tekoče šokko leto ni nobene Jolske moči. Menda ie pristo|na Šolska oblast popolnoma pozabila na to žolo. — Zadnji dopis is Ferc moramo v to'iko popraviti, da Mar, družba nI obhajala 252, pač pa 25 letnico svojega obstanka, kar |e bila samo tiskovna pomota. BEGUNJE PRI LESCAH. Umrl je eden najboljših lantov nsSc fnre, Anton Kunčič, ki so ga vsi spoštovali in ljubili. Naj pri Boga uživa večno plačilo. — Tudi pri nas so nas obsuli z »Domovino«. Več'na je romala nazaf, ostali dal pa so porabile gospodinje, da so podkurlte. Nikdo ne bo plačeval biča, ki ga tepe. Centralizem, ki iKajti jaz je nisem več videl, odkar je začelo snežiti.« Edmond Connors ni izpregovoril besedice, temveč je vstal, vzel s police ob ognjišču svoje rumene usnjene golenjake, jih nateknil in zapel. »Kam greste?« je zaklical. »Otroka grem iskat. Kaj meniš, da jo bom pustil zunaj, da pogine v tem strašnem mrazu?« »Ali si znorel?« se je vmešala njegova žena. »Pojdi, Donal! Pojdi, Ovven! Ne more biti mnogo dalje od zoranega polja.« >Bojim se, da jo bomo zastonj iskali,« je odgovoril Ovven, trudno vstajaje. »Pojdi in vzemi sve-tiljko, Jerry,pa storiva, kar moreva!« Tudi Donal je zlovoljen vstal in šel za bratom. Njihova obleka je bila čisto premočena od snega in velik oblak pare se je dvignil iz nje, ko so vstali. »Daj jim kapljico žganja,« je ukazal starec, »ker bodo nemara morali iti dalje kot mislijo.« In v resnici so ga potrebovali, kajti bili so že izmučeni od velikega napora in sedaj so morali zbrati vse svoje moči, da poiščejo otroka. Zelo verjetno je bilo, da bi se bili branili takega dela, če bi ne bili pričakovali, da bo hitro opravljeno. Otrok ni mogel, so si mislili, oditi daleč od hiše. Najbrže jo najdejo v sosednjem poslopju ali kje v zavetju pod kakim glogom, ki so venčali vse jarke in meje po posestvu. Toda ko so zastonj iskali krog hiše in niso dobili na svoje zamolkle klice »Nodlag 1 Nodlag!« nobenega odgovora, jih je začelo skrbeti in dogovorili so se, da se razidejo: Ovven in Jerry sta prevzela hribčke za hišo, Donal pa se je napotil proti potoku. V nekoliko trenutkih se niso mogli več videti in slišati, ker so se pomikali v različnih smereh; vsak je bil le prikazni podoben kup snega in se je komaj razločeval od žametov in belih gričkov ali od zasneženih grmov in dreves po žalostni pokrajini. Delo je bilo trudapolno in Donal je sam iskal v tej strašni noči. Bolel ga je vsak ud in vsaka mišica, ki so se silno napenjale pri tem težkem nenavadnem trudu, kajti mladi mož je moral skakati in se poganjati od zameta do zameta. Zdaj je padal v mokro brozgo, zdaj se opotekal naprej, iskal trdne stopnje za prihodnji skok in vedno svetil s svetiljko v temo ter klical po dolini »Nodlag! Nodlag!