Leto V.	HRASTNIK, 8. 4. 1969	ST. 3
Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, Vračun Viljem, Rački Viktor, ing. Tramte Franc, Str-garšek Janko, Janežič Alojz, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. - Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. H-622 — interno 19. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje
12. ZASEDANJE CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA
Centralni delavski svet je poleg pregleda sklepov zadnjega zasedanja CDS in poročila o delu upravnega odbora obravnaval razpis volitev v CDS in SEE, določil vrednost točke za marec 1969, poslušal in razpravljal o delu komisij pri CDS v mandatni dobi 1968-69, razdelil sredstva stanovanjskega prispevka za leto 1969 in obravnaval sofinanciranje kinodvorane na Logu.
CDS je potrdil poročila o delu upravnega odbora. Razpravljal je le o sklepu, da se 1. 4. 1969 ukine avtobusni prevoz delavcev v Radeče—Rimske Toplice glede na to, da ima prevoznik SAP Ljubljana, poslovalnica Trbovlje, na teh dveh relacijah izgubo, naše podjetje pa ne regresira do vrednosti. ki jo zahteva SAP Ljubljana.
O vseh ostalih problemih v zvezi s prevozom delavcev z dela in na delo na območju Hrastnika — Dola še nadalje razpravlja s prevoznikom kadrovsko pravna služba.
Članom CDS je bilo objašnjeno stališče UO. Ukinitev je posledica tega, ker v večini primerov ne koristijo vsi imenovani prevozov z avtobusom, predvsem se poslužujejo vožnje z vlakom ali osebnimi avtomobili. Letos bi moral kolektiv prispevati okrog 60.000 din. Tudi CDS se je strinjal s stališčem. UO.
CDS je potrdil tudi predlog upravnega odbora o delitvi dotacije 3.000 din nogometnemu klubu »Hrastnik« Hrastnik za reklamni oglas, oziroma reklamno desko na igrišču.
Na vprašanje, kdaj pridejo eno-sekcijski IS stroji, je bilo članom CDS pojasnjeno, da je nastala težava zaradi financiranja in bodo stroji dobavljeni konec maja
1969.
Centralni delavski svet je razpisal volitve za CDS in SEE. Določil je, da bodo volitve 24. 4.
1969.	Imenoval je tudi komisijo za pripravo volilnih imenikov in centralno volilno komisijo, v kateri so tovariš Sušin Viktor kot predsednik, člani Grčar Karli, Drame Stane, Hudi Tea.
Določil je tudi, da bodo kandidacijski zbori v času od I. do 12.
4.	1969.
Tudi za marec ni bilo možno pripraviti točnega obračuna poslovanja za prve mesece letošnjega leta. Težave so, ker niso vsi predpisi o delitvi sredstev izšli. Predvsem je problem, ker niso znani stroški poslovanja. Točen obračun se bo napravil za prve tri mesece in obravnaval na naslednjem zasedanju CDS.
CDS je potrdil predlog UO, da se za marec obračuna vrednost točke 1,45 din, ker se predvideva, da bo plan za marec dosežen.
Poročila posameznih komisij je CDS potrdil. V razpravah so člani CDS dopolnili nekatera poročila ali pa dali dopolnilne predloge o nadaljnjem delu.
Dajemo kratke izvlečke o delu komisij.
KOMISIJA ZA UREJANJE DELOVNIH RAZMERIJ
Komisija se je redno sestajala. Predvsem pa takrat, kadar so se sprejemali v službo kvalificirani delavci. Od aprila lani do danes je bilo sprejetih preko 500 vlog za zaposlitev, ugodno so rešili 200 vlog, na rešitev čaka še 54 vlog, na katere se še ni odgovorilo. To so predvsem prosilci iz naše občine. V tem tednu pa smo odgovorili na 72 prošenj negativno.
Komisija je pri svojem delu poskušala, da bi bila čim bolj nepristranska, da bi pomagala v prvi vrsti tistim, ki so dela najbolj potrebni. Komisija pri svojem delu upošteva priporočila ZB Hrastnik, ki jih izdaja predvsem za otroke tistih članov ZB, ki imajo nizke osebne dohodke ali pa so že v pokoju.
V razpravi so bili nekateri člani CDS za to, da komisija tudi odloča o prerazporeditvi članov kolektiva na druga delovna mesta. predvsem iz enote v enoto. Pri tem se naj poslužuje zdravstvenih diagnoz o sposobnosti za posamezna dela. Novo izvoljena komisija naj bi si v svoj program dela vnesla tudi ta predlog.
KOMISIJA ZA OCENJEVANJE DELOVNIH MEST IN OBRAVNAVANJE PRITOŽB
Komisija je redno poročala CDS o svojem delu. Zadnje poročilo je bilo podano o načinu rešitev pritožb. Od takrat se komi-
sija ni več sestala, kljub temu, da je že spet sprejela nekaj vlog za reševanje. V poročilu se navaja, da je potrebno komisiji dolo-
čiti točne pravice in dolžnosti, obenem pa določiti, kdo ima pravico določiti spremembo odstotkov pri osebnih dohodkih. Tako na primer je dovolj pritožb na določene odstotke, nekaj je tudi predlogov vodi jenot za spre-
membo odstotkov. Komisija smatra za nepravilno, da je UO reševal nekaterim članom kolekti-Nadaljevanje na 2. strani
CENTRALNI DELAVSKI SVET STEKLARNE HRASTNIK
Na podlagi 16. člena Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov' upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. list SFRJ, št. 15/64, 32 in 54/67) in zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. list SRS, št. 11/65), določil Statuta Steklarne Hrastnik, je Centralni delavski svet na svoji seji dne 24. 3. 1969 sprejel naslednji
RAZGLAS
1.	Volitve v Centralni delavski svet in svet ekonomskih enot bodo po posameznih volilnih enotah dne 24. aprila 1369 s pričetkom ob 4. uri zjutraj.
2.	Podjetje je razdeljeno na 4 volilne enote.
V	prvi volilni enoti, ki obsega notranji obrat, avtomatsko proizvodnjo, zmesarno in taljenje, operativne delavnice, bodo člani volili na dveh voliščih glede na abecedni sestav, za prvi sestav od A—K in drugi sestav od L—Ž v jedilnici tovarne.
V	drugi volilni enoti, ki obsega brusilnico in slikarnico, bodo volitve v pisarni obratovodstva notranjega obrata.
V	tretji volilni enoti, ki obsega energetiko, pomožne delavnice, kisikarno, bodo volitve v prostorih pisarne energetike in pomožnih delavnic.
V	četrti volilni enoti, ki obsega skupne službe, splošno upravo, tehnično upravo, kontrolo, transport, bife in menzo, bodo volitve v upravnem poslopju Steklarne Hrastnik v Gradu.
3.	Zbori delovnih ljudi, na katerih bo predlaganje kandidatov za člane CDS in SEE, se morajo opraviti od 1. do 10. aprila 1969. Zbore skliče posamezni predsednik SEE s sodelovanjem sindikalne podružnice.
4.	Volilna enota je dolžna in odgovorna za pravilno izvršitev kandidiranja in volitev in za upoštevanje rokov v zvezi z volitvami.
Volilni imenik mora biti pravočasno sestavljen in razgrnjen v posameznih volilnih enotah.
Pri volitvah v organe upravljanje imamo vsi volilno pravico ne glede na starost. Volijo tudi vajenci.
Predsednik CDS: Franjo Krsnik
Člani delovne skupnosti, izvršite dne 9. aprila svojo
družbeno dolžnost!
12. zaseda
Nadaljevanje s 1 strani
va vloge za spremembo odstotkov. Pri takšnem delu komisija nima več vpogleda, kaj vse je in na kakšan način korigirano. Z druge striai pa nadaljujemo s prakso, da nastavljamo ljudi na delovna presta, ki niso uradno konstiutira-na, še manj pa ocenjena.
Razpravljalo se je o pravilnosti odločanja UO ali kadrovske službe (v enem primeru) glede spremembe odstotkov. Smatralo se je, da v tekstnem delu ni dovolj jasno precizirano glede delitve odstotkov. Sprejel se je zaključek, da se pravilno precizira v tekstnem delu pravilnika način določanja ali spreminjanja odstotkov. CDS je pooblastil komisijo, ki je izdelala pravilnik, da celotni tekstni del še dopolni, kajti z novim načinom dela v tovarni (prehod na 42-urnik) se mora celotni pravilnik popraviti. Predlaga se, da naj novo izvoljeni SEE ; izvolijo potrebne komisije, katere naj pripravijo interne pravilnike o načinu in določanju odstotkov v vsaki EE.
