V Ljubljani, nedelja dne 31. marca 1912.
::: NEODVISEN POT TTIČEN DNEVNIK. :::
Štev. 91.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Z; inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se :.	pošilja	upravništvu.
::	Telefon	številka 118.	:r.
Vabifo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„DAN“
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	...	K	13'—	Četrt leta	...	K	4-50
Pol leta	...	K	9*—	En mesec	...	K	1*50
V upravništvu prejeman na mesec K 1*20.
S pošiljanjem po pošt! v Avstriji velja:
Vse leto	...	K	20'—	Četrt leta	...	K	5 —
Pol leta	...	K	10-—	En mesec	...	K	1*70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošije o pravem času.
Upravništvo ,,DNEVA“.
Javna resnica.
Nekateri glasovi se pritožujejo proti temu, da smo povedali par odkritih resnic. V naši javnosti je namreč mnogo trpkih resnic, o katerih sc ne govori, niti ne piše. Vedo vsi zanje, a nečejo jih videti. Pravijo, da je tudi drugod tako in basta.
Velika resnica e, da se hoče razne osebne in javne napake prikrivati pod plašč te ali one stranke. Ljudje, ki imajo mnogo masla na glavi kriče proti drugim, da so odvrnili pozornost od sebe. In koliko nazadnjaških ijudij se štuli med naprednjake, ker mislijo imeti svojo korist, če so v stranki. In žalostna resnica je, da taki ljudje res uživajo protekcijo strank, namesto da bi se jih odslovilo.
Pod tem trpi naša javna morala. Misli se, ko kdo slučajno tu in tam malo kriči in se bije na svoja naprednjaška prsa, pa je vse odpravljeno, in kar je glavno: tak naprednjak pogosto misli, da je več vreden, nego morebiti tih delaven mož. ki skuša vestno izpolniti svojo dolžnost. Tudi klerikalci seveda imajo mnogo takih kapacitct. Želeti je, da jih imajo še več. To so farizeji današnjega javnega življenja. V nedeljo ti kličejo»hosana!« — v petek grme: »križaj ga!« — To so paraziti, ljudje, ki se prilepljajo na dobre in zdrave ideje in hočejo zato imeti svoj dobiček. Kaj narod, kaj domovina, kaj stranka. Da je le on pokrit in da se mu dobro godi.
Na parazitih je zelo trpela naša narodna napredna stranka. Zlorabili so jo tako dolgo, dokler se je dala. Sto in sto dobrih in delavnih ljudi je bilo odslovljenih, ker niso bili kričači in niso znali biti paraziti. Tako so imeli gotovi ljudje proste roke in so skrbeli za svoj ljubi jaz.
Dolžnost neodvisnega lista je, da se bori proti razmeram, ki so v škodo javnosti, v škodo dobri stvari in v škodo zdravemu napredku. Treba je ^tudi. da se v tem oziru pove popolna resnica. Šele če bo v javnosti zavladala popolna resnica, bo omogočen boj proti laži, ki se zdaj skriva pod to in ono krinko in se bo začel novo lepše življenje.	M.
LISTEK.
v.
Na Pristavi, 31. marca 1912.
Gospa Regina!
Cvetna nedelja je danes. Zlatožarno jutro visi nad mojo samoto. Nebo je čisto kot mlaka nedolžnosti. Dokoder mi plava oko — nikjer nobene meje! Kakor kralj vesoljstva kroži pogled vsenaokrog: od nižin do visočine, skozi okno tistega stanu tja do mejnih gora, pa še dalje preko njih gre hrepenenja pogled — v neznane kraje, v silno daljavo, tja daleč do Vas, gospa Regina, in dalje, še više, še globlje ...
Kakšno vreme je pri Vas? Je li, kako prozaično vprašanje. Ali takoj dobite globlji smisel v njem, ako Vam povem, da ne mislim ni dežja, ni solnca in niti strele, ni viharja. Vreme, kakršen je prvotni pomen besede, mi ni v mislih. I i-sto razpoloženje si mislim, ki v redkih, preredkih trenutkih navdaja človeka, da zagori nad njim njegovo solnce, vidno le njegovim očem; da se razpne nad njim njegovo nebo, sipljoč blaginjo le njegovemu srcu; da se razcvete ob njem njegova pomlad, umljiva le njegovi duši — sve-čanostno razpoloženje sj mislim, ki dvigne človeka mimo svetnih dobrot, naslad in lepot v lastni svet ponosnih čuvstev, veselih misli, ča-rovitih sanj: sebe samega potopi v samem sebi...
In vseeno mi je, kako solnce žari vidnemu svetu današnji dan; ne povprašujem po njem, ne išče in ne vidi ga moje oko. Danes je zakipela nad menoj kupola mojega neba! Zato Je vse zlato in dragocenost, karkoli gledam ob sebi: iz dremotnih globin srca je vstalo boga-
S starimi paragrafi — proti
novim smerem
^ V Angliji se je dne 19. t. m. zgodil slučaj, ki kaže čudno bojno razpoloženje v Angliji, ki je bila sedaj nekako pribežališče onih. ki so se podili za državljansko svobodo. Po zakonu iz 1. 1797. (torej iz časa francoske revolucije) so obsodili Toma Manua. voditelja delavcev, ki se ravnokar vrnil iz Avstralije, na 9 mesecev ječe. z njim vred pa dva stavca in redaktor lista »Sindikalist« vsak na 6 mesecev ječe.
In zakaj? Zaradi upora! Ta obsodba je razburila parlament in tudi javnost je protestirala. Oni »upor« je namreč obstojal v tem. da je mesečnik »Sindikalist« prinesel poziv na angleško vojaštvo, da naj ne strelja med ljudi. ki bodo stavkali. Tom Manu, ki je predsednik lige za sindikalistično vzgojo pa je tudi na javnem shodu rekel, da imamo dvojno moralo; ena. ki veleva ubijati ljudi, in druga, ki veleva varovati dragoceno življenje človeka, kajti vsak delaven človek je sila. ki pospešuje bogastvo življenja. Opozarjal je na lanske dogodke, ko je padlo nekoliko delavcev, ko je prišlo do spopada med delavci in vojaki. Ali Mi škoda, da se uničujejo državljani ene države, ko morejo lahko vsi delati za skupno blagostanje. ako se deli premoženje po pravici, in se plača delavcu, kar zasluži. Zato so torej Manu zaprli.
V	teh slučajih se kaže, kako strašeči nemški vojni duh upliva na vso Evropo. Anglija se v svoji konkurenci z Nemčijo tako boji notranjega boja, da skuša zadušiti vsak poskus »upora«. Anglija je cela desetcltja bila vzor osvobodile države, v zidovju Londona so se skrivali revolucionarji Evrope Marx, Mazzini, Krapotikn. Herzen, poljski emigranti...
In sedaj je morala Anglija poiskati stare paragrafe, da je nastopila proti novim smerem — proti mirnemu boju delavstva za svoje pravice, proti svobodni besedi človeka, ki svari pred prelivanjem lastne ..-državljanske krvi.
Angleška javnost je protestirala. Opravičeno. Vlada je z minimalno plačo priznala pravice delavstva, da nastopi boj za svoj zaslužek. Ali ni nekulturno, ako pogledamo ilustracije nemških listov, kako podi policija z golimi sabljami delavstvo, ki zahteva povišanje plač. To je boj današnjih časov, ki pojde preko starih paragrafov in bo utrdil nove nazore v družbi.
Zaključenje parlamentarnega . zasedanja.
Včeraj je zbornični predsednik dr. Sylve-ster želel poslancem veselo Velikonoč in naznanil, da skliče novo zasedanje pismenim potom.
V	pomladanskem zasedanju je bilo delovanje paralamenta še dosti mirno. Rešil je svojo nalogo že dosti dovoljno, končal je v prvem či-tanju brambno refomo ter predlog o vodnih cestah, ter obe zakonski osnovi odkazal odsekom. Seveda to odkazanje odsekom še ne po-menja nikakega rezultata, ker v odsekih se vname šele odločilni boj. a predlogi, ki je govor o njih, sta take vsebine, da je navdušenje za to ali drugo veliko odvisno od strankarskih koristi, ki si jih obeta ta ali ona stranka, oziroma narodnost od vlade. To se je zlasti vi-
stvo in se je dvignilo — spoznanje in odpoved!
Tako postane človek samemu sebi najbolj tuj in najbližji obenem. Življenje, ki ga živim običajno — dan je enak dnevu, mesec mesecu, leto letu — kako je to neprebarvano, težko, ne-1 znosno! Samo da izpolnim čas, da prepotujem pot, odkazano mi od nevidne moči, držečo od rojstva v smrt; samo da vršim to, kar moram, a ne morem, kar hočem, samo da poslujem v šumnem vrtincu življenja — zadnje, neznatno kolesce v velikanskem stroju; a ko je končana moja funkcija, padem izrabljen, izbrisan iz števila živih bitij brez sledi in spomina — samo zato sem, ker da sem! To je jedro in tek in konec mojega zunanjega življenja. Ali bi ne bilo vseeno, ako sem ali nisem? In ker sem, sem li samo zato, da prepotujem pot — romar iz tuje dežele v tujo deželo — produkt razmer, a sam brez vpliva na razmere; nihče in nič ne dobi izraza moje osebnosti?