« Pa odgov ora ni bilo. Samo mehki molčeči - sneg se je usipai z začrnelega neba in je za trenutek zažarel v rdeči svetlobi svetiljke, a potem padal v mehke plasti in se izgubljal. Donal je postal nevoljen. Samo odločni ukaz očetov ga je segnal iz tople kuhinje k takemu delu. Samega sebe je bil nekako prepričal, da bo ta nesrečni otrok, ta dedičina zla, ravnotako hitro in skrivnostno izginiia, kakor je prišla. Ni si mogel predstavljati, da bi zrastla kakor druge deklice in postala poštena žena in poštena mati. V vsej tej stvari nekaj ni bilo prav in najbrže se bo ravnotako dramatično in skrivnostno končala, kakor se je začela. Ali se tukaj in zdaj končuje? Kaj bi bilo ugodneje in pripravneje, kakor da snežni zameti pokopljejo te j a otroka sramote in skrbi? Pravijo, da je to lahka smrt. Mraz omoti čutila, človeka obviada spanec in nezavest in smrt pride nalahko v spanju. Sedel je pod vrbo, ki je bila tako zasnežena, da je bil pod njo komaj majhen prostorček mokre trave. Začel je misliti. Nato je zadela njega ista usoda, kakršno je polsanjal in polupal za Nodlago. Bil je omoten in polotilo se ga je čudno, zaspano čuvstvo. Izkušal se ga je otresti, pa ni mogel. Njegovi boleči udje so se vdali trenutnemu počitku, svetiljka mu je padla iz rok in obšel ga je nemiren spanec. Imel je strašne sanje. Nazadnje je še videl velike, debele snežinke, ki so se rdečile od plamenu svetiljke, in zdelo se mu je, da se izpreminjajo v ognjene zublje, ki drug za drugim padajo nanj in ga skozi obleko žgo v meso ter tvorijo okrog njega pekoč mehur. On se je je branil in jih otresal z rok, toda oni so le padali ter Razno. Levičarji in znatni. Le-vičarstvo je dosli bolj razširjeno kakor pa navadno mislimo; deset do dvanajst odstotkov vseh ljudi je levičarjev. Sedaj beremo tudi, da je levi-čarstvo v zvezi z značajem dotičnega. Levičarski moški imajo ženske poteze v značaju, levičarske ženske pa moške. Moški z ženskim značajem imajo levo stran telesa bolj razvito kakor drsno, kar opazimo zlasti pri umetnikih, ki imajo obenem zelo pogosto ženske značaj ne lastnosti. Nasprotno je pa desna stran moška stran ta razvito desničar-stvo kaže močen moški značaj. Stara mati in tnnk. Stara mati dene vnučka spat, ta ta čudovito lepo moli. >To si pa res lepo naredil, zelo te imam rada.« — >Ja, mamica, potem bi me iele ti rada imela, če bi slišala, kako znam lepo grgratL« Korsika potuje. Na zahodu od Italije je otok Korsika, kjer je bil leta 1769. rojen Napoleon. Neki francoski geograf je sedaj meril in meril in je dognal, da se je otok v zadnjih sto letih premaknil nekako deset metrov proti vzhodu, torej v smeri proti Italiji. Ker Italijanom nikakor ni všeč, da je otok v francoskih rokah, čeprav je prebivalstvo Korsike čisto italijansko, jim sedaj neki hudomušnež svetuje: »Bodite mirni, saj vidite, da gre otok sam proti vam in da se bo ob gotovem času združil z materjo Italijo.« Seveda bo treba že precej čakati. Znanstveno si tako premikanje razlagamo na ta način, da leži otok na kaki polzki podlagi to da na njej drči naprej. Nepravo razmerje- Na Dunaju pride na 1000 moških 1250 žensk; to je posledica vojske in pa pomanjkanje dela, ki sili moške ven v svet, da si iščejo zaslužka. Vojska bodočnosti bo strašna. Namesto smodnika in dinamita bodo uporabljali tekoč zrak, velikanske zrakoplove in aeroplane bodo vodili brezžično, glavno orožje bosta elektrika in plin. Lepe reči se nam obetajo. 