KOMISIJA ZA ZDRAVSTVENO IN TEHNIČNO VARNOST
Glede na sprejete ukrepe o varnem in zdravem delu je komisija skozi mandatno dobo v tesnem sodelovanju s službo varstva pri delu v tovarni obravnavala in analizirala tekočo problematiko zdravstveno-tehničnih pogojev dela in to v kontaktu UO, ki je redno prejemal poročila o delu službe. Komisija je kontaktirala na svojih sestankih tudi z ostalimi vodji v proizvodnih obratih. Komisija se je sestala med mandatno dobo sedemkrat redno in trikrat na razširjenem sestanku z vodji enot. V tovarni je bil tudi republiški linšpektor dipl. ing. Pirk.
Med ostalimi problecni, ki so se pojavili med letom v tovarni glede zdravstvene in tehnične zaščite, je bilo vprašanje urejanja, nabavljanja in izdajanja zaščitnih sredstev. To vprašanje je v glavnem rešeno. Komisija je sklenila, kar je UO tudi potrdil, da služba za varstvo pri delu izdela nov pravilnik o uporabi in upravičenosti zaščitnih sredstev pri delu ter da ga da organom upravljanja v potrditev. Enako velja za sanacijski in perspektivni plan zdravstvenih in tehničnih ukrepov varstva pri delu, ki je v fazi zbiranja podatkov in analiz. Zračenje, kliihatižacija in izolacija bo v celoti zajeta v sanacijskem planu, potrebno bo pa rešiti nezdrave delovne pogoje v avtomatski proizvodnji, slikarnici in zme-sarni ter v zvezi z njimi poiskati kontakt s strokovnimi institucijami.
Ugotovljeno je bilo, da je bilo med letom 252 nezgod, od tega 21 na poti na delo in z dela, 231 nezgod pa direktno vezanih na proizvodnjo. Če gledamo število zaposlenih, znaša to 14,45 % nezgod, kar predstavlja 3108 izgubljenih delovnih dni.
Ugotovitev je naslednja: da so bile nezgode, zaradi neupoštevanja predpisov varnega dela, neuporabe zaščitnih sredstev, malomarnega odnosa do dela, vinjenosti, uporabe pokvarjenega orodja in slabega cestišča na poti v službo In iz službe.
□je centralnega delavskega sveta
Glede odstotka invalidnosti med člani kolektiva pa komisija ugotavlja, da ni odraz samo težkega dela, ampak ga pogojujejo tudi drugi faktorji kot so: delovno okolje, neurejenost posameznih delovnih mest in oddelkov, prezaposelnost posameznikov (doma in v tovarni), prekomerno uživanje alkoholnih pijač, premalo rekreacije.
Med mandatno dobo komisije so bili odprti novi higienski prostori s kopalnico in garderobo v zadovoljstvo vseh zaposlenih. Na zaključku poročila je bila podana kritična ocena reda in čistoče po posameznih oddelkih.
Ugotovilo se je, da je nujno urediti vprašanje zmesarne, kjer se izredno praši, problem zračenja in prašenja v obratu in problem ropota in šumov v avtomatski proizvodnji podjetja.
KOMISIJA ZA VARSTVO ZENA, MLADINE IN INVALIDOV
Komisija je kritično ocenila svoje delo, predvsem zaradi tega, ker nima določenega delokroga in pristojnosti. Poleg tega pa je bila premalo povezana z ostalimi institucijami, ki delajo na tem področju. Smatra, da za delo pri reševanju problematike invalidnosti v tem sestavu tudi ni kvalificirana. Komisija se je angažirala samo pri organizaciji proslave praznika Dneva žena.
V	razpravi je bilo sprejeto stališče, da se v bodoče razmeji delo komisije. Postavi se naj posebna komisija, katera bo imela na skrbi vprašanje invalidov.
KOMISIJA
ZA RACIONALIZACIJE
IN TEHNIČNE IZBOLJŠAVE
Komisija ugotavlja, da je v našem podjetju med letom bilo precej tehničnih izboljšav, vendar jih vodje ne prijavljajo. Komisija je sprejela obvestilo od UO za samo eno tehnično izboljšavo. Predlog se nanaša na rezanje vrčev na Dania stroju. V pretekli mandatni dobi se je komisija sestala le trikrat. Skupno je bilo prijavljenih od navedenih obratov 32 tehničnih izboljšav. Pri tem misli komisija, da je 12 predlogov sposobnih za obravnavo kot tehnična izboljšava, ki so dale efekt in ki se jih lahko obravnava na osnovi pravilnika o racionalizacijah.
V	razpravi je bilo ocenjeno, da bi bilo potrebno v čim krajšem doku doseči izboljšave, da se sproste odvišno zaposleni v nekaterih oddelkih. Te bi potem zaposlili ob formiranju tretje izmene v slikarnici. Pri ocenjevanju racionalizacij ali iznajdb je potrebno točno ločiti, kaj je dolžnost vsakega vodje oddelka, da kaj izboljša v svojem oddelku, in kaj je resnično izboljšava, katero je treba posebno nagraditi.
KOMISIJA ZA PROTIPOŽARNO VARNOST
Komisija se je v zadnji mandatni dobi 1988-69 nekajkrat sestala, pregledala objekte ter protipožarne naprave. Pri pregledu so se ugotovljene pomanjkljivosti v pristojnosti komisije sproti reševale, tako da je s te strani komisija opravila svojo nalogo. Komisija pa ni mogla rešiti vseh vprašanj, zato jih je predložila
samoupravnim organom. Ti pa predlogov komisije niso v celoti realizirali. Predlagano je, da bi v bodoče vodje EE in pa vodje oddelkov polagali vec pozornosti na protipožarne in preventivne ukrepe, kajti majhna nepazljivost ali malomarnost nam lahko povzroči težke milijonske škode.
V	razpravi je bilo poudarjeno, da je še vedno nevarnost zaradi odpadnega olja v podpečju. Na to je bilo že večkrat opozorjeno. Ne drže se po oddelkih predpisa glede zaznamovanih zaščitnih pasov. Velikokrat je to tudi vzrok prepolne tovarne.
V	preteklem letu smo imeli nekaj manjših požarov, kar nam nalaga, da moramo bolj upoštevati preventivne zaščitne ukrepe.
KOMISIJA ZA IZREKANJE
UKREPOV
Komisija je Imela v pretekli mandatni dobi 15 obravnav. Komisija je obravnavala 249 primerov in v posameznih primerih ugotovila, da gre za kršitve delovne dolžnosti. Od tega je v 203 primerih izrekla ukrep, v ostalih primerih pa je bil postopek ustavljen. Od izrečenih ukrepov je bilo izrečenih 10 zadnjih javnih opominov, ostalo pa so bili opomini. Poleg izrečenih ukrepov pa je zahtevala tudi povrnitev premoženjske škode za neupravičene izostanke ali drugo storjeno škodo, tako je bilo povrnjeno okrog 4.360 din.
V	razpravi je bilo nakazano, da je imela v nekih primerih komisija zelo težavno delo. Delo komisije in ukrepi so vplivali na izboljšanje discipline v kolektivu, saj smo nekaj zelo nediscipliniranih članov izključili iz delovne skupnosti. Vidimo pa, da v preteklem obdobju ni bilo več primerov večje kršitve delovne dolžnosti.
KOMISIJA
ZA STANOVANJSKE ZADEVE
IN DRUŽBENI STANDARD
V	tej mandatni dobi se je komisija sestala sedemkrat, razpravljala je predvsem o problematiki razdeljevanja stanovanj. Komisija ni imela na razpolago kaj dosti stanovanj za deliti, predvsem je odločala o delitvi izpraznjenih stanovanj. O sklepu CDS glede sklenitve pogodb za izpraznitev stanovanja z najemniki kredita za individualno gradnjo je bila komisija mnenja, da je za nazaj o tem težko sklepati. Naj pa se v bodoče vse prosilce kredita za individualno gradnjo, ki so sedaj v tovarniških stanovanjih, pismeno zaveže, da bodo v določenem roku izpraznili tovarniško stanovanje.
Komisija v tej mandatni dobi ni razpolagala z večjim številom stanovanj, zato je bilo njeno delo otežkočeno, kajti evidentiranih je 141 vlog za stanovanje, od tega 46 za nova.
Na zadnji seji je komisija razpravljala o predlogu porabe stanovanjskega prispevka za leto 1989. Ugotovila je, da je skupaj stanje stanovanjskega prispevka za leto 1969 - 876.746,64 din, koriščenje se predvideva: udeležba za nakup stanovanj v stolpiču na Rudniku 39.300 din; krediti, odobreni individualnih graditeljem iz sredstev za leto 1968 — 17.500
din; anuitete kreditov za stanovanjske zgradbe za leto 1969 v znesku 319.602,40 din. Skupaj predvidevano koriščenje 376.402,40 din. Ostalo nerazporejeno je na razpolago za družbeno in individualno gradnjo 500.344,24 din.
Predlog UO in komisije je bil, da se celotni znesek t.j. 500.344,24 din uporabi kot udeležba za nakup stanovanj v stolpiču S-2 na Logu, individualnim graditeljem za novogradnje in adaptacije pa bi odobrili kredite iz tekočega sklada skupne porabe za leto
1969.
Komisija je tudi potrdila predlog UO za dodelitev kreditov prosilcem za gradnjo, adaptacijo in nakup stanovanjske hiše. CDS je celotni predlog potrdil, in to:
Prosilci za kredite za novograd-
nje:	din
Klanšek Jože	20.000
Špacapan Roman	15.000
Bucik Angela	10.000
Zorenč Otilija	10.000
Rižnar Alojz	20.000
Za dograditev stanovanjske	
hiše:	
Roškar Franc	20.000
	din
Iiribšek Vinko	5.000
Deželak Antonija	10.000
Matko Franc	10.000
Laznik Karl	10.000
Kreže Franc	8.000
Za adaptacijo stanovanjske hi-	
še:	din
Lukijanovič Jovan	5.000
Kirn Alojzija	10.000
Kodrun Ivan	10.000
Žagar Mirko	8.000
Pavlič Jože	5.Ö00
Klenovšek Franc	30.000
Hudina Marija	10.000
Rižnar Vera	5.000
Za nakup stanovanjske hiše:	
Holešek Jože	10.000
Pri i podelitvi kreditov je UO komisija in CDS obravnaval vse prošnje in na podlagi določil pravilnika odobril gornje kredite. Plačilni pogoji so isti kot dose-daj : 20-letno odplačilo in 2 % obresti.
Drugi prosilci niso imeli pogojev za kredite.
CDS je potrdil predlog o razdelitvi in gradnji garaž. Ostane pri že sprejetem sklepu CDS, da se gradi 6 garaž čez Savo in .4 garaže nad postajo. Prednost imajo tisti, ki že imajo avtomobile in so po vrstnem redu prvi prijavljeni.
CDS je sprejel sklep glede sofinanciranja kinodvorane na Logu. Predlagal je drugačno delitev. Sofinancirali bi po ključu delitve na bruto produkt, kar bi znašalo
192.000	din.
VOLITVE ORGANOV UPRAVLJANJA
Da bi delovne organizacije pravočasno in pravilno pripravile ter izvedle volitve delavskih svetov in upravnih odborov ter drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah na podlagi temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. 1. SFRJ, št. 15/64, 32 in 54/67) in zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. 1. SRS, št. 11/65), želimo opozoriti na najvažnejša opravila in roke v tej zvezi.
Vsako leto volijo delovne skupnosti delovnih organizacij polovico od skupnega števila vseh članov delavskega sveta, ali ustreznega organa upravljanja, polovico članov sve.tov delovnih enot in nove upravne odbore, tj. vse člane in določeno število namestni-koy članov upravnega odbora. Volitve morajo biti opravljene najpozneje do konca aprila.
Clane delavskega sveta ali sveta delovne enote volimo za dobo dveh let.
Nihče pa ne more biti' dvakrat zapored izvoljen za člana delavskega sveta ali sveta delovne enote.
Člane upravnega odbora in določeno število njihovih namestnikov volimo za eno leto. V tem primeru pa ne more biti nihče več kot dvakrat zapored izvoljen za člana upravnega odbora.
Število članov delavskega sveta delovne organizacije ali svetov delovnih enot in število članov upravnega odbora ter njihovih namestnikov določa statut delovne organizacije.
Volitve članov delavskega sveta in sveta delovnih enot razpisuje delavski svet. V ta namen sprejme sklep o razpisu volitev, v katerem mora biti določeno:
1)	katerega dne so volitve in
2)	koliko članov bo treba voliti.
V razpisu volitev lahko delavski svet tudi določi, da se opravi kandidiranje na več zborih delovnih ljudi. V takem primeru določi, za katere enote se sklicujejo posamezni zbori delovnih ljudi in najmanjše število kandidatov, ki jih mora predlagati posamezni zbor.
Sklep o razpisu volitev se razglasi v delovni organizaciji v treh dneh od dneva, ko je bil sprejet. V istem roku mora delavski svet pristojnemu upravnemu organu skupščine občine, na območju katere je sedež delovne organizacije, sporočiti dan volitev, ki je določen v razpisu.
Vsi volilni akti, ki jih je treba razglasiti v zvezi z izvedbo volitev v delovnih organizacijah, se razglašuje tako kot se razglašajo splošni akti delovne organizacije.
Volitve morajo biti razpisane najmanj 30 dni pred dnem, ki je določen zanje.
Volilni imenik
Ko so razpisane volitve v delavski svet ali drug ustrezen organ delovne organizacije ali pa volitve v svet delovne enote, sestavimo volilni imenik delovnih ljudi.
Volilni imenik ima tele stolpce: zap. št., priimek in ime, datum rojstva in pripombe.
Komisijo za sestavo volinega imenika delovnih ljudi v delovni organizaciji ustanovi ter imenuje predsednika in njene člane izmed članov delovne skupnosti delavski svet ali ustrezni organ delovne organizacije najkasneje 3 dni po razpisu volitev.
Komisija po prednjem odstavku mora sestaviti volilni imenik v treh dneh od imenovanja njenih članov. Sestavljeni volilni imenik ta komisija tudi razgrne.
Če je v delovni organizaciji več volišč, sestavimo volilni imenik za vsako volišče.
Popravek volilnega imenika je mogoče zahtevati prav do 8 dni pred dnem, ki je določen za volitve. Popravek lahko zahtevamo ustno ali pismeno pri kateremkoli članu komisije za sestavo volilnega imenika. Član, od katerega je bil ustno zahtevan popravek, napravi o tem zaznamek.
O zahtevi za popravek volilnega imenika odloča komisija za sestavo volilnega imenika. Če komisija ne ugodi zahtevi za vpis v volilni imenik, izda v 24 urah po prejemu zahteve odločbo in jo vroči tistemu, na katerega se zahteva nanaša.
Zoper to odločbo se lahko tisti, na katerega se nanaša, v 2 dneh od prejema odločbe pritoži na pristojno občinsko sodišče, ki mora izdati sklep o tej zadevi v 24 urah od ure, ko prejme pritožbo. Sklep občinskega sodišča je dokončen.
Volilni imenik overijo predsednik in člani komisije za ta imenik.
Koga vpisujemo v volilni im en i k ?
V volilni imenik delovnih ljudi za volitve v delavski svet ali drug ustrezen organ delovne organizacije vpisujemo vse člane delovne skupnosti delovne organizacije, ki imajo po splošnih predpisih o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah aktivno volilno pravico.
Pravico voliti in biti voljen v delavski svet ali v ustrezen organ upravljanja, ki ga voli delovna skupnost delovne organizacije, imajo vsi člani delovne skupnosti
delovne organizacije. Pravico voliti in biti voljen v svet ali ustrezni organ upravljanja delovne enote, ki ga voli delovna skupnost delovne enote , ima j o vsi člani delovne skupnosti delovne enote.
Za člane delovne skupnosti delovne organizacije štejemo po temeljnem zakonu o volitvah svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah delovne ljudi, ki so s polnim ali skrajšanim delovnim časom v delovnem razmerju pri delovni organizaciji za nedoločen čas in jim je to edini poklic.
Pravico voliti ali biti voljeni v delavski svet delovne organizacije ali v svet delovne enote imajo tudi tisti, ki se pri delovni organizaciji' s šolanjem ali praktičnim delom usposabljajo za določen poklic (vajenci in podobni).
Zaradi izredne požrtvovalnosti nekaterih članov vodstva Kluba mladih proizvajalcev ter nekaterih starejših, ki pomagajo pri vodenju praktičnega izobraževanja, delo v Klubu mladih proizvajalcev lepo napreduje.
Premagana je začetna nervoza in nesistematičnost, tako da praktično izobraževanje poteka po začrtanih smernicah v okviru potreb podjetja in želja mladih.
Praktično izobraževanje je najbolje zaživelo v notranjem obratu, kjer se ga udeležuje ob sobotah tudi nad 50 članov. Mladi so z vso resnostjo pristopili k takšnemu načinu izobraževanja, vsekakor pa bo potrebno še marsikaj urediti. Dosedanja praksa kaže, da bi s takšnim delom nadaljevali do prve polovice maja, nato pa bi delo v poletnih mesecih prekinili. Ob zaključku prvega »semestra« bi organizirali posebno testiranje, tako da bi lahko ugotovili, kakšni so rezultati teh prizadevanj.
V notranjem obratu bi bilo potrebno samo še organizirati nekaj mladincev in mladink, ki bi od-
Organi za izvedbo volitev
Organi za izvedbo volitev delavskega sveta in svetov delovnih enot so:
a)	volilna komisija in
b)	volilni odbori.
Organi za izvedbo volitev članov organov upravljanja delovne organizacije so pri svojem delu neodvisni.
Volilna komisija in volilni odbor delata samo v polni sestavi, odločata pa z večino glasov.
Volilno komisijo in volilni odbor sestavljajo po 1 predsednik in po 2 člana. Predsedniku in članu volilne komisije in volilnega odbora lako določimo namestnike.
Volilno komisijo imenuje svet imed članov delovne skupnosti.
Volilni odbor za vsako volišče imenuje volilna komisija izmed članov delovne skupnosti.
Če predsednik ali član volilne komisije ali volilnega odbora sprejme kandidaturo, mu preneha funkcija v tem organu.
O delu organov za izvedbo volitev napravimo zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člani organa za izvedbo volitev ali njihovi namestniki.
Volilna komisija skrbi za zakonito izvedbo volitev, potrdi volilni imenik, imenuje volilni odbor, sprejema kandidatne liste in jih potrjuje, določa volišča, ugotavlja in razglaša izid volitev in opravlja druge z zakonom določene zadeve.
Volilni odbori neposredno vodijo glasovanje o volitvah in o odpoklicu članov delavskega sveta delovne organizacije. Volilni odbori skrbijo tudi za pravilnost in tajnost glasovanja.
našali, tako da bi to delo potekalo še bolj kontinuirano.
Zaživelo je tudi izobraževanje v pomožnih delavnicah. Za izobraževanje se je prijavilo nekaj vajencev, pri delu pa jih vodi starejši tovariš, pomagajo pa tudi nekateri člani vodstva kluba.
Malo težje je bilo organizirati izobraževanje v brusilnici in sli-karnici, pa tudi tu izgleda, da bo delo steklo po normalni poti. Mladi se zanimajo za takšen način izobraževanja, kaže pa, da imajo nekateri vodilni premalo posluha za te želje.
Poleg tega pa se pripravljajo tudi že na teoretični del izobraževanja. Verjetno bo tu, kakor kaže praksa, malo teže zbrati večje število mladih, vendar bo potrebno najti primerno stimulacijo, ki bo privabljala mlade ljudi na tak način, da bodo sami začutili, da jim je to tudi potrebno.
Povsod so težave, pa tudi tu so, vendar jih ne bi bilo toliko, če bi vsi tisti, ki prečrno gledajo na rezultate tega izobraževanja, namesto prigovarjanja tudi pomagali.
Strgaršek Janez
Volilna komisija za volitve v CDS in SEE brusilnica — dekorirnica na lanskih volitvah
Delo v klnbn mladih proizvajalcev lepo napreduje
IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE
II. DEL
III. RAZPORED DOHODKOV NA PRORAČUNSKE IZDATKE IN TEMELJNO IZOBRAŽEVALNO SKUPNOST TER DRUGE NOSILCE SPLOŠNE POTROŠNJE
Svet za družbeni plan in finance je ob pripravi predhodnih podatkov za izdatke celotne splošne potrošnje zasledoval težnjo, da z razpoložljivimi sredstvi krije vse najnujnejše potrebe in tako ustvari ravnotežje med možnostmi in potrebami. Upoštevaje ta izhodišča predlaga naslednjo razporeditev sredstev na posamezne nosilce splošne potrošnje v okviru glavnih namenov koriščenja:
1.	Temeljna izobraževalna skupnost Hrastnik
Z izločitvijo financiranja vzgoje in izobraževanja iz proračunskega financiranja nastopa temeljna izobraževalna skupnost kot organ zbiranja in razporeditve sredstev na posamezne nosilce potrošnje v sferi vzgoje in izobraževanja. Ta organ je predložil svetu za družbeni plan in finance zahtevek po sredstvih v letu 1969 v višini 3,668.520 din. S temi sredstvi bi temeljna izobraževalna skupnost financirala naslednje dejavnosti:
—	osnovno šolsko dejavnost, kamor vključuje tudi posebno osnovno šolo.
Potrebna sredstva za te zavode so izračunana na podlagi meril, ki izhajajo iz republiške resolucije o rešitvi problema financiranja vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Po tej resoluciji je določeno, da se zagotovi za osebne dohodke prosvetnih delavcev toliko sredstev, da bodo znašali osebni dohodki v poprečju in po strukturi zaposlenih tako višino, kot je bila dosežena v gospodarstvu leta 1967, in to:
a)	s srednjo izobrazbo	1.050 din
b)	s srednjo izobrazbo na predmet, stopnji 1.200 din
c)	z višjo izobrazbo	1.350 din
d)	z visoko izobrazbo	1.600 din
—	Za vzgojno varstveni zavod in nižjo glasbeno šolo je izračun stroškov izdelan po enakih merilih kot za osnovno šolsko dejavnost, vendar prej omenjena resolucija všteva te zavode med fakultativne dejavnosti, ki jih občine pokrivajo glede na njihovo razvitost in možnosti financiranja.
—	Znatna povečanja izkazuje TIS za ostale fakultativne dejavnosti, predvsem za večja popravila šol (ta popravila so deloma vključena v financiranju srednjeročnega plana negospodarskih investicij), svobodne aktivnosti učencev ter nekaterih drugih postavk.
V	letu 1968 je Temeljna izobraževalna skupnost realizirala okrog 2,842.000 din za iste dejavnosti, pri tem pa je potrebno za leto 1969 izločiti okrog 187.000 din, ki izhajajo iz financiranja srednjega strokovnega šolstva in Gimnazije Trbovlje, katerih financiranje se v tem letu prenaša na republiško izobraževalno skupnost.
V	razgovorih s predstavniki temeljne izobraževalne skupnosti bi bilo možno ta zahtevek nekoliko znižati, in sicer predvidoma od 3,688.520 na okrog 3,370.000 din na račun fakultativnih dejavnosti.
2.	Znanstvena in kulturno-prosvetna dejavnost
V	tem delu se predvidevajo sredstva za potrošnjo na skladu za pospeševanje kulture in telesne vzgoje, za štipendije, ljudske knjižnice, stroškov predvojaške vzgoje, spomeniškega varstva, muzejev in kronik ter lista »Občan«. Potrebe na tem področju so znatno višje, kot je pa možno zagotoviti sredstev, zato se predlaga, da se odobri 157.000 din vsem nosilcem iz tega dela kljub temu, da so njihove zahteve izkazane v višini 252.000 din.
V	primerjavi z realizacijo v preteklem letu se znižujejo sredstva le za predvojaško vzgojo, ki bodo sicer zagotovljena v posebnih sredstvih za financiranje priprav za vseljudsko obrambo.
V	letu 1968
V	letu 1969
191.501 din 157.600 din
indeks 82
3. Socialno varstvo
Iz tega dela se podeljujejo razne socialne podpore, oskrbnine v zavodih za mladoletne in odrasle, v vzgojno poboljševalnih domovih, rejnine in priznavalnine borcem. Po predlogu se za te potrebe predvideva za okrog 5 % več sredstev glede na realizacijo preteklega leta.
V	letu 1968
V	letu 1969
4. Zdravstveno varstvo
326.431 din 341.000 din
indeks 105
S sredstvi v tem delu se pokrivajo stroški zdravljenja socialnih podpirancev, medobčinskega zdravstvenega centra, zdravljenja plačila nezmožnih ter preventivne zdravstvene službe. Kljub sorazmerno visokemu zahtevku teh nosilcev potrošnje, ki izkazujejo potrebe v primerjavi s potrošnjo preteklega leta z indeksom okrog 220, se po predlogu zagotavlja le porast v višini 15 % na preteklo letno realizacijo.
V	letu 1968
V	letu 1969
77.018 din 88.800 din indeks 115
5. Komunalna dejavnost
V primerjavi s preteklim letom se za to dejavnost predvidevajo sorazmerno znatno nižja sredstva, zato predlaga svet za družbeni plan in finance skupščini in drugim organom, da se del sredstev za komunalno dejavnost nameni iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Namen porabe sredstev tega prispevka je možno preliti tudi za vzdrževanje komunalnih naprav, ki jih financira komunalni sklad občine Hrastnik.
V	letu 1968
V	letu 1969
6. Delo državnih organov
70.000	din
40.000	din indeks 57
Iz tega dela se financira redna dejavnost občinske uprave in njenih skladov, medobčinskih služb ter skupščine in njenih skupščinskih organov. Znatnejša zvišanja potrebnih sredstev izkazujejo v tem delu uprava občine s svojim skladom opreme, zaradi formiranja nove davčne uprave z namestitvijo dveh dodatnih uslužbencev, nastavitvijo samostojnega sodnika za prekrške in vključitvijo premoženjsko-pravnih zadev na, to delovno mesto ter novega delovnega mesta na odseku za narodno obrambo v zvezi z organizacijo organov vseljudske obrambe. V financiranju medobčinskih služb, ki so organizirane skupno s sosednjimi občinami Trbovlje, Zagorje in deloma ljubljanskimi občinami, se na novo formirata službi mehanografskega centra »Adrema« in medobčinski odred narodne obrambe, katere ustanavljajo občine Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, s sedežem v Trbovljah. Dodatno je potrebno zagotoviti sredstva za izvedbo volitev, kritje stroškov zasavskemu odredu, ki jih v preteklem letu nismo pokrivali. Za ostale izdatke, ki predstavljajo osebne dohodke (sodišče, javno pravobranilstvo, inšpekcijske službe, kataster in drugi) pa se predvideva normalno povišanje sredstev v okviru celotnega zvišanja mase osebnih dohodkov.
Leto 1968 Leto 1969
1,282.844 din 1,629.190 din
indeks 127
7. Dejavnost krajevnih skupnosti
V primerjavi s potrošnjo v preteklem letu se nosilcem teh stroškov ne predvidevajo znatnejša povišanja. Poleg teh sredstev krajevne skupnosti in stalna predsedstva zborov volivcev prejmejo še del sredstev iz cestnega sklada za vzdrževanje cest četrtega reda, ki so bile predčasno prekategorizirane v krajevne poti.
65.000 din
V	letu 1968
V	letu 1969
70.700 din indeks 107
DNE 9. APRILA 1969 OD 4. URE DALJE VSI NA VOLITVE V ZBOR DELOVNE SKUPNOSTI OBČINSKE SKUPŠČINE! Volilno pravico imajo tisti člani kolektiva, ki so do 9. 4. 1969
dopolnili 18. leto starosti!
OBČINE HRASTNIK
8.	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev
V	primerjavi s potrošnjo v preteklem letu se po predlogu zagotavljajo tem dejavnostim potrebna sredstva z indeksom 113. Znatno večje potrebe so izkazane v gasilskem skladu, ki jih ni možno kriti z rednimi sredstvi proračuna.
V	letu	1968	183.628	din
V	letu	1969	208.300	din
indeks 113
9.	Negospodarske investicije
Z razporejenimi sredstvi v ta del, se krijejo anuitete od najetih posojil pri ustreznih kreditnih zavodih za investicije vložene v negospodarske objekte.
V	letu	1968	454.076	din
V	letu	1969	233.917	din
indeks 52
10.	Gospodarski posegi
S sredstvi v tem' delu, so se v preteklem letu krile potrebe do cestnega sklada in veterinarske postaje ter regresi za mleko, prodano v široki potrošnji. Za leto 1969 se sredstva bistveno zmanjšujejo v tem delu na račun formiranja lastnih dohodkov v cestnem skladu, ki bo kril izdatke cestne službe v približno enakem obsegu kot v preteklem letu.
V	letu	1968	202.638	din
V	letu	1969	57.000	din
indeks 28
11.	Proračunske obveznosti iz prejšnjih let
Poleg normalnih nekritih obveznosti iz preteklega leta je potrebno, da se v tem letu krije del obveznosti do nabave mehanografskega stroja »Adrema«, katerega nabavo so oskrbele občine Trbovlje, Hrastnik in Zagorje za novo ustanovljeni mehanografski center »Adrema« v Trbovljah.
V	letu	1968	209.000	din
V	letu	1969	61.500	din
indeks 29
12.	Tekoča proračunska rezerva
Zaradi nepredvidenih oziroma premalo predvidenih izdatkov v proračunu, ki se pojavljajo tekom leta, je potrebno z nerazporejenimi sredstvi zagotoviti del sredstev za kritje takih izdatkov.
V	preteklem letu je ostalo nerazporejenih 171.159 din, ki so bila v celoti" razporejena na posamezne nosilce v okviru proračuna, deloma pa novo nastalim koristnikom, ki so se pojavili tekom leta.
V	letu	1968	98.179	din
V	letu	1969	80.000	din
indeks 81
Indeks na celotna nerazporejena sredstva pa znaša 46.
13.	Obvezna proračunska rezerva
V	skladu z zakonskimi določili mora občina izdvajati najmanj 1 % od celotnih dohodkov proračuna v svoj rezervni sklad.
V	letu	1968	33.079	din
V	letu	1969	33.000	din
indeks 100
S tako razporejenimi sredstvi na posamezne nosilce splošne potrošnje v višini 6.371.007 din so krite najnujnejše potrebe posameznih koristnikov za njihovo redno dejavnost. Glede na nakazane možnosti zbiranja sredstev ,v višini 6,331.278 din so izdatki v glavnem uravnovešeni s predvidenimi dohodki, popolna vskladitev pa bo dosežena z manjšimi korekturami bodisi v predvidenih dohodkih ali v njihovi razporeditvi.
14.	Financiranje stroškov vseljudske obrambe V
V	zvezi s sprejetim programom vseljudske obrambe, ki je bil sprejet na eni izmed prejšnjih sej skupščine in je vsklajen s splošnim konceptom vseljudske obrambe, je pristojni svet za narodno obrambo pri skupščini izdelal stroškovnik potreb po sredstvih za nabavo potrebe opreme. Glede na značaj in pomen vseljudske obrambe, ki jo ima ta v našem družbenem življenju smatramo za umestno, da sredstva za te potrebe prispevajo vse delovne organizacije iz območja občine. Po predlogu sveta za narodno obrambo bodo znašali stroški za izvedbo te naloge v letu 1969 okrog
400.000	din.
IV.	ZAKLJUČKI
Iz celotnega gradiva je razvidno, da je s tako predvidenimi dohodki možno kriti v glavnem vse najnujnejše potrebe na izkazanih področjih potrošnje.
Svet za družbeni plan in finance daje vsem pristojnim organom in skupščini celotno problematiko zbiranja sredstev in njihovo razporeditev v razpravo, pri tem pa ugotavlja naslednje.
1.	Stopnje in osnove prispevkov, davkov in taks so po vsestranski proučitvi določene v skrajni možni višini tako, da s kakršnimkoli zviševanjem teh stopenj in osnov ni možno realizirati večja sredstva, kot so prikazana v tej bilanci.
2.	Razporeditev predvidenih sredstev na posamezne nosilce splošne potrošnje je izdelana ob upoštevanju skrajnega varčevanja s sredstvi in je možno te znižati le v primeru, če se pristojni organi odločijo eventualno za izločanje posameznih nosilcev iz financiranja.
3.	Potrebna sredstva za vseljudsko obrambo v višini okrog 400.000 din naj prispevajo delovne organizacije iz območja občine.
4.	V kolikor ne bo možno realizirati predvidenih sredstev od republiške izobraževalne skupnosti v višini 230.000 din, se tudi ta sredstva zbirajo potom družbenih dogovorov od delovnih organizacij.
5.	V primeru, da se pristojni organi ne odločijo za preliv sredstev od skupnosti otroškega varstva na temeljno izobraževalno skupnost za financiranje redne dejavnosti vzgojno varstvenih zavodov, se tudi ta sredstva v višini 100.000 din zbirajo od delovnih organizacij.
Pred razpravo o tem gradivu na skupščini, ko bodo zbrani predlogi in nakazane rešitve od zborov volivcev in drugih skupščinskih organov, bo svet za družbeni plan in finance ponovno preučil vse nakazane rešitve ter jih predlagal v dokončni sprejem skupščini skupno z ustreznimi normativnimi akti.
SVET ZA DRUŽBENI PLAN IN FINANCE
O prednjem gradivu, ki ga je pripravil svet za družbeni plan in finance, so razpravljali na sestanku dne 7. 2. 1969 odborniki občinskega zbora, republiški poslanci, predsedniki svetov, člani sveta za finance, predstavniki družbeno-poli-tičnih organizacij in direktorji delovnih organzacij ter po razpravi sprejeli nekatere zaključke, in sicer:
1.	Z ozirom na prikazano stanje o možnostih za zbiranje sredstev za financiranje proračunske in druge splošne potrošnje naj bi se za leto 1989 v občini Hrastnik predpisalo stopnje kot so bile v predlogu sveta za družbeni plan in finance nakazane.
Tu gre predvsem za stopnjo prispevka iz osebnega dohodka, ki se predlaga v višini 4,63 %, t. j- znesek, s katerim bi skupna stopnja iz OD znašala toliko, kot je bila predpisana v letu 1968.
V kolikor s Skupščino občine Trbovlje ne bi bil dosežen sporazum o predpisovanju enotnih stopenj, naj bi se z rudnikom (za katerega bodo veljale stopnje občine Trbovlje) dogovorilo, da bi razliko pokril z dogovorom za sofinanciranje drugih dejavnosti (narodna obramba in podobno).
2.	Za potrebe financiranja narodne obrambe, za katere niso predvidena sredstva v proračunu, naj bi se le-ta zbirala s posebnim dogovorom — pogodbeno od delovnih organizacij s tem, da bi bila osnova za izračun višina narodnega dohodka.
3.	Ker so bila že dosedaj vložena sorazmerno visoka sredstva v investicije za otroško varstvo in ker le-ta zajema precejšen odstotek predšolskih in šolskih otrok, naj bi se v letu 1969 del zbranih sredstev iz prispevne stopnje 0,16 % porabil tudi za redno financiranje te dejavnosti. (Predvideva se, da se bo v letu 1969 zbralo ca. 25 milijonov S-din, od tega naj bi se ca. 10 milijonov S-din prelilo za redno financiranje).
4.	V dohodkih se predvideva tudi znesek 23 milijonov S-din iz republiške izobraževalne skupnosti za dopolnjevanje sredstev temeljne izobraževalne skupnosti Hrastnik. Vsekakor je potrebno še pred sprejetjem proračuna razčistiti z republiško izobraževalno skupnostjo o višini teh sredstev, da bi se le-te lahko vključilo med dohodke TIS Hrastnik.
5.	S tako nakazanimi rešitvami — izhodišči naj se seznani volivce na predstojećih zborih volivcev od 9. do 16. 2. 1969.
O prej omenjenih izhodiščih za formiranje potrošnje proračunskih in ostalih sredstev so razpravljali tudi zbori volivcev v volilnih enotah na svojih zborih v dneh od 9. do 16. 2.
1969.	Do 14, 2. 1969,. ko se je pripravljalo to gradivo, je bilo izvedenih od 19 že 13 zborov volivcev, na katerih ni bilo pripomb k predlaganim stopnjam prispevkov in davkov. V ostalih volilnih enotah pa se bodo zbori volivcev končali 16. 2. 1969 in bodo eventualni predlogi podani odbornikom na seji skupščine.
Ob izidu glasila
»Naša obramba«
Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev se je glede na pomembnost naše vseljudske obrambe v primeru kakršne koli agresijo odločilo, da ne bo izdajalo samo internega glasila za organizacijo oficirjev, temveč da bo glede na nujnost in pomembnost s področja narodne obrambe seznanjalo slehernega našega občana o obrambnih pripravah, stro-
kovnem usposabljanju itd. To pomeni, da ima v naši narodni obrambi svoje mesto vsak odrasel občan, moški ali ženska, vsekakor pa ni dovolj, če vsakdo samo ve, kje je njegovo mesto v primeru sovražnikovega napada, ampak mora vedeti tudi to, kaj je treba takrat storiti in kako je potrebno opravljati naloge, da bi bila obramba čimbolj učinkovita.
Ekskurzija v Podravko
2e dalj časa so vsi zaposleni pri avtomatih in pri kontroli avtomatske proizvodnje želeli, da bi si ogledali podjetje »Podravka« v Koprivnici. S tem podjetjem ima naše podjetje zelo dobre poslovne odnose. Vsako leto napravimo zanje več milijonov stekleničk za zelo poznano Podravkino začimbo »Vegeta 40« in kozarce 2,5 litra in 4 litre za vlaganje razne zelenjave. V preteklem obdobju smo imeli tudi nekaj reklamacij, kar je dalo tudi povod za tesnejše zveze z imenovanim podjetjem.
Avtobus je bil do zadnjega sedeža zaseden. Nekaj reflektantov je moralo ostati doma, kljub temu, da je bilo v avtobusu prostora za preko 50 ljudi.
Pot nas je vodila preko Krškega, kjer smo imeli tudi kratek postanek, in naprej preko Zagreba v Koprivnico. Po skoraj enourni zamudi smo srečno, po 200 km dolgi poti, izstopili pred zelo lepo zgradbo kolektiva Podravka.
2e prvi vtis je bil lep, čutili smo vso pozornost predstavnikov sindikata in uprave podjetja do nas. Po krajšem razgovoru smo se razdelili v tri grupe. Ogledali smo si celotni tehnološki proces proizvodnje. Spoznali smo se z vsemi problemi, s katerimi se srečujejo v tem velikem kolektivu. Predvsem nas je vse zanimala problematika, ki jo imajo z našimi stekleničkami. Upravljalci avtomatske proizvodnje in pregledal-ke so videli, kakšne težave nastopajo, če naši izdelki ne odgovarjajo po kvaliteti. Izredno zanimiv je bil ogled povsem avtomatizi-
rane linije za polnjenje »Vegete 40«, priprave in doziranje raznih konzerv ali jušnih koncentratov. Zanimiv je bil tudi obrat mešanja, praženje in polnjenje kave (Jakobs kave). Ogledali smo si laboratorije, kjer prav natančno analizirajo vso proizvodnjo, tukaj tudi dajejo ateste na našo embalažo.
Po ogledu tovarne smo imeli krajši razgovor s tehničnim vodjem obrata ter predstavniki nabavne službe. V izredno sproščenem razgovoru smo razčistili marsikatere probleme naše proizvodnje in kontrole nasproti zahtevam njihovega podjetja. Naši strojniki so smatrali, da so za stekleno embalažo tolerance preozke. Ugotovilo se je, da tako avtomatizirana proizvodnja ne pozna nobenega odstopanja od zahtevanih toleranc. Izredno smo bili zadovoljni z njihovo vljudnostjo. Po razgovoru v sindikalni dvorani so nas odpeljali na kosilo. Imeli smo možnost videti njihov počitniški dom, ki leži ob umetnem jezeru blizu madžarske meje. V prav prijetnem razpoloženju so nam prehitro minile urice. Naše gostitelje smo morali zgodaj zapustiti, kajti čakala nas je še dolga vožnja do doma. Vožnja domov je bila mnogo bolj prijetna. Ob pesmi in prijetni besedi je čas hitro minil, da kar nismo mogli verjeti, da smo že v Hrastniku.
Upam, da nam bo vsem ostal v prijetnem spominu obisk v »Podravki«. Kolektivu pa vsa zahvala za gostoljubje.
r. r.
Del prehrambene industrije Podravka iz Koprivnice.
Zato je nujno potrebno, da si sleherni občan pridobi ustrezajočo strokovno usposobljenost, da bi se lahko upiral v najrazličnejših oblikah. Tudi Zakon o narodni obrambi obvezuje občane glede
in drugih dosežkih v sodobni oborožitvi itd. Zlasti zanimivi bodo tudi prispevki, ki se nanašajo na vojskovanje v drugi svetovni vojni s področja borb za Moskvo, Pariz, napad na Anglijo, Pearl Ha-
strokovnega usposabljanja in obrambne vzgoje. Vsak občan mora vedeti, v čem je bistvo naše zamisli o vseljudski obrambni vojni, kako se zavaruje pred sovražnikom in njegovimi bojnimi sredstvi in kako naj se z njimi v ustreznih okoliščinah bori ali se mu upira. Od tod izhaja tudi potreba za posebnim strokovnim glasilom, ki bi poučevalo naše prebivalstvo v vseh primerih. Vsakdo bo v tem glasilu našel specializirano gradivo, namenjeno obrambi, poleg tega pa so v tem glasilu prispevki iz izkušenj preteklih vojn, zapiski o komandosih Izraela, vojne v Vietnamu, najnovejše oblike taktike bojevanja, poročila o naj novejših atomskih
bour in druge znane bitke v drugi svetovni vojni. Prispevki so prikazani v obliki resničnega dogajanja, kar daje še posebno pomembnost temu glasilu. Mnogo pa je tudi prispevkov resničnih dogodkov iz NOB.
Dolžnost vseh članov Steklarne Hrastnik je, da se po možnosti naročimo na to glasilo in da s tem krepimo našo obrambno moč, saj se bomo iz tega glasila naučili mnogih oblik, ki nam bodo v skrajni sili mnogo pripomogle pri odporu.
Cena ene številke je 1,50 din. Vsak član, ki se želi naročiti na to glasilo naj to sporoči vodji svoje enote ali oddelkovodji.
Sprememba plačila prispevkov
V	preteklosti je član delovne skupnosti, ki je imel neplačan dopust ali neopravičen izostanek plačal pavšalni prispevek v višini 0,80 din dnevno. Iz naslova tega plačila je imel to pravico, da se mu je taka odsotnost štela kot delovni dan in da je v tem pogledu imel za dneve odsotnosti pravico do pokojninske dobe, tako da se ta odsotnost šteje v delovno dobo. Večje število odsotnosti pa je povzročilo, da je komunalni zavod pristopil k drugačnemu obračunavanju prispevkov za odsotnost iz naslova neplačanega dopusta ali neopravičenih izostankov, in sicer se mora za prvi mesec neplačanega dopusta ali za dneve neopravičenih izostankov plačati osnovni prispevek ter zdravstveno zavarovanje, prispevek za invalidsko pokojninsko zavarovanje in prispevek za otroško varstvo. V kolikor pa znaša odsotnost z dela iz naslova neplačanega dopusta več kot en mesec, se plača samo osnovni prispevek zdravstvenega zavarovanja. To pomeni, da se bo namesto 0,80 din dosedanjega pavšalnega prispevka za odsotnost iz navedenih naslovov plačalo okoli 30 % od ustvarjenega osebnega dohodka, računanega od meseca, pred katerim je odsotnost nastopil.
V	kolikor pa traja odsotnost z dela več kot 30 dni, je potrebno delavca odjaviti pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje, kar pomeni, da mu v takem primeru ne teče delovna oziroma pokojninska doba.
Letos bo peteroboj na Jesenicah
Zanimalo vas bo
Prišli v podjetje:
Peršič Friderik, polirec modelov; Kajtna Jelka, skladiščna delavka; Knez Jože, delavec težak; Vrtačnik Erika, čistilka; Podlesnik Anica, odnašalka; Slonecki Ema, odnašalka; Alauf Cvetka, odnašalka; Grum Jože, nabiralec II; Mejač Jože, ključavničar; Lazar Marinka, odnašalka; Lukančič Ladislava, odnašalka; Ferme Ivan, odnašalec.
Odšli iz podjetja:
Krajnc Štefanija, odnašalka; Restar Ivan, nosač stekla; Arh Stefan, odnašalec; Grum Milan, steklar; Abram. Angela, pom. delavka v brusilnici.
Odšli v JLA:
Deželak Boris, stiskalee; Sihur Zvonko, ključavničar; Pust Vojko,
Tovarniška konferenca sindikata je postavila rekreacijski odbor, ki je pričel z delom. Najprej si je zadal nalogo, da spremeni način tekmovanja med obrati, kar naj bo prvenstvena naloga, da vključi v to tekmovanje čim širši krog zaposlenih. Tekmovanje naj ne bo le namen, da se dosežejo uspehi, ampak da se čim širši krog zaposlenih, ki se ne bavi s športom, vključi z namenom, da poleg svojega napornega dela tudi najdejo v tem svoje razvedrilo.
S prehodom na 42-urni delovni teden se za rekreacijo odpirajo velike možnosti in to predvsem ob sobotah popoldne in zvečer, da se vršijo tekmovanja. Želja rekreacijskega odbora je, da na rokometnem igrišču za Savo dobimo razsvetljavo, da bi lahko bilo marsikatero tekmovanje poleti v poznem večernem . času in s tem nuditi tudi ostalim, ki ne bodo sodelovali, ogled tekem in s tem tudi njim primerno razvedrilo. Za razsvetljavo bomo zaprosili organe upravljanja, da jo oskrbijo.
Rekreacijski odbor je na svoji seji sklenil, da organizira med-obratna tekmovanja po liga sistemu (vsak z vsakim) tako, da
QUIZ ODDAJA OB KOMUNISTOV
V okviru športnih in kulturnih medkolektivnih srečanj bo v soboto, 26. aprila v gledališču »Tone Čufar« na Jesenicah v počastitev 100-letnice Železarne Jesenice, 50-letnice KPJ in SKOJ ter dneva OF, mladinska quiz oddaja.
Na tej prireditvi bodo sodelovale 3 članske ekipe kolektivov, ki sodelujejo na športni prireditvi steklarjev, železarjev in gumar jev ter še nekatere druge ekipe.
Ekipe bodo odgovarjale na vprašanja iz naslednjih tem:
—	Železarstvo na Gorenjskem
—	Slovstvo kot organ socialnega protesta in slovstvo v času NOB
—	50 let SKOJ, zagovornika in pobudnika naprednih idej
kovinostrugar; Razpotnik Bogomir, referent prodaje; Šmit Ivan, krogličar; Gračnar Branko, električar; Teršek Cvetko, pobiralec črepinj.
Poročili so se:
Žnidaršič Marta, delavka v brusilnici, POKLEKA; Kmet Milica, kontrolor stekla in Velič Hasan, upravi j alee	avtomata; Haller
Majda, odnašalka in Jerkovič Jakov, nabiralec.
Prirastek v družini:
. Ojsteršek Jože — hčerki, Brglez Leopold — hčerko, Jerkovič Jakov — sina, Žulič Silva — hčerko.
bi tekmovanja trajala dalj časa in ne samo enkratno kot dosedaj.
Srečanja med obrati bi se vršila v naslednjih panogah: v nogometu (normalnem), malem nogometu, v kegljanju, v šahu, v odbojki, v streljanju, v namiznem tenisu in atletiki (delno) ter razna enkratna tekmovanja, kot je srečanje med železarji, gumarji in nami ter po možnosti v kajakaštvu, ribolovu in podobno.
Uspeh dela rekreacijskega odbora je odvisen od osnovnih organizacij sindikata v obratih, ker njihova naloga bo, da organizirajo ekipe, ki bodo, ko bo določen urnik tekmovanja, vedno na mestu, kakor tudi od števila ekip za posamezne panoge (možno je da en obrat prijavi več ekip).
Na koncu apelira rekreacijski odbor na vse zaposlene člane kolektiva, da naj se po želji prijavijo pri svojih podružnicah, v kàteri panogi želijo sodelovati. Ne stremimo za uspehi, temveč da čimveč zaposlenih v športu najde razvedrilo po napornem delu.
Torej čim več udeležbe na športnem področju in razvedrila vam želimo.
Za rekreacijski odbor Grčar Karl
50-LETMCI ZVEZE JUGOSLAVIJE
Prvoplasirane ekipe bodo prejele nagrade, in sicer 500, 300 in 200 din ter spominske plakete ob 100-letnici Železarne Jesenice kot pokrovitelja, vsi sodelujoči pa še spominske značke 100-letnice Železarne Jesenice.
To bo pomembna kulturna manifestacija delavske mladine ob letošnjem slovenskem prazniku OF in v času, ko z vso zavzetostjo proslavljamo 50-letnico Komunistične partije Jugoslavije.
Upamo, da se bo naša ekipa dobro pripravila in nas vse dostojno zastopala na tej mladinski manifestaciji.
V	nedeljo, 27. aprila bo na Jesenicah medkolektivno športno srečanje, na katerem bodo sodelovali športniki in športnice naslednjih kolektivov: Železarne Jesenice, Litostroja iz Ljubljane, Save iz Kranja, Ferrali ta iz Žalca in Steklarne iz Hrastnika. Glede na to, da ustanovni pravilnik dovoljujé domačinu iger, da jih priredi po svojih razmerah, bo tokrat tekmovanje malo spremenjeno.
V	konkurenci bodo nastopale samo moške ekipe, in to:
—	kegljanje
—	namizni tenis
—	streljanje
—	šah
—	odbojka in
—	orientacijski kros
Na skupni" seji vseh predstavnikov na Jesenicah je bilo dogovorjeno, da se letos iz tekmovanja izloči nogomet in rokomet ter iz konkurence vse ženske ekipe. Ženske ekipe naj ne bi nastopale v konkurenci zaradi tega, ker vsi kolektivi nimajo žensk, kar bi dajalo prioriteto pri skupni uvrstitvi tistemu, ki ima vse ženske ekipe.
Poleg tega pa je v atletiki uvedena novost, tako da bo namesto tekov in metov ter skokov samo orientacijski kros. Ekipa bo štela 5 članov in mora biti sestavljena iz treh moških in dveh žensk.
Da pa bi vsekakor v tekmovanje vključili tudi ženske, je bilo ob koncu pogovora dogovorjeno, da bi ženske ekipe nastopile izven konkurence za skupno uvrstitev in to v odbojki, streljanju in šahu
KK Partizan Trbovlje — KK Bratstvo Hrastnik
V Hrastniku sta se dne 9. 3. 1969 na kegljišču KK Bratstvo srečali v prijateljskem dvoboju omenjeni moštvi, ki sta tekmovali v borbeni igri 10 mož. Barve KK Bratstva so zastopali: Pokrajac Doko, Čakič Ljubo, Kavzar Peter, Mlakar Anton, Peršič Anton, Žagar Franc, Delpin Edi, Koritnik Bojan, Baljkovič Dero, Pufler Ernest.