Glejte, gospa, današnji dan, v tem sveča-nostnem razpoloženju, čutim in vem, kako sem tuj samemu sebi — ta zunanji človek je tuj onemu človeku, ki živi v meni. Zato sem pa današnji dan in vselej takrat, kadar me obidejo taki trenotki, daleč od- sebe in obenem sebi naj bližji.
Sad spoznavanja in odpovedi — to sem
jaz!
Vidim vase in gledam tamkaj vse čisto, kar me dviga, kar mi veleva, da sem več kot kolesce v stroju, da nisem samo zato, ker moram biti, ampak da sem zato, ker hočem biti. Vržen na svet — tako je dan začetek. 2ivo srce, ki je pilo sladkosti in grekobo, izvirajočo iz večno gibljivega morja čustev in ljudi, ima sveto pravico, da ni samo suženjsko vdano razmeram, temveč, da ima na vsem, kar in kar bo, tudi svoj delež: iz dremotnih globin srca je vstalo boga-
delo pri kanalski predlogi, ko so nastopili Malo-rusi z obstrukcijo. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je bil v velikanski zadregi. Poljaki, ki smatrajo rešitev predloge o vodnih cestah za kažipot svojega bodočega politiškega stališča, so govorili odločno besedo in zahtevali prvo či-tanje pred Veliko nočjo. Stiirgkhu se je komaj posrečilo, da je pomiril Nemce, ki se niso zavzemali posebno za ta poljski ultimat, toda komaj je umiril Nemce, dvignila je obstrukcija v maloruskih klopeh svojo glavo. In ministru Stiirgkhu ni kazalo drugega, oblekel je zopet mešetarsko suknjo in se šel pogajat. zabrenčal pa je v teh pogajanjih na najobčutljivejšo struno. obljubil je slovesno Malorusom, da se v trenotku, ko preneha njih obstrukcija, približa zahteva maloruskega vseučiliščnega vprašanja za veliko rešitvi. Malorusi so vzeli to na znanje, ustavili obstrukcijo v plenu in jo napovedali v odseku. Tako je mešetarija zopet enkrat zmagala nad politiškimi in strankarskimi principi. Vprašanje pa je koliko časa je mogoče resno delovanje parlamenta, ki ga vzdržuje na površju. samo strankarsko mešetarenje in politi-ško krpanje in flikarija. — Da ni manjkalo 'Sesedanjem zasedanju dogodkov, ki dajo avstrijskemu parlamentarizmu jasno obiležje, se razume! Toda naša javnost, ki je videla žvižgati v parlamentu pasje biče, ko se je pretepalo kakor v beznici, celo streljalo, se seveda ne more zgražati nad psovanji in psovkami, ki so jih menjavali ljudski zastopniki! Navajeni smo na kaj večjega! — Tako je končalo podladansko zasedanje, po Veliki noči se pa zopet nadaljuje v stari smeri po starih potih.
V odločilnem trenotku.
Včerajšnji nepričakovani dogodki na Dunaju kažejo, da je vprašanje ogrske krize skrajno resna zadeva, ki zna izzvati dalekosežnih posledic ne samo na Ogrskem, nego tudi v Avstriji. Kakor kažejo vsa znamenja je krona zavzela v sedanji krizi odločnejše stališče nego kadarkoli poprej, ko je omahovala in si skušala z raznimi trenotnimi in kratkoročnimi kompromisi pridobiti izhoda iz krize. Toda sedaj, ko je krona odklonila tako odločno in jasno vsaka nadaljna kompromisna vprašanja, ki bi se tikala vojaških zdev, je jasno, da je stališče krone popolnoma neizpremenljivo. Cesar je včeraj Khuena sprejel v daljši avdijenci ki je izjavil, da mora sedaj opustiti vsako kompromisno politiko, da mora odslej zaupati na svojo lastno moč in ustoličiti zopet ono politiko. ki jo je vodil takrat, ko je prevzel ogrsko ministrstvo in pri volitvah ustvaril iz nič svojo lastno stranko, ki je postala večina v ogrskem parlamentu. Ta Khuenova izjava pome-nja tudi izjavo vlade proti opoziciji. Ob sedmih zvečer je sinoči dospel na Dunaj ves ogrski kabinet, ki se je takoj sestal v ministrskem svetu. Tam je Khuen poročal o svoji avdijenci, ni se izdal sicer nikak komunike v ti avdijenci. a gotovo je. da je ves kabinet v sedanji kritični situaciji s Khuenom enega prepričanja; danes je Khuen zopet poročal cesarju o stališču ogrskega kabineta, na kar se sestane tekom današnjega večera ali pa jutrišnjega dneva ogrski kabinet pod cesarjevim predsedstvom h kronskemu svetu, kjer pade konečno odločitev. Kakor pa kažejo vsa znamenja. ve grof Khuen že vse prav dobro, kar se bo zgodilo. Včeraj je konferiral z ministrom zunanjih zadev grofom Berchtoldom. nato je pa sprejel v avdijenci hrvaškega bana Cuva-—————a—
stvo in se je dvignilo — spoznanje in odpoved!
Ker imam dolžnosti, imam pravice! Ker imam življenje, imam dolžnost in pravico, da živim. Ker živim, imam sredstvo, da dosežem namen: živim svoje življenje. Sanjam ,upam, preudarjam, mislim, čutim, sovražim in ljubim. Moja duša si je začrtala svoja pravila — kakor je njej dobro in prav, tako šumi vrelec njenega življenja. Ne vedno! Samo ob takem jutru, kakršno je današnje, ki pride nepozvano, nehoto-ma, samo od sebe — takrat se odtrga duša od ozirov in form vsakdanjosti; začuti, da je dovolj močna, da sama iz sebe pije svojo hrano — preko zunanjega človeka živi svoje življenje!
Če Vas objemam, gospa, v nikomur in nikoli razodetih željah — koga vprašam, smem li, ne smem li? Hočem — to mi je najvišji ukaz! Hočem pa, ki imam voljo, zatorej tudi moč. Tako je prišla moja odpoved, poleg spoznanja sestavni del mojega bogastva. Odpovedujem se hudiču in njegovemu napuhu: vzvišen sem nad vsakogar in nad vse, niti senca prestopka tako-zvane morale, ki je ustvarjena od lizunov in svetohlincev, od prešestnikov in bogokletnikov, od tistih, ki se vsak trenutek razgrevajo v razbrzdanem pohlepu, niti senca takega prestopka ne pade name! To je hudič in njegov napuh! Jaz pa sem človek, današnji dan živeč samemu sebi. Zatorej se odpovedujem pohlepnosti in skromnosti, moralnemu hinavstvu in hinavski morali — pa naj gredo želje svojim potom: svobodno so vstale iz svobodnega srca, zato pa zanje, ni zakona, ni dalje, ni meje! Življenje nima nikoli konca! Nikoli in nikjer konca! To daje človeku ponos in pogum; ponos, da nikoli ne umrje; pogum, da sleče vse, ker more!
Kam se mi skrivaš, globina morja? čemu tvoj napor, čemu tvoje zatajevanje! Saj ni pro-
Leto I*
Posamezna številka 6 vinarjev.
n:	Uredništvo	in upravništvo:	s:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko, n:
:::	Telef.m	številka 118.	:s
i ja. Ta avdijenca daje tudi povod nasluživanja. ; da se instalira na Hrvaškem enaka vlada kakor na Ogrskem. Prva posledica sklepov kronskega sveta bo seveda razpust ogrskega državnega zbora; vprašanje pa je, ako bo nova vlada, ki jo bo gotovo zopet vodil Khuen takoj razpisala nove volitve, ali pa izrabila čas neparlamentarnega medvladja, da doseže to, kar parlamentarnim potom ni mogla doseči!
—	To je situacija današnjega dneva, a informativna poročila menijo, da bo rešitev ogrske krize izneiiadila avstrijsko in ogrsko javnost! To je dokaz, da smo lahko pripravljeni na velik preokret v ogrski politiki, ki bo uplval na politiški kurz v Avstriji!
DOPISI.
Iz Loža. Veseli me, da je g. Fran Skerbec _ pojasnil, da mesto Lož ne more dobiti šole, ker je priblizo vasi Staritrg, kamor so mestni otroci všolani. Vprašam pa g. Škerbca, bi li Lož ne mogel potem biti tudi v župnijo Staritrg, ker ako lahko ali težko caplja na dan dvakrat 70 do 80 otrok v snegu ali blatu in mesta Lo_ ža v vas Staritrg v šolo, tedaj bi odrasli ljudje tudi lahko šli po tistih 80 živinskih posov. pa 5 poselskih bukvic na leto v 1 kilometer oddaljeni Staritrg. Je-li g. Škerbcu znano, da imajo celo še enkrat večje občine ko Lož (imena na razpolago) upravnih stroškov 100 do 200 K letno namreč to ima župan za trud, tajništvo, pisarno in dostavljanja, poleg tega imajo pa še povsod župnije in šole kar da gotovo več opravila, ko v Ložu. G. Skerbec trdi, da bo hiša stala le 37.000 K vprašam ga pa, je li stavbeni prostor zastonj in kdo bo pa plačal podrte hiše na njem. Nekatere občine imajo res 90% doklade, a le za šole ali druge koristne naprave ne pa za luksus. Podobčina Lipsejn bo pa le par let plačevala 122% to pa le kot prispevek za novo okrajno cesto čez vas (tudi v splošno korist). Nikakor nisem nasprotnik delovanja v splošni blagor, pač pa delovanju. ki je le v breme in morda le posameznikom v korist. Občinska hiša bo tedaj čez 30 let, ko bo plačana, po strokovnjakih prera-čunjena vrednost 30.000 K od katerih bo, čuj-te čistih dohodkov čez 30 let 1000 K, prodajte jo takoj, ko bo zgotovljena za 30.000 K in vprašajte šolarčke. koliko bi bilo bolje. V Logaškem okraju je 19 občin^vse z jedno ali več šolami edino občina vas Čakovnik in pa občina mesto Lož sta brez nje. V Vipavi zida občina vojašnico iz katere bo najemščina pokrila obresti in kapital v 25 letih občinskih doklad je tam 30%. Priporočam slavnim kranjskim občinam, da če si hočejo prihodke pomnožiti naj tako zidajo ko v Ložu to bo izvrstno gospodarstvo. Glede vodnjaka pa vprašam, ali ne spada kanal za odtok vode tudi k vodnjaku, koliko je isti veljal in pa ulica? Tedaj malo diference.	Maks Prezelj.