15 milijonov dolarjev na leto dobi avtomobilni kralj Ford od odpadkov starih avtomobilov — žeb-ljev, vijakov itd. — Vse to poberejo, sortirajo, zve-žejo v snopiče ter spet porabijo. Ti prihranki znašajo 2 in pol odstotka nabavnih stroškov za avtomobile, in za toliko so avtomobili potem bolj po- na neusmiljeno mučili, dokler se ni slednjič iz strahu zbudil in v svoj > neskončno tolažbo zapazil, da ga je le zapadel mrzel snego in cla so mu roke od mraza zamrzle. Skočil je, si začel drgniti roke, jih položil pod pazduho, dokler se niso zopet malo segrele, ter po kratkem \ remi.-leku pobral svetiljko in stopil proti domu. Toda sanje so se zopet vračale. Vest ga je zaceja karati in mu je iasno govorila: -Ti želiš njene smrti. Če nehaš iskati, jo ubiješ! Vrni se! In on je slabotno dokazoval: Ali raj tavam vso noč okrog m zastonj iščem, česar ni moči nikoli več najti? Kaj ni moje lastno življenje v nevarnosti? Mar nisem sam pred nekaj trenutki gledal smrti v oči? Nato se ga je zopet lotevala misel: Kako me bo pogledal oče, če se vrnem brez otroka? Kako me bodo prebadale njegove ostre oči? Niče,-ar ne poreče, pa tudi nikdar ne pozabi. S svojim molkom mi bo vedno gvvoril, da sem morivec. in njegovo burkaito življenje LvjU/Ojaika i-cfcta /a Sionkusj iu k« lm riotečetrt, ga obesita na rejo starega itri^ta. Donuek. ki je prišel ob sapo, je bil že na tem, da bi se vriei na tla in priznal svoj poraz, a ko je pogledal po okl ici, je videl med zeleno temo dr.vea beliti se hišico, lesketajoče se ko sneg. Če bi iaiei toliko sape, da bi prišel do one hiše, n;og'v'e bi se r šil. je rekel sam pri sebi. in ne da bi cdlašal niti minuto, se je spustil v t^k in dirjal skozi gozd, kar so ga nesle noge. Razbojnika i a naprej in na; rej za n jim. Po cbjpnem diru skoraj dveh ur je končno dospel do vrat -ne hiše in je potrkal. Nihče se ni cglaiil. P' trkal je v drugič bolj ni ''no, ker je slišal. kako se bliža -a' anje korakov in upehano sopihanje njegovih za c-dovaicev. Se vedno vse tiha. Uv.--i.''vši, v a 9 tr). anjem nič ne opravi, je začtl r in lopi tati. Te V tej hiši ni nikogar. So vsi mrtvi. Odpri mi vsaj ti! je zaklical Storžek, jokajoč in i riporočujoč se. ■Tudi jaz sem mrtva/ . »Mrtva? Kaj pa potem delaš tam pri oknu?" Krste čakam, da pride in me odnese. Komaj je to rekla, je Deklica izginila in okno e ie neslišno zaprlo. . . ,,.,.. O prelepa deklica /. modrimi lasmi, je vzkliknil St ržek, odpri mi za božjo voljo! Imej usmiljenje z ubogim dečkom, ki ga zasledujejo razb ... Besede ni mogel končati, ker je začutil, kako ga je zgrabilo za vrat in znana glasova sta grozeče za-mrmrala: -Zdaj ca nama več ne uideš! Dondek, ki je videl bliskati se smrtno koso pred c fmi. se je tako tresel, da so mu šklepetale v vezeh lesene no;e in so zažvenketali oni štirje zlati, katere je imel skrite ped jezikom. No sta ca vprašala razbojnika, ali odpreš usta, da ali ne? O, nič ne odgovoriš? ... Nič ne de, le čak, ti jih že odpreva to pot midva! In izvlekla sta dva dolga, dolga noža, ostra ko britev, ca'... sta priletela dva sunka v sredo križa. K sreči ie bil Dondek iz najtršega lesa in noža •-.»a ?e ob njem razlet da na tisoč koscev in razbojnika sta obdržala 'e vsak svoj ročaj in se zijala drug drugega. Z'aj imava! ie rekel nato eden izmed njiju. 