Ameriška Domovina spirit AM ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0.. TUESDAY MORNING, NOVEMBER 2, 1948 LETO L. - VOL L VESTI IZ SLOVEfillJE ZAMOLČANA KONFERENCA. — Ljubljanska “Lj. Pr.” je prinesla 5. septembra članek Jovan Popoviča, ki pove, kako boli jugoslovanske komuniste, da jih njih bratje v Rusiji in v vseh državah, ki so od Sovjeti-je odvisne prezirajo. Popovič ugotavlja, da vsi listi svetovnega komunizma nimajo več dobre besede za Titovino. Najhujše pa je, da ti listi zamolče vse, kar bi moglo kakorkoli Jugoslavijo povzdigniti. Najhujše je, da so komunisti povsod zamolčali podonavsko slavij0> kakor da ni nav^zoča. Za- ne laži o Jugoslaviji iz ust in izpod peresa visokih voditeljev teh komunističnih strank pa tudi zakotnih odpadnikov komunistične stranke Jugoslavije.” Tudi laž, da je vodstvo jugoslovanske države “izdalo socialistično fronto” in da gre Jugoslavija v naročje imperializma, so prinesli vsi listi. Toda podonavsko konferenco so zamolčali. Pa so zamolčali tudi druge stvari, pravi Popovič. Zamolčali so na svetovnem kongresu intelektualcev v Wroclovu Jugo- konferenco, ki se je vršila v samem Belgradu. člankar-toži, da bratsko komunistično časopisje ni omenilo nobenega jugoslovanskega predloga in nobenega govora, kakor da bi Jugoslovanov ne bilo v Belgradu na konferenci. To boli. Na drugi strani pa, pravi pisec, prav isti tisk in ko- >c iiw naiiu , munistična radijska propaganda! jajo z izdajalcem, objavljata “najbolj neutemelje-' ;s«lle n« a «r.nn molčali so jugoslovansko psome-nico o Trstu pri Varnostnem svetu Združenih narodov. Zamolčali so jugoslovansko spome-proti ustašem, kjer so 43 ljudi dali obsoditi na smrt. Vsa ta zamolčanja skoro bolj bole, kakor pa neprestani napadi. — Sedaj ve Tito, kako je, če koga zmer- Mizerni učinek zadnje Stalinove izjave Washington. —-Stalinova ofenziva proti Združenim Državam je' imela svoj odmev v Wasihngtonu v tem, da je sovjetski poslanik Patjuškini ob- NOVI GROBOVI Ana Vičar V nedeljo je umrla v Chicagu Ana Ulčar, doma iz šenčum ja pri Kranju. Sgt. Frank J. Peček Iz Francije je dospelo truplo Kp bi mogel kdp zadevi O Izselitvi beguncev | Slovesno praomvanje Prijatelj našega lista piše iz, flneva premirja Evrope. Najprej Vas moram. Washington. — Predsdenik malo okregati. V koloni tri na j Truman je odredil, da se 1. no-dan st| 21. septembra napisali i vembra praznuje dan. premirja sledeče: “Stalin s svojo armado.m da vsi Amerikanci ta dan po-lahko poplavi Evropo v nekaj, svete svoje misli 1 kako bi se dneh, jamrajo črnogledniki. No ohranil trajen mir. To bo tre-pa kaj če-jo. Saj jo je tudi Hit-1 ti* obletnica dneva, ko se je kon-ler, pa je nazadnje bil le tepen." | čala druga svetovna vojna. Tru-Takle beseda nas beguncev nič. man pravi v svoji proklamaciji: kaj ne razveseli. Mi vemo, da je to mogoče. Toda mi se tega V življenju istega rodu so za prvo svetovno vojno isti napa-zelo, zelo bojimo. Pomislite kaj dalci uničili mir in narodi, ki so bi bilo z nami, če bi nas tu zajel komunizem? Po tej vojski smo si z begom od doma komaj rešili golo življenje. Pa smo še med najsrečnejšimi člani našega naroda. če bi nas zdaj zajeli komunisti, bi nas pospravili kot podgane. O tem ni prav nika-kega dvoma. Naš narod pa ima že svoj Turjak, svoje Kočevje in Vetrinje in ni prav nobenega pametnega razloga za to, da naj bi se naši grobovi še nasilno pomnožili. Europa je za nas nevarna. Zato kaj podobnega tu nič kaj radi np beremo. Najgloblja želja vseh beguncev kar nas živi še tod po Evropi, je, da bi se čim prej izselili preko morja. Dovolj ima vsak tega tavanja in .preveč, veliko preveč. Položaj se vedno bolj ostri in tpdi ta vedni strah pred novim še hujšim trpljenjem in preganjanjem nas goni ptoč, samo proč iz te nesrečne Evrope. Z izselitvijo gre silno počasi. ga čuvali so bili zopet prisiljeni, da branijo sebe in isvoje ideale z močjo orožja. Ta dan ponovno posvetimo sami sebe v nezlomljivi volji in namenu, da bomo vedno zagovorniki načel, za katera smo se borili. Kongres je 4. junija 1926 sprejel resolucijo, s katero nas poziva, da praznujemo 11. november s primernimi svečanostmi v šolah, cerkvah in drugih primernih prostorih. Kasneje, dne 18. maja 1938 je senat določil, da naj to bo praznik premirja. Ta dan naj bodo zastave Združenih držav na vseh uradnih poslopjih. Nekomunistični rudarji nehali stavkati v Franciji Pariz. — Nekomunistične delavske zveze so sklenile, da se ne bodo več udeleževale francoske premogarske stavke. Sprejele so ponudbo vlad^ in naroči- Konferenca za sprejem beguncev v La Crosse, Wis. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Zastopniki ameriških katoli- dja begunce v Ameriko. — Ako čanov, ki se potegujejo za nase- pojde preselitev naprej s to po-litev beguncev v tej deželi, so časnostjo, bo v dveh letih kaj je zbrali na svojo mesečno kon- malo brezdomcev na tej strani ZaLauschetovokampanjo— ferenco zopet dne 21. oktobra, morja, To pot so zborovali v mestu La-1 Konferenca v La Crossu je V našem uradu so včeraj in soboto izročili še naslednje Crosse ob reki Mississippi v dr-Sprejela temu primerno krepko, pr'sPev*te ,za Lauschetovo kampanj o: neimenovana družina iz 99. ceste $10; po $6: Martin ;avi Wisconsni. Do 60 zastopnikov raznih škofij in narodnostnih skupin je bilo zbranih. Konferenci je predsedoval Msgr. 3wanstrom iz New Yorka. Slo- venske katoličane sta zastopala ko dalje. resolucijo, ki naj bo poslana na odgovorna mesta. Zahteva pojasnila v imenu ameriških katoličanov, zakaj je to postopanje tako neverjetno počasno, in ta- kot odposlanca Lige Slov. Kat. Amerikancev tajnik Rev. Aloj-zij Mfedic GFM in odbormift Rev. Bernard Ambrožič OFM. Kot gostje so prisostvovali tudi naslednji: Rev. John Novak Na drugi strani je konferenca izdelala in razložila prisotnim zelo podrobna navodila, kako se je treba organizirati po škofijah, župnijah in po narodnostnih skupinah za primeren spre- iz Greenwooda, Wis., z Willarda jem jn v8aj prvo oskrbo begun- Pekol Sr., Mr. in Mr. Frank pa Mr. Frank Ciril Rakovec Pekol Jr. Kaj se da povedati o delu in razmotrivanju te konference? Pazljiv poslušalec je odnesel iz La Crossa vtis: organizacija ameriških katoličanov, W pod vodstvom newyor-škega “The Catholic Resettlement Council” delujejo za naselitev beguncev v tej deželi. Na drugi strani se pa ni mogel otresti vtisa, da je uradni ameriški aparat za vselitev onih 200,000 cev, ko pridejo v kako tukajšnjih prsitanišč. V tem pogledu je organizacija katoličanov res na višku. Težko da bi bila katerakoli druga skupina Amerikan-,cev tako krepko na de'u za spre- naslednji dvojni jemanje in oskrbo beguncev. Re3 da imajo tudi posamezne Veseliti ga je morala sijajna države v naši uniji svoje po- sebne begunske odbore, ki so jih organizirali governerji, toda videti je, da so to bolj posvetovalni in informativni organi, kot pa ljudje, ki naj bi bili v osebne