Rezultat tekmovanja: zmagala je ekipa KK Bratstva z 828 podrtimi keglji, KK Partizan pa je dosegel 712 podrtih kegljev.
Najbolj uspešen je bil pri domačih tovariš Pokrajac Đoko. Srečanje se je odvijalo v prijateljskem vzdušju ob dobri organizaciji.
ali namiznem tenisu. Tekmovanja bodo na športnih objektih na Jesenicah.
Glede na to, da so v tekmovanje vključene letos samo takšne panoge, katere pri nas redno gojimo, razen odbojke in orientacijskega krosa, upamo, da nam ne bodo priprave prizadele večjih problemov. Dela se bo treba lotiti resno, pa upajmo, da tudi dobri rezultati ne bodo izostali.
In na koncu še nekaj organizacijskih novosti. Igre nimajo več organizacijskega komiteja kot najvišji organ. Organizator bo imel svoj organizacijski odbor, na dan tekmovanja pa se bodo v posameznih panogah iz vodij posameznih ekip določili posebni tekmovalni odbori, ki bodo imeli pravico odločanja v posamezni panogi. Mislimo, da je ta novost, ki je na Jesenicah že stara praksa, za nas pridobitev in poenostavitev organizacije takšnega masovnega tekmovanja.
Dobra stran pa je tudi ta, da se lahko tako izognemo skoraj vsem neljubim prepirom in napakam pri registraciji rezultatov.
Domačin plača vse organizacijske stroške, gostje pa plačajo svoje prevozne stroške in prehrano.
Glede na to, da je naš rekreacijski odbor že pričel z vso resnostjo s pripravami na to in tudi druga tekmovanja, upajmo, da bodo naši športniki dostojno zastopali naš kolektiv na Jesenicah.
Strgaršek Janez
PRAZX0VANJE 8. MARCA
Krajevna organizacija Socialistične zveze in krajevna organizacija Zveze borcev NOB terena II so tudi v letošnjem letu ob 8. marcu pripravili skromno tovariško srečanje članic ZB in interni-rank. Ob tej priliki je tovarišicam spregovoril tajnik krajevne organizacije ZB NOV in predsednik krajevne organizacije SZDL. V prijetnem razgovoru so tovarišice obujale spomine na težko prehojeno pot med okupacijo. V veliko zadovoljstvo jim je bilo, da se ob tem velikem prazniku vseh žena spomni organizacija nanje. Kljub temu, da je bilo skromno, vendar so v zadovoljstvo vseh navzočih kar hitro pretekle urice kramljanja v želji svidenja prihodnje leto.
r. r.
Kako si zamišljamo rekreacijo
OBVESTILO
Predsedstvo tovarniške konference sindikata Steklarne Hrastnik obvešča vse člane kolektiva, da se v bodoče izplačujejo sredstva za posmrtnino pri blagajni podjetja.
Z novim sklepom konference sindikata je višina posmrtnine taka: Velja pravilnik, ki je bil objavljen v listu »Steklar« dne 5. 2. 1967, spremeni pa se višina, in to: zavarovanci nad 7 let 1.200 N-din, zavarovanci do vključno 7 let pa 600 N-din.
V vseh drugih primerih pa se ravnajte po pravilniku.
Predsedstvo sindikata Steklarne Hrastnik
Strgaršek Janko
NAGRADNA KRIŽANKA
ŽVEPLO
PETER
LIKAR
TEŽKO
STRELNO
OROŽJE
GR:
CR
IŠKA
IRKA
VELIKA
SLAŠČICA
MONGOLSKI
POGLAVAR
STIKI
LJUDSKA
KNJIQA
VINORODNA RAST-L INA
KISIK
POLDNEVNIK
DOLG IN 02EK KOS BLAGA
KONEC ŽIVLJENJA
AVIONI
RIMSKA
BOGINJA
JEZE
OLIVER
MLAKAR
UMETNO
VLAKNO
OZIRALNI
ZAIMEK
EVROPSKO
GORSTVO
’ALIČA 7A SlSC. PLUGA
EVIN
MOZ
ODŽAGAN
KOS
DEBLA
IVAN
MINATTI
VZHOD,
JUTROVO
LADIJSKI
POVELJNIK
VRSTA
CVETICE.
VETRNICA
NEMŠKA PRIPOVEDNICA CINA,1885)
ŽIVAL PLA ZILKA
ZORANA
ZEMLJA
GIBANJE V ZRAKU
MOŠKO
IME
TROPSKA
PALMA
URADNI
SPIS
LUD0LF0V0
ŠTEVILO
GOSPODARSKI. UPRAVNI URAD
KRAJ NA NOTRANJSKEM
REČICA V SRBIJI
LETOVIŠČE
BLIZU
KOPRA
SODE-
LAVEC
NOVI
VINODOL
DVOJNO
KNJIGO-
VODSTVO
KRAJ BLIZU BOKE KOTORSKE
FRANC.FILM. IGRALKA
SIBIRSKI
VELETOK
PREDMET,
POTREB-
ŠČINA
VELIKA
AZIJSKA
DRŽAVA
EKONOMSKA
ENOTA
STAREJŠA
KAMENA
DOBA
NERED,
KAOS
SOTORlŠCE, DEL LJUBLJANE
RIMSKA
DVA
SREDIŠČE
VRTENJA
KAČA
VELIKANKA
ZENSKO
IME
GORA NAD BOHINJEM
STAREC, SIV KONJ
PLEMIŠKI
NASLOV
OBLIKA
RASTLIN.
STEBLA
IZVESEK,
NASLOV
FIRME
RAZSTAVNA
DESKA
NAJMANJŠI
DELČEK
SNOVI
ČETRTI
RIMSKI
KRALJ
ZAPREKE
ŠTEFOK
HRV. FILMSKA IGRALKA C INGE D
RUDNIK BAKRA V SRBIJI
SKAND. MOŠKO IME
SAMO,
ZGOLJ
BIZMUT
NEPROFE
SIONALEC
PTIČ Z RUM. KLJUNOM
METEORSKI
UTRINEK
EDVARD
BEKEŠ
GERMANIJ
PETER,
AMBROŽ
SOLSKI
RED
JEZERO V EVROPSKEM DELUSOVJ. ZVEZE
NARAMNIK
GLAVNO
MESTO
MAROKA
i IGNACIJ PO DOMAČE
OBCESTNI
KANAL
SESTAVIL IN NARISAL: KARLI DREMEL
Za pravilno rešitev gornje križanke razpisujemo 5 nagrad:
1.	nagrada	20	din
2.	nagrada	15	din
3.	-5. nagrada	10	din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do petka, 18. aprila.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v »STEKLARJU« 8. 3. smo dobili 69 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada 20 din — Klenovšek Anica;
2.	nagrada 15 din — Kirn Irma;
3.	do 5. nagrado po 10 din — Kirn Lidija, Boltin Ida, Klenovšek Franc, upok.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage mame
MARIJE HERCOG
se iskreno zahvaljujeva vsem darovalcem vencev in šopkov ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti.
Posebna zahvala sodelavkam skupine valjčkov v brusil-nici in sodelavcem operativne delavnice za darovane vence.
Žalujoča hčerka Vida, sin Viktor ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage hčerkice in vnukinje
MOJCE KALŠEK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, nam pomagali lajšati bolečino. Iskrena hvala za številne šopke rož s katerimi ste okrasili prerani grob male Mojce in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo dekorativnemu oddelku za lep venec.
Žalujoča mamica in atek, družini Gerhard in Kalše’.c ter ostalo sorodstvo
OBVESTILO
Odbor godbe na pihala »Svobode II« obvešča vse člane kolektiva, da vzame v uk za razne inštrumente otroke od
12.	leta starosti dalje. UČENJE JE BREZPLAČNO. Prijave sprejemamo ob torkih in petkih od 17. do 19. ure v godbenem domu.
Za mladoletnike sprejemamo prijave ob spremstvu staršev.
Odbor steklarske godbe »Svoboda II, Hrastnik«
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta
VOLFAND FRANCA
se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob bridki uri ob strani in nam lajšali bolečine. Iskreno se zahvaljujemo godbi na pihala, pevskemu zboru za žalostinki, tovarišu Vračunu za lep poslovilni govor, sindikalni podružnici in upravi za vence ter vsem, ki so dragega pokojnika pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti na dolsko pokopališče.
Žalujoča žena, sinova Rudi in Viktor z družinama ter ostalo sorodstvo
PREKLIC
Podpisani Peklar Jože, zaposlen v notranjem obratu, preklicujem besede, ki sem jih izrekel v vinjenem stanju svojemu mojstru tovarišu Pušnik Stanetu. Zahvaljujem se mu, ker je odstopil od tožbe.
PEKLAR JOŽE