'Obesili ga bo treba! Obesimo ga! Rečeno, storjeno. Zvezala sta mu roke za hrbtom in nataknivši mu zadrgo na vrat. sta ga obesila na vejo velik? rastline, imenovane hrast. Potem sta šla in sedla pod rastlino in čakala, da Dondek posreduj ie brcne; a Dondek je imel oči še vedno o i prte, usta zaprta in brcal, da še nikoli tako. Končno : ta .-e naveličala čakati, obrnila -sla se i.v ti Storžku in mu rekla, rogaje se: Zbogom do iulri! Kose iutri vrneva, upava, bos t.'ko prijazen, da te dobiva lepo mrtvega in z odprtimi usti. In s'a odšia. Medtem se je prioodPa močna burja, ki jo žvižgala in tulila z vsa razjarjenostjo, majaje ubogega rbešenjaka sem i:i tja. da je silovito bi"gljul — ko kembelj v zvonu o veiikih praznikih, Bingliapje mu ie povzročalo n-cr >13 krče in zadrga, ki se je vedno bolj cž la okoii \ral>, ;;0. je dcšiJa. Peča-I i c a-i so ko mu oči mračile in čeprav je čutil, d»i s3 mu blifa snu t (■■> vendar so vedno upal, da se z-.!aj zdai rrikn:> kaka dobm duša in mu pomore. A ko je čakai in čakal in ni dočakal nikogar, pa prav niko ar. se je spomnil svojega ubogega očka... in je umirajoč jecljal: • O.j ceka moj, če bi bili vi tukaj!... ■ Drugega ni mogel več reči. Zaprl je o';i, odprl u ;ta, . tejiiil noge, se močno stresel in ostal odrejene!. latim. NVkaj |H„i«i,Uftl ga »nio /.. enkrat nap|. šali; sedaj je malo ,|,u. Kače, Učiteljica ra/.lara učencem, kaj je tatvina Na koiru razlage vpr». •('<• torej sežem r žep drugega človeka ii, mu vzamem denar ven, kaj .sem tedaj?, I!r/. sd oglasi brihten učenček iu reče; »Njegova -/.ena. Bazzaljeui pijanci,. p|<>. fesor medicine na vse. učiLišču hoče dijakom ]>«• kazati vso gnusoim pi. janca. Zato pripelje |( predavanju hudega pi. janca. Keči moramo, je bil profesor zelo grd. Takole jo govoril: -Po. glejte si, dragi moji, te-ga le moža, kako strašno je vplival alkohol nanjl Ta rdečevišiijevkasli nog, -tekoče oči, dol \ iseče ustnice, zabrekli obrai, vse to so }KHk*dice brez-inernega uživanja alkohola. : Tedaj m- oglasi pijanec in reče: Vest« kaj, gospod profesor, Vi pa tudi niste najlepši.c Svet zdravnik«. , Vidi-'e, gospa, nikar ne ob-upavajte. Začnite zonet živeli in poročite še enkiat,« je tolažil zdrnv-rik jokajočo vdovo. -C spod doktor, ali hočete s tem leni, da Iii me Vi poročili.c — Neko skrivnost Vam bom razodel, gospa. Mi zdravniki sicer ■/.itraVilo zapišemo, vzamemo jih pa ne (tirnaš r ti>'C izvodih. Svetemu očetu je izročil profesor Kerle- zbirko očenašev. iv>p;:-ai>ih \ tisoč različnih jezikih. I'„-slej je imela največjo tako zbirko angleška :ve-ti.pbemska družba, v <00 jedkih. PapeVva zbirka je t :rej izdatno večja. stadion r A ms icrdama. Stadion v A m st ■■ !a-liru v.a olimpijske itrre leta 1028. so že začeli gradili. Te dni so pripeljali na dolični prostor prvi vlak !>eska. Pred-soduik olimpijskega H-bera jo pievnill prvi ve», amsterdam-ki župan U' pa imel poir.enu prime* ren nagovor. 