pomoči beguncem, ko pridejo sem. Konferenca je, izrekla boja- cy> m. J. Svate, 1062 Addison Rd„ Geo. Gregorčič, iz 80. ceste, Mrs. Josephine Strnad, Euclid, O., Mrs. ,F. Odlazen, 14620 Thames Ave. Prav lepa hvala vsem 3kupaj. Za 30-dnevnico— V sredo ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Mary Kostanjšek ob priliki 30-dnevnice njene smrti. Vabilo na dčjo— Podružnica št. 14 SžZ bo imela nocoj ob 8 redno mesečno sejo na Recher Ave. Dr. Kraljič boljli— Mr. in Mrs. John Sušnik sta prejela od dr. Kraljiča veselo pismo, da se mu je operacija na levem očesu dobro posrečila in da že mnogo boljše vidi. Toda podvreči 3e bo moral operaciji tudi na desnem očesu v bližnji bodočnosti. Zdravniki so mnenja, da se bo tudi ta posrečila. Njegov naslov je: Dr. Janez Kraljič, 1831 College Ave. Quin- le svojim članom, naj gredo zo- beguncev še zelo zelo nepopoln, Len, da utegne sedanje zanima- pet na delo kakor hityo bodo do- [če že nočemo \ Na obitku- ffif tam dela vojaško bazo Amerike na Waljnem Vzhodu. Zahteval je pojasnil kakšne konference je imel general z japonskimi vojaškimi strokovnjaki in trdil je, da so bili to ses'tanki za sestavo načrtov za novo vojno. V Parizu pa so zastopniki velikih sil in manjših, neutralnih držav izjavili, da ni točno kar trdi Stalin. Nihče od zapadnih sil namreč ni prelomil moskovskega dogovora o rešitvi berlinske krize ampak se ga samo sovjetski komandant Berlina ni držal in nihče se ni z Višinskim ničesar dogovoril, torej tudi nihče tega dogovora ni prelomiti mogel. l3to ugotavlja tudi Voice of America, ko odgovarja sovjetskim radijskim oznanilom Stalinovih izjav. rezidence, 9436 Benhanf Ave., cerkev Marijinega rojstva, častno stražo bodo dali vetera-Post 1863 (Woodland Hills). Pokopan bo v vojaškem oddelku na' Kalvariji. Bajda Peter V Spittalu, Avstrija, je umrl okt, 1948 Peter Bajda, bivši posestnik in gostilničar v Podutiku. V Avstriji je živel kot begunec. Vedno je želel, da bi se vrnil na svoj dom k ženi in vsem domačim, katere zapušča. Tri na dan Torej danes bomo izvolili prihodnjega predsednika Ameriki Temu in onemu napovedujejo zmago. No, volivci bodo odloči li in ne politikarji ali. diktatorji. * * * Edini, ki bo šel nocoj lahko spat brez skrbi je Jože Stalin, ki ve, da njegov kandidat pe bo zmagal niti v eni ameriški državi. • » » Sedanji predsednik Truman Je se nam bodo odprla vrata v Vašo Ameriko. Do sedaj smo samo izpolnjevali razite vprašalne pole in jih pošiljali na razne urade. Ta teden smo, dobili že formular s številko že preko 15,-000. Prijavljajo se begunci vseh narodnosti. Konzulat v Salzburgu je za osebni promet zaprt, uradujejo samo pismeno. Vsak dan bolj težko pričakujemo da nas bodo pozvali, da naj predložimo dokumente ali da naj se javimo pred ameriško komisijo. munistična generalna delavska [omenjena organizacija ameri-zveza pa je naročila, da se stav-Iških katoličanov imela v rokah ka nadaljuje ter je odklonila tudi uradni ameriški aparat in vse predloge, ki jih je stavila bi ne bila le prostovoljna pomo-vlada. Komunistični voditelji Ižna akcija, bi bilo že veliko be-so razvili silno propagando, da guncev tu in drugi bi bili tik bi čimveč premogarjev izostalo od dela. Nadzornik komisije za pomoč Kitajski Washington. — William C. Bullitt, bivši ambasador v Moskvi in v Franciji, je imenovan za posebnega nadzornika za vso V Ljubljani zapušča ženo Mari- Sam Bog ve, kotmu se bo posre- pomoč, ki jo daje USA za Kitajsko. To nadzorno funkcijo bo opravljal V imenu kongresa. jo in štiri hčere ter štiri sinove: Jože, Peter, Pavel in Izidor, ki so se pa tudi kot begunci razšli po svetu, eden je v Kanadi, trije pa čakajo na prevoz v Argentino. Naj bo dobremu očetu lahka tuja gruda, preostalim naše globoko sožalje. Joseph Presečan V nedeljo zjutraj je iznenada preminul dobro poznani rojak Joseph Presečan v starosti 65 et stanujoč na 888 E. 143. cesta. Rojen je bil v Črnomlju v Sloveniji. V Ameriko je prišel eta 1901. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, roj Jalovec, hčeri Mrs. Anderson, ki stanje v Newaygo, Mich., in Mrs. Fan-lie Hartman, sestro in tri bra- čilopri tolikem številu prijavljenih beguncev priti v obljubljeno deželo. Vsako novico z napetostjo pričakujemo. Zato nas veseli, da Ameriška Domovina prinaša vse podrobnosti o tej za nas prevažni zadevi. Za nas so silno tolažilni Vaši pozivi na sorojake v Ameriki naj beguncem pomagajo. Ko bi bile republikansko administracijo, mogli videti v kakšnem živimo, pred odhodom čez morje. Radi zmede v uradnem aparatu smo pa morali slišati ugotovitev, da je prav tisti dan, ko je zborovala ta konferenca, odhajala iz Evrope šele prva ladja z nekaj nad 800 begunci. Napovedanih je bilo za ta mesec še nekaj več ladij, pa so bile iz neznanega vzroka odpovedane. Nič ni znano, kdaj odpelje prihodnja la- ga časa nista mogla obiskati svojih prijateljev, naročata tem pptom prisrčne pozdrave vsem Ložanom. Razne najnovejše svetovne vesti WASHINGTON. — Senator Arthur Vandenberg je izjavil, da ne prihaja v poštev za državnega tajnika za zunanje zadeve v slučaju, da bo izvoljen Dewey in da bodo Združene države do- aparata, ne sme begati tistih, ki soče “patronov,” ki garantirajo Ijj TrošujVort D^Iowa. delo m stanovanje beguncem, je Ker ^ ko odmerjene. priglašenih pri škofijskih direktorjih. Mnogi od teh, če ne večina, prepušča Katoliškemu Naselitvenemu Svetu, kakšne ljudi jim pošlje, zlasti v pogledi: narodnosti. Toda zelo veliko teh “patronov” bi hotelo imeti begunce na delu že pred to zimo, ali vsaj pred spomladjo. Ako se to ne bo zgodilo, je zelo verjetno, da bodo “patroni”’ primorani iskati delovne moči drugod, ne pa se zanašati na begunce. Seveda bodo mnogi v tem slučaju odpovedali patronstvo in begunci bodo ostali nepreskrbljeni. Tej zaskrbljenosti nasproti je pa konferenca poudarila, da sedanji zastoj, oziroma ta nepričakovana počasnost uradnega mislim, da bi vsak rad pomagal. Pravijo, da pni vas primanjkuje stanovanj. Kdo izmed vas bi moral pogledati v taborišča, fia bi videl, kako so naši ljudje po-bezani. v majhne prflstore, kako so ležišča druga na drugo naložena, na čem ljudje leže in s čim se odevajo. Našo hrano bi mo- HAIFA. — Urad za posredovanje v Palestini je javil Zvezi narodov, da so judovske čete zasedle vso Galilejo in severno Palestino in celo prešle preko meje v državo Libanon, kjer so zase- so na delu za naselitev beguncev. Kljub vsemu je treba priznati, da je ameriško javno mnenje v teku enega leta, ali kaj takega, zelo napredovalo v prilog begun- dle nekaj obmejnih vasi. Vse to ozemlje so judovske čete zavzele Lem. Veliko je sicer še treba skoro brez upora. • * * NANKING. — Komunistične armade so zavzele Mandžurijo in 3edaj ogrožajo severno Kitajsko. Ladje Združenih držav vzgojnega in informativnega dela, to je res, vendar je begunsko vprašanje danes že jasno ogromni večini Amerikancev. zapuščajo luke tega