PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovimi /-'i i.n ,, Abb- postale 1 gruppo - tiCM 40 llF Leto XIX. St. 241 (5616) TRST, petek 11. oktobra 1963 GROZOVITA KATASTROFA PRI BELLUHU URADI IILIVA JEZERA VAI0NT Zadnje domneve: 2.200 človeških žrtev * Ospitate I <3 A.-' Mo n ten es : N*. P: l T « ,;.~ w O Pieve J' ■ ,......a ,* , •** 'Qt>aas - ’ |............ ///CAVALLO . Preteklo noč okoli 23. ure so je dogodila v turističnem cen-|ru Longarone in na bližnjem področju ob reki Piavi v pokra-i1"1 Belluno in Videm strahovita nesreča, ki je terjala nad ‘UuO človeških žrtev in je popolnoma porušila več vasi. Nesreča se je dogodila, ko je 7 umetno jezero Vaiont piidr-ei ogromen plaz zemlje in škatla z bližnjega hriiia Toc. Je-‘=to drži približno 138 milijo-f107 kubičnih metrov vede. V trenutku nesreče je bila voda j?'1 metrov pod varnostnim ro-P°m. Ogromna masa skalovja u zemlje je nenadoma d/igni-‘u gladino jezera in povzročila ogromen val, visok okoli 100 «etrov, kipnro “pomoč. 1 Okl-oB poldne je odpotoval na prizadeto področje kamion živil. S kamionom se je odpeljal tudi funkcionar RK, ki bo na kraju poizvedoval, kakšna pomoč je najbolj nujna ter bo o tem obvestil vodstvo RK na Trgu Sansovino. V Longarone je odpotoval tudi en reševalni voz RK. Rdeči križ je tudi pozval prebivalstvo, naj čimprej prispeva denarno pomoč za prizadeto prebivalstvo. Prispevke sprejema na sedežu na Trgu Sansovino 3, na postaji za prvo pomoč v Miljah ter po poštnem tekočem računu, naslovlje- MED POVORKO NA TRGU GOLDONI Nastop policije z jeepi proti stavkajočim delavcem Kasneje so se tržiški delavci pri CRDA mirno razšli • Vsedržavna stavka tuberkuloznih bolnikov nem na RK (CRI) št. 11/5834. Sam predsednik dr. Roberto Hausbrandt je prispeval 100.000 lir. Pet milijo-nov lir je prispevala zavarovalna družba «Assicurazioni Generali». Na poziv RK so se poleg zgoraj omenjenih odzvale tudi politične stranke in Delavska zbornica. Občinska uprava je poslala na kraj odbornika za socialno skrbstvo Arnalda Fantasio in funkcionarja občinskega tehničnega urada Giorgia Tombeslja. S seboj sta odnesla tudi vsak po 100.000 lir, ki jih bosta v imenu občine izročila dvema najbolj prizadetima občinama. V imenu pokrajine sta odšla na kraj njen podpredsednik dr. Savona in ravnatelj oddelka javnih del Inž. Pagninl. Dr. Mazza si je ogledal tržaški geofizikalni zavod Vladni generalni komisar dr. Mazza Je včeraj obiskal sedež trža- škega poskusnega geofizikalnega zavoda v Drevoredu R. Gessi 4, kjer sta ga sprejela predsednik prof. Morelli ln ravnatelj prof. Mosetti. Dr. Mazza se je zadržal predvsem v laboratorijih, kjer sta v teku načrtovanje in realizacija novih geofi-zikalnih aparatur ter v potresni postaji, ki jo sedaj preurejajo in od koder so najbolj občutljive aparate prenesli v jamo pri Briščikih, kjer so daleč od mestnih motenj. Na področju geofizikalnih raziskovanj, ki šo v teku, šo vladnemu gen. komisarju predvsem obrazložili tiste, ki jih zavod izvaja v Alpah in na Sredozemskem morju v svrho proučevanja globljih plasti zemeljske skorje, kakor tudi raziskovanja na področju kraške hidrologije, ki je temeljne važnosti za rešitev preskrbe mesta in industrijskih področij z vodo. Med svojim obiskom si Je dr. Mazza lahko ogledal tudi seizmogram usada v umetnem Jezeru pri Va-Jontu, ki Je verjetno povzročil katastrofo. . SINOČI V SLOV. KLUBU Srečanje s pisateljem Vladimirom Bartolom Sinoči je bil v Slovenskem klubu v Ul. Ceppa prijeten večer, ko so se prijatelji sestali s pisateljem Vladimirom Bartolom in tako drugič proslavili njegovo 60-letnico. Prvič namreč pisatelj na proslavi ni mogel prisostvovati, ker ni prejel vizuma za potovanje v Trst. Pisatelja je toplo po. zdravil prof. Budal, ki je orisal njegov umetniški lik in ga prikazal tudi kot pisca znanstvenih razprav. Nato je v imenu Sloven-ske prosvetne zveze Bartolu izrn. čil umetniško sliko predsednik Vrabec, praktično darilo v imenu Založništva triaškega tiska in Primorskega dnevnika Mirko Ko-smina, končno pa ga je s toplimi besedami še pozdravil predsednik kluba Robert Hlavaty, ki je slav-Ijencu izročil originalno karikatu. ro. Senator Vidali za ustanovitev integralne proste cone v Trstu Senator Vidali je poslal ministrskemu predsedniku, ministru za zunanjo trgovino, ministru za finan-ee in ministru za proračun vprašanje, ali se jim ne zdi primerno, da bi vzeli v poštev zahtevo mnogih tržaških krogih po ustanovitvi integralne proste cone v Trstu. To svojo ponovno zahtevo senator Vidali utemeljuje s tem, da bo 1. januarja stopil v veljavo jugoslovanski zakon, ki proglaša koprsko pristanišče za prosto cono, da se vedno bolj veča konkurenca Reke in severnih pristanišč, kar povzroča stalno upadanje tržaškega pristaniškega prometa Zato, pravi senator Vidali, postaja ustanovitev Integralne proste cone v Trstu vedno bolj nujna. ...•"»««M""..............•■.mit.ini.i........ PO VČERAJŠNJEM SESTANKU V PALAČI DIANA Uvodni sporazum med štirimi strankami o nujnosti politike levega centra Obvezali so se, da bodo izdelali apravni program za prihodnja 3 leta za občino in določili pobude, ki jih bo mogoče uresničiti v okviru pokrajine Policisti na jeepih med stavkajočimi delavci Včeraj je bila v tržaških in trži-Ških obratih CRDA enotna dveurna solidarnostna stavka, s katero so vsi delavci podprli svoje delovne tovariše, ki so bili premeščeni iz Tržiča v Trst. Stavka je popolnoma uspela, saj je bila udeležba skoraj stoodstotna. Delavci so zapustili delo ob 14.30 uri. Prizadeti tržiški delavci pa so odšli s svojega delovnega mesta v povorki, kot so že storili mnogokrat prej Razlika je bila le ta, da tokrat niso šli pred ravnateljstvo CRDA na nabrežju, marveč so se zbrali na Trgu Goldoni. To pa je razburilo policijske oblasti, češ da so delavci ovirali promet. Zato so prišli policaji na jeepih, poskakali na tla in razgnali delavce, pri čemer so uporabljali tudi tolkače. Pri tem pa ni bilo hujših incidentov niti ranjenih. Kasneje so se delavci mirno razšli, to Je, napotili proti postaji, do koder so odpotovali na svoje domove. • • • Včeraj je bila tudi kaj neobičajna stavka. Napovedali so jo namreč bolniki tbc v zdravilišču na Tr-steniku. Najprej so se zbrali na skupščini, kjer so jim govorili njihovi zastopniki, zatem pa so šli s transparenti do glavnega vhoda pred poslopji Stavka je bila po vsej državi in jo je organiziralo Zdru- ženje za borbo proti tuberkulozi (ULT). Vprašanje obnovitve gledališča Rossetti Upravni svet Avtonomne letoviščarje in turistične ustanove je na svoji zadnji seji razpravljal izključno o vprašanju obnovitve gledališča Rossetti. Po poročilu predsednika upravnega sveta dr. Magrisa, ki je obširno obrazložil dolgoletne razgovore med raznimi ustanovami, da bi obnovili to mestno gledališče, je upravni svet sklenil, da ustanova prevzame v svoje roke skrb za ponovno U-sposobitev gledališča, pod pogojem, da se dela začnejo takoj po odobritvi tržaškega občinskega proračuna, ker je občinski prispevek nujen za kritje stroškov. Do sedaj imajo ' zagotovljena sledeča sredstva: vladni komisariat 15 milijonov lir, letoviščarja ustanova, koncertno društvo in društvo Puccini 55 do 60 milijonov lir, občinski odbor pa je določil 15 milijonov lir, ki pa jih mora še odobriti občinski svet, nato pa mora sklep potrditi po-kraiinski upravni odbor. Hkrati pa še vedno ni rešeno vprašanje, kdo bo kril stroške za vzdrževanje obnovljenega gledališča. v smeri Ul. DelTIstria. Na kraj nesreče so prihiteli bolničarji RK, ki so Asquinijevo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek zaradi verjetnega zloma levega gležnja ter udarcev po levi meči in levem komolcu Asqui-nijeva se bo morala zdraviti od 8 do 20 dni. Razdeljevanje kuriva za zimsko pomoč V nasprotju z vestmi, ki so se pojavile v delu krajevnega tiska, prefektura pojasnjuje, da nima nobenega opravka z organizacijo razdeljevanja drv za kurjavo raznim kategorijam potrebnih v mestu za bližajočo se zimsko sezono, ker je to nalogo v celoti prevzela tržaška občinska podporna ustanova v okviru najnovejših predpisov na področju zimske pomoči. Po zagotovilih podporne ustanove, se bo razdeljevanje kuriva bodisi zastonj družinam, ki prejemajo stalno podporo ECA, bodisi po znižani ceni upokojencem, vojnim vdovam in sirotam ter svojcem padlih na delu, začelo že v prvih dneh novembra in se zaključilo v najkrajšem možnem času. Tajniki štirih strank KD, PSDI, PRI in PSI so -okoli ene ure ponoči podpisali uvodni politični sporazum s katerim se pričenja tudi na našem področju uveljavljati politika levega centra. Tajniki omenjenih strank so u-gptuviliv da gre za politično voljo, da se tudi v Trstu prične izvajati -politika levega centra, ki odgovarja demokratičnim, ljudskim in protitotalitarističnim interesom tr-žaškega prebivalstva v okviru splošnega italijanskega razvoja. S tem se utrjujejo demokratične vrednote in se prispeva k uveljavljanju načel republikanske u-stave. Ta razvoj mora iti progresivno z reševanjem perečih vprašanj mesta in pokrajine. Zato so tajniki predvsem govorili o političnem, upravnem in gospodarskem položaju Trsta. Se posebej so podrobneje proučili položaj pokrajinskega in občinskega sveta in so ugotovili, da se tu lahko prične z novim političnim razdobjem. Zato so se obvezali, da bodo pričeli z izdelavo upravnega programa za tržaško občino za naslednja tri leta in da bodo določili pobude, ki jih je mogoče uresničiti v okviru pokrajinske uprave pred novim letom. Lokalne uprave morajo nadaljevati z razvojem pobud s koordiniranjem in krepitvijo naporov za razvoj Trsta. Priprava novih upravnih programov mora na vsak način omogočiti odobritev proračunov tržaške občine in pokrajine za leto 1964 še pred koncem leta. Stiri stranke so mnenja, da obstaja v tržaški občini in pokrajini edino možna večina levega