1M\ za smeh. Očetov fonos. Tujec (hotelirju): Vaš sinko gotovo že hodi v šolo, ker ie že tako velik. Ali zra dobro računati?« Oče; - Imenitno! Vedno več naračuna, kakor je prav. Kaznovana hinavščinn. Taščo, ki je bila par tednov v gosteh pri -mladih ', spremlja zet na kolodvor in se hlini zelo žalostnega zaradi njenega odhoda. Tašča: ' >Tvoja žalost mi gre prav res k srcu! Hvala . Bogu, da še nisva kupila karte! Ves, kar vrniva se in da no boš tako žalosten, Ti obljubim, da ostanem 5e Ee.st tednov pri Vas.': Pozna svojega očeta. Učitelj: >če si je tvoj ode izposodil 1000 dinarjev pod po- gojem, da jih vrne v štirih letnih obrokih, koliko bo še dolžan čez tri leta?:: — Učene?: ,1000 dinarjev.:. — Učitelj: »Ti pa res ne rožr.aš niti uajpriprostejših računov!: — Učenec: • Že mogoče, ampak očeta dobro poznam! : Odbit. Gospod: .Zaklirijfiin se, gospodična Ljudmila, če bi opazil, da tega Človeka bolj od'ikujete kakor mene ustrelim na;: rej njega, potem Vr.s in nazadnje še sebe." Gospodična: -če Vam ni posebno ve iko ležeče na tej vrsti, lahko tudi narobe nir.-dite!". Sala in rcsnica. Brat (sestri): »Zelo se veselim, da pride drevi g. doktor k nam na večerjo, ker je vedno tako šaljiv/ — Sestra: »O, če bi kaj kmalu resno začel!; Priporočamo sledeče knjijje: MrtLITK BRAT J K. Molitvenik z velikim tiskom. Ta molitvenik v priročni žepni obliki v-' " k i in tiskom je bil ž" mnogo let razprodan in ^ slabovidni zelo pozreSali. Nov tisk ima prav^ !■•>•« priročno obliko kakor prva izdaja. Povzet je de oni,i iz spisov Sv. Janezu Krstnika Marije Vianneya, ar* skega župuika, I i je bil pred krafkim prop nen svetnikom. Molitvenik, ki p.i je p"sal svetnik. |e tudi vsebinsko na višku, fo papež Pij X. jo r-ini^ nega skromnega župnika postavil v zgled i» ščitnika vse!' dušnih pasliriev kat. cerkve m vejo i/, molitveni ka duh tej-a svetega moža. Molitveni a se dobi v Jugoslovani ki knjigarni v Ljubljani velja vezan v platno z rdečo obrezo Din 20.—. Pr;!' zbilo obrezo Din 30.—. fino usnje Din 52.—. PERUTNINARSTVO. stavil A. Sliviiil:..Za* h žila Jugon'ovai;r.ka knjigama v Ljubljani. V®"' Din 40.-, v platno Din 50.-, Ce hočeš, da posu li« tvoje perutnlnarstvo doliičkanosno, so ravnaj i ^ vzgoji kokoši in druge perutnine po nflSV| „ v0. knjige. Knjigo je sestavil vešč živinor,(Jr»vniK z TRI ŽELJE gotovo vsakega človeka glase: zdravje, dolgo živ-Ijenje in bogastvo, ali oboje poslednje moremo doseči le tedaj, ako posedujemo prvo, namreč zdravje. Zato je ravno sedaj pravi čas opozarjanja, da se tudi neznatne znake vratobola, pokašljevanja, hri- pavosti. krčev in nahoda ter bolečin v udih ne sme zanemarjati. Vedno in vedno slišimo hvaliti kot dohro bolečine olajšujoče domače sredstvo in ko-smetikum že skozi 27 let priljublj, Fcllerjev blago-dišeči »Elsafluid«, tudi pri reumatičnih bolečinah. Močnejši in krepkejšega delovanja kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki spec. steklenici za LEPO REPO ima naprodaj FRANJA BANčE, Dvor it. 9, p. št. Vid nad Ljubljano. Oespoiiarji in gospodinje! Ker je naš