ozemlja in vsi Amerikanci se evakuirajo, j Re3 je tudi, da so natihem in v v New Mexico. Bil je član ral pokusiti, pogledati kako smo Armada vlade je več ali manj v razsulu in nekateri opazova'c. j javnosti na delu podtalne sile, Ir. Slovenec št. 1 SDZ. Pogreb oblečeni, kako ves zaslužek gre resno predvidevajo, da se ne bo mogla več .ubrati komunistične^ ki skušajo preprečiti izvedbo ta- |jo v četrtek zjutraj ob deveti uri iz pogrebnega zavoda Mary preprost mož, pošten in ki ima A. Svetek na 478 E. 152nd St. srce za narod, a ni dovolj velik | v cerkev Marije Vnebovzete in za najvišji urad v Ameriki, na pokopališče Kalvarija. Dewey je pa dober go3podar, dober politik, ki pa ne trpi nobenega ugovora in nobene kritike, je brez vsake simpatije za narod, torej — čisto navaden pro-sekutor. No, bomo videli. “Svobodna Slovenia”’ je list naših ljudi v Argentini. Naročite ga pri upravi Victor Martinez, 50, Buenos Aires, Argentina. samo za to da si prikupimo kak' mu navalu. Sodijo, da je najverjetneje, da se bo morala sestaviti kozvanega zakona štev. 774, ki priboljšek 'za hrano, ker bi si- nekaka sporazumna vlada, v katero bodo v3topili komunisti. Ge- pripušča naselitev 200,000 be-cer ne mogli ostati pri življenju, neral Chiang Kaishek bo v tem slučaju moral zapustiti država ,guncev v dveh letih. Zato mo-Zato naj res pomaga vsakdo kdor le more, pred vsem pa tisti, ki nas morejo preseliti kamor-kloi v Ameriko v rednejše razmere kjer bomo mogli živeti *o-pet človeka dostojno življenje. A. Kop. kaplan, begunski duhovnik. Za Amerikance je posebno kritična situacija v luki Tsingtao,'ra naše delo iti naprej v še bolj Tam je kakih 6 tisoč mornarjev Združenih držav in še nekaj nji- krepkem tempu kot je šlo doslej, hovih svojcev. Pristanišče je obkoljeno s komunisti. Admiral . Pred Bogom in ljudsko vestjo Badger je odredil hitro evakuacijo. Ameriški konzul v mestu smo dolžni, da najdemo dovolj Mukden pa je ostal na svojem-mestu kljub temu, da so komunisti 'mest za vseh dvesto tisoč, pa naj mesto prevzeli. Z njim je ostalo vse osobje ameriškega konzu- f velja, kar hoče. Gre za rešitev lata. To je prvi konzulat USA na daljnem vzhodu, ki posluje pod najbolj zapuščnih med zapušče-revolucijonarnim komunističnim režimom. nimi, Vsak državljan naj stori danes svojo dolžnost! Volivni prostori so odprti danes do 6:30 zvečer! Poizvedovalni kotiček John Bretzel, katerega zadnji naslov je bil 528 W. 131. St. New York, naj se zglasi na naslov John Sikole, 209 Trimond St. Colorado Springs, Colo. Ta ima zanj važno sporočilo iz sta> rega kraja. Rozman Ivan in Karmel ■ Franc, oba v Kanadi, naj se zglasita prijatelju Jo3efu Kmetič, c/o R. C. King, R. R. 1, Lefray, Ontario, Canada. Krhin Peter, ki je nekdaj živel v Chi3hobnu, Minn. naj se zglasi bratu Janezu, Gradišče št. 9, p. št. Jernej, Jugoslavija. Mrs. Marijana Polajnar, Box 216, Ely, Minnesota, bi rada zvedela za naslov Ane Jerič, doma iz štefanje gore p. Cerklje pri Kranju. Menda se nahaja nekje v Kanadi. Prošena je, naj se zglasi na gornji naslov. 20 smrtnih slučajev radi pokvarjenega zraka Donora, Pa. — Tu je bila od četrtka pa do nedelje zjutraj izredna strupena megla. Zrak je bil poln megle fn nekakih ostrih, kislih, žgočih plinov. Vsi ki so imeli kake težave na srcu in na pljučih, 30 te dni posebno težko živeli. 39 jih je moralo oditi v bolnico in 20 ljudi je umrlo. Posebne reševalne postaje so bile polne takih, ki so iskali pomoči v teh hudih urah. Nihče ni vedel za razlog in vzrok nadloge. V nedeljo zjutraj se je zrak razčistil in življenje je šlo v svoj normalni tir. Sodijo, da je silno gosta megla in velika vlaga zmešana s posebnim plinom, ki prihaja iz tukajšnih cinkovih topilnic, povzročilo vse te smrti. Topilnice so začasno ustavljene. 4 ' AMERIŠKA DOMOVINA. NOVEMBER 2, IS« &RH Ameriška Domovina i ^ ULtMII (JAMES DEBEVEC, Editor) «17 St CMlr Avo.^ ^ «ad * 0M# NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. ko bodo mogli Jernej, Francozi, Belgijci in Španci v eni fronti skupno boriti se za iste cilje. Neizprosna nevarnost iz vzhoda pa jih bo prisilila tudi v to. Naj bo nevarnost ognjena in krvava ati pa-naj bo krušna in življenjska, vseeno je gotovo, da se zapadna Evropa ne more ohraniti v svobodi, že ne bo vsa združila vseh svojih moči za svoj lasten obstanek. Tja vodi Amerika, v to so angažirane njene sile v zapadni Evropi danes. IM6 NOVEMSE« ms | « T V 1 f i 12 3 4 i 6 7 i 9 te H 12 13 M IS 16 17 tt 19 20 21 22 23 M 2S 2« 29 30 26 27 SUBSCRIPTION RATES United States $8.M per year; $5 for 6 months; $8 for S months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $$.M for 8 months. >esisui«i>iisieese>issi>ssseesisasssee«isi besed* a mm IWm. Entered u eecond-cliee metier Jenuiry 6th. IMS, tt the Poet Otlice it Cterelend, Ohio, under the Act of March 3rd, I STS. No. 215 Tues., Nov. 2,1948 Obramba zapadne Evrope FMeiMmuoiMiittewwiifMsttfSfs 1 države zapadne Evrope Nizozemska, Belgija, Luxemburg, Francija in Anglija so sklenile, da se bodo skupno branile proti vsakemu napadalcu. V ta namen so napravile skupni generalni štab in skupno poveljstvo vseh svojih vojaških sil na kopnem v zraku in na morju. To je bil največji dogodek, s katerim so presenetile te države zastopnike narodov neposredno prej predno so se sestali k sedanjemu zasedanju Zveze narodov v Parizu. Gotovo so zapad-no-evropske države hotele s tem sklepom in hitrim imenovanjem skupnih komandatnov opozoriti svet kako hudo ne-varna je situacija v Evropi in kako zelo narodi zapadne Evrope smatrajo, da je nevarnost blizu. Ta zaveza ima velik moralen pomen, vojaško pa gotovo ne pomeni veliko, če ne bi za njo stale zaloge orožja in vseh drugih potrebščin za obrambo, ki jih Zveza pričakuje od Združenih držav. Zapadna Evropa je torej samo en sektor v velikem obrambnem načrtu, ki ga gradi Amerika proti sovjetskemu imperiju. Združene države so pri ustanovitvi te obrambne zaveze sodelovale, sicer samo po svojih opazovalcih, vendar ima njihova udeležba že svojo zakonito podlago v Van-denbergovi resoluciji, ki naroča administraciji Združenih držav, da vse obrambne zveze proti kateremukoli napadalcu podpre in pomaga. Združene države so torej dejansko igrale glavno vlogo pri ustvaritvi te prve vojaške zveze proti Sovjetski Uniji. Obramba zapadne Evrope, če bi moralo priti v resnici do nje, je silno težka stvar. Politično in vojaško bi morala zapadna Evropa držati linijo ob reki Ren, če bi hotela da skupaj ipo boa ji splorTmisTTti ria obrambo evropskega kontinenta. Prakti- postavi in družina čno pa vsa vojaška moč zapadno-evropskih držav danes ni v™ in P« človeško dovolj velika, da bi mogla braniti linijo ob Renu. Bolj je verjetno, da bi se morale zapadne vojaške sile v prvem navalu ruskih hord umakniti na britanske otoke in za Pireneje. Britanski otoki in Pirenejski polotok sta torej dve verjetni vojaški bazi, od koder bi sile zapadnih