DNEVNI PREGLED.
Zanimivosti iz Hrvaške. Nasilni dogodki na Hrvaškem bodo kmalu napolnili cele knjige, vsak dan se poroča kaj novega zanimivega, kar kaže Čuvajevo vlado v najlepši luči; vrhunec pa znači vsekakor podrejenje sodne uprave državni politiški oblasti. Kakor smo že poročali, je državno pravdništvo tožilo bivšega poslanca Modrušana, ker je baje razpečaval konfiscirane članke svojega glasila. Pri obravnavi se je pa pokazalo ravno nasprotno.
štora v vsem vesoljstvu, kamor bi se mogla skriti pred menoj! Ne gledam te, a te vidim. Ni te pred menoj, a jaz te slutim v svoji najbližnji bližini. Podnevi in ponoči, vsekar ob svečano-stnem razpoloženju, kakor me navdaja današnji dan, stojiš pred mojimi očmi taka, kakršna si: tvoj obraz in tvoja duša, ki nima poguma, da bi z ušesu slišno besedo razodela samo sebe stoji pred menoj brez olepšave in potvare — zakai ni prostora, kamor bi se skrile, ni globočine, kamor bi se potopila, ni teme, ki bi te napravila nevidno, ni luči, ki bi v njej zatemnela iV. rv. .?r živiš v svojem notranjem življenju! li zivis v meni, ti si izvor mojega spoznanja in moje odpovedi in zato sj moje bogastvo!
Kako sanjam, gospa! Kaj bi pa bilo hrepenenje, ako mu zid zastavi pot, noč ubije polet, dan zlomi krila? Kaj bi bila moč želje, ako ji navidezna hladnost in vidna kljubovalnost tega, kar je moje iz vsega prepričanja, potare veselo slutnjo pričakovanje, ki se gotovo uresniči, ker se mora uresničiti? Zgodi se samo to, kar se mora zgoditi. Ves odpor je zaman, zakaj gotovo pride,J kar mora priti — čim pozneje, s tem večjo silo. To je zakon brez izjeme!
In kadar pride moj konec, bo li tudi tedaj obveljala trditev, da ni nikoli in nikjer konca temu, kar živi v meni? Tudi tedaj! Telo, zrelo za zadnjo žetev, naj pade, kjer mu je odkazan poslednji dan! Ampak vse, čemur je telo posoda, ne umrje vekomaj! V drugi posodi, morda v jačji in vztrajnejši od sedanje, zbudi svečanost-no razpoloženje istega človeka, ki danes živi v meni.
časih se mi zdi, da je že vse bilo, kar ml tuintam drami duševne sile. In glejte, živelo je nekoč v drugi posodi — jaz *em to življenje podedoval, ker sem član rodovine živih ljudi in ker imam tudi svoj delež na skupnem imetju. It
sodnik — poštenjak je seveda oprostil obtoženca. A vlada je naenkrat prestavila sodnika v neko zakotno gnezdo in odredila novo razpravo. a tudi drugi sodnik ni našel nobene krivde in Modrušan je bil ponovno oproščen. Radi te oprostilne obsodbe pa je vlada uvedla proti sodniku disciplinarno preiskavo in ga tudi prestavila; tako se godi hrvaškim sodnikom. ki sodijo v imenu pravice in resnice ne pa na Čuvajeve ukaze, ti pa. ki ubogajo Čuvaja in obsojajo opozicionalne politike na več mesecev ječe, pričakujejo lepega avanzmaja
—	Okrajni glavar v Valpovem Petrik je odklonil popolnoma protizakonito tekom volilnega akta kandidaturo dr. Lorkoviča. Dogodek je vzbudil splošno pozornost in jasno je bilo, da tvori postopanje Petrika zločin proti določbam volilnega zakona. Pravosodna uprava ni mogla potlačiti afere vršile so se preiskave in včeraj bi se morala vršiti obravnava proti okrajnemu glavarju. Zadnji trenutek pa je bila obravnava preložena na »negotov čas«! Kon-fiscira se na Hrvaškem že vse vnaprej, listi prihajajo vedno beli. Značilna pa je konfiskacija, ki sc je zgodila te dni. Večina listov je poročala o pogovoru nadvojvode Leopolda Salvatorja in kanonika Schvvindermannna. tekom katerega se je nadvojvoda izrazil skrajno nepovoljno o sedanjih razmerah na Hrvaškem in o Čuvajevi vladi. Hrvaško državno pravdništvo pa je v glasilu kmečke stranke konfisciralo te besede nadvojvode Leopolda Salvatorja, ker tvorijo zločin proti javni varnosti! Bogve ali uloži tudi državno pravdništvo proti nadvojvodi, ki je bil s polnim imenom imenovan v listu ovadbo! — Tako se godi na Hrvaškem v času. ko Čuvaj trdi, kako se počasi polega razburjenje.
Drakonske kazni. Sarajevsko dijaštvo je povodom krvavih dogodkov, ki so se vršili med dijaštvom in policijo ter v znak simpatij dijaštvu v banovini proglasilo generalni štrajk. Mesto da bi vlada delovala, da se ta afera reši kar najmirneje, je proglasilo nad dijaštvom naravnost nezaslišane kazni. Devet dijakov je izključila, nad petdeset pa jih je dobilo stroge disciplinarne kazni. Vsled te vladne odredbe vlada v mestu nepopisno razburjenje. Dijaštvo se pripravlja na ponoven štrajk.
•— V Zagrebu je sklenil klub Cirilo-metodskih zidarjev, da izšola na svoje stroške izkjluče-ne dijake, ter jih je povabil, da pridejo v Zagreb nadaljevati svoje študije. — Ta odredba zna povzročiti ponoven dijaški štrajk po vseh hrvaških zemljah.
Papeževe želje. Splošno je znano, da se sedanji papež Pij X. ne počuti nič kaj dobro v vlogi vatikanskega jetnika. Vedno se mu toži po lepih Benetkah, kjer se mu je godilo po lastnem priznanju veliko bolje nego v dolgočasnem vatikanu. Posebno pa si je zaželel po Benetkah sedaj, ko je čital, da se vrši koncem prihodnjega meseca v Benetkah velika slavnost povodom restavriranja campanille sv. Marka. Jako rad bi prisostoval ti svečanosti v Benetkah, ali iz Vatikana ne sme. Posebno si je želel še enkrat slišati glasove zvonov na Markovi campanilli. Obrnil se je na framasonsko italijansko vlado, da naj mu pomaga. da bi slišal ob priliki slovesnosti glasove zvonov iz svoje domovine. In minister ' javnih del je bil takoj pripravljen, odredil je, da se nastavi na dan veliko število telefonskih aparatov z močnimi mikrofoni, ki bodo zvezani direktno z Vatikanom, tako da bo papež lahko slišal beneške zvonove v svojih sobanah. Pač bolj pametno bi bilo, da bi papež prekinil s to neumnostno tradicijo vatikanskega jetništva in odšel sam v Benetke, tam bi gotovo slišal bolje Markove zvonove!
Naši kritiki. Kritika je potrebna a mora biti strogo objektivna in nepristranska v presoje-vanju umetnostih pojavov sploh, če ne več škoduje kakor koristi. Kritik mora imeti svojstva, negativno kritizirani umeitnški pojav, vse boljše in lepše ustvariti ali pa vsaj na umotvoru samem pokazati zasledene hibe ter naznaniti, kako bi se bile opustile ali popravile. Ako kritik po tem ne stremi, potem odvrača njegova splošna negativna kritika umetnost ljubeče občinstvo od ponujanega užitka. Samo en zgled; Priznani tukajšnji kritik, opisujoč na drobno u-metniško razstavo v Jakopičevem paviljonu pride do zaključka: »G. Magolič star. ne more nikdar postati pravi ustvarjajoči umetnik, ker mu manjka notranja, iz sebe delujoča umetniš-
ka sila, ampak ostal bode priden kopirajoč in tudi izvirno delajoč diletan t.« Cez dva dni pa se oglasi drug kritik, pišoč v glasilu one politične stranke, h kateri baje spada g. Magolič st. ter piše nekako takole: »Izmed vseh izlo-ženih umotvorov, so mi ugajale najbolj pokrajinske krasne slike našega nadarjenega umetnika Magoliča st., katere so skoraj vse pravi u-metniškl biseri itd. itd. — Sedaj pa umetniško razstavo obiskujoče občinstvo ne ve presoditi, komu naj verjame! Take kritike stvari več škodujejo, nego koristijo!