denar zopet pridobil veljavo in sfAf/.o-VsnJC, se mi je posrečilo nakupiti velike množine raznovrstnega spomladan. in letnega blaga, katerega bom prodajal po zares nizkih cenah. Vsaka onižina rabi nekaj. Pri meni imate lepo izbiro v volnenem blagu za moške in ženske; krasne svileno '" clilcnaste rute, batiste, celirje in dilenc za hlu-J-e; klobuke za moške in otroke, nogavice, s-ajce, £ace, kravate itd. — Posebno lepo izbiro imam v Kamgarnštolih za fante. Ševijote, kamgarne, tibete Pojvolncne bla-tove za dekleta, - Najceneje pa prodajam cvirncajge in žamete za hlače; oksfnrte n ruiave kontenine. Po ugodnih cenah se- dobijo onjski koci, morska trava, gradel in peresa (fedri) , mpdroce. _ Pridite in prepričali se boste, da e Pn meni zares poceni kupi, dobro meri in hitro Postreže. - IVAN A, GROSFK, trgovina z m-š. »'afiom, TREBNJE — Slovenija, 1175 Modna trgovina F. Meršof nas!. se nahaja sedaj v Wolfovi ulici št. 5, Ljuliljana. Priporoča svoio bogato zalogo ženskih ročrih del, vseh vrst volne, svile in bombaža. Prndliskanjj ročnih del! Modno in kratko bla:.:o! — Velika zaloga čipk, rokavic, nogavic in pletenin za dame, gospode in otreke! Ustanovljeno 1. 1887. Prodaja lepega posestva IV/. NA HREN fz Podgorice št. 11 — proda v last po ugodni ceni svoje posestvo, obstoječe iz hiše s hlevom, lepim sad. vrtom, 9 oralov gozda in seno-žeti in \ % orala njiv. Posestvo se nahaja na lepem prostoru, ob križišču cest, na prom. kraju, 10 min. oddaljeno od postaje Dobrepoije in 10 minut od farne cerkve, 1236 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 velike spec. steklenica za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 velikih spec. stekle nic za 250 D'n že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju aH proti plačilu vnaprej lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 16, Hrvatska. - Posamezne steklenice Elsafluida po znižani ceni 9 Din v lekarnah in sorodnih trgovinah. Samskega fMJERJA starejšega in treznega, veščega vseh poslov pri goveji živini, sprejme takoj Uprava graičine KRIŽ pri Kamniku. 1416 Pncoctun napiodaj, živ in mrtev inventar, v rUdColVU bližini rudnika v Zagorju. - Več se izve v gostilni ČEBIN - KISOVC. 1254 Boltli na pljučih. Zahtevajte takoj knjigo o moji novi D®* UMETNOSTI HRANJENJA ki j« že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen hitro premaga. — Nočno potenje in kašelj prestane, telesna teži na se poveča ter po splošnem poapnenju olajša bolečine. Resni možje zdravniške znanosti potrdijo prednost moje metode ter jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom prehranjenja, tembolje bo za ves Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste Izčrpali mnogo koristnega znanja. Ker bo moj založnik izdal vsega skupaj samo 10.000 'tornadov zastonj in razposlal, pišite takoj, da se boste mogli tudi vi prištevati krogu srečnih dobitnikov te knjige. Naslov: Aupsf Marzke - Berlin, V, ilmersdoif, Bruchsalorstr. 