vojska mogle uspešno zaustaviti prodiranje sovjetskih armad in od tam organizirati potiskanje slednjih nazaj v ruske stepe. Vsa zapadna Evropa more danes mobilizirati okoli 15 divizij, ki pa niti ne bi imele dovolj modernega težkega orožja. V okviru evropskega obnovitvenega programa je sicer možno, da Amerika takoj dobavi zapadni Evropi po-. trebno orožje, vendar pa je veliko in delikatno vprašanje ali naj se to stori že sedaj, ker bi šlo to na račun gospodarske obnove in socijalne utrditve zapadno-evropskih narodov. V očigled teh dejstev je razumljivo, da se tako v zapadni Evropi, kakor tudi v Ameriki vedno bolj pojavljajo hladni računarji, ki kažejo na nujno potrebo, da se urede politični in vojaški odnosi s Španijo. Sedanje vlade v Španiji nobena zapadna demokracija,eie mara. General Franco je zadržal še; vedno preveč avtokratski in diktatorski način vladanja. Na drugi strani stoji dejstyoj da je Francova vlada resničen gospodar Španije in da nobena izbe-gla španska ekipa ni uspela dobiti med španskimi masami toliko privržencev, da bi nudila kakršnokoli .jamstvo v slučaju spremembe režima. Še več, izbegli španski politiki od monarhistov do skrajnih levičarjev so v medsebojnih prepirih, imajo vsak svoje ozke politične načrte, pa še nobeden ni uspel izdelati program, ki bi združil vse nekdanje Špan ske politične stranke v tako skupino, da bi se nanjo bilo nasloniti v sedanjem tako nevarnem času, v katerem lahko vsak trenutek nastanejo iznenadenja. Taka iznenadenja v Španiji bi bik lahko usodepolna za celo situacijo v zapadni Evropi. Radi tega so sedaj na’ delu razni posredovalci, da bi se Francov režim v Španiji demokratiziral do skrajnih možnosti, ki jih prenesejo posebne španske razmere in da bi se bre,z prelomov in hudir razpok demokratična opozicija Španije sama vključila v dejansko javno življenje dežele, pa pri tem izključila vsako možnost novih komunističnih podvigov in ustaj. Drugo težko poglavje v obrambnih načrtih zapadne Evrope je Nemčija in Nemci. Brez Nemcev in njihovega sodelovanja je obramba zapadne Evrope nemogoča. Nemški narod mora dozoreti in se dokopati do prepričanja, da je v njegovem lastnem interesu, da se skupno z ostaiimi narodi zapadne Evrope brani proti morebitnemu navalu z vzhoda. Pred dobrim pol letom bi bilo še nemogoče misliti na kaj takega. Kakor Nemci globoko sovražijo Ruse in vse Slovane, tako so bili do dna duše prepričani, da so jim Angleži in Amerikanci v zadnji vojski delali ogromno krivico. Trdote vojaškega režima po drugi svetovni vojni in mizer-ne gospodarske razmere so dodale k temu nemškemu razpoloženju še večjo kupo zagrenjenosti. Zadnjega pol leta Nemci začenjajo uvidevati razliko med zapadem in vzhodom ter so odločajo za zapad. Posebno zapadna prehrana Berlina po zraku Nemcem imponira. Je pa še daleč do tje, Begunsko pismo iz Koroške Prijetno razburjenje vlada v taborišču Spittal, ker je postalo jasno, da je zadeva z emigracijo začela lepo teči. V taborišču Spittal so že prejeli viza argentinskega konzula, tako da se bo na podlagi teh viz izselilo v Argentino v bližnjih dneh-oz. so se delno že izselili iz taborišča Spittal 625 iz taborišča Tro-faiach 153 in iz taborišča As-ten 32 Slovenčevi Za te prve transporte s0 se potrudili zlasti taki, ki se bojijo, da bi se moglo v Evropi kaj začeti, pa je zato le bolj varno pravočasno oditi čez lužo v Argentino. Pa še z eno prednostjo računajo, da bi se z izselitvijo umaknili zimi, ki obeta biti precej ostra, pa prišli v Argentino ravno za pomlad. Tako bi si lepo prihranili eno zimo. Družine izseljencev v Kanado še 'vedno čakajo na izpolnitev obljube, da bodo že v enem mesecu” potovale za svojci v Kanado. Mož dela v Ameriki, žena pa je tu sama z otroki. Sin je uslužben na farmi v Kanadi, mati brez pomoči tu čaka, kdaj bo mogla potovati za njim. Ni prav, da se emigracija tako organizira, da .trga družine. Družina spada skupaj |Po božji in človeški more uspe-po človeško živfti le v skupnosti. Nečloveško je zaradi okonomakih računov pri emigraciji trgati družine in to kar za daljšo dobo. Slovenska gimnazija Spittalu zopet dela. Letos ima le sedem razredov, ker je lansko leto sedmi v pospešenem tempu dovršil snov osmega razreda in Pristopil k maturi. V vseh sedmih razredih je letos le 120 učeu-Od lanskih abiturientov jih je 14 odšlo na visoko šolo v Gradec, poleg teh 14 akademikov še tri akademičarke. V bogoslovje so stopili od lanskih slovenskih abiturientov trije. Mi pa ostanemo ponavljajo nekateri trdovratno, ko jim ne diši, da bi šli v svojem begunstvu še naiprej preko luže v novi svet. So nepoboljšljivi opitmisti in pravijo, da bodo oni pirvd doma, če se nič na tem ali vlada kje komunizem ali ne, marveč samo na tem, da se stre sovjetski imperializem. Sv. misijon na Willardu Willard, Wis. — Kar ne morem si misliti, da misijonski zvon ne zvoni več. Tako hitro je minil misijonski teden, da nam je kar hudo. še težke stvari hitro minejo, ti lepi misijon-ški dnevi so pa šli kakor blisk mimo nas. Bil pa je res misijon. Zavedali smo Be, da imamo med seboj velikega in spretnega misijonarja, prevzv. g. škofa dr. G. Rožmana. Njegove tople, goboke pa preproste besede smo kar pili in srkali iz njegovih ust. Kot na izsušene, njive je padala rosa milosti božje in kolikokrat smo med misijonom iz srca prepevali: Srečni in zlati čas svetega misijona, o da smo včakali ga tudi mi! V3ak dan smo prišli dvakrat v cerkev. Navdušeno smo začeli sveto opravilo in navdušenje je vsak dan rastlo, da se je nazadnje razplamtelo v mogočen kres. Zapomnili smo si besede, ki'so bile poudarjene v začetku misijona: Misijonski govori so kot spone pri verigi; veriga je samo takrat nekaj vredna, če vse spone drže skupaj, če kje na sredi manjka spona, ima veriga štiri konce in si z njo ne moremo dosti ali nič pomagati! Misijonski govori so kakor stavba, pri kateri je ravno tako važen temelj kot stene in streha bi notranja ureditev. Zato smo res hodili k vsem pridigam in zdaj imamo v srcu pozidano mogočno stavbo verskega duhovnega življenja. Mnogo faranov je, ki niso opustili niti ene misijonske pridige. Saj je bilo v cerkvi tako prijetno, da nas je kar gnalo v cerkev, če bi- tudi hoteli ostati doma. Zjutraj »mo med mašo vsak dan vsi prepevali. Zvečer smo skrivnosti sv. rožnega venca napovedovali s petjem. Pred pridigo je vedno zadonela misijonska pesem, po pridigi pa pesem o misijonskem križu. Za blagoslov z Najsvetejšim je zopet pelo vse ljudstvo. Po pobožnosti je bilo na vrsti angelovo če-ščenje ali pa Marija Pomagaj. Naučili smo se tudi pesem čast sv. Družine. Povedati moram še to, da rani, da smo vzeli slovo od visokega misijonarja škofa Rožmana. Malo smo se pokrepčali pri pogrnjenih mizah, aa kar so ipo- skrbdle naše vrle gospodinje. Poslušali smo razne govornike: P. Bernarda, Mr. Frank Perovska, Rev. Novaka, p. Odila, Mre. Artač. Krona vseh govornikov je bil zopet iprevzvišeni