centra in da torej nujno privede do krize obeh uprav morebitno pomanjkanje programskega dogovora med štirimi strankami. O-snovni pogoj za pričetek novega političnega razdobja in za uresničitev zgoraj navedenih programov je obstoj izvoljenih uprav kar pa zahteva odobritev proračunov 1963. Na osnovi uvodnega političnega sporazuma med štirimi strankami predpostavljamo, da bo prišlo do postopnega razvoja v konkretnem sodelovanju med KD, PSDI, PRI in PSI. Ta razvoj bo po vsej verjetnosti šel takole: V ponedeljek in torek bosta predložena pokrajinski in občinski proračun, ki sicer ne bosta prejela večine glasov, ki pa bosta odobrena, ker se bodo verjetno svetovalci PSI glasovanja vzdržali. Sporedno s tem se bo pričel temeljiti politični razgovor, na o-snovi katerega bo prišlo do trajnejšega sporazuma o bodoči politiki tržaškega pokrajinskega in ob. činskega sveta: občinskega za tri leta — pokrajinskega pa do prihodnje jeseni, ko so predvidene nove volitve. Kolikor bi do realnega političnega sporazuma, ki bo obravnaval vsa pereča gospodarska, socialna in politična vprašanja tržaškega področja, ne prišlo, bo prišlo do krize tržaške občinske in pokrajinske uprave in s tem seveda tudi do komisarja. Prav to pa hoče sinoči doseženi dogovor preprečiti. O Uradni list št. 246 od 18. septembra 1963 objavlja razpis jav-nega natečaja za 60 mest inženirjev na poskušnjo pri stalnem teh-ničnem vodstvenem osebju A-NAS. Kandidati si lahko vsebino natečaja ogledajo na deželnem oddelku za ceste v Ul. del Teatro Romano 17. Na prehodu za pešce je podrl žensko Ko je včeraj popoldne hotela prečkati Ul. San Giacomo in Monte na prehodu za pešce, Je 38-letno gospodinjo Normo Asquini por. Pe-rizzl iz Ul. Marco Polo 35 podrl z vespo TS 24639 25-letnl Elio Giac-chetti iz Ul. Udine 35, ki je vozil Verižno trčenje vozit v Ul. Giulia Včeraj zjutraj okrog osme ure se je v Ul. Giulia pri hišni št. 43 dogodila slikovita nesreča, ki na srečo ni imela hujših posledic razen velike materialne škode ria avtih. Tovornik je namreč ritenski trčil v tramvaj proge št. 9 in pri tem se je z drobci razbitega stekla ranila 27-letna delavka Rosalia Malusa por. Marzioli iz Križa 347. Ob omenjeni uri je šofer tovornika TS 35875 Albino Cherbaz od Spodnje Magdalene 2206 parkiral težko vozilo ob bencinski črpalki na desni strani ceste. Ker je hotel popraviti neko okvaro, je legel pod tovornik in naprosil uslužbenca pri bencinski črpalki 24-letnega Franca Colauttija iz Ul. Ricci 9 naj vžge motor. Colautti se je povzpel v kabino, toda ker je pritisnil na gumb ne da bi prej izklopil prestavo se je tovornik s sunkom premaknil nazaj. Z zadnjim delom je trčil v avto, ki ga je Silvana Carletti por. Lizzi iz Ul. Giulia 43 pustila parkiranega ob pločniku. Nastalo je pravo verižno trčenje, ker je Carlettijin SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V SOBOTO, 12. oktobra ob 21. uri V DVORANI NA STADIONU «PRVI MAJ», VRDELSKA CESTA 7 OTVORITVENA PREDSTAVA OB 400-LETNICI ROJSTVA WILLIAMA SHAKESPEARA V NEDELJO, 13. oktobra ob 17.30 REPRIZA William Shakespeare «OTHELLO» Prevod OTON ZUPANČIČ Režija BRANKO GOMBAČ Othello, plemenit zamorec — Jožko Lukeš; Jago, njegov praporščak — Alojz Milič; Desdemona, Brabantiova hči — Mira Sardo-čeva; Brabantio, senator — Mod est Sancin; Cassio, njegov po-bočnik — Stane Starešinič; Rod erigo, beneški plemič — Silvij Kobal; Lodovico, Brabantiov sorodnik — Stane Raztresen; Emilija, Jagova žena — Zlata Rodoškova; Montano, namestnik na Cipru — Danilo Turk; Blanca, Cassiova ljubica — Miranda Ca-harija; Beneški dož — Rado Na krst; Senator — Adrijan Rustja; Senator — Josip Fišer; Mornar in plemič — Edvard Martinuz-zi; Spremljevalka — Leli Nakrstova. Nastopajo še: služabniki, častniki, svetovalci, plemiči, vojaki. Prodaja vstopnic od petka, 11. t. m. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. SLOVENSKI KLUB sporoča, da bo skupina tržaških slikarjev umetnikov priredila KOLEKTIVNO UMETNIŠKO RAZSTAVO v korist žrtev potresa v Skopju. Razstava bo v dvorani Slovenskega kluba v Ulici Geppa št. 9/1, od torka 29. oktobra do četrtka 14. novembra. V tisku bo sledil podroben program razstave na katero že danes toplo vabimo naše občinstvo. Lepa izvedba Verdijevega «Requiema» Prav na dan 150-letnice Verdijevega rojstva je vso državo pretresla vest o grozni nesreči v Lon-garonu. V znak žalovanja so bile vse prireditve včeraj odpovedane. V Trštu' je bil prav za’ iče-rajšnji, večer napovedan Verdijev Requiem. In kakor je Verdi vse svoje življenje živel v tesni povezanosti z usodo svojega naroda, tako je tudi včeraj njegova umetnost še enkrat opravila svojo konkretno funkcijo; posvečena je bila mrtvim, za katerimi žaluje vse ljudstvo. Približno te misli je pred izvedbo izrazil govornik Giulio Confalonieri, ki se je v svojih besedah še dlje ustavil ob Verdiju. Dirigent Aladar Janes in zborovodja Giorgio Kirschner sta veliko delo skrbno pripravila. Zlasti je imel težak posel zborovodja, avto zadel avto nemške izdelave toda . USP?K njegovega prizadevanja je bil zelo očiten. Kot solisti so nastopili Angela Vercelli (sopran), Irene Companez (alt), Giuseppe Baratti (tenor) in Franco Ventriglio (bas). Vsi štirje so zadovoljili, mestoma so bili kar odlični. Giovannija Miceua iz Ul. Battisti 3, ta pa se je zaletel v avto Federica Toicha iz Ul. Giulia 26, ki je bil tam parkiran. Prav tedaj je v smeri proti Sv. Ivanu privozil tramvaj proge št. 9, ki ga je vozil 49-letni Agostino Rodnilc iz Ul. Vigneti 40. Ko je Rodnik opazil nevarnost je skušal zavreti tramvaj, toda to mu ni popolnoma uspelo in tovornik se je v svoji blazni vožnji zaletel še v tramvaj. Pri tem se je razbilo steklo in ranilo Malusajevo. Pot niki v tramvaju so se pošteno prestrašili, medtem ko so mimoidoči poklicali rešilni avto RK, s kate-rim so Malusajevo prepeljali v bolnišnico. Sprejeli so jo na opazovalni oddelek zaradi malega u-darca in rane na zatilju. Okrevala bo v 8 dneh. Veliko srečo je imel šofer tovornika Cherbaz, ki je ležal pod težkim vozilom. Ko se je začel tovornik premikati, se je pravočasno umaknil kolesom, ki bi ga lahko zmečkala. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji s postaje v Ul. Hermet ter urejevali promet, ki je bil ustavljen precej časa. Prosvetno društvo Barkovlje — V soboto, 12. oktobra 1963 bo ob 16. uri v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12, sestanek športnega odseka v zvezi z nastopi na 6. slovenskem športnem tednu. Tečaj ruskega Jezika Ker se je za I. tečaj ruskega Jezika prijavilo veliko število udeležencev, Je sklenilo vodstvo Združenja Itelija-ZSSR v Trstu, Ul. S. Nicolò 11-11., tel. 29403, odpreti še en tečaj za začetnike s sledečim urnikom: v torkih in petkih od 19.30 do 20.30. Tečaj se bo začel v torek 15. oktobra. Gledališče je bilo dobro zasedeno in občinstvo je izvedbo sprejelo z vidnim zadovoljstvom. Razna obvestila IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN 9 mesecev bo moral sedeti tat Ki ga je ujel odv. Vinciguerra Obtoženca so obsodili po hitrem postopku in brez pogojnosti Po hitrem postopku so včeraj sodili na ‘kazenskem sodišču (predsednik Falzaa, tožilec Corsi, zapisnikar Strippoli, obramba Mo-scolin) 63-letnemu Leonardu But-tiju iz Ul. D’Alviano 25, ki je bil obtožen poskusa tatvine. Hitri postopek so uvedli, ker so Buttija prijeli, ko je skušal krasti. Sodniki so ga spoznali za krivega ter so ga obsodili na 9 mesecev zapora in 60.000 lir globe. Kazen ni pogojna, ker je bil obtoženec že večkrat kažnovan. Butti in neki «Gigi», katerega istovetnosti policija še ni ugotovila, sta imela res smolo. Na «delu» ju je zalotil odvetnik Vinciguerra, ki je Buttija ulovil in ga odpeljal na policijo. Prejšnjo soboto okoli 13. ure se je odv. Vinciguerra vrnil po enourni odsotnosti v svoj urad v Ul, Roma 3. Urad je v prvem nadstropju na skupnem hodniku, kjer so tudi .poslovni prostori Maria Persija iz Ul. Fabio Severo 39. ki je po poklicu upravitelj zgradb. Takoj, ko je stopil na hodnik, je odv, Vinciguerra opazil, da nekaj ni v redu. Velik stol, ki je stal navadno na desni strani dvo-krilnih vrat, je bil postavljen pod desnim krilom. Na zgornji strani vrat, ki imajo veliko šipo, pa je zevala velika odprtina. Odv Vinciguerra je glasno vprašal, če je morda kdo v Persijevem uradu. Na vprašanje ni dobil nobenega odgovora, čez nekaj sekund so se vrata odprla in prikazala sta se dva neznanca, ki sta ga prosila, naj ju pusti na prosto, Odv. Vinciguerra pa jima je odvrnil, da morata z njim na policijo. Neznanca nista dolgo pomišljala ter sta se spustila v beg po stopnicah. Odvetnik jima je urno sledil ter začel vpiti na ves glas: «Primite tatu». V spodnji veži je bil v tistem trenutku 37-letni Giovanni Arnoldi, ki se je trenutno zadrževal pri svoji ženi, ki tam prodaja časopise. Moški je videl dva neznanca, ki »ta pritekla po stopnicah ter je slišal odvetnikov poziv na pomoč, toda tudi neznanca sta vpila na ves glas: «Primite tatu». Zato je bil spočetka tako presenečen, da se ni mogel niti zganiti. Sele odv. Vinciguerra ga je opozoril, da sta krivca prav osebi, ki sta v tisterp trenutku skočili na cesto ter začeli bežat* po ulici, Odv. Vinciguerra je dohitel enega izmed njiju na vogalu ulic S. Nicolò in S. Spiridione. Zgrabil ga je ter ga odvlekel na kvesturo, kjer so ugotovili, da gre za Buttija. Po kratkem zaslišanju so možaka spravili za zapahe. Arnoldi pa pri zasledovanju ni imel sreče. Tekel je za ubežnikom do Ul. Cassa di Risparmio, tam pa mu je neznanec izginil izpred oči. Ko so ga policisti zaslišali, m vedel povedati niti kakšne postave je bil možak, ki ga je zasledoval. Dejal je, da ga je videl le v hrbet ter da mu je zato nemogoče reči ali je bil starejši ali mlajši. Odv. Vinciguerra pa je de jal, da je šlo za moškega pri 50 ali 55 letih, nizke, toda močne postave s sivkastimi lasmi. Policijski agenti so obema pokazali slike raznih tatov, ki jih ima policija s svojih seznamih in ki navadno kradejo na podoben način. Toda niti Vinciguerra niti Arnoldi nista prepoznala nikogar. Tudi poskus, da bi zvedeli kaj več od Buttija, ni žel uspeha. Možakar Je trdil, da pozna svojega sodelavca pri poskusu tatvine le po imenu «Gigi». Večkrat sta se srečavala zjutraj na Trgu della Libertà, kjer sta čakala na kako priložnostno delo. Nekega dne pa mu je «Gigi» dejal, da bi se splačalo krasti v uradih Maria Persija v Ul. Roma, Tistega dne sta se odpravila tja nekaj pred 13. uro. Stopila sta na hodnik ter se nato skrila v neko čumnato, kjer je bila spravljena razna šara. Ko sta se prepričala, da so vsi uslužbenci odšli, sta z dletom snela šipo z vrat, jih odprla od znotraj ter se potem spravila na predale. V miznem predalu uradnice je bilo 8.000 lir, toda prezrla sta jih po nesreči. Tedaj pa je nenadoma prišel odv. Vinciguerra, ki ju je zmotil pri tatinskem opravilu. V sobi sta pustila moški dežni plašč, usnjeno torbo z dletom in raznim drugim orodjem. Persi je utrpel škode za kakih 5.000 lir. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Barkovlje Otvoritev barkovljansklh večerov — V četrtek, 17, oktobra 1963, bo ob 21. uri predaval v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12 profesor Tone Penko. Predavatelj bo prikazal življenje delfinov. Vabljeni. Nazionale 16.00 «Dagli zar alla bandiera rossa». Arcobaleno 15.30 «Finché dura Ia tempesta» (Beta Som) James Ma-son, Lllll Palmer, Gabriele Eer' zettì. . Excelslor 16.00 «La maledizione dei serpente giallo». Kriminalka “d-garda Wal'lacea. Fenice 16.00 «Le città proibite» B0LJUNEC predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob 19.30 uri Cinemascope Eastmancolor film: «La nave più scassata dell'esercito» (Najbolj zdelana ladja vojske) Igrajo: JACK LEMMON, RICKY NELSON, JOHN LUND, CHIPS RAFFERTY, TOM TULLY in drugi Kilte na Vneit predvaja danes II. t. m. ob 18. uri Lux film: Wk «UN GIORNO DA LEONI» (En dan kot levi) Igrajo: RENATO SALVATORI, TOMAS MILIAN, CARLA GRAVINA, NINO CASTELN UOVO ln drugi Pridite v ponedeljek k zanimivemu predavanju Znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti prof. dr. Niko Kuret lz Ljubljane bo na pobudo Narodne in študijske knjižnice predaval V PONEDELJEK, 14. T.M. OB 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9 O RETOROMANIH, četrtem švicarskem narodiču. Predavatelj se je osebno seznanil s številnimi problemi tega na-rodiča in z njihovim reševanjem, ki je izredno zanimivo za vsako narodno manjšino in je lahko za zgled vsaki demokratični državi. Predavanje bodo spremljali številni diapozitivi. > IZLET NA SNEŽNIK SPD priredi v nedeljo 13. oktobra izlet na Snežnik. Vpisovanje v dnevnih urah v Ulici Geppa 9, v drugem nadstropju. Udeleženci naj dvignejo sedežne listke do petka 11. t.m. • • • SPDT priredi tudi letos prve dni novembra dvodnevni turistični izlet, in sicer tokrat na Dolenjsko in v Posavje. Izlet bo 3. in 4. novembra. Prvi dan skozi Ljubljano po avto cesti do Novega mesta, na ogled starih gradov In samostanov v Kostanjevici in Pleterjih. Drugo Jutro o-gled muzeja v zgodovinskih Brežicah in povratek čez Bizeljske gorice, Radeče, Hrastnik in Zagorje v Ljubljano Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. oktobra 1963 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 11 oseb. UMRLI SO: 86-letnl Giuseppe Kobal, 1 dan stara Emanuela Bossi, 70-letni Giovanni Breoel, 40-letni Metro Smtllovich, 50-letnl Dario Palme-ri, 82-letna Maria Rebula por. Hu-šo, 48-letni Emilio Hafner, 81-letni Rodolfo Pinzan, 79-letnl Pietro Me-tullio, 66-letna Paola Giuri ssovich por. Mllossioh, 1 mesec stari Giuseppe D’Ambrosio NOČNA SLUŽBA LEKARN Alla Redenzione, Trg Garibaldi 5; Benussl, Ul. Cavana 11; Alla Miner, va, Trg sv. Frančiška 1; Ravasinl, Trg Libertà 6; Al Galeno, Ul. S. Ci-11 no 36. POTOVALNI URAD, Trst, Ul, Cicerone 4, tel. 29243 obvešča, da ima na sporedu naslednje izlete: V soboto, 19. oktobra (popoldne) in nedeljo, 20. oktobra iz Jet v ROGAŠKO SLATINO, združen z ogledom zdraviliških naprav. Vpisovanje do sobote, 12. oktobra. *** V soboto, 26. oktobra (popoldne) in nedeljo, 27. oktobra izlet v PTUJ in MARIBOR. Vpisovanje do sobote, 19. oktobra. **• Od 2. do 5. novembra izlet z vlakom v BEOGRAD. Vpisovanje do torka. 15. oktobra. • ** Od 2. do 4. novembra izlet z avtobusom v MUENCHEN, združen z ogledom bivšega koncentracijskega taborišča' DACHAU. Vpisovanje do torka, 15. oktobra. «** Od 22. decembra 1963 do 6. januarja 1964 križarjenje z motorno ladjo «Jedinstvo»: Dal- macija, Libanon, Sirija, Egipt, Izrael, Italija. — Izredno ugodne cene! Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Francu Tomšiču daruje družina Pahor 1000 lir za Dijaško Matico. Dne 10. t. m. nas je za vedno zapustila naša predraga sestra Marija vd. Hušo roj. Rebula Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, dne 11. t. m. ob 14.30 url 1* mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoči: sestra, brat in družine Micheli« Messineo, Kuret in Gerdoli Trst, 11. oktobra 1963. gospodarske težave dežel v razvoju Prometne zveze Sudanu v Železniško omrežje je do neke mere razvito, cestnega skorajda ni - Napori za odpravo te pomanjkljivosti V Sudanu, lahko rečemo, skorajda nimajo modernih poti. Tu šofer vozi na stotine kilometrov, sledeč nekako samo svojemu nagonu, in to po izredno pusti ter enolični pokrajini, kot tako rekoč tudi brez vsakršnih vidnih znakov, ki bi mu pomagali, da bi se mogel bolje orientirati. Ves Promet se namreč tu odvija preko malone idealnih planjav brezmejnih puščavskih in savanskih Prostranstev. Na poti je šofer skoraj vedno sam, le ponekikrat ga spremlja sovozač in pa, se razume, vselej silovito sonce, ki se malone večno nahaja v zenitu. V deževnih mesecih, od julija do septembra, pa je še ta promet onemogočen. Ce je deževje močnejše, so celo železniške zveze pretrgane, ker so tu tračnice Postavljene malone na goli zemlji. Dogaja se, da se potniški vlaki zaradi dežja naenkrat ustavijo in potovanja po puščavi je konec, v takšnem primeru se Potniki utabore ob progi, morda na desetine in desetine kilometrov daleč od najbližjega naselja. Prva proga, dolga 510 km, je hila w Sudanu izgrajena od Vadi Halfe do Atbare leta 1897. Od tedaj je Sudan v teh 65 letih dobil okrog 4000 km proge, nima pa še danes niti enega samega kilometra sodobne poti na Vsej ogromni površini dveh in Pol milijona kv. kilometrov. Predstava o prometnih okoliščinah bi ne bila popolna, če bi ne omenili Nila, ki je primeren za plovbo na razdalji 1500 km. Poleg še nekaterih letalskih prog, je to Vse, s čimer trenutno razpolage ta dežela nepreglednih savanskih in puščavskih prostranstev na severu ter bogatih gozdov na jugu. Prevozništvo je ena od gospodarskih panog, katero v novem Sudanu čaka izredno pomemben razvoj, ker bo napredovanje celotnega gospodarstva neogibno bkrati zahtevalo tudi izboljšanje transportnih in nasploh prometnih sredstev Ogromna površina Sudana pii še bolj podčrtuje važnost pravkar omenjene gospodarske nanose, se pravi prevozništva. Da bi bombaž, osnovni proizvod sudan-skegn gospodarstva, mogel i* Die* zire v Port Sudan, edino sudansko luko, mora prej opraviti po železnici pot okrog 1000 km. Isti j® primer s surovino, ki iz rije izdelujejo lepilo in katere proizvodnja v Sudanu krije skoraj HO odst. vse svetovne proizvodnje, ^reče lepljive smole potujejo iz Obeida do morja skoraj 1500 km daleč. Bogata južna področja pa so od luke oddaljena celo do 250o km. Takšno stanje prevozništva otežkoča izvoz, prav tako P® tudi oskrbovanje vseh bolj odročnih predelov dežele. Proga med Port Sudanom in osrednjimi pokrajinami dežele nosi malone vse breme uvoza in izvo-z®. pa se zaradi tega ni prav nič čuditi, da je pogosto dobesedno prenatrpana. Ponekikrat mora kak tovorni vlak potovati cela dva meseca, preden opravi teh tisoč kilometrov do Kar-turna. Prometnim zvezam med severom in jugom posvečajo največ-1° pozornost. Le te predstavljajo izredno važen moment v naporih vlade generala Abuda, da bi dosegel, oziroma ustvaril trdno nacionalno in politično enotnost dežele. Vlada je doslej vložila dokajšnje napore tudi za izboljšanje plovbe na Belem Nilu, v Pričakovanju, da bo izgrajena že-Isznica do Džube, ki je središče Pokrajine Ekvatorije. V Kartumu stoje na stališču, da je tes-nejša, oziroma ustreznejša pove-zava med severom in jugom izrednega pomena za deželo in ves nien gospodarski razvoj. Pred-ysem bi surovine na jugu — les ‘n živina — bile bolj dostopne Za vse gospodarstvo, kar bi spodbudilo domače in tuje mvesti-*°rje, da bi začeli vlagati svoje kapitale v predelovalno industri-J°' ki bi obenem oživila tudi Poljedelsko proizvodnjo. Po dru-fil strani Pa bi zagotovitev dobrih prometnih zvez prispevala *Uc*i k intenzivnejši družbeni cirkulaciji, zamenjavi delovne sile, gl°bljemu in bolj vsestranskemu medsebojnemu spoznavanju seve-ra in juga. Vlada je v teku zadnjih petih odkar se nahaja na oblasti, vložila znatna sredstva za izboljšanje prometa, kar je moč takoj opaziti, ker so rezultati Povsor zelo vidni. Obnovljen je ‘lokajšen del obstoječe železniške Proge, a v pogledu izboljšanja m razširitve plovbe po Nilu je tudi že bil uresničen pretežni del potrebnih gradenj. Podaljšana Je bila za 500 km železniška prosa proti jugu, tako da vodi zdaj do mesta Vau. V smeri zahoda Je speljana do Nijale in je zdaj Povezana z železniško mrežo province Darfur. Modernizirana je bila luka Port Sudan, a z nakupom novih lokomotiv, potniških in tovornih vagonov znatno povečan vozni park. Nekatera od teh del so bila finansirana iz posojila 29. milijonov dolarjev, ki jih je Sudanu dala Mednarodna banka. Toda vse to ne zadostuje niti ra današnje potrebe, kaj šele