5, Abtl. 8C9. Trpežni PALMA - kaučuk pete in podplati to napravljeni iz najboljše surovine, varujejo Vaše obuvalo, so trikrat trpežnejši kot usnie in Vam omogočalo elast čno hojo. — Ni razkošje, ampak neobhodna potreba vsakega čioveka. »DOMOLJUB*: <92« štev. 9. ZASTOPNIKA ijčeino v vsakem kraju. Pripravno za vsakogar, — Potreben kapital Din 100.—. Lep zaslužek. Ponudbe pod »Po»transki zaslužek* na »Propaganda«, reki. dr. z o. z* Ljubljana, Šelenborgova ulica 7/II. KROJAČ in ŠIVILJA, najraje zakonca, se sprejmeta za delo in vodstvo trgovine izgotov, oblek in perila vse vrste. - Ponudbe na upravo - Domoljuba« pod »Trajno 1094 «. Tvrdka F. in I. Goričar SS priporoča za veliko noč raznovrstne narejene obleke za ženske, otroke, deklice in dečke; ženske in otr. bele, barvaste, klotaste in listraste predpasnike; najmoder. bluze, konibineže, spod. klota-Sta in bela krila; moške bele in pisane srajce, navadne in fine, spod. hlače; veliko izbiro kravat in ovratnikov, nogavic, žep. robcev, vezenine in čipk kakor tudi potrebščin za krojače in Šivilje itd., vse po tako nizkih cenah, kot ne dobite nikjer drugje. Priditel Prepričajte sel Izplačala sc vam bo pot! KJE kupiš najceneje? V Šentpeterskem BAZARJU t Ljubljani, Martinova cesta 8, kjer dobiš manufakturno blago po skrajno rizki ceni, - Pridite in prepričajte sel llfanna 151«* iUllc^tt' t'041,0"'1' h^h'1' st!,r" UlCllld jev, za sodavičarsko obrt, ilCenv, — Naslov v upravi lista pod itev. 1338. 7lotml#n V ZLATOROG TERPENTINOVEM UdUIlKC MILU so našle sledeče osebe: Adolf GiiU nadgeometer, Ljubljana, Ivan Nagode, Dobrava pri Podnartu, Cilka Deželak, Maribor, Mlinska ulica 14, Pavla Korbar, Bled, Pavel Lipec, Radeče, Mici Ivanuša, Ljubljana, Krakovski nasip, Antonija Drakulič, Zagreb, Na kanalu, Marija Zni-dar, Zalog pri Komendi. Najpopolneji1 STOEIVER šivalni stroji ta Šivilje, krojač« in čevljarja ter za vsak dorvi. Preden ai nabavite •troj, oglejte ci to irrednost pri trrdki L. Baraga, Ljubljana Szlcnburg. ul. 61 !• Brezplačen ponk. IS letno (amatTo. Vabilo na občni zbor KMETIJSKE NABAVNE ZADRUGE v Šmartno, pri Litiji, rcg. zadr. z o m. zav„ ki se vrii v ne! deljo dne 21. marca t. 1. ob pol treh popoldne y mali društveni dvorani. — Dnevni red: 1. Ci. tanje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelslva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobrene računskega zaključka za 1. I**25. 5. Volitev: a) čelstva; b) nadzorstva. 6. Slučajnosti. — Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, $t vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri islem dnevnem redu drugi občni zbor, ki sklepa veljav-no ne glede r.a število navzočih članov. 1415 "Vabilo na redni občnTžboT MLEKARSKE ZADRUGE NA VRHNIKI, rcg. zadr, z oin. zavezo, ki se vrši dne 14. marca 1926 ob treh popoldne v lastnem poslopju, I. nadstropje. Spored: t. Poročdo načelstva in nadzorstva, 2 Odobren je rač. zaključka za l. 1925. 3. Volitev predstojnistva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučaj, nosti. — Vsi člani se prav vljudno vabijo. 