g. škof dr. G. Rožman. Po programu se je škof domače razgo-varjal z našimi ljudmi in je vsakemu stisnil roko v slovo. Mr. Eddy Pekol je v 'torek zjutraj odpeljal prevzvišenega z avtom v Milwaukee, Wis., kjer je obiskal g. škof Msgr. Gabrovška, popoldne istega dne pa se je škof odpeljal z eroplanom v Cleveland k sv. Lovrencu, kjer je njegovo stalno bivališče. Škofa je spremljal p. Bernard. Ludvik Perušek. (EVtlU0*T AL PA NE Ko sva prišla z novim znan-eerp na ladjo, so se mi takoj od sile zamerili. Nikogar namreč ni bilo, ki bi naju sprejel in sar s seboj. Nič se ne bojte, s partjlago vas pa ne bova drenjala. Kovčeg lahko postavim pod posteljo, pa bo. če bi nama pozdravil, kakor sem pričako- (pokazali, kje bi našla sobo, ki Miro: Za verne duše doli kaj zasuče. Titov prepir smo jmei kar dva misijonarja s Kominformo, jim vliva še novega poguma. Popraievanje po raznem orodju za rokodelce, po šivalnih strojih, celo po » rojih za mizarstvo je silno veliko. Begunci skušajo vso razpoložljivo gotovino v šilingih vložiti v orodje in stroje, pa tu di v kuhinjsko posodo in slično, ,da to vzamejo s seboj v. Argentino. Vsa pisma, ki od tam prihajajo, priporočajo, da naj prinesejo čimveč orodja, iposo-de in strojev s seboj. Te stvari, da so v Argentini drage in se težko dobijo/ Vojne še ne bo tako zatrjujejo optimisti med begunci. Poročila v listih trdijo, da presojajo položaj na skupščini v Parizu pesimistično. Naši optimisti to zavračajo in trdijo, da niti ena niti druga stran noče vojne. Sovjeti bodo izzivali le tako dolga in tako deleč, dokler ne zadenejo na top ali na bombo. Zapadni svet pa topa noče postaviti in se z bombo umika v ozadje. In zakaj to? Zato, na Wiillardu. Prevzvjšenemu je pomagal p. Odilo. Imel je vse jutranje pridige m petje je vodil. Tako je šlo vse lepo gladko kot bi bilo namazano. Za goso-re sta se misijonarja najbrže zmenila; kjer je eden končal je drugi nadaljeval, kar je e-den pozabil, je drugi dopolnil. Ni čudno, da je prevzvišeni pri slovesu izrazil željo: P, Odilo bi moral iti kar z mano po naselbinah, da bi skupaj vodila misijone. Zadnji dan misijona smo i-meli celodnevno češčenje Najsvetejšega. Zjutraj je bilo skupno obhajilo cele fare. Men-da^ni bilo v cerkvi človeka, ki bi ne bil prejel sv. obhajila. Popoldne so se vrstile ure ce-ščenja. Vse popoldne se je menjavala molitev s petjem. Za sklep smo imeli procesijo z Najsvetejšim. Vsak dan so imeli farani priliko pogovarjati se s prevzviše-nim v spovednici in v župnišču. Farani smo kakor očarani nad osebnostjo našega škofa, velikega trpina. V poodeljek po Pred nekoliko več kot dvaj set leti je dogorelo srce moje matere. Položili smo jo k več-fiemu počitku pod vznožjem vinskih goric. Vsako leto sem na Vse svete obiskal njen grob. Kakor bi šel na romanje, sem se mu bližal, v tihi pripravljenosti, da bom z njo lahko na samem pokramljal. Čutil sem njene besede, ki mi jih je šepetala iz' groba, čutil sem njen dih in njeno roko, 's katero mi je šla čez glavo in lice. Da, moja mati! Zvečer sem še v mraku vrča! z njenega groba domov. Pot med dlogim poljem, ki je hilo kakor oropano, ko so kmetje z njega pobrali poslednje sadeže, se mi je zdela silno dolgo časna. Samotne vrane in poševni dimi pastirskih ognjev, ki so se vlačili nad njim, so mu dajali edini videz življenja. Pri naši vaški cerkvici je navadno že zvonilo za verne duše, ko sem prišel domov. Očeta sem našel samega v hiši. Ždel je za pečjo, vlekel svojo pipo, da je v mraku živo žarela žerjavica, kadar je potegnil. Bil je tih in nem. Na mizi je prižgal petrolje-ko, jo je nalahko privil, da je brlela in metala medlo svetlobo po mračnem prostoru. Svetloba, molk, zvenenje, vse ^e bilo tako skrivnostno. Stopil je k mizi in položil nanjo, kakor na oltar, s sveče-nišk0 kretnjo pol kolača krneč kega kruha, zvrhan kozarec novega vina in grozd. “Za verne duše, da ne bi tožile, češ pozabili so nas!” je pripomnil. ‘‘Naj si pogasijo žejo, če trpijo v vicah! Naj se nasitijo, če so lačne in naj poku. šajo sad iz naših goric!” Njegov glas je bil miren, kakor bi opravljal sveto daritev. Oči pa so mu vse žarele v Ognju, kakor bi se bila v njih prižgala nova, prej skrita luč. Vsa leta, kar se ga spominjam, je bil' na večer Vseh svetnikov enak. “Mislite, da se bodo oglasile verne duše pri nas?” sem ga pobaral. * “Mogoče se bodo. Pravijo, da pridejo pogledat, kjer se s kom poznajo, ali kjer v življenju niso uredile svojih računov. Prihajajo, če se jim hudo godi na onem svetu in nas (prosijo pomoči.” Spet je utihnil, kakor bi mu bila težka misel legla v dušo. Nekajkrat je globoko vzdihnil in nadaljeval. “S tolikimi ljudmi sem se srečal v življenju, ki so že davno ha oni strani. Tolikim sem strelskih jarkih stal kot sosed ob smrti, zapiral njihove življenja željne oči, jim vtiskal poslednjič znamenje križa na čelo, na onemela usta, na srce. Oh, dolga in pisana vrsta bi jih bila, če bi hotel vse priklicati v spomin. Pridržal je dih, narahlo po-smrkmil. Vedel sem, da »o mu stopile solze v oči. Sohe, ki jih ker zapadnemu svetu ni .prav misijonu smo se zbrali vsi v dvo- je iztisnila bol srca in se niso val, da naju bodo. Saj ne, da bi človek zahteval od poveljstva ladje, da bi nama v počast igrala kakšna banda. Morda je celo nimajo na ladji. Na vsak način bi se pa spodobilo, da bi naju sprejela deputacija, nama izrazila dobrodošlico, nato pa naju peljala v izbrano kabino ter se potem od naju poslovila z besedami: “Gospoda, kadar bosta česa želela, kar pozvonita.” Pa vsega tega ni bilo nič. Ljudje, ki so sopihali gor po mostičku s težkimi kovčegi, so drveli na vse strani, kaj vem kam. Morda jim je že znano, kje so njih kabine, kali? “Kakšne manire pa imajo tukaj na tej ladji?” sem se obrnil k Vrhničanu. “Tukaj stojiva, pa ni nikogar, ki bi nama pokazal pot do najine sobe. Kaj mislijo, da bova ves dan stala tukaj. Kakopak! Taka me ima, da bi šel kar z ladje in si poiskal katero drugo, kjer imajo več olike.” “Kar potrpi, bo že kako,” me pregovarja novi znanec. “Nak, s te ladje pa ne grem. Niti z dvema parama volov me več ne spravijo dol. Pa stopiva malo naokrog in si sama poiščiva najine bodoče jerperge. Morda pa nimajo časa, da bi nama prišli naproti.” “Saj tisto, bo, časa nimajo, zato jim bo treba menda tudi odpustiti njih malomarnost. Pa stopiva malo po ladji in si po-iščiva spalnico. Na vozni karti ni nikjer zapisane številke najine kabine, čakaj, tistegale človeka bom vprašal, kakšno navado imajo tukaj. Zdi se mi, da je tukaj domač. Slišijo,” sem nagovoril pomorščaka, ali kar je že bil, “kod pa naj greva, da tova našla najino kabino?” Vprašal sem ga po naše, ker sem slišal, da Se z našim jezikom najdlje pride. Nagovorjeni je naju pogledal, potem pa nakratko rekel: “Koša?” “Nak, v košu pa- nisva prinesla svojih cunj s seboj,” sem ga prijazno podučil. “Tale kovčeg je moj, fant nima pa niče- porodile le na licih. Zdi se mi, da sem storil takrat greh. Zakaj pristopiti bi bil moral k njemu, mu položiti roko v roko in mu reči lepo besedo. Oh, ko bi človek vedel, kolikrat bo pozneje zaživel tak greh! Zacingljal jc rožni venec v njegovih rokah. Pol tiho je dejal: “Pomoliva za verne duše >» In molil je naprej, jaz za njim. Kristus v kotu, ki je delil hiši blagoslov, je posluša) in se pogovarjal z nama. Zjutraj, ko se je dam prelil čez zemljo, je stopil k mizi, pogledal po njej in nekam žalostno dejal: “Ni jih bilo k nam v gosti!” v 4 Dvignil je kozarec, srknil iz njega in dal požirek tudi meni. ‘Izprazniva ga, če ga niso; hotele verne duše, ki sem jim ga pripravil!” Dal mi je tudi sladke jagode z grozda in grižljaj kruha. je za naju pripravljena." Mornar se je delal prav neumnega, ali je pa mislil, da je kaj več kot smo drugi ljudje, pa je samo skomignil z rameni in rekel: “Njente kapiši!” Potem se je pa zrinil mimo naju in šel naprej. “Polentar je,” sem povedal tovarišu, “in pravi, da ne zna po naše. Zakaj pa ni pošta j na malo počakala, saj bi ga lahko po njegovo vprašal. Kaj misli, žaba namalana, da zna samo on. “Čakaj, bom drugega vprašal. Boš videl, kako znam.” “Joj, kaj znaš tudi po laško?” se začudi Vrhničan. “Toliko že, da naju ne bodo prodali,” se pobaham. Pri naši stotniji smo imeli vedno nekaj Furlanov in od njih mi je nekaj ostalo tiste čudne govorice. Samo tako hitro mi ni šlo, kot njim, pa tudi z rokami si nisem znal tako lepo pomagati. Vstopim se pred drugega, mornarja, ki sicer ni bil prav nič podoben polen tari ji, dasi je bil močno zagorelega obraza. Zdaj ne vem več, kaj sem spravil takrat skupaj, toliko pa mislim da sem, da se ni slišalo, kot bi ga vprašal po žlahti. Mornar naju nekaj časa ogledufle od vseh strani, potem se pa na vsa usta Zareži in reče: “Ja, hudiča, kaije pa spaku. ješ po laško, ki ne znaš! Saj va-' jina obraza ne moreta utajiti, da sta Kranjca. Torej kaj bi rada?” Razume se, da sva bila teh milih besed bolj vesela, kot je bil Krištof Kolumb, ko mu je mornar gor z jambora povedal, da vidi suho zemljo. Povedal nama je, da je doma s Primorskega in da je uslužben na ladji, katero bo pomagal furatl nekam v Kanado, če bo tako božja volja. Midva sva mU pa v naglici tudi razložila, da sva se zaupala tej ladji in da sva sajbrže edina Slovenca med potniki. Obljubil je, da nama Tx> pomagal, če bo kaj potrebovala in ko sem ga vprašal, naj bo tako prijazen in pove, po kateri poti bi prišla do kabine, 3em mislil, da ga bo zlomilo, tako se je smejal. Ko je prišel k sapi, nama je razločil, da so na vsej ladji samo tri “kabine” in sicer prvi krov, drugi krov in tretji krov. Parnik da je bil prej za prevažanje tovora, zdaj jo pa postavili po treh krovih postelje, drugo poleg druge in nad vsako še eno in da naj greva kar doli po stopnicah in se vsedeva na prvo posteljo, ki bo prazna. Tista bo najina “kabina,” je rekel. . “Pa kaj bova kar med temile ljudmi prebivala?” sem vprašal mornarja in pokazal na gručo, ki se je gnetla mimo nas. “Ne bo drugače,” naju je potolažil. “Svoje sobe imajo samo častniki in par sob je za vse ladjino moštvo. Ali vama ni agent povedal, kakšna ladja je to?” “Nič ni povedal,” mu odgovorim. “Samo to je rekel, da je ladjo dobra in da nas bo varno prepeljala čez morje. Kdo bi bil pa mislil, da bo to tak parizar. No, pa pojdiva doli, bova videla, kam sva prišla. Ali ta nisem Še predlansko poletje, lan- »M. še predno sva se podela sko zimo in letošnjo pomlad jna ladjo, da ji nič kaj ne zau-sem mislil, da bom na današnji Pam> ko Pa nima štirih dimni-dan spet dome. Tem doma, kjer kov- No če a« >»&> drugi vo*i-živi moja mladost, kjer so moji **, 8e ^>ova P* * “biva. Kar Ulili« JU.3. UIU1) je, pa je.” JANUŠ GOLEČ: KRU C I Ljudska poveit po iioMmUi virih Bil je gospodarsko ppropaščen ljenimi je bil tudi Dožev din. nižji plemič, ki si je znal pri-[ Nasilni nastop avstrijskih dobiti z vojaško izvežbanostjo, mogočnežev ni zatrl punta, baš z izredno telesno močjo in z nasprotno —še .povečal ter raz-navduševalno besedo pasjo po- mahnil. Organizacija Krncev korščino ter vdanost. Doža je organiziral pod krinko našitih'križev kmečko vstajo, a se mi odpravil po preskrbi z orožjem, denarjem in vojnimi potrebščinami nad Turka. Ne! Lotil se je kmečkega obračuna z graščaki, katere je zvabil na limanice z zbiranjem lažikriž-nikov. Organizatorji vstaje so znali, kake cilje zasleduje Doža in radi tega je vrelo h Kru-cem vse, kar je gojilo mržnjo do gospode. Saj drugače si niti predstavljati ne moremo, kako bi bil zbral ob čuježem očesu grajskih navaden ter očiten puntar dobro organizirano ter preskrbljeno armado 10.000 mož. Šele tedaj, ko je načeloval Doža za tedanje čase precejšni vojski, je zatrobil mesto na odhod nad Turčina — nad graščaka! je bik voda na mlin Turkom in Francozom. Kruci so bili kmalu tako preplavljeni s plemstvom, da so dobili za glavarja — grof a, ki je postal eelo kronani prvi kralj Krueev. • » » N PRVI KRALJ KRUCEV I Ogrski grofi Tokoly so posedali gradove ter razsežna posestva v bližini Kaniže. Po zgledu drugih madžarskih bogatašev so obubožali Tokoly vstad turških vpadov in vstaje Krncev. kakega takega stika. Komuni- drugimi. Tudi nočejo države povrh ocenjen z mlado vdovo Heleno Zrinjsko (Helenim prvi mož je bil Rakoči. Z njim je imela sin&Franca). iz staroSk-vne rodbine Zrinjskih, ki prišteva med svoje člane najime- Madžarski imenitniki so bili nitnejše prednike Nikola Zrinj- povsem iznenadeni radi mahoma razkrinkanega nastopa Krueev. Posamezni oddelki so napadli gradove, ki so jim padali z lahkoto v roke |po celi srednji Madžarski. Graščake so mučili z družinami vred, jih pobijali, gradove izropali, služinčad se je pa pridruževala puntarskim Zmagovalcem. Predno so se graščaki prav zavedili, kako in kaj je z Dožo in njegovimi Kruci, je že bil on gospodar položaja, ki se je jačil od dne do dne. V primeroma kratkem času nista stala v vrstah z ognjem in mečem prodirajočih Krueev ramo ob rami kmet in hlapec, pridružilo se jim je večje število s tedanjo vlado nezadovoljnih . plemenitašev. I ----HBFHMale vstaja, ki je bi- skega, branitelja fiigeta proti Turkom leta 1566. Pravnuk Nikolaja je bil zopet Miklavž tgi hrvatski ban (1616—1664). Nasledil ga je na banskem prestolu njegov brat Peter, ki je bil radi upora, naperjenega pro .priklicalo, gnu poMjo iz oči. SZ SLOVEMIJt (Nadaljevanj« a 1. atranL) .njih razmerja do begunskega STIK S TIHO OPOZICIJO? vprašanj« je našteval grehe dr- Ko pišejo listi o jugoslovanski krizi, razmišljajo tudi o tem, ali bo morda Tito poskusil kako zbližan je z opozicijo, da bi si utrdil svoj položaj. Listi tu mislijo na Grola in na šubašiča. Toda zelo majhna je verjetnost žav, kihi morale sprejeti begunce. Rekel je naravnost, da države begunce smatrajo samo kot blago in jih vzamejo, če jel to blago prvovrstno, drugače pa ! ne. Iz družin izbirajo samo močne, ne da bi se vprašali, kam z sti bi morali v takem slučaju odnehavati od svojega programa, to pa ni verjetno. Take ve-, sti so samo želje nekaterih. PREDVOJA5KA VZGOJA. — Pisali smo že, da je v Jugosla-viji zahtevana vzgoja mladine že v predvojaški vzgoji. Podobno kot so to delali nacisti in fašisti. Sedaj prinašajo Usti vesti, da vsžbajo učitelje, ki naj sprejeti toliko beguncev kot jih nanje po številu pripade. Tako razbijajo družine in trgajo otroke od staršev kot so delali včasih s sužnji. Sprejeti hočejo samo ljudi za težka dela, toda kam z onimi, ki za težko delo niso. Ia mei ki imajo, ter ne- Zato pravi tajnik W. H. Tučk, da manjka pri vsem drugem Grof Emerik Tokoly je še bil *'*?*"**“ pred™iaa“' vzgo- jo. Tako beremo, da je bil tak tečaj Učiteljev v Radgoni in da se ga je udeležilo 17 učiteljev. Vojaška priprava torej gre naprej kljub Titovim sporom z drugimi komunisti. zlasti krščanske ljubezni. Za ra- vlažnih stvari, toda cene so uradi tega pomanjkanja še ni reše- »tl« nad vsako sorazmerje « piano begunsko vprašanje. — Tem jami. One skoraj vsega blaga mislim tajnika Mednarodne or- »o nadzorovane, toda obrok ii- ZADRUŽNI TEČAJI. — Tudi misel, da hočejo kmeta polagoma privaditi na skupno gospodarjenje in ga počasi pripraviti na komunistične kolhoze, živi naprej. Po Sloveniji pri-“j rejajo tečaje v zadružništvu za nom, obglavljen s » %ripravnih ljudi. Nočejo, da bi stom Frankopanom vtajr domovi> ki jih letos s^m Novem mes u 3°. aprila 1667. Peter je nnel srna Ja**r , . ■ y teh domovih ho. Antona Baltazarja m ta ,e W' m ^ prayi aLrik\okoly je znan kot'sti komunizem, čeprav jim dru-izredno lep in telesno moča«.!®1 k»mu"lstl pravl]0’ da 80 1Z' Radi zunanje prikupijivosti je;dajalcl kop#n»z«». je dobil žen0 iz hiše Zrtajakih.| GRAHOVO-PRI CERKNICI. Helena Zrinjska, na glasu kot _ Pa so ljudje ponekod še ved- Ubogi moj oče! V dlani j« položil obraz, ko-ščend prati božajo jagode pater-noštra. Iz dna duše se mu trgajo prošnje: “Za verne duše ... in za njega, ki ga ni od nikoder!*’ ---------------o------ ŽMjeaje »(Moji Španiji nekako vtrla pot demokratičnim idejam. Redke vrste rdeiih Samo komunisti se pripravljajo, da tvegajo državljansko vojno, četudi so v neznatni manjšini. Ob ugodnih prilikah izropajo kakšno banko. Po dejanju zbeže s plenom v planine, toda ostane jim le malo izgle-1 da, da bi se lahko še kdaj povrnili v redno človeško družbo. V zapadnem, hribovitem ozemlju je nekaj podtalne aktivno- Kako poteka življenje m Španiji? Kako močna je opozici-ja? Ali so zapori polni; ali vla-iStb toda ta je le neznatna, da tu svoboda liska? 'Kako vpliva sedanji režim na gospodarski položaj? — To je nekaj! vprašanj, na katera je treba odgovoriti, čim se hočemo razgo-varjati o španski politiki. Španija je danes prijazna prijazna za one, kik nimajo nič Prodajalne izložbe «o polne pri- ganizacije ža begunce je gotovo treba popolnoma pritrditi. Na- vil, ki je uradno dotočen za osebo -po uradnih cenah, ne zado- ši slovenski begunci to natanko »tuje .niti za mačko, kam še za odraslega človeka. Tako je vsakdo, od najbogatejšega do naj-MED SLOVENCI na Koroškem revnejšega obvezan, da kupuje vedo. BEGUNSKO VPRAŠANJE se je vsaj toliko premaknilo naprej, da je.vedno več upanja, da tiho. V druge dežele je odšlo iz Avstrije do 1. septembra 783 Slovencev. Nekaj jih je odš'o v Brazilijo, precej v Kanado, ne- na črni borzi po mnogo višjih cenah. Revnejše ljudstvo si po- morejo večje skupine v Argen- maga na ta način, da se poleg svojega poklica peča še sičrso borzo, ki mu omogočuje — seveda če ima srečo—da ai s tako pridobljenim denarjem nakupi Maršalov načrt, da bi ta pomoč Težko je nekaj prerokovati o Španiji. Čeprav Franco ni priljubljen med širokimi plastmi ljudštva, vendar ni nobene španske opozicije, katere bi se moral bati. Niti se mu ni treba mfogo bati zunanjega sveta. On je čvrst in ne zelo star; zatorej se je treba sprijazniti z dejstvom, da bosta Franco in njegov korupcijski režim trajala še dolgo. (“The Observer”) kaj na Angleško, drugi po raz- stvari, ki so potrebne m vsak nih deželah izven Evrope. Ra- danje življenje, zumljivo pa je, da si vsi srčno Službe Ut podkupovanja žele priti iz Avstrije in Nemčije, Delavci se bridko piritožujejo, kjer jih gledajo Nemci vedno da morajo v nekaterih slučajih krasotica, se je prepričala šele no straŠB0 trdi m pravi ko„ po sklenjeni poroki, da je dobi- j ml;nizem, 1,0 ”r!uU .med Grahovim in bolj neprijazno in kjer vedno bolj grozi spopad med velikimi silami, ki more prinesti odločitev med komunizmom in zapad-no demokracijo. Ravno dežele, kjer se sedaj mode begunci, bi prišle prve v vojno nevarnost. zakonito plačevati ipo 16% od svojih plač za socialno skrbstvo, ki ščiti predvsem delavce s šte- lo moža, ki je dika po telesu, la razširjena malodane počeli žepu — nemanič! Povrh je bila' ,ik zadružni dom za vse okoli-Madžarski in je povzročala skozi desetletja vladarjem velike preglavice. ‘Prišlo je tako daleč, da je bilo p0 osrednji Madžarski več Krueev nego nasprotnikov puntarskega gibanja. Le iz neprestanega nar-ščanja organizacije Krueev se dajo razlagati dejstva, ki so postala .prava šiba božja in ta ni klestila le po Ogrskem, ampak je bilo dolgo — dolgo strah in trepet muropoljakih pradedov. Kruci so zanetili na Ogrskem Občo vstajo za avstrijskega če- še častihlepna. Njeno cel«,čanske vasi. Toda nekatere va-stremljenje je sredotočilo v gj nočej0 sodelovati, kakor je cilj: drugemu možu pomoči do kazano Največ so prispevali premoženja to dostojanstva! |vagi Gorenje jezero, Laze in Lo-Prav dobrodošla ji je bila čice ^ za nič pa & vasi Up-vstaja ogrskih mogočnjakov in ^ Bloška poKca in Marti. Krueev iza cesarja Leopolda ' njak. In celo Grahovo samo, ki ki ni zaupal Madžarom radi ne- j nosi]o doigo žaaa napredno za-prestanih vstaj to hrepenenj a ,o tudi M k„munisti! No pa po popolni osamosvojil Naj- od zgoraj prM ob tolj je razzahl Leopold mad- ^ čfL da Indijanci napo-1 “No, mladenič,” je rekel, čudeno in plašno velike kroge,'sled lahk<> poskusijo nas zadr-|“kdo bi bil mislil, da vas tu la- ki si je nataknil iz bambusa spellteno zvonasto ogrodje ter korakal kakor zaprt v velikansko kletko. Ko sva trčila drug v drugega, sem se začudil še bolj, ker sem spoznal lorda Johna Roxtona. Smuknil je, ko me je videl, iz svojega zabavnega oklepa in stopil smehljaje se k meni, a se mi je zdelo, da ki ijh je na vodi sprožil kate- za^ kar, s silo-rikoli iz globine prihajajoči pravljični nestvor; ta zelenkasti sijaj, ki nam je kazal daleč v globini, na meji večne podvodne teme zojpet novo nepoznano žival. Vse te prizore morata pozneje natančno zopet oživiti ma^j spomin in moje pe-ro. Toda — me boste vprašali — čemu to opazovanje in obotavljanje, ko bi morali vi pa vaši tovariši imeti podnevu in ponoči samo eno brigo in misel, kako bi se vrnili. Odgovorim na to, da smo vsi neprestano delovali v tem pravcu, toda vse naše prizadevanje je bilo zaman. Ugotovili smo prav kmalu predvsem dejstvo, da nam Indijanci sploh niso marali tem oziru priskočiti na pomoč. Sicer so nam bili vedno prija tel ji, in, lahko bi se celo reklo, naši pokorni sužnji, a čim smo jim dopovedali, naj bi nam pomagali pripraviti in'prenašati brv, s katero bi se lahko premostil prepad do stožičastega res? Samo niso družabne! Tuj- gozdu. vega, vi pa niste zavarovani. Na svidenje torej, vrnem se menda v taborišče, še preden se bo zmračilo." Tako sva se ločila in sem videl, ko ,sem se ozrl, kako roma Roxton v svoji pletenki pc plena ves svoj čas (z izjemo onih, dokaj dolgih ur, ki jih je namenil Challengerju: ne- prestano mu je namreč očital, da nas še vedno ne more rešili naših težav). ce presneto nevljudno sprejmejo, kakor se najbrž spominjate. Zato sem nataknil to kletko, da ne bodo preveč pozorne napram meni. “Kaj pa hočete v močvirju?” 'Nekam nezaupno «ne je pogledal in se mu je videlo na obrazu, da se obotavlja. “Ne mislite menda, da ne sme nihče biti ukaželjen razen profesorjev?” mi je slednjič rekel. — “Tudj jaz raziskujem te ljubke živalce. Menda se vam bo zdel >ta vzrok dosti tehten.” ,, i če se je lord John ob tej priliki nekam nenavadno obnašal, je nastopal Challenger še vse bolj Čudno. Povedati moram, da se je menda zdel izredno privlačen indijanskim I ženicam, in zato je vedno nosil košato palmovo vejo, s katero se jih je branil kakor muh, če je postajala njih pozornost preveč nadležna. Challenger, ki je po prstih stopical kakor sultan iz komične opere s tem' Znamenjem svoje oblasti v roki, z razmršeno črno brado, in za njim cel spre- “Ne zamerite moji radoved- vhd indijanskih.deklet s širo- nosti,” sem odvrnil. Postal je zopet kakor(navadno dobre volje in se zasmejal. “Ne zamerite tudi vi, mladenič. Grem samo, da ulovim za Chailengerja piščanca teh vražjih ptičev, To je zame pripraven posel. Ne, hvala, nič mi ni treba pomagati. Mi s to kletko ne morejo do ži- koodprtimi očmi v svojih pič- j lih oblekicah iz strugane drevesne skorje—tb je bila nad vse smešna slika, katere ne bom tako izlahka pozabil. Kar se tiče Summerleeja, je bil zatopljen v raziskovanje za planoto značilnih mrčesov in ptic in je posvetil nagačeva-nju ter opredelitvi dnevnega hko srečam.’ -AND THE WORST IS YET TO COMB -in najhajše šele pride V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA SOPROGA IN OČETA Frank Fon ki je v Bogu za vedno zaspal 1. novembra 1946 Mesec november je zopet v deželi, zgodne jeseni razsiplje se kras, mi pa ne moremo biti veseli, ker je najtužnejši mesec za nas. Daši davno že gomila skrila mili tvoj obraz, misel še v meni vedno živa na te, dragi, vsak je čas. Žalost vedno me težila, dokler tudi jaz ne umrjem, k tebi se bom pridružila, gotovo, a kdaj — ne vem. Žalujoči ostali: JOSEPHINE FON, soproga in OTROCI Indianapolis, Ind., 1. nov. 1948. Pošiljanje MOKE IN PAKETOV Z OTEŽIM V JUGOSLAVIJO Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše). CENE MOKE SO: 1) Vrečo bele moke 100 fantov pošljemo za $9.00 Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno lzcubo (total loss) do mesta prejemnika je vračunano v gornji ceni. Prejemnik mdm v tem alučaju sem plačati stroške prevoza od Reke do svojega' bivališča. 2) Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $13.00 V ceni ee vračunani vsi stroškl za zavarovanje protl nolnl izgubi (total Ion), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plnčul nobenih stroškov, ko prejme, moko. iiv ** saarMEg1 Dveletni Ronnie Osborne iz Phoenix, Ariz. se je zasi-gural, da mu njegov psiček "Hash" kam ne pobegne, zato pa ga je dobro privezal na “precej" debelo vrv. Romie m Hash sta neločljiva prijatelja. MILI tein; o i jim umu rnKETI zn naročitev naših NOVIH Standnrd paketov, vprašajte zn, cenik in nnročilne liste (Order Forme). Dostava!, moke in Standard paketov je garantirana. V *luča|t) la- eUbepOOBEHCEh5lH POŠLJEMO ISTO KVALITEtT)MOKE. KATERA. JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ. ■ ’ ’ ' >* Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to nU pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opoztrjamo, ds postane vse blago po naročbi Vala last, do-čim srno ml samo posredovalci med pošiljateljem In tukajšnjimi oblastmi. — ček in Money Orders naj se glase na “DOBROVOLJ. NI URADNE URE: Vsak dan, od 9 zjutraj do 5 zvečer. V nedeljo In pondeljek je urad zaprl. DOBROVOUNI ODBOR 245 Watt 18th Street New York 11, N. Y. Telefon: WAttdna 4—MU_______ urririjinnjmrijin^^ K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR g tonom KSKJ po 4% obresti nečlanom po 5% obresti na zemljišča In posestva brez kake provizije i 1880 1948 NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalost-’ no vest, da je vsemogočni Bog poklical k sebi našega dragega soproga in skrbnega očeta Johna Novosel ki je tako nenadoma preminul ter nas zapustil in se preselil v večnost dne 24. septembra 1948 v starosti 68 let. Pogreb pokojnega se je vršil iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti, v cerkev Marije Vne-bovzete in po opravljeni sveti maši zadušnici je bil položen k večnemu počitku dne 27. sept. na Kalva-rijo pokopališče. Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Msgr. Hribarju za opravljeno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede. Lepa hvala tudi Rev. Cimpermanu za molitve in podelitev poslednjega olja. Naša prisrčna zahvala naj bo izražena vsem številnim prijateljem, ki so blagopokojnemu okrasili krsto s tako krasnimi venci v zadnji pozdrav. Enako prisrčna zahvala vsem, ki so darovali za svete maše, da sc bodo brale za mir in blag pokoj njegove duše. Lepa hvala vsem, ki soga prišli kropit im imt.» škem odru, kakor tudi vsem, ki šo se udeležili svete maše in pogreba. Hvala članom društev za skupne molitve v pogrebni kapeli. Hvala St. Joseph Cadets za častno stražo. Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Lepa hvala nosilcem krste. Lepa hvala sosedom, ki so nam bili v toliko pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh. Lepa hvala Joe Žele in Sinovi pogrebnemu zavodu za vso pomoč in postrežbo ter za tako lepo urejeni pogreb. Ti, predragi soprog in oče, sedaj, ko si se ločil od nas le začasno, počivaj mirno v hladnem grobu do svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali: ANNA NOVOSEL, soproga JOHN in LOUIS, sinova OLGA in ELEANOR, sinahi BRAT in 3 VNUKI Cleveland, Ohio, 2. novembra 1948. Posojilu m napravljena na tak na čin, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnilatn Informacijo pUtta mi GLAVNI URAD US.K. JEDNOTE 3S14S NORTH CHICAGO STRSST JOURT, ILLINOIS rnnnn nannn nHfinruBtiaiinnnnnnii ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unljskm tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako šmarni ceni. Pridite k nam ln (i izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina •117 SL Clair TLv«. HEndarson 0629