za uresničitev ogromnega gospodar- skega skoka, ki ga predvideva sudanski desetletni načrt! Zraven poljedelstva pa ta načrt posveča največjo pozornost prometu. Glavni objekt predstavlja nova avtocesta med Port Sudanom in Kartumom, zatem že začeta cesta, ki povezuje glavno mesto z Vad Medanijem, središčem najbogatejšega področja Džezire, znanem po svojem zares odličnem bombažu. Nič manjšo pozornost ne posvečajo dovršitvi 600 km dolge železniške proge proti jugu, od Vue do Džube. Dosedanji uspehi Sudana dokazujejo, da je njegovo gospodarstvo stabilno in da bo z ustreznimi napori uresničen tudi postavljeni program razvoja. Malone vse prevozništvo in prometne zveze so v rokah države, kar je moč smatrati za najboljše zagotovilo, da bo nadaljnje utrjevanje in razvijanje prometa zaključeno z uspehom. S. V. Gnusni rasistični zločin v Birminghamu, katerega žrtev so postale štiri mlade črnke, je zbudil silovit odpor med vsemi demokratičnimi Američani. Val njihovega ogorčenja je dosegel OZN, tako da je v teku zasedanja skupščine tudi Kennedy začutil potrebo, da spregovori o tem. Na sliki vidimo policijo, kako na konjih napada protirasiste, ki demonstrirajo pred palačo narodov NAPREDNI SVET NE BO NIKOLI POZABIL NACISTIČNIH ZLOČINOV Skupina otrok iz Osv j encima še danes išče svoje starše Plemenita naloga Tadeuša Šimanjskega - Primer Bulahove, ki so ji hitlerjevski rablji iztrgali iz naročja dve hčerkici - Morda bo tudi mlada medicinka Eva prej ali slej spoznala svojo mater in očeta Barake internirancev, ograja iz bodeče žice, stražarski stolpi z reflektorji, plinske celice in krematoriji — vse to še stoji, kot so bili nacisti postavili v tej največji mučilnici vseh časov, ki se imenuje Osvjenčim (Auschwitz). Nad štiri milijone človeških bitij je šlo skozi glavna vrata tega taborišča. A ko so pozimi leta 1945 enote sovjetske armade ta borišče osvobodile, je samo ma la četica sestradanih interniran cev pošastnega izgleda in v sivo modrih progastih taboriščnih ob lekah zapustila ta grozotno mračni kraj. Oni, ki so ostali pri življenju, se še danes z neprikrito grozo spominjajo in se bodo vse življenje spominjali tega, kar so tam preživeli. Nekdo med temi, pa še danes preživlja svoje dni med temi barakami, krematoriji in plinskimi celicami in mu ne pride na misel, da bi to prizorišče nekdanjih strahot in smrti zapustil. On je tu bil našel smisel in cilj svojega življenja, ki bi bil v tem, da kolikor more pomaga vsem tistim, ki so šli skozi pekel tega taborišča in ostali živi. Tadeuš Simanjski, bivši interniranec v Osvjenčimu, je danes kustos državnega muzeja. Skupno s svojimi sodelavci najskrbneje zbira vse mogoče dokumente, vse podatke, ki bi utegnili pomagati, da starši spet najdejo svoje otroke, sinovi mater ali očeta, sestra brata in obratno. Še danes se upravi muzeja javljajo oni, ki do-slej, po dvajsetih letih še niso mogli najti svojih najbližjih. Pisma prihajajo iz raznih krajev Evrope: Francije, Anglije, Ma- džarske, Avstrije, Sovjetske zveze... V večini primerov so to starši, ki se še danes ne morejo, oziroma nočejo odpovedati upanju. da bodo nekega dne vendarle našli svojega nasilno odpeljanega otroka. Januarja 1. 1945, ko so osvobodile taborišče, so sovjetske enote v eni od barak našle skupino sestradanih in na pol zmrznjenih otrok. Med njimi so bili nekateri, ki so komaj dopolnili leto ali dve. Hitlerjevci so jih bili privlekli iz raznih krajev Evrope, skupno s starši. Toda že na vhodnih vratih v taborišče so jih ločili. Odtrgali so majhne otroke od staršev ali starejših bratov in sestra. A tudi z njimi so nacistični rablji ravnali kot zveri. Mnogi so končali v plinskih celicah in krematorijih. O tem pri- IIIIIIIH1111111111111111111111111111111111111111111111111111111 III II Hillu III II lili, Ulm HUM 1,11, II llllll,lllllllll||,l 11111111111111111,1,1111,1,1,111111 IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIillil milllllllllllllllltlllllllllllllMMMf tlllll ■MlllllllllrilllllllllllllMIIIIIlllllllllllllf ,| tli ■littllllllUIIIIIIIBIIIIKIIIISIIIIlll Ul VISIIKII,IIBIII,lllllllf lllllllllllllllltllll IlltllllllS RAZVOJ ZNANOSTI IN TEHNIKE TER RAZMERJE MED ČLOVEKOM IN STROJEM Stroji se hranijo z materijo, tečejo, ko so v redu in se ustavijo, če je kaj napak IZ UMETNOSTNIH GALERIJ TAVAGMCCO v goriškem «Caffè Teatro» Guido Tavagnacco, ki razstav Ija v goričkem Caffè’ Teatro, je doma iz Vidma. Umetniško akademijo je dovršil v Benetkah, pod znanim slikarjem Guidijem, ki nam ga predstavlja v uvodni besedi kataloga., ko j* Tavagnacco tu prikazane slike letos avgusta razstavljal beneški galeriji «Al traghettò')). Razstavna dejavnost tega slikarja je precej živahna. Vrši se pa pretežno v krajih, ki niso predaleč od Vidma. V Trstu sicer še ni priredil svoje osebne razstave, pač pa je na skupnih že večkrat sodeloval. V sedemnajstih oljih večjih mer, ki vise v omenjeni kavarni, se Tavagnacco odkriva kot slogovno enovit upodabljavec precej abstraktno občutenega ekspresionizma, in to posebno v tihožitjih nepospravljenih miz. V teh ga zanima skoro samo belina čudno skalnato nagubanih prtov, v katerih je vidna le približna oblika kruha ali steklenke, orisanih le v toliko, v kolikor je potrebno za spoznavnost izbranega motiva. Bela barva pa igra tudi v ostalih Tavagnaccovich slikah glavno vlogo, tako da se zdijo njegove pokrajine kakor da bi bile zasnežene, ali pokrite s sivino cestnega prahu. Bela, črna, siva in odtenki olivnozelene ter okraste barve tvorijo slikarjevo paleto, kar daje njegovim slikam nekam hladen in odtujujoč videz odmaknjenosti od topline življenja, V enakih barvah je zasnovana velika slika ležeče gole žene, ki se pa odlikuje po utripajoči polnosti oblik, česar ne čutimo v obeh slikah cvetlic. Oblike in barve okolja čuti torej Tavagnacco. močno osebno in pri tem prehaja že v samodopadljivo spretnost ustvarjanja množice prefinjenih odtenkov, s premeša-vanjem le nekaj barv. Le-te so živahnejše, rdečkaste v podolgovati sliki gričaste pokrajine, modrozelene pa v uspeli podobi naravno naslikane plavolaske, s čimer pač Tavagnacco namerava dokazati svojo trdno slikarsko podlago. M. BAMBIČ Podobnost strojev z deli človeškega telesa - V izpolnjevanju svojih nalog so že prekosili človeka - Ponašajo se lahko ne samo z očmi, ki vidijo, čutili, ki zaznavajo, ampak tudi s «spominom» - Pojav kibernetike in njen pomen Nova veda še ni dosegla cilja, vendar je že dala dobre rezultate Walter jeva «želva» in Ashbyjev «omeostat» - Sovjetska radijsko vodena letala Z izgradnjo «mislečih strojev» sta si človek in stroj prišla nav-skriž, ker- pač mnogi ljudje gle-, dajo z neprijaznim očesom na stroj.e,, ki iz dneva v dan zavzemajo vedno vidnejše mesto v vsakdanjem življenju in izpodrivajo še tako specializirano o-sebje. Vendar je doslej še nekako šlo; privadili smo se strojev, ki so močnejši, zmogljivejši in hitrejši od človeka, ne moremo pa se sprijazniti z mislijo, da so stroji postali tudi inteligentnejši od nas. Skratka neradi gledamo na porajanje nove vodilne sile, kateri se bomo morali prikloniti: mislečega stroja. Stroji in orodje so nas vedno spominjali na človeka in so odražali človekove telesne značilnosti. Oblika pesti je bila zgled za prvo kladivo, odprta dlan za lopato in žlico, ravno tako grablje in mnoga druga orodja, ki so še danes podobna nekaterim telesnim delom. Polagoma in skoro nevede, so se posamezna orodja preoblikovala in prekosila svoje izumitelje v izpolnjevanju njihovih nalog. Izpopolnili so se tako, da so si pridobili nenavadne sposobnosti, vedno večjo hitrost in nadčloveško proizvajalno točnost. Polagoma so zgubili tisto zunanjo obliko, podobno naravnemu modelu in nas dandanes le Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Venček slovenskih žalostink; 1.45 Glasba: harfa, čembalo in klavir; 12.15 Pergolesi: Concertino v f-molu; 12.30 Izbor iz tedenskih glasbenih sporedov ; 13.30 Sonate Arcangellja, Corel-lija In Benedetta Marcella; 14.15 Dejstva in mnenja in dnevni pregled tiska; 17.00 Cesar Frank: simfonične variacije za klavir in orkester; 17.20 J. S. Bach; Bran-demburški koncert štev. 5 v b duru; 17.45 Haydriovi in Bocche-rinijevi kvarteti; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve v Trstu; 18.30 Grofe; Grand Canyon suite; 19.05 Organist Albert Schweitzer; 19.20 Mozartov divertimento; 20.00 Sport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Črnske duhovne pesmi; 21.00 Johan Brahms ; Simfonija št. 1 v c - molu opus 68; 22.15 Klasična glasba ital. skladateljev 18. stoletja; 12.00; Plošče; 12.20: Glasbeni vložek; 12.25: Tretja stran; 13.00: Nasprotja v glasbi; 13.15: Almanah; 13.30: Glasba po željah. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00; Prenos RL; 7:15: Glasba za dobro jutro; 8.00; Prenos RL; 12.00: Glasba po željah; 12.45: Lahka glasba; 12.50; Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40: Ženski zbor univerze iz Krakova; 14.00: Melodije za vas; 14.30; Operetne u-verture; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Godba ljudske milice; 15.45; Lahka glasba; 16.00: Jugoslavija v svetu; 16.40: Operna glasba; 17.40: Plesna glasba; 18.00: Prenos RL; 19.00: Ansam- PETEK, 11. OKTOBRA 1963 bel Al Caiola; 19.30: Prenos RL; 22.15: Trobentanč Bill Davisom; 22.40: Nočni mali koncert; Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 7.00: Almanah; 8.20: Naš jutranji pozdrav; 8.30; Glasbeni sejem; 8.40: Strani iz albuma; 10.00: Operna antologija; 11.15: Koncert; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.30: Glasbeni karnet; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Glasbeni diletanti v 18. stoletju; 18.10: Koncert lahke glasbe; 19.10: Oddaja za delavce; 19.30: Glasbeni vrtiljak; 20.25: Dostojevski- «Igralec», radijska igra; 22.00; Koncert Ludwiga van Beethovna. IL program 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Renato Rascel; 9.00: Ital. pentagram; 9.15: Ritmi in fantazije; 10.35; Nove ital. pesmi; 11.00: Glasba za dobro voljo; 11.40: Pevski program; 14.45: Za prijatelje plošč; 15.00: Ital. na- rodne pesmi in plesi; 15.15: Pregled plošč; 15.35; Koncert v miniaturi; 16.00; Rapsodija; 16.35: Album najnovejših pesmi; 16.50: Lahka antologija; 17.35: Mala ljudska enciklopedija; 17.47: «II barone di Nicastro», radijska i-gra; 18.35; Vaši najljubši pevci; 19.50: Plošče; 20.15: Mehiške narodne pesmi in plesi; 21.00: Pesmi Evrope; lil. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40; Panorama idej; 19.00; Južnoafriške narodne pesmi in plesi; 19.15: Pregled ital. literature; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Kon- cert Antonia Vivaldija; 21.20: «Srečni dnevi», Slovenija 4.00: Dobro jutro; 8.05: Léonard Pennario igra Debussyja; 8.30: Zabavna orkestra Percy Faith in Tony Osborne; 8.55: Pionirski tednik; 9.25: Simfonični koncert; 10.15: Pojo zabavni zbori; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05; Zabavna glasba; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25- Domači napevi; 12.45; Slovenski oktet; 13.15: Zabavna glasba; 13.30: Koračnica, mazurka in bolero; 14.05: Radijska šola; 14.35: Šopek jugoslovanskih samospevov; 15.20; Zabavna glasba; 15.40: Zborovske skladbe; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Dragulji iz oper; 18.10: Zabavna ruleta; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00; Poje Komorni zbor iz Celja; 20.15: Tedenski zunanje-politični pregled; 20.30: Haydn - Mozart * Beethoven; 21.15: Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15: Razpoloženjska glasba; 22.50: Literarni nokturno; Ital. televizija 17.55: Program za najmlajše; 19.00: Dnevnik; 19.15: Simfonični koncert; 20.15: Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05: «Il successo», tel. igra; 23.30: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: «La fiera dei sogni»; 23.10; Sport. Jug. televizija 17.30: Ruščina na TV; 18.00: Poročila; 18.05: Film; 18.30: Popotni vtisi — ekspedicija na Kavkaz; 19.00: TV obzornik; 19.15; Dokumentarni film; 19.30; Naši glasbeni umetniki; 20.00; TV dnevnik; 20.30: «Opatija 1963»; 21.45: Propagandna oddaja; 22.00: Poročila. imena raznih strojnih delov spominjajo na njihove začetne podobe. Sestavljeni strojni kompleksi moderne industrije še imajo gibajoče ročice, prste, ki prijemljejo, noge, ki podpirajo, zobe, ki grizejo, moške in ženske dele, ki se -spajajo. Stroji se hranijo z materijo, tečejo ko je vse v redu, pokašljujejo in se ustavljajo, ko je z njimi kaj napak. Nekateri novi stroji pa se lahko ponašajo z vrsto človeških sposobnosti, ki presegajo zgolj mehansko področje. Ponašajo se lahko ne samo n. pr. z električnimi očmi, ki vidijo, s čutili, ki zaznavajo, ampak tudi s «spominom», «logičnimi sekcijami», ki uvrščajo, preurejajo in prebirajo. Taki stroji so sposobni izbire, primerjanja In odločanja. Ne moremo torej zanikati dejstva, da so ti stroji sposobni «misliti». Kako deluje in koliko dela in časa nam prihrani tak stroj, spoznamo že iz enega samega primera. Za rešitev vseh vprašanj, ki nastanejo pri projektiranju novega objektiva za fotoaparat, je človek s staro metodo potreboval kar polnih šest let, da je rešil vse zamotane račune. Današnji stroj, n. pr. elektronski računalnik znamke «SEEAC», nam odgovori na vsa vprašanja že v eni sami uri. Ne smemo pa pri tem zanemariti dejstva, da se stroj ne omeji le na računanje in reševanje posameznih matematičnih e-načb. Njegova naloga sega mnogo dalje Upravičeno se pa sprašujemo kako je prišlo do izgradnje takih strojev, katere so poti, ki so privedle matematike in inženirje do izdelave teh modernih «vragolij». V zadnjih desetletjih se je razvila nova znanost, ki se s tem ukvarja: kibernetika. Beseda izhaja iz grškega glagola, ki pomeni upravljati. Ameriški matematik N. Wiener, ki je skupaj s fiziologom W. Rossom začetnik te mlade vede, daje zanjo tole definicijo: kibernetika je veda, ki proučuje procese komunikacije in upravljanja strojev ter živali, pri čemer pod besedo komunikacija razumemo prenos «obvestil», signalov in ukazov, pod besedo upravljanja pa kontrolo izpolnitve ukazov in, v primeru potrebe, avtoregulacije celotnega procesa. Primerjava med obnašanjem živih bitij (žival in človek sta tu na istem nivoju) ter stroja zahteva proučevanje in tolmačenje fizioloških in patoloških procesov ter razlago učinka delovanja določenih mehanizmov. Kibernetika uvaja tu novo obliko koncepcije «mehanizma». Ne gleda ga več le v funkciji njegove strukture ali strukture sistema, v katerem mora delovati, ampak samo v funkciji, katero mora izpolnjevati. Pojem analogije se tako posplošuje. Osnovna naloga se razširi in postaja dokaj širokopotezna, saj privede do racionalizacije kateregakoli urejenega sistema, neodvisno od njegove narave, ter do njegovega samoupravljanja na podlagi navodil, ki jih posamezni organi pošiljajo ostalim organom istega sistema. Poročanje in nadzorovanje navodil izvajajo za to določeni organi, ki so lahko mehanskega, električnega, živčnega ali kateregakoli drugega izvora. S kibernetičnega gledišča to nima nobene važnosti. Očetje kibernetike so sl postavili za nalogo ponazoritev določenih fizioloških funkcij s pomočjo matematičnih formul in nato z izgradnjo stro- kokvalificiranega osebja in tudi izdelek je boljši. Podobnih primerov bi lahko našteli še veliko. Oglejmo si še enega s povsem drugega področja. Kot v drugih državah imajo tudi v Sovjetski zvezi letala, ki jih vodijo iz daljave s pomočjo radijskih valov. Atmosferski činitelji pa bi lahko popačili radijske signale in letalo bi krenilo proč od cilja. Do tega pa ne pride, ker je v njem vgrajena posebna naprava, ki se ne da zavesti od teh motenj. Znanstveniki, ki se ukvarjajo s kibernetiko, so analizirali ta problem z matematičnega gledišča in zgradili aparaturo, ki zna tudi iz popačenega znaka izluščiti pravi ukaz. Isto se dogaja pri telefonskih in telegrafskih zvezah. Stvar je v resnici lažja, nego bi na prvi mah mislili. Črke v posameznih besedah so nekako vezane druga z drugo. Tako n. pr. v ruščini črki «m» ne sledi nikoli zlog «bi», «b» pa prav redko. Posamezne črke so torej vezane, kar omogoča sestavo cele besede, četudi je znanih le nekaj njenih črk. Se lažje pa je uganiti cele stavke. Dva človeka, ki se pogovarjata o določeni temi, bosta verjetno takoj uganila določene besede, pa čeprav bosta slišala šele nekaj njihovih črk. Iz teh nekaj primerov, smo spoznali, kako kibernetika po eni strani proučuje živčni sistem, na drugi pa skuša ustvariti stroje, ki so sposobni njemu enakega delovanja. I. P-zio ja, ki bi deloval po teh matematičnih navodilih. Ali so doslej znanstveniki,. ,kl se ukvarjajo s to novo vedo, dosegli svoje cilje? Res ne moremo trditi, da bi do danes želeli zgraditi stroj, ki bi znal tako kot povprečen človek logično odgovarjati na vsako mu postavljeno vprašanje, ne da bi se pri tem odgovoru poznalo, ali ga je dal stroj ali človek. Vendar so jih začetne hipoteze in zatem na njih izgrajene teorije privedle dokaj daleč. Že danes imamo celo vrsto takih «mislečih strojev», ki že zadoščajo številnim postavljenim zahtevam. Naj omenimo le nekatere stvaritve, ki sicer nimajo praktične- ! ga značaja, pač pa nam nakažejo perspektive bodočega razvoja. Najbolj znane so Walterjeva «želva», Ashbyjev «omeostat», Shannonov «šahist», ki imajo to skupno lastnost, da lahko, ko smo jim enkrat določili «cilj», uskladijo svoje delovanje tako, da dosežejo svoj cilj tudi če smo med tem zamenjali pogoje delovanja, se potemtakem prilagodijo obstoječim pogojem tako, kot to dela vsak živeči organizem. Primer nam bo pojasnil važnost nove znanstvene metode. Primer zadeva industrijsko proizvodnjo: valjanje železa. Pri mnogih tehničnih proizvodih potrebujemo pločevino natančne in stalne debelosti. Postopek za pridobivanje take valjane pločevine pa je bil do nedavno zelo težaven, saj je odvisen od cele vrste činiteljev, ki se spreminjajo dokaj naglo. Tako n. pr. od razdalje valjev, njihove vrtilne hitrosti, začetne debeline kovine, kovnosti in ten-ljivosti, temperature in, končno, tudi od natega železne ploskve. Ce so opazili, da debelina pločevine ne, odgovarja zahtevam, so morali stroj ustaviti in odmakniti, ali približati valje. Ko pa so stroj znova pognali, se je bil medtem že spremenil kak drug element, kar je narekovalo ponovno ustavljanje in urejanje stroja. Delo je bilo v takih pogojih dokaj težavno in konec konca še ni proizvod zadoščal zahtevam. Možnost avtoregulacije, ali tako imenovani «feed back», omogoča danes trenutno spremembo kateregakoli činitelja in prilagoditev vseh ostalih novo nastalim razmeram. Ni potrebno, da bi naštevali vse ugodnosti novega sistema, poglavitno stvar pa predstavlja zmanjšanje cene stroja, ker je zdaj bolj enostaven in ima večje tolerance, pa tudi železo za pločevino je cenejše, saj njegova kakovost ni več tako omejena, delovni postopek je enostavnejši in ne zahteva več tako številnega viso- ...........................................................i......................im.................... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ognili čajo kupi igrač ter otroških kodrov. Od vseh, kar jih je bilo v taborišču, je pri življenju ostala samo omenjena skupina, ki so jo bili našli rdečearmejci. Bržkone so to bili otroci, ki so jih nacisti v taborišče pripeljali zadnje mesece pred svojim paničnim begom iz zasedene Poljske. To potrjujejo tudi številke, ki so jih otrokom vtisnili na levi roki. Preživeli otroci so imeli na roki vtisnjena šestštevilčna števila. Oni, ki so bili v taborišče pripeljani 1. 