1414 Sprejmem takoj čevljarskega VAJENCA Andr. Črnilec, čevjj. mojster, Strahini, p. Naklo, l/fiTOU tlftt /a kako podružno cerkev, KIP i\li/.CV JJlfl R02ENVEN5KE 160 cm. Polj, KRIŽI. Cena ugodna. HROVAT, podobar. Damžale OPOZORILO. Ravnokar je dospelo sveže manufakturno blego. Krasna izbira. Ker je direkten nakup, so cenc zelo nizke. Opozarjam, da preden kupujete obleke za veliko neč, sc prepričajte o ceni v moji trgovini, ker s tem prištedite mnogo denarja. — Stalna zaloga cementa, koruze, moke itd. Vedno sveže špecer. blago. Vsemu blagu znižane cene. — Za obilen nakup sc najtoplcje priporočam J. MENART, trgovec, DOMŽALE. Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine ic "orerdvomno l.i pospešuje rast, odebelilev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljivo vrednosti Mastir.a so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 škat. 46 Din, tO škat. 80 Din. LEKARNA TFNKOCZY (zrav. roiovža), Ljubljana, Mestni trg 4 DOBRO BLAGO I NIZKE CENE! manulaktur. trgovina na debelo in drobno I Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta, flanele in drugega perilnega blaga Naročniki »Domoljuba«, kupujte manufakturno blago le pri »OBLAČILNICI«. Pri zdravniku: Ali vaš tnali vedno jeclja?'' — Mati: One, samo kadar govori/ Slava sv. Križu. Štiri pesmi za |m.slni čas za mešani zbor, deloma z orglami, zložil Anton Jobst, organist v Žireli. Samozaložba. Cena Din 6.50. Pesmi, odobrene od knezoškofijskega crdinariata v Ljubljani, bodo dobro do.šle zlasti boljšim zborom. Zložene so v modernejšem .-.logu, vendar ne stavijo prevelikih zahtev na pevce. Zbirko priporočamo. Naročajo se v Žireh in v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. NBjirpežnejše strešna kritje! — Združene opekarne d. d. Uu&iana — Miklošičeva cesta 13 preje VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, nijbo jše preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor bobrovcev (biber) in ■k- * zsadmo opeko * Na željo se pošlje takoj popis in ponudba I Stekleni strešniki stalno na zalogi! i^ltl občinstvu, da nadalje izvršujem 9*tff.ll£7!IIJ3lli KROJAŠKO OBRT po najno-vejšem kroju. - I. STANOVNIKA NAS:.., krojač, Podsmreka 45 — na Tržaški cesti. 1222 Proda se srednje POSESTVO s hišo v dobrem stanju, ob drž. cesti. - Več sc izve pri Roz. ŠKRABE, Zajasovnik «t. 6, p. Motnik. 1312 dekletom z dežele, ki žele priti v mesto, posredovalnica za služkinje Pavla MRE LJUBLJANA, Kopitarjeva ulica itev. 4 - pole| Jugoslovanske (katoliške) tiskarne. Zadružna gospodarska banka d. d. :l. Št. R7. Q7Q in A7n T , , U 1 J ---T\ /I : 1 _ 1 _ v________. Tel, št. 57, 979 in 470. Račun postnega čekornega urada ta Slorcniio it. 11.945 Ljubljana, Miklošičeva Cesta 10 Brzoiav.: Cospobanka. v lastni palači (vis & via hotela „Union"). Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, Slbenik. Ekspozitura: Bled. rTfT?^6 SR"P51° "ati Di" 15,ooo.ooo vloge nad Din 2oo.ooo.ooo- Amprikan«1ti Z . knpi.ee ter preskrbuje vse bančne transakcije^od JtjugodnejSimi pogop Amenkanski oddelek: Direktne zveze z ameriškim, bankami. - Urejevanje ameriških zapuščin. P°°blaSČCn P^o^alalec sred« Državne razredne loterlfe. Izdajatelj: Dr. Prane Kulorec. Urednik: Fran« Zabret, Za Jugoslovansko tiskarno: Karel C«*-