niso spoznali kodljivosti svojih sanjarij; drugi so pa zlobni in hinavski, ki imajo pri svojem delovanju tajne osebne namene.
Postavili smo si temelj, na katerem moremo prouevati druabni razvoj. Dokazali smo, da je lovek druabno bitje, da se mora ta druabnost razvijati organsko, da je druabni organizem brez oblasti nemogo, da mora biti pred vsem sveta cerkvena oblast, da se mora spotovati osebno lovekovo dostojanstvo in vsled tega tudi njegovo delo, da mora biti zato zasebna last sveta in da so v druabnih organizmih nujno potrebni razlini udje, pred vsem razni stanovi.
Omenjeni mazai sklepajo drugae. Nekaterim, ki z vso neresninostjo poudarjajo osebno slobodo in popolno jednakost posamnih ljudi j, je vsak druabni organizem trn v peti. Ker so se posamni oblastniki res nekaterikrat v marsiem pregreili, zato s posebno slastjo vlaijo vse njih izmiljene in resnine napake na dan in sklepajo: Pro z vsako oblastjo! Pro z vsem sedanjim redom!
Vsaka vera, vse sedanje politino, druabno in gospodarsko ivljenje mora pasti; pasti mora druabni razloek med spoloma, razloek med narodi, pasti mora rodbina in drava; prestoli in oltarji se morajo razdrobiti. V ta namen so dovoljena vsa sredstva: dinamit in bodalce, ogenj in sekira. In kaj potem: To naj nikogar ne skrbi, pravijo ti moje. Oslobojeni ljudje bodo e sami nali pravo ivljenje. To je gotovo, da se ne bodo udali ve nobeni oblasti, marve bodo slobodno uivali vse prijetnosti tega sveta. Zato neejo imeti ti zmedenci nobenega vodstva v svoje namene. Vsak prista njihovih namer naj izkua na svojo pest uresnievati vodilno geslo: Smrt trinogom!
Te nazore zastopa anarhizem1), ki se imenuje z drugo besedo tudi n i h i 1 i z e m.2) ------------------- (Dalje.)
x) Anarhizem je grkega izvora in pomenja po nae brez vlad je ali brezoblastje, t. j. stranko, ki ne priznava nobene avtoritete ali oblasti.
2) Nihilizem izvira iz ^latinskega nihil" = ni in pomenja stranko, ki vse zanikava in hoe vse uniiti.
Drobnosti.
e vedno Rudolfovo"! Uradi in oni slovenski pisatelji in pisarji, ki hoejo biti jako uradni, piejo e vedno Rudolfovo" za nae dolenjsko Novo mesto". Po vsem svetu, ob vseh asih in pri vseh narodih velja pravilo. naj se kraji imenujejo tako, kakor jih imenujejo domaini in kakor jih je nazival narod od pamtiveka. Pri nas pa smejo ne samo nepravilno prevajati slovenska imena (n. pr. Sinja gorica Schweinsbiihel), ampak tudi stara in trdna imena naravnost preminjati. In tako ravnajo brez potrebe celo moje, ki hoejo biti narodni!
Davek za kolesarje. Zastop ljubljanski se posvetuje, kako naj se vozijo kolesarji, in kmalu bo sklenjeno, da morajo plaevati kolesarji od svojih dveh koles letnega davka 2 gld. Pisatelja teh vrstic ne bo ta davek nic bolel, ker se ne vozi s kolesom; tudi ve dobro, da gosposka rada poie in ujame kako ebelo, ki ji skupaj nosi kaj davka. Toda ne more si kaj, da ne bi poudaril ob tem vpraanju stalie zdrave pameti.
Zdrava pamet pravi, da mora drava in njena gosposka pospeevati blaginjo dravljanov, podpirati iznajbe in napredne pridobitve. Kolo
ali bicikel je gotovo prekoristna iznajdba in priprava, katero sedaj nekateri gledajo po strani, a zanamci jo bodo cenili ni manj, kakor, recimo, eleznico. Stvar je e nova in vredna javne podpore, da se izpopolni in raziri. Ali je davek taka podpora."
Komu pa delajo kvar kolesarji? Cesto manj pokvarijo z mehko ovitim kolesom, kakor bi jo s revlji. Povozili menda e niso nobenega loveka ali mu zdrobili nogo. Ako pa kateri sam zdrkne na tla in si pomae hlae, no, zato mu res ni treba nakladati davka.
Delavci, ki morajo v daljne delavnice, ohra-
Ali je res prav, da naj od tega dobika plaujejo davek?
No, ker pa ima gosposka gotovo najbolje namene, in ker ne tirja davka, da ne bi ob jednem tudi dala kako pravico, priakujemo torej za davek tudi kako dobroto. Taka dobrota bi bila zlasti ta, da bi poiskala urno onega, ki je ukradel kolo. Ako bo imelo odslej vsako kolo svojo tevilko, bo ta stvar tem loja. Torej smejo kolesarji upati, da bodo kolesa odslej v posebnem varstvu gosposke. In ako bo tako, no, potem bo imel davek na kolesa res nekaj pomena, drugae pa teko.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si