1940 so imeli dvo ali troštevilčna števila, zadnji pa, kot rečeno, šestštevilčna Na žalost je za mnoge teh o-trok število ostalo edini element za identifikacijo, ker so vsi drugi njihovi dokumenti bili v taborišču uničeni. Vsi ti otroci, ki so ostali brez imena, so našli zatočišče v nekem otroškem domu. Kasneje so jih mnoge poljske družine posvojile. Tadeuš Simanjski že leta zol-ra, skupno s svojimi sodelavci, vse mogoče podatke, da bi pomagal še kateri od mater najti izgubljenega otroka. Ko mu to uspe, ni njegovo veselje nič manjše od onega, ki ga občuti oni, kateremu je bil sporočil vesela vest. Njegove oči so polhe toplote. ko pripoveduje, kako je Zinaida Bulahova iz Vitebska po dolgih letih spet našla svojo hčerko Halino Bulahovi so 1. 1943 v taborišču odvzeli dve hčerki, Raiso in Halino. Po osvoboditvi je Bulahova pisala vsem mogočim časopisom, da bi ju našli. Rajsa je imela taboriščno številko 77252, Halina pa 77253. Eden od časopisov je prišel v roke tudi Hanki iz Za-brža, «otroku Osvjenčima». Število na njeni roki ni bilo povsem jasno, posebno slabo čitljiva je bila predzadnja številka. Poslala je Bulahovi svoje fotografije. Takoj se je med bivšimi interniranci v Vitebsku razširila vest, da je Bulahova našla eno od svojih hčerk. Mnogi so prišli, da bi z njo delili veselje. Med temi je bila tudi neka Bezlju-dova, ki pa ,j,g v dekletu na sliki prepoznala svojo hčerko. Trdila je, da H4nM( nosi na roki številko 77263 in ne 77253. Izvid je pokazal, da je imela prav in kmalu zatem se je hčerka znašla v objemu svoje srečne matere. Razočaranje Bulahove Pa ni trajalo dolgo. Cez nekaj mesecev je prišla vesela novica, da se njegova prava hčerka Halina nahaja v Krakovu. Število na njeni roki je izključevalo vsak dvom, bilo je jasno čitljivo število 77253. Halina danes študira na krakovski univerzi. Na krakovski medicinski fakulteti študira tudi Eva Krč. Ona nosi na svoji roki število 5116. Sodeč po njem, bi ona morala biti iz Madžarske. Ko je preteklo pomlad to bilo objavljeno v madžarskem tisku, se je javila vrsta družin, ki so upale, da gre za njihovo hčerko. Budimpeštan-ska gimnazija «Kossuth» jo je povabila v goste in Eva je letos poleti prebila' mesec dni v svoji domovini. Njeni starši pa se, na žalost, doslej še niso našli. Napravljeni so bili poizkusi s pomočjo krvne analize in s primerjanjem prstnih odtisov. Zadnjo besedo bo še spregovoril bu-dimpeštanski institut za sodno medicino Dotlej bo Eva nadaljevala svpje študije na krakovski medicinski fakulteti. K. D. Srečna mati Mllva in njen mož, režiser Corgnatti. Rodila se jima je hčerka Martina se boste nekemu sporu, toda za to vam je potrebna odločnost. Vaši dobri nameni z ljubljeno osebo bodo ovirali od tekmecev. BIK (od 21.4. do 20.5.) V teku jutra bodo prevladovali nasprotujoči si poslovni vplivi. Popolno zakonsko razumevanje. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne bo vam zmanjkalo dobrih zamisli, vendar bodite previdni. Ne podcenjujte odkritosrčnosti v nekem odnosu. RAK (od 22.6. do 21.7.) Ublažite svoj kritični čut, če si želite podpore od strani sodelavcev. S svojo prisebnostio boste rešili neki skupni program. LEV (od 22.7. do 22.8.) Pazite na svoje pobude: niso vse dobre in pametne. Ustvarite y družini HOROSKOP pogoje za rešitev situacije, ki je v škodo vsem. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dobri poslovni izgledi, če boste ostali zvesti ciljem, ki ste si jih bili postavili. Srečna rešitev nekega vprašanja bo odločilna za izboljšanje družinskega vzdušja. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Detežni boste gotovih in spodbudnih uspehov, toda le v primeru, da ohranite svojo dinamičnost in dobro voljo. Nastopil je trenutek, da sprejmete važno odločitev. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Najboljše je vprašanja načeti na- ravnost in brez oklevanja. Prijeten večer v družinskem krogu. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Na vidiku je važna odločitev; bodite bolj kot kdaj koli previdni. Tudi na čustvenem področju sta potrebna previdnost in takt. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dan bo odličen v vsakem pogledu. Končajte na kratko neko neko^ ristno in škodljivo razpravljanje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaša običajna dinamičnost je v nazadovanju, imeli pa boste še priliko, da jo obnovite. Prejeli boste koristno podporo od strani prijateljev. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Trenutno se ne spuščajte v kake važnejše posle. V družini bo prišlo do manjšega spora. SOLIDARNOST GORIŠKE OB NESREČI V DOLOMITIH že ponoči odšli h jezu llaion! Jutri odpeljejo za prizadeto prebivalstvo jestvine in zdravila Italijanskega Rdečega križa Nesreč» pr! hidrocentrali Vajont movalno sezono. Ker potrebuje v Dolomitih Je globoko odjeknila tudi med goriškim prebivalstvom. Gorl-ld gasilci so te nekaj ur po nesreči od: li ' v Dolomite, da bi pomagali pri reševalnih akcijah. Prva skupina Je odšla že ob 3. zjutraj. Uro kasneje je odpotovala li Gorice druga skupina, ob 7.30 pa še tretja Skupno Je odšlo iz Gorice 35 gasilcev s 5 avtomobili. S seboj so odpeljali velike količine različnega sanitetnega materiala, šotore, pnevmatične čolne, lestve itd. društvo sredstva za vpis in tekmovanja, naj vaščani le sežejo v žep. Samo dva avtobusa sta vozila med stavko Včeraj je bila v Gorici stavka uslužbencev družbe ATA, ki ima Komandant gasilske postaje Je L“*UpU T51"0 PT°Z"° .?1UŽ„b,0- - £ ** i - bodo pridružile ostalim reševal- j ®am,° dvj* avtobusa, ki sta ju šo- tirala dva načelnika prevozne službe, dva vajenca pa sta oprav- cem. Ob 4. zjutraj Je odšla na kraj nesreče tudi skupina stražnikov prometne policije na čelu s poveljnikom postaje, da bi nudila svojo pomoč pri urejevanju prometa ter cli° v Vidmu. Stavko so usluž' tela družba pogajati njihovih zahtevah. o nekaterih Hud padec priletnega kolesarja v Sovodnjah Ob 20. uri so pridržali na zdravljenju za 40 dni v civilni bolniš-niči v Ulici Vittorio Veneto v Gorici 79-letnega Karla Devetaka iz Ulice Già Impero štev. 45 v Sovodnjah. Včeraj zvečer je padel s kolesa pri sovodenjskem pokopališču in si zlomil levo stegnenico. ljala posle sprevodnikov, čeprav nista v staležu družbe, ki ga je odobril inšpektorat za mntoriza- reševalnih akcijah, če bi se to Izkazalo za potrebno. Tudi Italijanski Rdeči križ Je takoj mobiliziral vse svoje sile, da bi kar najbolj olajšal trpljenje prizadetega prebivalstva. Včeraj sta obiskala središče za zbiranje pomoči v Vidmu predsednik goriške CRI Rodeniga in tajnik Vidimar!, kjer sta se pozanimala, kakšno pomoč lahko nudijo. Včeraj ves dan pa so v Gorici pripravljali zavoje jestvin in zdravil, ki jih bodo danes odpeljali v Videm. Zeleni križ je dal na razpolago dva rešilna voza in jeklena pljuča ter jih je pripravljen v vsakem trenutku odpeljati na kraj nesreče, čim bodo to zahtevali. benci napovedali, ker se ni ho- Ob 20. uri so nudili zdravniško pomoč v civilni bolnišnici 15-letni Livianl Arazza iz Gradiške. Na delu se je urezala v desno nogo. Po prejeti zdravniški pomoči je odšla domov in se bo zdravila kakšnih 10 dni. IZPRED GORIŠKEGA OKRAJNEGA SODIŠČA Kaznovan trgovec z jestvinami ker je prodajal po 20. uri Sodnik je obsodil divjega lovca iz Podgore Včeraj je sedel na zatožni klopi goriškega okrajnega sodišča trgo-vec 47-Ietni Antonio Aguzzoni iz zaradi nošnje orožja in na 21.335 lir globe za vse ostale prekrške. Sodišče mu je priznalo zakonske Ul. dei Gelsi 29. Prekršil je pre- olajšave. Branil'ga je odv Bat. fektov dekret s tem, da je v svoji tello. trgovini z jestvinami prodajal blago klientom po 20. uri. Pri krše-nju delovnega časa so ga 5. maja letos zalotili mestni stražniki. Na včerajšnji sodni razpravi se je trgovec opravičeval, češ da je moral dostaviti jestvine neki družini. Medtem ko je vajenec pripravljal blago, je kllentka šla mimo trgovine ter ga osebno prevzela. Ravno takrat je prišla mimo patrulja mestnih stražnikov. Okrajni sodnik trgovčevega izgovora ni upošteval in ga je obsodil na 3.000 lir globe. Uradno ga je branil odv. Majo. Za njim se je usedel na zatožno klop 27-letni Stanislav Malignj iz Ul. Attimis 71 v Podgori. Dolžili so ga nezakonite nošnje orožja, lova brez obrtnice, lova v prepovedanem času, lova v rezervatu in lova v obmejnem področju. Maligoja je 6. avgusta letos zalotil zapriseženi stražnik Mario Marussi v Attimisovem parku pod Kalvarijo, ko je z zračno puško streljal kosa. Marussi je Maligoja legitimiral ter ga prijavil sodišču. Obsodilo ga je na 0 dni zapora Na dva meseca zapora in 8.000 lir globe so končno obsodili 28-letnega Arduina Jacumina iz Ul. Pasubio 3. Odnesel je 20.000 lir iz blagajne v javnem lokalu Zite Micheli v Ul. Cotonificio v Podgori. Sodnik ga začasno ni kaznoval in mu dejanja ni vpisal v ka-zenski list. Branil ga je odv. Fer-lan. EVROPSKO PRVENSTVO V KOŠARKI Jugoslavija in SZ še vedno nepremagani Italijani premagali Izraelce Razgovor o SAFOG na Intersindu v Trstu Ravnateljstvo podjetja SAFOG je na sestanku,, ki, je bil 9. oktobra na sedežu ,Infersinda v Trstu, orisalo sindikalnim voditeljem položaj v proizvodnij v delavnicah ,n montažnem oddelku v zvezi s skrčenjem delovnega urnika na 44 ur na teden za 39 delavcev Proizvodnja je v zastoju, ker niso tekstilna podjetja naročila nove vrste statev, ki jih je podjetje pred kratkim razstavilo na velesejmu v Hannovru. Ravnateljstvo podjetja SAFOG je vsekakor zagotovilo sindikalnim organizacijam da ne preti v bližnji prihodnosti nevarnost poslabšanja položaja. lovec ustrelil ptiča ki je priletel iz Danske Včeraj je lovec Marchesan u-strelil nekaj kilometrov od Gra-deža ptiča močvirnika. Ugotovil je, da ima ptica na nogi srebrn obroček z napisom «Zoo Museum Copenhagen — N. 600.167». Obroček je izročil predsedniku lovcev v Gradežu, da ga izroči pristojnemu zootehničnemu zavodu v