Slovenska kulturna revija »Napredna misel« izide. Na razna vprašanja in poizvedovanja izjavljamo, da »Napredna misel« izide koncem prihodnjega tedna. »Napredna misel« ni in ne more biti glasilo kake stranke ali frakcije, ampak ostane občeslovenska neodvisna revija, ki bo stvarno a odločno zastopala ideje napredne kulture. Glede programa pa od-kazujemo na našo našelno izjavo v reviji. Toliko slovenskemu občinstvu v pojasnilo, da se bo vedelo ravnati napram spletkarijam gotovih »prijateljev in tovarišev«. Pripomnimo še, da bomo poslali na ogled le prvo številko. Kdor hoče prejeti tudi naslednjo, naj ali pošlje naročnino, ali pa se naj vsaj pimeno prijavi kot naročnik našemu upravništvu.
Uredništvo »Napredne misli«.
Iz Ježice. V sredo zvečer sta napadla dva, (kakor se je pozneje dognalo) tukajšnja orla tri v Ljubljano se vračajoče gospode. Res lepo zna župnik svoje orle vzgojevati! Ali sta morda omenjena dva orla tudi liberalno časopisje brala?
Iz Bele Krajine. Pri nas so uže jeden teden breške in marelice v cvetju. Pričele so cvesti tudi uže slive (češplje) in črešnje. Za teden dni bo tudi uže gora zelena. Te dni je postalo jako toplo. Izredno zgodnja pomlad!
Iz ljudskošolske službe. Za definitivni učiteljici na rudarski ljudski šoli v Idriji sta bili imenovali suplentki gdč. Sidonija Krapš in Angela Gruden. Za provizorično učiteljico je imenovana gdč. Karolina Lavrič na Kopanju. Za provizorično učiteljico pri Sv. Križu je imenovana bivša prov. učiteljica v Zabnici gdč. Karolina Zupančičeva. K brezplačni praksi na o-semrazredni dekliški šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani je pripuščena gdč. Božidara Kokaljeva.
Odbor obrtno-nadaljevalne šole v Ljubljani je imel v torek, dne 26. marca v mestni posvetovalnici svojo sejo, v kateri se je izvolil za podpredsednika g. dr. Pipenbacher in za blagajnika g. Engelbert Franchetti. Zapisnik zadnje seje se odobri. Računski zaključek, ik izkazuje 21.099 K dohodkov in 21.384 K 43 vin. izdatkov, ter 285 K 43 primanjkljaja, se odobri. Proračun za leto 1912 izkazuje 22.015 K 43 vin. potrebščine in 19.341 K pokritja ter 2674 K 43 vin. primanjkljaja. Potrebščina znaša za šolsko vodstvo 1300 K. za pouk 15.030 K, za učila in stvarne potrebščine 2600 K, za postrežbo in snažen je 520 K. za kurjavo šol 1720 K, za šolsko razstavo 300 K. za letno poročilo 160 K in za računovodstvo 100 K. Pokritja so sledeča: Državna podpora 7243 K, deželna podpora 4000 K, cesarska ustanova 550 K, podpora trgovske in obrtne zbornice 1800 K in podpora mestne občine 5748 K. Zanimivo je vedeti razliko potrebščin za posamezne šole, ki znaša za splošno nadaljevalno šolo na Vrtači 2105 K, za strokovno nadaljevalnico za mehaniško-teh-niško obrt na Ledini 4770 K, za strokovno nadaljevalnico za stavbno obrt na Grabnu 6790 K, za strokovno nadaljevalnico za umetne in oblačilne obrti (moški oddelek) v Prulah 5050 K in za ženski oddelek na Vrtači 2455 K. Stroški za veronauk na vseh treh šolah povzročuje 1190 K. Bilo je pa svoj čas obljubljeno, da bodo gospodje veronauk brezplačno poučevali, med tem ko se jim sedaj mora plačati za vsako tedensko uro 10 K. Na vseh petih šolah je 26 oddelkov z 750 učencev oziroma učenk. Izsto-pivšim članom odbora se izroči pismeno zahvala.
Dve DunajčankI odpeljani v Berlin. Začetkom meseca januarja t. 1. sta izginili dve mladi, krasni deklici, stari 14—15 let, hčerki zelo odlične dunajske rodbine. Policija je konštatirala, da sta se deklici odpeljali z dvema gospodoma iz sev. kolodvora. Par dni nato so dobili starši odpeljanih deklic pismo, v katerem jim je neznanec javil, da sta dobili deklici v Berlinu imenitno službo, vsled česar prosita za dostavitev legitimacijskih listin. Starši naj bi odpo-
pravtako se zgodi pozneje, ko mene več ne bo: moj sedanji delež preide na drugega in tako naprej in naprej brez kraja in konca, ker življenju ni nikoli smrti!
Izlij iz srca, potok se krvavi!
Gradil sem ti jezove tisočere, a zdaj si vzkipel do najvišje mere — valov nobena moč ne ustavi!
Človek je najšibkejša in človek je najmočnejša tvar. Človek je samemu sebi največji sovražnik in čloyek je samemu sebi največji prijatelj. Človek je samemu sebi najkrutejši tiran in človek je samemu sebi najpodlejši hinavec in človek je samemu sebi najodkritosrčnejši tovariš: človek je človek. In jaz sem tudi!
To pa je, gospa, moja velikonočna izpoved !
Vdani Vam
Rade Dragan.
Pod jarmom.
Koman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
Canko jedrzno tajil.
»Kakšno bodalo je to?« vpraša tržaščat zaptij, dvignivši bodalo, ki ga je bil Peter Ov-čarov pozabil na klopi.
»Nu. reci sedaj, čorbadži, da se ne pripravljate na vstajo?« je vprašal enooki s podvojenim smehom.
»Ne, aga, mi smo mirni carjevi podložniki,« odvrne Canko, prizadevajoč si ostati miren; »bodalo jepozabil kateri izmed gostov.«
»Čegavo je?«
»Ne vem, aga.«
Vojaka sta pregledovala nekake žolte črte na nožu. Med njimi sta razločila besede.
»Kakšne besede so tu?« sta povpraševala Canka.
Canko se skloni proti bodalu; ob dolžini topega rezila so se nahajale iz žoltega drota narejene besede: »Svoboda ali smrt,« na drugi strani pa je bilo vrezano ime lastnika.
»To je okrasje.«
»Enooki zaptij ga oplazi z blatno opanko po glavi.
»Gjavr, menda si vendar ne misliš, da sem slep, ker imam samo eno oko?«
Cankar odgovor je zbudil v njima sum.
»Muhtar,* pojdi sem.«
Muhtar je ravnokar prihajal z banico** na sitru, da jo speče pri Cankovu: Zgrozil se je, zagledavši golo bodalo v zaptijevih rokah.
»Prečitaj to.«
Muhtar prečita, ter se zbegan zravna.
»Ne morem dobro razumeti aga.«
Golobradec pograbi svoj korobač in zamahne. Bič je počil in se muhtarju dvakrat ovil okrog vratu. Kri mu je pritekla z lica.
»Nesnažni narod!«
Muhtar si je molče brisal kri.
»Prečitaj, ali pa ti pož zasadim v vrat!« zavrešči zaptij. Zbegan muhtar je videl, da ni druge pomoči, kakor da se mora pokoriti.
»Peter Ovčarov,« je prečital, nalašč jecljajoč.
*	Občinski predstojnik. *
**Močnata jed. napolnena s sirom ali zdrobljenim mesom.
slali odgovor v Berlin pod posebno šifro. Ko je berlinska policija dobila tozadevno informacije, je vedno stražila dotični poštni urad, toda kljub temu se je čisto slučajno posrečilo nekemu detektivu priti zločincem na sled. Nekega večera sta došla dva gospoda na berlinsko pošto, ki sta bila zelo podobna osumljenima gospodoma. Detektiv je takoj stopil k njima in ju nagovoril v avstrijskem narečju. Izjavil je, da je Dunajčan in da je ravnokar prispel v Berlin. Nato jima je pripovedoval, da ima s seboj neke papirje, katere mora dostaviti dvema gospodoma. Gospoda sta detektivu, katerega nista spoznala, vse zaupala in odšla ž njim v mesto, kjer sta bila končno aretirana. Na policiji sta takoj izpovedala, da se nahajata odpeljani deklici v neki berlinski privatni oskrbi. Policija je nato takoj odšla po deklici in jih privedla na stražnico, kjer sta povedale vse dogodke, katere sta doživeli od trenotka, ko sta bili odpeljani iz Dunaja. Zločinca sta jima vzela vse premoženje, ju nato spodila na cesto in ju končno s pretepavanjem prisilila, da sta se morali udati prostituciji. Nesrečnici sta morali prinesti zločincema vsaki dan 80—100 mark. Ker sta se slednja dva pričela bati, da deklici ne bi pobegnili, sta jima sledila na vseh potih in ju čakala pred hoteli, dokler sta se vrnili s svojimi prijatelji. Aretacija obeh zločincev se je izvršila ravno še v pravem času. Izkazalo se je namreč, da sta zločinca s svojima žrtvama ravno hotela odpotovati v London in ju tam izročiti zloglasni hiši. Aretiranca sta arhitekta Ivan Hedorfer in Rihard Prokop. V sredo se je vršila v Berlinu proti njima obravnava. Sodišče ju je na splošno začudenje obsodilo veliko strožje kakor je zahteval državni pravdnik. Dobila sta vsak po štiri leta težke ječe, dočim je predlagal državni pravdnik enoletno ječo. Obe nesrečni deklici pa je sodišče izročilo nazaj staršem na Dunaj.
Pol lev — pol človeka, Te dni je prišel v Prago človek, ki je pol lev pol človek. Imenuje se Lionel in je po rodu Rus. Njegova mati je bila soproga nekega krotitelja levov in je baje stala ravno pred kletko, ko je razjarjen lev napadel njenega moža in ga raztrgal. Žena je bila v drugem stanu in ta grozni dogodek je tako uplival nanjo, da je rodila otroka, ki je imel čuden obraz, kmalu pa je dobil po celem telesu dlako. Dali so mu ime Lionel in se sedaj kaže po svetu. Kakor pravijo poročila je Lionel res nekaj posebnega. Celo telo ima poraščeno z mehko rumeno dlako. Njegova glava je podobna levji. Oči so povešene prav do čeljusti in od nosu nazaj čez čelo je pokrit z gostimi rumenimi lasmi. Tudi zobovje spominja na leva. Drugače je Lionel prav ljubezniv človek in se razlikuje od raznih nestvorov, ki se kažejo po svetu. Lionel budi posebno med ženskim svetom, veliko pozornost. V Hamburgu, kjer je bil doslej, je dobil več sto zaljubljenih pisem. Ženski okus je včasih res čuden —• navadno si želi kaj — nenavadnega. Lionel je izreden pojav in težko razumljiva igrača prirode.
Opozarjamo na razstavo poljskih slik. Bilo bi škoda, ako bi si ne ogledali te žive ilustracije znanih Sienkieviczevih del. Razstava je odprta od 9. zjutraj do mraka.
Oboroževanje držav. Dan za dnevom se čita po časopisih, da se evropske velesile vedno bolj oborožujejo in žrtvujejo vedno večje svote denarja za armado in mornarico. In vse to se godi v dobi, ko si različni evropski državniki pri obiskih tako zelo zatrjujejo medsebojno prijateljstvo držav in povdarjajo neomajno zvestobo. Vse to se godi v dobi, ko dobiva mirovna ideja vedno več tal med narodi. Najbolj v laseh sta si pač Nemčija in Anglija. Nemčija bi na vsak način prišla rada na površje tudi na morje, česar^ pa Anglija nikakor noče pripustiti. Sam angleški mornariški minister je zadnjič v zbornici izjavil, da je oboroževanje Anglije na morju odvisno edino od postopanja Nemčije in da je za Anglijo življen-sko vprašanje, da vzdrži na morju premoč. Pomnožitev nemške armade v mirovnem času za 29.000 mož pa je sedaj razburila tudi Francijo in francoska vojna uprava zahteva, kakor se govori, 700—900 miljonov frankov za armado. Čisto gotovo je. da je veliko francosko oboroževanje odgovor nemški vojni predlogi. Francija na drugi strani žrtvuje naravnost velikanske svote denarja za zračno brodovje. ki je kakor kaže sedanja vojna v Afriki, velikan-
»Ali ga poznaš?«
»Naš Človek je.«
»Čoban (ovčar) Peter mu je ime?« povprašuje enooki; zdelo se je, da je razumel nekoliko bolgarski.
»Tako je. aga in muhtar mu je vračal nož, zahvaljujoč sv. Trojico, da je preskočil grozne besede. Toda zmotil se je.
»Poglej, kaj se nahaja še na drugi strani!« zapove mu zaptij.
Muhtar se skloni proti bodalu grozno preplašen in omahuje. Uprav v tem hipu tudi zapazi, da se je tržaščast zaptij pripravljal oplaziti ga z bičem.
»Svoboda ali smrt,« stoji tukaj, aga.«
Enooki skoči na noge: »Svoboda, ha?« se zareži zlokobno; kdo dela takšna bodala? kje je Čoban Peter?
»Kje da je? Doma je.«
»Pojdi ga poklicat.«
Muhtar odide.
»Počakaj, pojdem tudi jaz s teboj, ti tepec!«
In tržaščat zaptij se ogrne s haljo, ter odide za njim.
»Dobro, Jusuf-aga.«
Canko med tem odide k ženi, ki je pripravljala večerjo, preklinjajoč:
»Bog naj jih kaznuje! Čreva naj se v njima potrgajo; na kosti od kače naj se zadavita; naj se razpočita kakor krastača, kuga naj jih zadavi! Kuhati njima meso in pražiti maslo sedaj pred koledo.* Kje so se neki vzeli ti prokleti pagani, da nas tu pohujšujejo in strašijo!,..«
*	Božič; takrat imajo pravoslavni strog
post.
skega pomena za vsako državo. Pri nas v Avstriji smo že navajeni na vedno večje izdatke za armado in mornarico. Človek se mora tu nehote vprašati: Čemu vse to oboroževanje, od katerega nima ljudstvo ničesar.
Dva dečka zginila. Iz Kamnika se poroča: Posestnica Ivana Lap iz Most je naznanila kamniškemu okrajnemu glavarstvu, da že štiri dni pogreša svoja sinova 81etnega Rudolfa Kepica in 61etnega Franca Lapa. Ivana Lap je odšla dne 25. t. m. v Lukovico na semenj. Pred odhodom je naročila svojima sinovoma, naj ji prideta dne 26. t. m. zvečer v Mengeš nasproti. Istega dne ob osmi uri so videli še oba otroka j v Mengšu, od takrat pa sta nenadoma zginila. Dečka sta dobro razvita, sicer pa precej suha. Imela sta sive mehke klobuke in navadno sivo j delavniško obleko. Starejši fant je rudečih lic, temnih las in rujavih oči, mlajši bled in sivih oči.	1
Nenadoma umrl. V petek zvečer so na Hauptmanici pri Ljubljani našli 791etnega berača Mihaela Melhiorja iz Šmarja mrtvega. Na ! lice mesta došla komisija je konštatirala naravno smrt in odredila, da so truplo pripeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu.
30.000 kron kazni. Kakor znano je bil znani tenorist Karol Burian preteklo leto obsojen od uprave saške dvorne opere v Draždanih radi prelomitve pogodbe na 30.000 kron globe. Burian se je proti temu pritožil, nakar je bilo delegirano praško deželno sodišče, ki mu je znižalo kazen na polovico. Toda uprava saške dvorne opere je proti temu vložila priziv na višje deželno sodišče v Pragi, ki je razsodbo prve instance razveljavilo in obsodilo Buriana na globo 30.000 kron. Najvišje sodišče je sedaj razsodbo višjega deželnega sodišča potrdilo, tako da bo Burian moral plačati vso globo. )
Dva razgrajača sta včeraj stala pred sodiščem. Eden se imenuje Alojz Dobruta in je star 20 let, drugi se piše Cimerman in je star 18 let. Doma sta iz Device Marije v Polju. Trdilo se	s*a	^ana katoliške organizacije pred
sodiščem sta izjavila, da nista orla. Pred časom sta se nadebudna mladeniča nekoliko napila — pred sodiščem sta trdila, da sta bila pijana tako, da nista vedela kaj delata — priče pa tega ne potrjujejo. Šla sta torej po cesti in sta robantila, kvantala in razsajala. Zagledala sta neko dekle in sta jo ubrala za njo. Dekle je pospešilo korake in je srečno pravočasno prišla do svoje hiše. Rogovileža pa sta se ustavila pred vrati in sta začela razbijati. Pri tem sta grdo govorila. Neka soseda je poklicala orožnika, ki je prišel in ju pregnal. To pa njima ni bilo dovolj, ampak sta preklinjala po cesti Boga in zaničljivo govorila o drugih svetih stvareh. Orožnik je šel za njima in ju je prijel. Zaradi bogokletstva sta razgrajača dobila zasluženo kazen, — prvi pet mesecev, drugi dva meseca, da se lahko spokorita.
Prepirljiv sosed. Te dni je prišel žagar Anton Knapič iz Zgornjih Pirnič precej pijan domov in je pričel dražiti svojega soseda Petra Božiča. Božič je bil radi tega zelo razjarjen in je takoj pograbil za železno lopato ia udaril Knapiča tako silno po glavi, da mu je prebil črepinjo.
Tatinski ribiči. Pred par dnevi sta lovila
v	ribarskem revirju vevške papirnice dva tatinska ribiča ribe in jih tudi več vjela. Zagovarjati se bosta morala radi tega pred sodiščem.
Na poti proti domu. Posestnik Alojzij Bevc iz Brezovega je te dni povabil več svojih prijateljev v svojo vinsko klet in jih tam pošteno pogostil z vinom. Družba je popivala do pozne noči. Ko se je napotila družba proti domu, se je posestnikov sin Josip Potrebin sprl z Vincencijem Logarjem in potegnil tekom prepira nož, s katerim je sunil Logarja dvakrat v glavo in v tilnik. Logar je zadobil več težkih poškodb.
Nesreča pri podiranju stare stavbe. V Pragi so te dni podirali staro hišoA. Špinka. Pri tem se je udrl neki obok in je podsul pod seboj dva delavca. Takoj so se lotili dela in se je posrečilo izkopati izpod razvalin še oba živa; eden je težko poškodovan in ima zlomljeno nogo, drugi je dobil le lahne poškodbe.
Tat iz navade. Trdovraten in nespokorljiv tat je Franc Goleč, doma nekje na Gorenjskem. Bil je že 16krat zaprt zaradi tatvine in je presedel tako vsega skupaj že nekaj let ječe. Pred nekaj meseci je zapustil ječo v
»Donka, dete moje, pojdi k stricu čez noč; zlezi čez plot,« spregovori Canko hčerki, ki se je med tem bleda prikazala pri durih.
»Da, odkod jih je neki pripeljal Dejko? Pred tednom nam je tudi pripeljal dva,« je godrnjala »bulka.«
»Nu. kaj si naj počne človek; »vodil ju je dovolj dolgo naokrog, toda ona sta sama hotela priti semkaj; čula sta petje... Sam revež je okušal njun korobač.«
Po teh besedah Canko zopet odide k enookemu zaptiju.
»Čorbadži, kam si zginil? Daj sem rakijo in tirše.«**
»Nisva našla čobana,« spregovori srdito tržaščast zaptij. ko se vrne z muhtarjem.
»A čeprav bo nama treba obrniti narobe vso vas, morava ga ujeti,« reče enooki, napivšl se žganjice.
»Ali ne bo bolje, ako vzameva zopet njegovega očeta?« vpraša drugi z nizkim glasom i ter še šepetaje nekaj dostavi. Enooki pokima pritrjevalno z glavo.
»Kehaja,* pojdi pa pokliči starca; reci, da ga hočeva nekaj vprašati; vzemi tudi to-le _s seboj,« reče tržaščast podavajoč mu steklenico za žganjico.
»Po žganjico — prodajalnice so sedaj zaprte — aga.«
Namesto odgovora ga oplazi enooki z bičem po licu. Dasiravno je bil mehkejšega zna- ] čaja, je vendar-le postal zverina, ko se je nap*1, ali hotel piti.
** Žganjici iz naložene kumare.
*	Občinski sluga.
Kranju, kjer je presedel 3 mesece. Takoj ko je bil zopet na svobodi, ni našel drugega dela da je šel zopet krast. Zvečer je prišel v gostilno Ane Gorišek in se je splazil v prvo nadstropje, kjer je kmalu našel one predale, kjer So bile dragocenosti in denar. Pri delu pa ga je zalotila domača hčerka. Skril se je za vrat-mi in je bil bos. Na njen krik pa je Goleč pobegnil pod streho. Tudi gostje v gostilni so slišali krik in so hiteli pod streho, kjer so zasačili tatinskega tička. Ker bi ljudje pred njim gotovo ne imeli miru, mu je prisodil sodnik 13 mesecev ječe.
Loterijske številke: Dunaj: 37. 38, 9, 35, 36. Gradec: 49. 38. 48, 1. 37.
Idrija.
REKURZI.
Klerikalec je človek, ki je srečen in zadovoljen samo tedaj, ako je nakrmljen in nalit sam. četudi na škodo drugih, četudi drugi ob tem trpe krivico in nasilje. Tako je tudi z idrijskimi klerikalci. Njih reprezentant je poosebljena zloba in hudobija, dasi je po stanu kato-lišik drhovnik. Na Kranjskem mu ni para; k večjemu je vreden bratec dr. Lampeta, ki je tip pristnega klerikalca; torej — par nobile fra-trum! — V Oswaldu je otelešno vse, tako na telesu kakor v duši, kar karakterizuje pravega klerikalca: ni klerikalne lastnosti, ki bi je ne imel ta božji namestnik. Noč in dan tulita, kako bi svojemu bližnjemu škodoval, kako bi zaviral redno delovanje občinskega zastopa in razvoj našega mesta. Vse njegovo mišljenje se je izlilo
v zlobo in domišljijo.
po njegovi zaslugi je občinska avtonomija danes gola ironija vsej ustavi in upravi. Njegova zasluga je tudi, da je padla avtoriteta deželnega odbora pod ničlo, njegova zasluga je, da vlada danes v našem mestu prepričanje, da je deželni odbor zgolj eksekutiva skrajnega krila S. L. S., ki si je vtisnil na čelo marko nemoralnega politiškega bojkota!
To dokazujejo zopet njegovi rekurzi proti občinskemu proračunu, kakor smo jih označili včeraj. Vsa Idrija je opravično ogorčena zlasti zaradi Oswaldovega nekrščanskega ruvanja proti podporam, ki jih občina daje
ubogim visokošolcem,
sinovom mesta Idrije! To je tako podlo in tako gnusno, da takega ravnanja ni mogoče primerno kvalificirati, vsaj z besedo ne! Naši ubogi visokošolci pišejo sedaj domov naravnost obupna pisma, ko jim katoliški duhovnik odjeda kruh in jim neizmerno otežuje študij.
Občina daje vsaj dijakom podpore 3330 K. Oswald pa zahteva v rekurzu, da je to postavno določiti z 2500 K. Javno je torej kot beli dan, da bo morala občina, ako deželni odbor ugodi Oswaldu, dijakom podpore skrčiti ali jih pa nekaterim ustaviti ter jim tako onemogočiti končanje študij. — Za one dijake pa. ki končajo letos realko in so namenjeni jeseni na visoke šole, bo edino spremstvo
glad in pomanjkanje,
ker jim občina po zaslugi duhovnika Osvvalda ne bo mogla dati nobene podpore. Očetje rudarji stiskajo pesti, ko vidijo, da klerikalna sa-mogoltnost njihovim sinovom zapira pot do bodočnosti in kruha!
Oswaldova jeza je obrnjena tudi proti občinskim uradnikom, ki zvesto in vestno izpol-nujejo svojo službo. Tudi njim duhovnik Os\vald
ne privošči kruha,
ker rekurira proti zvišanju njihovih plač Kaj bi neki rekel Oswald. da se kdo obregne ob njegove zaslužke in da kdo stopi na pot onemu pripadanju, ki se ravnokar zavzema za to. da se tudi Oswaldu zviša plača?
Umljivo je vsakemu človeku, ki ni udarjen s slepoto klerikalne politiške strasti, da je zadovoljnost med mestnim uradništvom izključena. ko jim vedno in vedno duši eksistenco Oswaldova od maščobe zalita pest! Dandanes vendar vse avtonomne oblasti izkušajo urediti pravno in materialno stališče svojih uslužbencev. ker so prepričane, da je zadovoljiva eksistenca pogoj zadovoljivemu delovanju. Taku tudi pri nas! Ampak Osvvaldovo delo proti proti dijakom in uradnikom je dokaz, da nima
nobene socialne zavesti.
da je človek brez srca, nevošljiv in škodoželjen, da ne privošči nikomur nič, kar bi mu drugi dal. Sam pa je rad vzel od rudnika 300 K, ko je potoval v Jeruzalem! Zal, da ne v Sibirijo!
Značilno je. da ni proti proračunu rekuriral rudniški erar, ki plačuje 90 odstotkov vseh davščin. On kot največji davkoplačevalec je zadovoljen z dokladami, ker ve, da se nič ne more dati in storiti tam. kjer nič ni. Oswald tega ne razume, on je slep in gluh za vse, kar je dobro, pametno in koristno.
Značilno pa je dalje, da Oswald rekurira proti sklepom, ki so jih v občinskem odboru stavili tudi pristaši njegove stranke. Oswaldo-
vi	rekuzi so dokaz, da on sam lastne pristaše
smeši in zaničuje!
Ako so s tem zadovoljni, to dokazuje, da nimajo absolutno nič samostojnosti, da v lastni stranki nič ne veljajo, da je torej vseeno, če so v občinskem odbru, ali če jih ni. Stranka je Oswald in deželni odbor — vse drugo nič!
Značilno je končno, da vlaga rukurze tudi rudniški pisar, Kandučev fant, ko jih rudnik ne vlaga. Jajce več ve kot puta! — Sedaj smo samo radovedni, kako deželni odbor reši te re-kurze. Treba bi začeti s prezidavo št. 509, kakor je občinski odbor soglasno sklenil (tudi z glasov; klerikalcev), Oswaldov rekurz zopet preprečuje delo. Deželni odbor vsaj rekurze kmalu reši. da bomo vedeli, pri čem smo! Oswaldu pa bodi za danes izrečeno javno in zasluženo zaničevanje.
Funtkova drama »Tekma«, ki je v Ljubljani dosegla odličen uspeh in jo je vsa kritika soglasno pohvalila, se uprizori v Idriji kmalu po Veliki noči.
Trst in Primorje.
Usposobljenosti Izpiti za ljudske In meščanske šole v Gorici se vrše pred c. kr. izpra-ševalno komisijo v ponedeljek, dne 6. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj. Prošnje za pripustitev k izpitu je vložiti dne 25. aprila t. 1.
Cisti dobiček »Tržaške posojilnice in hranilnice se določi v sledeče kulturne namene: Kmetijska družba za Trst in okolico 800 K, Dijaško podporno društvo v Trstu 500 K, Moška Cir.-Met. podružnica 400 K, Zenska Cir.-Met. podružnica 200 K, Tržaška podružnica »Slov.plan. društva« 300 K, Dijaško podporno društvo v Pazinu 200 K, »Narod. del. organizicija«, Trst (podp. zaklad za bolne člane) 100 K, Podporno društvo za slov. dijake koroške, Celovec 30 K, Podporno društvo slov. visokošolcev na Dunaju 100 K, Podporno društvo slov. visokošolcev v Gradcu 100 K, Podporno društvo slov. visokošolcev v Pragi 100 K, Akademično društvo »Slovenija« na Dunaju 50 K, Akademično ferial. no društvo »Balkan« v Trstu 100 K, Akademično društvo slov. agronomov »Kras«, Dunaj 20 K, Slov. akad. društvo »Adrija« v Pragi 50 K, Slov. akademično društvo »Tabor« v Gradcu 50 K, Družba sv .Rafaela (za izseljence) 50 K, Zavod sv. Nikolaja 500 K, Učiteljsko društvo za Trst in okolico 100 K, Za slov. trgovsko šolo v Trstu 5000 K, Dramatično društvo v Trstu 3000 K, Podružnica »Glasbene Matice« v Trstu 200 K, Stavbeni fond CMD., Sv. M. Magd. (zgornja in spodnja) 100 K, Za tiskanje slov. učnih knjig, društvo slov. profesorjev, Ljubljna 200 K, Trgovsko izobraževalno društvo Trst 100 K, Olepševalno društvo za Prosek-Konto-velj in njiju okol., Prosek (vstanovnina) 20 K, skupaj 27.486 K 96 vin.
Parnik »Miramar« začne v nedeljo dne 31. t. m. zopet redno voziti s pomola sv. Karla do hotela Grljan. Odhod iz Trsta ob 9.30 dop. in ob 3. pop. Odhod iz Grljana ob 12.30 in ob 6 pop. Opozarjamo na to posebno izletnike, ki pridejo za praznike pogledat Miramar in kopališče Grljan.
V usta se je ustrelil 25Ietni O. P. trgovski pomočnik, stanujoč na Acquedottu. Prepeljali so ga v bolnico. Vzrok poskušene budalosti je neznan.
Po pomoti je neka 261etna Gilda Fainer izpila žličico jesihove kisline ker je zamenjala steklenico s svojimi navadnimi zdravili. Na rešilni postaji so ji izprali želodec
Gimnastica, italjansko telovadno društvo razvije v nedeljo svojo zastavo. Kumovala bode soproga župana dr. Valerio .To bo zopet nekaj veselja za naše neodrešence. Pričakujejo tudi brate iz Italje.
Steklega psa je moral sinoči na ulici ubiti nadzornik straž. Denipoti, sicer je bila nevarnost za pasante.
V Trst sta se prišla zabavat Josip Krajnik in Andrej Moggiar, trgovska vajenca z Dunaja, da bi imela pa več zabave sta vzela gospodarju Schlessingerju 813 K, kar je ta z Dunaja brzojavil tuk. policiji. Naši detektivi so bili tako uljudni, da so kar na kolodvoru povabili oba gospoda v »hotel Tigor«, da jim pokažejo ta tako znamenit kraj. Da ju pa obvarjejo pred tržaškimi uzmoviči, so jima shranili ves denar kar sta imela pri sebi, t. j. 660 K in so konštatirali, da sta gospoda prav dobro živela ker sta porabila že čez 150 K.
Prijatelja čaja. V prosti luki pri sv. Andreju je vsidran parnik »Vindobona«, ki je pripeljal iz Orienta večjo množino čaja. Finančni stražniki so včeraj aretirali 2 delavca, ki sta imela za srajco vsak nad 1 kg čaja. Oba gresta »kuhat čaj« v ul. Tigon.
Intendanca slov. gledališča je pridobila g. Lj. Iličiča, operetnega tenorja, za štirikratno gostovanje.
»Tegetthoff«-a, novi drednought odpeljeta dne I. aprila iz Trsta v Puljsko vojno luko vojni ladji »Herkules« in»Gigant«.
Vojna eskadra je odplula za 6 tednov pod poveljstvom contre-admirala Laujus-a v Patras in Levanto.
Izreden lov. Pri Zadru so vjeli te dni ribiči izredno veliko ribo »sabljača«. Ker je jako lep eksemplar jo je kupilo ravnateljstvo zadrskega muzeja.
Slovensko delavsko izobraževalno društvo za Trst in Primorje prirdi svoj ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 31. marca t. 1. ob 4.30 uri pop. v dvorani ulica Stadion štev. 19, I. nadstr.
PROSVETA.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v nedeljo popoldne ob 3. pri zelo nizki vstopnini za ljudstvo in mladino Govekarjevi »Rokovnjači«, zvečer prvič L. M. Tolstega velika dra ma »Živi mrtvec« (za lože nepar) na korist dramskemu osobju. S 150. predstavo se sezona zaključi. Imeli smo 34 opernih, 45 operetnih, 70 dramskih in 1 mešano predstavo.
Simfonični koncert. S krizo slovenske opere je tesno združena tudi usoda slovenske filharmonije. Izgubimo-li svojo opero, izgubimo ž njo vred tudi popolen simfoničen orkester, ka-koršnega smo imeli doslej. Ze od 1. aprila tega leta bo štel orkester slovenske filharmonije mesto dosedanjih 34 članov le 24. Pred svojim razstankom si je želel orkester posloviti se od ljubljanskega občinstva na njega dostojen način. in sicer s simfoničnim koncertom. V letu ustanovitve »Slov. filharmonije« smo slišali v Ljubljani prvič koncert te vrste. Vkljub njega lepemu moraličnemu uspehu pa je bil njegov finančni rezultat tedaj tako zelo — nezadovoljiv, da si od onega časa odbor »Slov. filharmonije« ni drznil ponoviti podobnih prireditev, in oni prvi simfončn fconcert v decembru leta 1908. je ostal za nas do danes tud edin. Tembolj si moramo znati ceniti pogum orkestra, ki namerava skleniti svoje delovanje s simfoničnim koncertom na svoje lastne stroške. Dobiček koncerta je namenjen v prid podpornemu fondu orkestra. Spominjamo se sodelovanja orkestra v gledališču tekom cele sezone in njegove vstrajnosti pri predpustnih prireditvah tolikih društev. Brezdvomno si zasluži orkester za vso to marljivost, da mu občinstvo pokaže v nede-
ljo svoje priznanje in svoje simpatije z mnogoštevilnim obiskom, in to tembolj, ker bo nudil program tega koncerta velik umetniški užitek. Podrobnejšo oceno orkestralnih točk. prinesemo jutri, za danes opozorimo slavno občinstvo na znane kvalitete sodelujočih pevcev, namreč priljubljene dvojice Kramperove, ki zapoje efektni duet iz Zajčeve opere »Zrinski« in našega koncertnega pevca dr. Kozine, ki si je izbral tri krasne pesmi Mahlerja in Kienzla s spremljevanjem orkestra. Poseben užitek bo nudil tudi nastop solistke na harfi gdč. Haumer-jeve iz Opatije, ki slovi kot velika umetnica na tem kraljevskem inštrumentu, in bo svirala zelo efektno in krasno fantazijo na Schubertovi pesmi. — Vstopnice za koncert se dobe pri g. Cešarkovi v Šelenburgovi ulici.
Da je »Slovenski Ilustrovani Tednik« potreben in narodno-kulturno velike važnosti, je jasen dokaz njegova zadnja številka, ki je lep in trajen spomin trajnega jubileja naše »Glasbene Matice« (40letnica nje ustanovitve, 301etni-ca nje glasbene šole in 201etnica pevskega zbora) ter proizvajanja 1. slovenskega oratorija P. H. Sattnerja »Vnebovzetje Blažene Device Marije«. Z lepimi in zanimivimi slikami, ki jih je priobčil »Slov. Iiustr. Tednik« v svoji 13. št. o »Glasbeni Matici« in proizvajanjem oratorija, se je zaneslo zanimanje v najširše kroge Slovencev in tudi izven mej naše domovine. 13. štev. »Slov. Iiustr. Tednika« vsebuje slike keliha in vencev ki sta jih sprejela skladatelj P. H. Sattner in koncertni mojster M. Hubad ter veliko sliko orkestra Slov. Filharmonije in pevskega zbora »Glasbene Matice« (300 sodelujočih). Nadalje ima še slike: t Lovro Stepišnik, kmet in narodni buditelj v Slov. Bistrici, 10 minut odmora, učenci in učenke ljudske šole v Slivji pri Materiji v Istri; dijaški štrajk v Zagrebu (2 slikih pevsko društvo »Zarja« v Rožni dolini; VI. Šimaček, gledališki igralec in narodne noše na Gorenjskem itd. — »Slov. Iiustr. Tednik« je vreden, da se razširi v vse rodbine. Naročajte ga, četrtletno stane le 2 K.
Najnovejse vesti, telefonska poročila.
OGRSKA KABINETNA KRIZA REŠENA.
Dunaj, 30. marca. Cesar je sprejel danes grofa Khuena-Hedervaryja v polurni avdijen-ci. Grof Khuen je predložil cesarju sklepe včerajšnjega dunajskega posveta ogrskih ministrov. katere je cesar odobril. Vsled tega se bo vodstvo kabineta zopet poverilo grofu Khuenu. V zvezi z njimi se objavi najvišje lastnoročno pismo,, v katerem se navajajo vzroki. zakaj se je kriza tako naglo rešila. — Opoldne se je zopet vršil ogrski ministrski svet, katerega se je udeležil tudi ban pl. Čuvaj in se je pretresalo vprašanje razpisa hrvaških volitev. Popoldne so ogrski ministri Dunaj zapustili. — Khuen je opustil svoje dosedanje stališče. da se mora sprejeti znana resolucija glede rezervistov in tega nič več ne zahteva. Menda bo zdaj vztrajal na tem. da zbornica bram-bno predlogo neizpremenjeno sprejme. Kabinetna kriza je s tem sicer rešena, ne pa parlamentarna, ker nobeden ne ve, kaj bo parlament, ozir. opozicija k temu rekla. Sodi se, da bo Khuen parlament razpustil, zdaj pa to vprašanje še ni aktualno.
GOSPOSKA ZBORNICA.
Dunaj, 30. marca. Gosposka zbornica ]e danes sprejela nekatere predloge, ki so bile že vsprejete v poslansko zbornico, tako bruseljsko sladkorno konvencijo, zakon o mezdnem izplačevanju in zakon o zavarovanju proti nezgodam pri stavbni obrti.
ANGLEŠKI RUDNIŠKI ŠTRAJK PONEHUJE.
London, 30. marca. Tajnik rudarske federacije je svetoval delavcem, da se povrnejo na delo. Včeraj je šlo 2000 rudarjev v Warwi-ckshiru in Lancashiru zopet na delo, pa celo v galeški provinciji in na Škotskem.
INTERVENCIJA VELESIL.
Pariz. 30. marca. Turški odgovor na intervencijo velesil v prilog miru bo še bolj oster in odločen, kakor dosedanji. Turčija bo baje zahtevala brezpogojni preklic suverenitete nad Tripolitanijo ter da odpokliče Italija vse svoje vojaštvo iz Libije.
RAZPOR V NEMŠKEM CENTRUMU.
Koln, 30. marca. Med nemškimi poslanci je nastal spor, vsled katerega je član centru-ma Rohren položil svoj mandat.
VIHAR V BERLINU.
fierlin, 30. marca. Danes je nastal ob 12. uri tu velik vihar, ki je podrl 200 m visoki stolp za brezzični telegraf. S stolpa se je moglo telefonirati na daljavo 6000 km. Vihar je divjal celo popoldne, podrl je več dreves in razkril več hiš.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Melzo, 30. marca. Tu sta trčila osebni in poštni vlak. 3 osebe so mrtve, več težko ranjenih.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjer. NujmavJSI znesek 50 vinarjer. Pismenim vprafianjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oplašili ni n!6 popusta in 8e pIa£nj**Jo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zveAer.
Nogomet (FuBball) se ceno proda. Kje, pove »Prva anončna pisarna«.	260—1
Jako dober pianino se ceno proda na vogalu Sv. Petra ceste, vhod Radeckega cesta 2. I.
264—1
Pozor!
Naznanjam cenj. datnam tu in na deželi, da prodajam do 8. maja vse blago nahajajoče se v moji trgovini in sicer:
slamnike, otročje kapice, športne kape in vse potrebščine za modistke
zaradi preselitve po globoko znižani ceni.
Opozarjam cenj. dame, da bom moj salon znatno povečala ter se bode isti od 8. maja dalje nahajal na Starem trgu,
Minka Horvat.
  Specialna trgovina zzzzz
finih ročnih del
TONI JAGER
v Ljubljani, Židovska ulica 5.
Predtiskarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje.
Lan gen & Wolf, Dunaj X.
Zastopstvo:	97
GABRIEL BRINŠEK, Ljubljana, Bleiweisova c. 16.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
o»
'Zn
>
a>
>
a
ca
U*
Z
o*
ft>
8
.fD
C/i<
O
cr
Originalni „Otto“-motorji.
Goriva: benzin, benzol, sirovo olje, sesalni plin, svetilni plin itd. — Prodanih čez 106.000.
Motorji na sirovo olje sistem Diesel.
Najcenejše gorivo. Zahtevajte cenik št. 569.
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem dnevniku ::
DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
• •
Oglase za .DAN" sprejema po najnižjih cenah .Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.
Gostilna in kavarna
se odda takoj v najem
v »Društvenem domu“ v Kamniku
na Glavnem trgu v sredi mesta na najživahnejšem prometu. Oprema moderna. Prostori lepi z razgledom na krasne planine. Najemnina zmerna.
Ponudbe sprejema do 15. aprila t. 1. in daje potrebna pojasnila
dr. Alojzij 3£Ira/ULt
|	v	Kamniku.
Ludovika Jarz
Erjavčeva cesta št. 2
delikates, trgovina, zajtrkovalnica
se priporoča cenjenemu občinstvu. Velikonočne šnnke.
Najfinejši
ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni vcležganjarna 250
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“.
Simon Praprotnik
stavbeni in pohištveni mizar V Ljubljani, Jenkova ulica šf. 7.
i-w.*russ^gs^ priporoča p n. odjemalcem “^j (posebno že onim v južnejših krajih) svojo veliko zalogo
v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd.	218
Cene najnižje.	Postrežba	točna.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Mil OHME
Štampilje
v teh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver In Izdelovatelj kavtukovih Stamplllj.
£||| Ljubljana, suri ti* *t n.
Ceniki fr »n ko.
Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda,,
Josip Lisec
oblastveno avtoriziran! geometer
Ljubljana, Sodna ulica štev. 3 prevzema vse zemljemerske zadeve.
Ivan Mohorič
krojač, Sv. Petra cesta št. 16
sc priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejJem kroju. V zalogi vedno različno blago. Izdelovanje vseh vrst preoblečenih gumbov.	214
Tvrdka Rllinn & Kaseh nasi. Priporoča svojo veliko zalogo glaze in raznovrstnih
drugih jokavic modno blago, parfumerijo, galanterijo,
M0 l	1	ročna dela, izdelovanje vseh vrst prevlečenih gumbov,
n0rllkak()r tu(ii vse ki™rg»čne potrebščine Kitne pasove, •	ravnodržalec	itd.	po	najnižjih	cenah.	Snaženje	vseh
.	a.	-	|	|	-vrst	rokavic.	Moderna	predtiskarija.	Postrežba točna
Ljubljana, AldOVSka Ul. 5 in solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. *■&*
2SZoaa.dEels:ci3s3šs:a. trgroTrliia,
MAČEK & KS-, LJUBLJANA
založniki c. kr. priv. južne železnice Franca Jožefa cesta štev. 3 priporoča veliko izbiro spomladanskih novosti za gospode in dečke. Strogo reelna postrežba.	201	Najnižje	cene.
JULIJA ŠTOR — Ljubljana
Prešernova ulic« Stev. 8. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna In jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
fi
Brez razprodaje 75% ceneje.
Namesto da veliko anonciram sem se odločil radi draginje otvorili separatni oddelek v souterainu z oblekami za gospode in dame od zadnje sezije z 75% znižano ceno, da prodajam do velikonočnih praznikov občinstvu, ki reflektira na ceni in dober nakup. Pošiljam na izbiro tudi na deželo.
Ogromna zaloga svežih najnovejših oblek in površnikov za gospode in dečke, ter konfekcije za dame in deklice po znižanih cenah.
Angleško skladišče oblek", O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Ivan Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Sv. Petra cesta44
Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim 1 leto
Lastna delavnica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča nova dela.
Ljubljanska kreditna banka ¥ LjuMfant.
Stritarjeva ulica. štev. (lantna hiša)
Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vlog-j na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
4110
2
0
UČITELJSKA TISKARNA
Telefon štev. 118.
v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8.
Telefon štev. 118.
Jan Legova knjižnica: Rape: Dane. Cena 1 K. Siapšak: Turki pri Sv. Tilnu, ilustrovana knjiga. Cena 1 20 K.
M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 1*50 K.
Stupar: O prvinah in spojinah, ilustrov. Cena 1*50 K.
Brunet:	Telovadba.
Cena 4 K.
Mešiček: Beležke iz fizike in kemije. Cena 40 vin.
Marolt:	Zgodo-
vinske učne slike. Cena 2 K.
Vizitke
Engelbert Gangl:
Beli
rojaki.
Cena vezani knjigi K 3'—, broširani K 2 60.
Kuverte s firm®
Kaj izide zopet
Trgovske račune
Knjižnica Učiteljskega komiki a: Julčka Mišjakovega zbrani spisi I., II. in III. zvezek. Cena a 1*50 K. — Rape: Mladini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1*50 K.
Bretl: Kako si o-hranimo zobe. Cena 20 vin.
Uradne tiskovine za županstva.
Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine.
Razni napisi na lepenkah za šole.
Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin.
Novo! Popravljalna znamenja na tabelah.
Tabela o pravilnem mešanju umetnih gnojil.
Žirovnikove narodne pesmi. I. in II. zvezek. Cena & 20 vin.
Vse tiskovine za knjižnice.
Vse najnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole
Stereotipija
litografija
ftfuzikalije
Založba knjig
V „Učiteljski tiskarni66 se tiskajo: Slovenski Branik, Dan, C čiteljski Tovariš, Slovenski Uustrovani Tednik, Rudar, Domače ognjišče, Zvonček, Popotnik,
Ha^a Bodočnost, Crasilec, Zarja, Tobačni delavec.