Breacio. miimiiiHiiiiiiiiHiiiitiimiiiMiiiifiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiMMiMiiiitiiiiiiiiiiiiiniiRiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii V NOVI GORICI OB PRISOTNOSTI ZASTOPNIKOV SOCIALNIH ZAVODOV Sestanek italijanske in jugoslov. delegacije o izvajanju pogodbe o socialnem zavarovanju Sporazum jo začel veljati januarja 1961. leta • Prihodnji sestanek bo v Rimu Prispevajte za Juventino Izvedeli smo, da bo štandreška mladina prihodnje dni zbirala sredstva za nogometno društvo Juventina, ki začenja novo tek- 7. oktobra so se v Novi Gorici sestali zastopniki vsedržavnega zavoda za socialno zavarovanje (INPS) ter zavoda za socialno zavarovanje v Jugoslaviji. Proučili so uveljavljanje konvencije o socialnem zavarovanju med Italijo in Jugoslavijo, ratificirane z zakonom št, 885 od leta 1960, ki je pričela veljati 1. jandarja 1961. Delegaciji sta pregledali posebno tista določ.la sporazuma, ki se tičejo upokojencev, da bi pregledali izvajanje sporazuma v teh dveh letih, pospešili administrativne postopke ter o tem seznanili tudi pristojne organe obeh držav. Razgovori so potekali v znamenju obojestranske prisrčnosti. U-gotovili so, da živi v Italiji okoli 600 upokojencev, ki imajo terjatve v Jugoslaviji, število jugoslovanskih upravičencev v Italiji pa je nekoliko nižje. Italijanska delegacija je predlagala, da bi v konvencijo, ki v Italiji velja le za delavce, razširili tudi državne uslužbence. Italijanski predstavniki so nadalje predlagali, naj bi bilo prihodnje posvetovanje v Rimu. Delegacijo INPS so sestavljali dr. Luigi Camanni — načelnik sekcije v generalnem ravnateljstvu zavoda, dr. Attilio Nispi Lan-di — šef sekcije pri istem generalnem ravnateljstvu, odv. Roberto Rocchi — nadzornik INPS za Tri Benečije, in doktorji Ernesto Marzullo, Ugo Attanasio in Pietro Rinaldi — direktorji pokrajinskih sedežev INPS v Trstu, Vidmu in Gorici. Z jugoslovanske strani so se posvetovanja udeležili dr. Svetozar Popovič — zastopnik zavarovalnega zavoda iz Beograda, dr. Bojan Spisar in dr. Andrej Kopač — za- stopnika zavarovalnega zavoda iz Ljubljane, Joso Darovič in Boris Penovič iz Zagreba, Anton Mozetič iz Nove Gorice in Franc Čehovin iz Kopra. Prevajal je Milo Vižintin z novogoriške občine. Oblilo prefekta o hranjenju tropin Goriški prefekt odreja, da je v tem letu prepovedano hraniti vinske tropine po 15. decembru. Po tem dnevu bo tropine mogoče hraniti v lokalih žganjarn pod nadzorstvom finančnih agentov, v posušenem stanju, zelo kisle ali pomešane s prehrambenimi artikli za krmljenje živali; tudi pomešane z vsaj enim kilogramom soli na stot jih je mogoče shraniti. Na podlagi zakona se šibka vina predelujejo samo za destilacijo ali kis. Vsakdo, ki želi pripraviti šibka vina, mora obvestiti vsaj pet dni poprej poskusno vinogradniško postajo v Coneglia-nu. Takšna vina se ne smejo prodajati kot pijača. V torek v Gorici zanimivo predavanje Znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti prof. dr. Niko Kuret iz Ljubljane bo na pobudo Narodne in študijske knjižnice predaval v torek, 15. oktobra ob 20.30 na Slovenski prosvetni zvezi v Gorici, Ulica Ascoli 1 0 RET0R0MANIH četrtem švicarskem narodiču. Predavatelj se je osebno seznanil s številnimi problemi tega na-rodiča in z njihovim reševanjem, ki je izredno zanimivo za vsako na- rodno manjšino in je lahko za zgled vsaki demokratični državi. Predavanje bodo spremljali številni diapozitivi. Padec motociklista zaradi prehitevanja V sredo nekaj pred 21. uro se je pri letališču v Ronkah zaletel motociklist 44-letni Giorgio Battistuta iz Tržiča, Ul. Amari, na 12. Najprej je trčil ob kmečki voz, izgubil je ravnotežje in Se kakšnih 15 metrov valil po cestišču. Ustavil se je na travnatem cestnem robu Nesrečo je pravzaprav zakrivil sam, ker je po vsi sili hotel prehiteti voz, čeprav je bila cesta na tistem kraju zelo ozka. Z nekim avtom, ki se je pripeljal mimo, so ga odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 10 dni. Udaril se je v glavo in si pretresel možgane. Dve nezgodi na delu Včeraj popoldne se je pri kmečkem delu na polju s koso urezal v levo roko 16-lètni Aldo Nicola iz Viless V goriški civilni bolnišnici, kamor se je zatekel, so ga pridržali na zdravljenju s prognozo o-krevanja v 15 dneh. Ob 15.15 pa so včeraj v civilni bolnišnici nudili zdravniško pomoč 49-letnemu Stanislavu Makucu iz Gorice Ul. Gelsi 6, ki se je na delu s cirkularko urezal v palec leve roke. SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK V občini Doberdob razpis za mesto cestarja Doberdobska občinska uprava bo zaposlila delavca, ki bo skrbel za občinske ceste. Doslej so jih le občasno popravljali z delavci, zaposle-nimi v deloviščih Takšen sistem dela ni bil dovolj učinkovit. Zato so se odločili namestiti stalnega delavca, ki bo popravljal vse občinske poti, katerih je v tej občini precej. Razpis je županstvo včeraj pritrdilo na oglasno desko in velja 10 dni. Prosilec naj napiše na županstvo prošnjo na nekolkovanem papirju. Pogoj za sprejem je starostna doba med 18. in 60. letom. Vpisan mora biti na uradu za delo! Mezda bo po sindikalni pogodbi, delovni čas pa 8 ur dnevno. V nedeljo izlet na Slavnik Ker je bil avtobusni izlet na Slavnik, z obiskom gradu Socerb in doline reke Rižane, ki ga je Slovensko planinsko društvo organiziralo preteklo nedeljo, zaradi tehničnih ovir prekinjen, se bo ta izlet ponovil v nedeljo 13. t.m. Udeleženci, ki se bodo udeležili ponovnega izleta prihodnjo nedeljo, naj to javijo odborniku SPD Košuti, v Gorici, Ul. Mameli 8 (agencija Elio). Ker je še nekaj prostorov, se sprejmejo tudi novi prijavljenci, do popolne zasedbe. Odhod avtobusa bo ob 8 uri iz Gorice in ob 8.15 iz Podgore. Zmrznjen kos mesa je včeraj dopoldne padel na nogo Dariu Silvanu iz Romansa. Ker mu je ranil desno koleno, so ga odpeljali v civilno bolnišnico. Po prejeti zdravniški pomoči je odšel do-mov, kjer se bo zdravil približno sedem dni. VERDI. 17.00: «I tre volti della paura», Boris Karloff. Italijansko-francosko-ameriški barvni film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 17.15: «Harakiri». Japonski črnobeli film v cinemascopu. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.30: «Il sole nella stanza», Sandra Dee In Peter Fonda. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «Il rifugio dei dannati», J. Scott in O. Reed. A-merlški črnobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči le od prta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10, tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 21,8 stopinje ob 15. uri, najnižjo 11 stopinj ob 3. uri. Povprečne dnevne vlage Je bilo 52 odstotkov. WROCLAW, 10. — Jugoslavija in Sovjetska zveza, ki vodita v lestvici njunih kvalifikacijskih skupin na evropskem košarkarskem prvenstvu, sta tudi danes obogateli za celotni izkupiček. Jugoslavija je odpravila nevarno Madžarsko, Sovjetska zveza pa si je privoščila Francijo. Danes so tudi Italijani okusili sladkost zmage. Njihovi tekmeci — Izraelci — so bili sicer trd oreh vendar so morali kloniti Današnji izidi: A SKUPINA Bolgarija . Belgija 80:72 (37:37) Holandska - Turčija 74:72 ( 31:38) Italija - Izrael 66:57 ( 28:28) Jugoslavlja-Madžarska 82:73 (44:35) LESTVICA 1. Jugoslavija 12 točk 2. Madžarska in Bolgarija 11 4. Belgija in Italija 9 6. Izrael 8 7. Holandska 7 8. Turčija 6 B SKUPINA Poljska - Vzh. Nemčija 93:62 ( 47:23) Romunija - Finska 69:55 (28:23) Španija - CSSR 98:76 (59:43) SZ - Francija 77:59 (42:34) LESTVICA 1. Sovjetska zveza 12 točk 2. Poljska 11 3. CSSR, V. Nemčija, Španija in Romunija 9 7. Finska 7 8. Francija 6 Odpovedana tekma Bor-Gasilci Zaradi strašne nesreče, ki je zadela prebivalstvo doline Vajont in Piave so odpovedali vse športne prireditve, ki so bile včera} na sporedu. Zaradi tega je odpadla tudi povratna tekma v odbojki za pokal Treh Benečij, ki bi morala biti sinoči v telovadnici šole Morpurgo, med šestorkama Bora in tržaških gasilcev. KOŠARKA WROCLAW, 10. — Funkcionarji petih državnih zvez, ki se udeležujejo košarkarskega «challangea» petih držav, so sestavili razpored turnirja, ki bo naslednji: L decembra v Strassbourgu: FRANCIJA » JUGOSLAVIJA 5. januarja 1964 v Varšavi: POLJSKA - FRANCIJA 7. januarja v Pragi: CSSR . FRANCIJA 26. januarja v Beogradu: JUGOSLAVIJA - POLJSKA 29. aprila v Parizu: FRANCIJA - ITALIJA 2. maja v Zagrebu: JUGOSLAVIJA - ITALIJA 12. maja v Brnu: CSSR - POLJSKA Med 13. in 20. septembrom v Milanu ITALIJA - CSSR in Neaplju ITALIJA - POLJSKA. 13. decembra v Pragi: CSSR - JUGOSLAVIJA Za simultanko z Matanovičem Zamejski šahisti vabljeni v Novo Gorico V nedeljo, 13. t. m. bo jugoslovanski šahovski velemojster Aleksander Matanovič i-gral v Novi Gorici simultanko s tamkajšnjimi šahisti. I-grali bodo z začetkom ob 9. uri v kavarni «Park hotela» V Novi Gorici. Ker je bila izražena želja, da bi sodelovali tudi šahisti iz zamejstva, šahovski klub «Gorica» vabi vse tržaške in goriške šahiste, da se udeleže edinstvenega turnirja. je novinarjem izjavil, da reprezentance še ni dokončno sestavil in je pripomnil, da ima na razpolago 16 igralcev. Za Fabbrija je nedeljska tekma težavna in je odprta vsem prognozam. Glavni cilj Italijanov je ne izgubiti. To posebno, ker bi to pomenilo zaradi povratne tekme v Rimu, že pol uspeha. Ce bi pa šli preko neodločenega rezultata, bi to pomenilo višek upanja. Tudi predsednik nogometne lige dr. Perlasca je izrazil upanje, da se bo gostovanje Italijanov v Moskvi končalo brez posebne škode Dr. Perlasca je izjavil, da je treba zaupati «plavim», ki so se vestno pripravili, tako da ne bodo razočarali navijače. Ni pa pozabil omeniti, da bo . nedeljski nastop eden najtežjih V tujini. Igralci so prav tako optimistično razpoloženi. Rivera je izjavil, da so vsi v najboljši formi, Trapattoni Je poudaril, da bodo naredili vse, pa čeprav je dvoboj težak pred- iiiiiiimitiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiii iiiitiiiimiiiiiiiimiHimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHitmiiiiMimiMiiMiiiiitiiiiniiiiiutiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiMiiiiHiiill VČERAJ PREKO PARIZA V MOSKVO Odhod italijanskih nogometašev na srečanje s SZ Tehnični komisar in igralci optimistično razpoloženi MILAN, 10. — Člani italijanske nogometne reprezentance, ki bo v nedeljo nastopila v Moskvi za evropski pokal narodov proti Sovjetski zvezi, so danes v spremstvu funkcionarjev nogometne zveze in športnih novinarjev odpotovali z letalom v Pariz Po enournem postanku bodo Italijani nadaljevali s posebnim letalom pot do Moskve. Tehnični komisar Fabbri vsem, ker ne poznajo nasprotnikov. Za Bulgarellija, ki trdi, da so sovjetski nogometaši močni in dobro pripravljeni, bi bil neodločen izid že uspeh Facchetti pa je mnenja, da ne bodo smeli prepustiti pobude sovjetskim igralcem, ki bi znali to gotovo uspešno izkoristiti. Istega mnenja sta biia tudi Salvadore in Pascutti, ki sta prepričana, da bodo morali Italijani napeti vse sile in zaigrati na višku sposobnosti. Prijave do 15« t. m. ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR priredi v dneh od 26. t. m. do 4. novembra ldos 6. slovenski športni teden TEKMOVANJA Atletika, odbojka, namizni tenis, gimkana, med dvema ognjema, streljanje, planin-sko-orientaci jski pohod (ob sodelovanju SPDT), telovadba, košarka in šah. Prijave v Tria'ki kniiaarni, Trst, Ulna sv. FfrrVifcn 20 do 15. t.m. od 17. do 19. ure RAZPORED TEDNA Sobota, 26. t. m. — OTVORITEV TEDNA, OTVORITEV RAZSTAV, NAMIZNI TENIS Nedelja, 27. t. m. — ODMOR Ponedeljek, 28. t. m. — ODBOJKA Torek, 29. t. m. - STRELJANJE Sreda, 30. t. m. — STRELJANJE Četrtek, 31. t. m. - ODBOJKA Petek, 1. novembra - MED DVEMA OGNJEMA, TELOVADBA, PLANINSKO - ORIENTACIJSKI POHOD, ŠAH Sobota, 2. nov. - ODBOJKA Nedelja, 3. nov. - ATLETIKA, GIMKANA, KOŠARKA Ponedeljek, 4. nov. — KOŠARKA, ODBOJKA, ZAKLJUČEK TEDNA IN NAGRAJEVANJE ZA TEKMO SZ - ITALIJA Sodnik in stranska poljske narodnosti VARŠAVA, 10. — Danes so potrdili, da bo sodil nedeljsko tekmo SZ - Italija Poljak Ryszard Bana-siuk. Tudi stranska sodnika bosta Poljaka in sicer Koczner in Stro-njak. NA PREDLOG CONI Amnestija z oprostitvijo kazni RIM, 10. — Italijanska nogometna zveza je na predlog CONI izvedla za nekatere prekrške amnestijo. V sklopu te je FIGC preklicala kazni do 3 mesecev prepovedi igranja ali izvrševanja funkcij, medtem ko je ostale kazni znižala za tri mesece. Amnestija pa ne pride v poštev za prekrške v zvezi s športno poštenostjo, s športno prevaro in za uporabo dražilnih sredstev. * * * RIM, 10. — Vodstvo italijanske zveze je sklenilo izvesti amnestijo za prekrške izvršene do 29. septembra letos, ki so bile kaznovane s šestmesečno prepovedjo igranja ali z diskvalifikacijo za določeno število tekem. Ostale hujše kazni (* izjemo dosmrtne diskvalifikacije) je plavalna zveza znižala za šest mesecev. • * • RIM, 10. — Tudi predsedstvo zveze za težko atletiko le /sklenilo izvesti na predlog CONI amnestijo. AgathaChristie: DESET ZAMORČKOV ŠLO JE... Vera Je rekla: «Tu Je pa res zelo lepo. Hribčki, rdeča zemlja, in vse drugo Je tako lepo zeleno in ljubko.» Filip Lombard Je rekel kritično: «Nekoliko vtesnjeno se mi zdi... Rajši imam odprt svet, kjer lahko vidite, kaj vam prihaja naproti...» General Macarthur je pripomnil: «Gotovo ste videli že mnogo sveta.» Lombard je skomignil z rameni m rekel: «Bil sem že marsikje, gospod.» Sam pri sebi si Je pa mislil: «Sedaj me bo vprašal, ali sem bil dovolj star, da sem se lahko udeležil svetovne vojne. Ti stari vojaki vedno vprašujejo take stvari.» Toda general Macarthur ni niti omenil vojne. 2 Pripeljali so se na strm grič in se nato spustili po vijugasti poti do Sticklehavena — majhnega ribiškega naselja z nekaj ribiškim) čolni, ki so ležali obrnjeni na obali. V žarkih zahajajočega sonca so zagledali Zamorski otok, ki se je dvigal na Južni strani iz morja. Vera Je rekla presenečeno: «Nekam daleč zunaj se mi zdi.» Predstavljala si je otok čisto drugače, blizu obale, s krasno, belo hišo. Tu pa ni bilo videti nobene hiše; le ostri obrisi skale, nekoliko podobne velikanski glavi zamorca. Nekaj mračnega Je bilo v vsem tem in Vera je rahlo vzdrhtela. Pred gostilnico Pri sedmih zvezdah so sedeli trije ljudje: sodnik, gospodična Brentova in velik, nekoliko neokreten mož, ki je vstal in se predstavil. «Mislil sem. da vas bom moral še čakati,» je rekel. «Dovolite, da se predstavim. Moje ime je Davis. Rodil sem se v Natalu, v Južni Afriki, ha, ha!» Gospod sodnik Wargrave ga je pogledal z očitno nejevoljo. Zdelo se je, da bi rad ukazal, naj nedostojno občnstvo zapusti sodno dvorano. Gospodični Emiliji Brent pa očividno ni bilo jasno, kaj naj misli o kolonialcih. «Ali bi kdo rad kaj malega popil, preden se vkrcamo?» je vprašal gospod Davis gostoljubno. Ker ni bilo nikomur do tega, se je gospod Davis obrnil in dvignil prst. «Potem bo najbolje, da kar odrinemo. Naša draga gostiteljica in gostitelj nas gotovo že pričakujeta,» je rekel. Ko je omenil gostitelja in gositeljico, se je polastila vseh članov družbe čudna zadrega. Ob bližnjem zidu je slonel mož. Na Davisov znak s prstom se je približal družbi z zibajočo hojo, ki je izdajala pomorščaka. Njegov obraz je bil razbičan od vetra, njegove temne oči so imele odsoten izraz. Govoril je z mehkim devonskim naglasom «Gospe m gospodje, pripravite se, prosim, za odhod na otok! čoln že čaka. Dva gospoda se pripeljeta z avtomobilom, toda gospod Owen je ukazal, naj ju ne čakamo, ker lahko prideta prav kmalu.» Vsi so vstali in stopili za vodnikom, ki jih je vodil do majhnega, kamnitega pomola, kjer jih je že čakal motorni čoln, Emilija Brent je rekla: «To je pa zelo majhen čoln!» Lastnik čolna je odvrnil prepričevalno: «To je izvrsten čoln, gospa. Prav lahko bi se peljali z njim do Plymoutha.» Gospod sodnik Wargrave je rekel ostro: «"Nekam mnogo nas je.» «Pa nas lahko prepelje naenkrat, tudi če bi nas bilo še enkrat toliko, gospod.» Filip Lombard je rekel s svojim prijetnim, lahkotnim glasom: «Je že vse v redu. Prekrasno vreme imamo — in popolnoma mirno morje.» Gospodična Brent Je nekol.ko nezaupljivo dovolila, da s> ji pomagali stopiti v čoln. Ostali so storili isto. Se vedno so si bili popolnoma tuji in zdelo se je, da so v zadregi drug pred drugim. Hoteli so že odriniti od obale, ko se je njihov vodnik ustavil z vrvjo v roki. Po strmi poti v vas je brzel avto. V svoji mogočnosti in krasoti je bil videti kakor kaka čudežna prikazen. Za volanom je sedel mladenič; lasje $o mu vihrali nazaj v vetru. V odblesku večerne svetlobe je bil kakor mlad bog, božanski junak iz kake severne sage. Zahupal Je tako, da Je bučno odmevalo med skalami na obali. V tem fantastičnem trenutku se je zdelo, da je Anton Marston nekaj več kakor navadni smrtniki. Pozneje so se mnogi izmed prisotnih spominjali tega trenutka. 3 Fred Narracott je sedel pri motorju in si mislil sam pri sebi, kako čudna je ta druščina. Goste gospoda Owena si je vse drugače predstavljal. Pričakoval je, da bodo na pogled imenitnejši; dame in gospodje v elegantnih športnih oblekah, vsi zelo bogati in dostojanstveni. Vse drugačni so bili gostje gospoda Elmerja Robsona. Rahel nasmeh je šinil preko njegovih ustnic, ko se je spomnil milijonarjevih gostov. To vam je bila družba, prosim vas — in koliko so lahko popili! Gospod Owen mora biti čisto drugačen. Čudno je pa, si ja mislil Fred, da doslej sploh še nisem videl gospoda Owena, in tudi ne njegove soproge. Gotovo ni bil še nikoli tukaj. Vse je naročil in plačal v njegovem Imenu gospod Morris. Navodila so bila jasna in plačilo takojšnje, in vendar je bilo vse tako čudno. Časopisi pišejo, da je gospod Owen in vse kar je z njim v zvezi zelo skrivnostno. Tudi Narracott je istega mnenja. Mogoče je pa le kupila otok gospodična Gabrijela Turi. Toda to misel je takoj opustil, ko si je bolje ogledal svoje sopotnike. Ne, ti že ne — prav nobene zveze ne morejo imeti s kako filmsko zvezdnico. še enkrat jih je v duhu nepristransko ocenil. Stara gospodična — bolj kisle vrste — dovolj dobro Jih pozna. Stavil bi da je zelo oblastna. Stari oficir — res pravi vojak. Mlada dama, prijetne zunanjosti — vendar brez pravega Sarma — nič holivudskega na njej. Ta nekoliko nerodni, dobrovoljni mož — ta pa že ni pravi gentleman. Bivši trgovec, seveda, si je mislil Fred Narracott. Oni drugi gospod, suh, kakor bi bil sestradan, z živahnimi očmi, ta je pa čuden. Mogoče ima res opravka s filmom. V čolnu je le eden zares spodoben potnik. To je tisti mladi gospod, ki se je pripeljal zadnji z avtomobilom (in s kakšnim avtomobilom! Takega še niso vidèli v Sticklehavenu. Tak avto stane gotovo na stotine funtov). To je pravi gospod, rojen za denar. Ce bi bili taki tudi drugi potniki... potem oi že razumel... (Nadaljevanje sledi) (JKKI)NISI VU: TRSI - UL MONTDXX.HI b U TELEHiN hs-hii* IN »4 «3» - t-oštm creda) 55» - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 8 Pellico Ul. Tel 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Tel St 37 338 - NAROČNINA: meseme B5(, Hi - Vnaprej: četrt- letna IKOU lir, polletna 0500 Ui celoletna mik lir - SFRJ v tednu tli dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din letno 1920 din. polletno »60 din četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun. Založništvo tržaškega tisk Trst 11 5374 - Za SFRJ: ADII DZS Ljubljana, Stritarjeva ulica 3 L «let 21 928, tekoči račun pri Narodni oankl v Ljubljani 600 14 603-86 - (Mii.ASI: t^-ne oglasov Za vsak mm v Urini enega stolpca: trgovski 130, finančno-upravni 200, osmrtnice 160 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Vsi ogluši se naročaje prt upravi - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat