»«iin»*wirn>wwT' umiihm • ■ ; Posamezne štertlkei I?a» S S Tadne Din —-60, ob no» " deljah Din 1*—* V S ,TABOK* izhaja vsuk dan, norv * nedelje in praznikov, ofc 18. ttn -i da-umom naslednjega dne ler stane * J mesečno po pošti 1> 10*—-, ta ino- J ■ *«mstvo D 18 —, dostavljen na dom ■ J D U'Mi ^ izkaznice D 10—-* J 1 Inserati po dogovoru« ■ 5 Naroča se ?ri upravi *TABOBA*, JJ • J4A.RJBOU., Juicičeva ulica štev« 4* ■ ^mSRmm^CRDHBffK Poštnina olačana v gotovini. m+ ra m u •& . ■ PofiHmczneStaviltet R«. jj : rad n« Din —-50, ob ne. ■ » deljalt Din 1*—. Z CTRBDNloTiO s*j nihaja r Mari- £ ■ boru, Jurčičeva ul. bt. 4, 1. nad- ■ ■ stropje. TeUlon intorurb. št. 278. 2 “ UPKAVA se nahaja v Jurčičevi ■ a ulici št. 4, pritličje, desno. Tele* J 2 ;oa št« 24. SHS pošlnočokovui ra- » m čun štev. 11.787. ■ J Na naročila brez denarja m n« ■ a ozira* — Nokopigi se ne vračajo, S va#t«n«RMUL KWHlWBWMtt Leto: S!!. Maribor, sreda 26. fuiija 1922. Številka: 166. loanisafraroRvrffflaraiiagH i-l m o agrarni re- . ^ 32, številki chicaškega lista »Hei-g^tbpte«, katerega izdajajo ameriški j Vpi kot neodvisno naoijonalno glasi-j°r ®yabov v Banatu, Bački, Slavoniji, ' ražarski in na Burskem, ki je vsled Važni sklepi finančnega odbora. Dobava sredstev za delavske komore hi za podporo brezposelnim Beograd, 25. julija. (Izvirno.) kritja ustanovnih, upravnih in yo-f Včeraj popoldne je imel finančni od- lilnih stroškov (povodom predstoječih | bor sejo, v kateri je razpravljal o a- volitev) smejo razpisati davke. Ako j nmndman.ih ministrstva saobračaja. bi te svote še ne zadostovale, si smejo; Dovoljen jo bil kredit od 26 milijonov zbornico še primerne svote izposoditi; dinarjev za nakup obleko za železni- od delavske zavarovalnico ali odkod; , SV1 111 ua -DursKOim, ni jo vsieu dinarjev za iia&up oiueno za ioiuim- im ufinv» Sramnega pisan jh o državi pri nas čarjo ter 8 milijonov dinarjev za že- drugod. Prepovedano, 3® objavil neki S. H. po- j lezničaraka stanovanja v Bosni, Hr- 2. Ker je zakon o zaščiti^ delavstva n .o o svojem razgovoru s Stjepanom vatski in Sloveniji. Ministrstvu pošt stopil v veljavo, so izpirominja čl, 154 J***«. katerega jo letos o Bjnkoštih J se jo dovolil za nakup brzojavnega in avstr. drž. zait., dokler ni izvršeno iz-j ^ sotil v njegovi knjigarni v Zagrebu.i telefonskega matorijaln znesek8,250.0(10 enačenje drž. zakonika za celo kralje-; ki. so in irn.7.fmv.'ivini z, Radičom v i dinarjev. Ministrstvu z-a gradnje je vino. dovoljen kredit v znesku 1,270.000 di- 3. Minister za soc. politiko so po-, narjev; od toga odpade 409.000 din. za oblašča. da v svrlio pridobitve potrob-popravila gledališča v Cetinju. Pri a- nih sredstev za podpore brezposelnim mandmanih ministrstva za soc. politiko lahko razpiše posebni davek v najviš->so jo sklenilo, sprejeti v finančni zakon jem iznosu 3%. Ta davek’ morajo pla-sledečo točke: čati vsi delodajalci in delojemalci, ki 1. Minister zn soc. politiko so po- so podvrženi določbam tega zakona, oblašča, da v smislu zakona o zaščiti Sklenilo se jo. da so osnujo provizorno delavstva smo dovoliti delavskim zbor- v Zagrebu generalni komisarijat za nicnm v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, izsoljenike. Splitu in Novem Sadu, da v svrho , so jo razgovorjal z Radičem . g.rvi vr$ti o vprašanju narodnih umujte? ^ državi pred vsem pa jo ho-i izvedeti, kakšno stališče zavzema ,,8 č v tem vprašanju. Dopisnik sejo Ogovarjal z Radičem skoro dvo uri ker so izjavo o narodnih manjšinah, na nin Podal ta naj večji vseh Sui demagogov, zolo značilne in c Tonioi-ojo mnogo do razumevanja kr°ti 851 okmovega bistva, jih na tttko zabeležimo tudi mi. 1>./''"ajpi'oj je vprašal poročevalce i, emiathbote« Radiča, kakšno mnenje Urtede organizacijo narodnih manjši, v,dngo.daviji v samostojno politično jo pln-®’. ^ nasprotju s Fribičavičem, v .'frdič takoj odobril organizacijo ta-] Političnih strank za naše na-manjšine tor izjavil, da je to Od^or separatistov na Bavarskem. Demokrati izstopili iz vlade., jr Moaakovo, 24, julija,. (Izv.) varsko, sodstvo pa je dodelila bavnr- Nocoj je padla končna odločitev glede skirn sodiščem tor s tem odklonila dr- stali.šča Bavarske napram sklepu dr- žavno sodišče. Od drugih koalicijskih žavnega zbora glede zakona za var- strank so demokrati zavrgli ta sklep ■ Bavarska vlada so je bavarske vlade in se izstopili iz koali- j Trgovski minister Hamm, ki jej . —,wl- twu, v amvnrjucuu umiu. * O5 .M»»u«« i"v»uiuv —-* demokratske strauike, je podal' ,J®goveni mnenju pa to še ne zadostil-j na na Bavarskem. Sklicuje so na $ 48 ostavko. _ ... J: Politične stranke poediuih narod* j državne ustave je v posebni uredbi Berlin, 24. julija. (Izvirno.) Ra-j manjših v Jugoslaviji so morajo i prevzela bistvo državnega zako- zen nekaterih nemškon acionalnih li-j z ® tega združiti Čim najtesneje tudi na z nekimi spremembami glede zb o- stov označuje veo časopisje sklep ba- v med seboj ter tako ožlvotvoriti mo- rovalne in društvene svobode za Ba- varske vlade kot kršitev drž. ustavo, pn!}. inski blok, k? bo vodil v! S mentu enotno borbo. Ako boclo □© SMlCOSa Oti OOITiOSTli f ner£o ZfffckoUMpSl! 24. julija. (Ag. fitef.) Ko jo Rim, 24. julija. (Izvirno.) Kakor ?a večje TKneiu-, Viivnšnnie nadonitvo °rla.ndo vrnil kralju mandat za sest a- poročajo listi, so populavi (klerikalna njnnjšinskega bloka na kako dm- Y°. YIa^:;i® kra« poldne spre- ljudska stranka)_ in reformisti odklmu- ' *-v. - - • jol do Nieola v avducnci. li ponudbo desnice za sestavo novega Rim. 24, julija, (Ag. Stef.) Ivralj kabineta, ker jo Mussolini prijavil v-jo sprejel predsednika senata in nato stop fašistov v vlado. Bonomija. fjp. v tak jugoslovansko stranko pa ni V0,Pxn9jrio .vprašanje. Za to bo fio dc-ky„., Sa v bodočnosti, lco so bodo po- tk tb‘edo bjiliovo svol)C'dno razvijanje in n’a- p0 •'.'hnje so zusigurale že mirovno a t0tlbo, pa tudi ne glodo na to, zali- te' flrža , ^ provdarnost vodilnih rodnun^kov' ndovolji.io željam na-maiH1, Manjšin. Ako pa so narodne kun kakor jo to v Jugoslaviji. , wUurTi/> « P bV - •' Ž« sama po sebi podkrepljena in Ina, ^ -r-v že Ji (Iv*!1^^.11 8 svojim dviganjem tako tu*« , kulturni pivo manj kul-v,ls3n0, Nasprotno bi oviranje C_o,?n05a, r®.zvoia manj. Cork, pri čemur so razdrli vso mostove jn ce®te. Po pobegu vsi n še v jo prebivalstvo v Watcrfordu in Limoriol\ji o-ropalo vso trgovino in prodajalno. V \Va.torfordu so šo lo nacionalistično četo z orožjem napravile rod. v našem političnem življenju že le.^o konture stabilnosti, ^ izpolnitvi želj narodnih' manjšin j% NARODNE SKUPŠČINE, lit', kovom mnenju sploh ne more . "5 ^Vto. Zaščito narodnih manjšin Boograd. 2o. julija Včeraj ne narodna skupščina nadaljevala razpravo o proračunu ministrstva prosvete. V daljšem govoru je minister Prlbi-čevič odločno odbil vse očitke zoper njegovo prosvetno politiko,- zlasti MASARYK ŠE OSTANE NA KAPRI, manjšinskega šolstva. Manjšino v npši „ ~ \ T- , državi uživajo pravico v polnem obse- Ir« g a, -4. jul. (Izv.) Kakor poro- r-utnrno vfšte nego maloBteta notom «*' Prvotna politika naše države jo «a »]Wr PW« se je prvotni na- ■ Nemci imajo državno ljudsko in srednje šolo v materinem jeziku, Proračun ministrstva prosvete je bil sprejet z veljko večino. V popoldanski seji jo pričela razprava o proračunu notranjega ministrstva. Cula se je zlasti s strani opozicije ostra kritika našo upra ve, zlasti v južni Srbiji. Govorili so sama po sebi podkrepljena h 5:^,1, na* Vedno višji fn višji na že Itak kulturno višjo stoječih o večino. To volja v enaki meri /,a CYVno kakor tudi »>■ materijalno Jj^tuvo, Vsled tega je tudi Podel jeva-JJ6 žemlje manjšinskih velepogestui. dobrovoljcem. skrajno zgrešeno počotkom meeeca avgusta v Prago, v toliko spremenil, da oatano šo nekaj dni na Capri in se vrne v Prago šele v sredini prihodnjega meseca. ANGLEŠKI PREMOG ZA AMERIKO. Lontlon, 24. .jul, (Izv.) Zaradi ru- poal. Kristan. Jovan Jovanovič, Knlič, d ar »ko stavke v Ameriki se jo tekom Vidakovič, Beržič. tega meseca že vkrcalo nad ?« milijo- KONFERENCA V KARLOVIH So*0" “ Am°- VARIH. _____ Karlovi Vari, 24. julija. (Izv.) , _ BORZA, . Zakon o agrarni reformi bazira na . Danes go je otvorila tu konferenca Curih, 25. julija. (Izv. Predborza.) 1 " ' v - ” —’-:l' strokovnjakov Pa.riz44.40, London 23.45, Zagrob 1.62, bila pri- d 1.521); Berlin 1,05, Praga. 11.70, Dunaj (fffcrrtfiem Travnom nazoru. Spre- ; časnikanskih šefov in strok; j«teba. političnega nazora ne »mo i ™al© antante in Poljske, ki 'jo _ . « nikoli za posledico spremembo i pravljona ^led dogovora na konfe- 0.01’/« 0.(L, Italija -4.4j, Newyork posCvSftj. Komoj fparihunciit 1 i'wci v Gonov! 525^, Biulimipcsto 0.3-, BuiKaro^ta 3.3o, ju? v skrajnem slučaju pravico etvo-^ i okvirni zakon, v katerega mejah . Poirutn privatnih pogodb lahko bvršc« vuonu, *-*• jcuju. iizvirao.; v, ~Z£77 Vr-n" i- i^,/ 17 -n „ . j emembe posesti. Napačen jo nazor, j zapadnl Irski so nacionalistične čete v- L ’ Borim 16 A—-17, Dunaj -*> ^ Predstavlja zemlja kakršnokoli 5 čoraj zasedlo Balilinlougli in Ballin- ~2CA, Iraga 1.78-—1.81, Italija 37.)' Varšava 0.8)4. —- 4.,** Zagreb, 25. j"ulija. (Izvirno.) Sklop Dublin, 24. juliju. (Izvirno.) V, ^riz 68.125^ Curih 15.54-16, London PORAZ VSTAŠEV NA' IRSKEM. 56- pleksa, ki ga upravlja s pametnim it velikopoteznim gospodarstvom, ima popolnoma i'n neomejeno pravico do nadaljno posesti tega kompleksa. Poleg tega pa jo veleposestvo vedno bolj plodonosno, kakor pa malo posest vice, Vlada so pri tem ne sme naslanjati na potrebe primitivnega, na nizki kulturni stopinji stoječega srbskega kmeta tor vsled tega tlačiti kulturno višje stoječo jn radi tega tudi z večjim uspehom gospodarujoče manjšinarje. Isto-tako pa so tudi njena politična moč ne smo naslanjati in prilagodevati temu merilu, ako hoče vladati tudi kulturno višjim plemenom, ne da bi so pri tem naslanjala samo na grobo silo. — Ob koncu pa jo rekel Radič poročevalcu sllaimatbote«: »Recite vašim sonarodnjakom, da naj neustrašno vztrajajo na svojih zahtevah tor naj se z ničemer no dajo oplašiti. Pravica zmaga vedno in povsod!« To izjavo Stjepana Radiča poreče« valou zagrizenega .švabskega lista, ki se jo zatekel v daljno in nedosegljivo Ameriko, so naravnost klasične. Tisti Radič, ki se jo nedavno ogorčeno uprl vsaki pravici Italijanov v Jugoslaviji do kakih ugodnosti, je tu nap ram poročevalcu švabskega lista jasno in brez sramu pokazal, da je ne le za pravice, ampak celo za najširšo predpravico narodnih manjšin. Kdaj je lagali Ko jo govoril poročevalcu »Hei-matbpte« ali ko jo protestiral proti predpravicam italijanskih manjšin? Ako pogledamo stvari globlje do dna, potoni vidimo, da ni izrazil načelnega mnenja ne prvič ne drugič, ampak ga je obojekrat vodila le slepa strast sovraštva. do beograjske vlade, Napram Švabu jo zagovarjal manjšinsko pravice in predpravice zato, kor jih je hotel nahujskati Še, bolj proti Beogradu, proti italijanskim pravicam pa je protestiral, kor je hotel nahujskati' hr-vatsko javnost proti Beogradu. Šo bolj klasične so njegove laskavo besedo Švabu, »da eo narodne manjšin« 'v Jugoslaviji na. višji kulturni stopnji nogo večina.« Kor jo to ros le tedaj, če presoja razmerje mod enimi in drugimi na. podlagi kulturne stopnje njegovih zapeljanih nepismenih zagorskih možekov, je napravil s tem slab kompliment ravno onim, katerim se ima zahvaliti za to, kar je, Da bi bilo pa narodne manjšino, recimo madžarske, romunske, turško in arnavtske, pa tudi švabske bolj kulturne nego n, pr. jugoslovanska plemena, je ne le absur dna, ampak tud} smešna trditev. Znamenita in vredna, da si jo zapomnimo, pa jo Radičeva izjava o a-grairni reformi, posebno pa njegovo zavzemanje za tuje veleposestnike tet njegov klasičen izrek, »da nima pravico do zemljo le oni, ki jo obdeluje!* — Doslej je bil temelj šo vsake kmetske politike postavljen na parolo; zemljo zeonl jedel cera! On pa, nekronani _ kralj hrvatskih kmetov, pravi sedaj, da krnet njima edini pravic« do svoje zemlje ter brani proti kmetu veleposestnika, ki je bil je in bo vedno najhujši so vražnik kmeta. Kaj .porečejo k tej njegovi izdavi tisoči hrvatskih kmetov, ki vidijo’v Radiču svojega odrešenika? Kje pa je nadalje še logika njegove lastno politike? On, ki se bori pred kmeti za kmete, je za njihovim hrbtom jadal in zavrgel njihovo nnjvlšje interese. Ali pa jo to storil tudi le iz »tale Učnih« vzrokov in v nndi, da o njegovi izjavi, ki izide v ameriškem Istu, ki je v naši državi prepovedan, ne bo nihče izvedel, najmanj pa njegovi zapeljani hrvatski možeki? O morali toga »kmetskega voditelja« in o njegovi »načelnosti« pa naj si vat vari sodb* vsakdo igffasm »Tabo a\ 4farft)of, 25. julija 1922r- Vprašanje Besarabije. Pod tem naslovom razpravlja ne-aejski »Obzor« o vprašanju Besarabije kot nevarnem, še nerešenem problemu .v daljšem članku, iz katerega posnemamo: Konsolidacija odnošajev med Ru-munijo in sovjetsko Rusijo je v glavnem odvisna od rešitve vprašanja Besarabije in vrnitve rumunskega državnega imetja Rumuni pričakujejo od rešitve tega vedno bolj perečega vprašanja vrnitev definitivnega miru in konsolidacijo svoje valute. Romunija, 'je marsikaj pričakovala od genovske konference; zato Pa so negativni rezultati te konference silno neugodno ftzplivali na rumunsko javnost izjave nplivali na rumunsko juATnoet. Še bolj pa. so razočarale javnost izjave nekaterih merodajnih osebnosti, iz katerih se da posneti, da bi bilo oboje vprašanje že davno rešeno, če bi tega ne preprečile notranje politične razmere. Sedaj še le je izvedela javnost, id a je sov je talca vlacla brez vsake rezer-;ve že priznala aneksijo Besarabije in '•vrnitev državnega premoženja. To se je zgodilo že za vlade dr. Aleksandra iVaiide - Vojvode, ki je bil takrat ministrski predsednik in zunanji minister. V »Adeverulu« objavlja historik in vseučiliščni profesor dr. Silvin Da-gomir, intimni politični prijatelj dr. fVaiide, potek pogajanj v tej zadevi v 'Parizu in Londonu. Dr. Vaida, je lcot ministrski predsednik drugi polovici januarja 1920. našel sledeč položaj: Clemenceau je kategorično branil rumunske zahteve, Idočim je bil Lloyd George precej rezerviran, to pa radi tega, ker je Ru-.tmunija zavlačevala evakuacijo madžarskega ozemlja. Rumunija je takrat j zahtevala ratifikacijo jugoslovanske in 'madžarske meje ter priznanje Besarabije. S francoske strani so Vaidi zaupno /poročili, da bo vrhovni svet ugodil Zahtevam Rumunije, če evakuira Ru-munija madžarsko ozemlje. Vaida je >ma seji vrhovnega sveta dne 20. jan. izjavil, da se jez izpraznitvijo madžarskega ozemlja že pričelo, da pa se evakuacija radi tehničnih o\rir ne more tako naglo izvesti. Na tej seji je .Clemenceau podpiral Vaido, dočim Uoyd George njegovim besedam ni 'prav verjel. Med tem pa je Vaidi vendar le uspelo, da je dobil zagotovilo, jvrhovnega sveta, da bo dopustil razpravo o .priključitvi Besarabije, čim zapuste rumunske čete madžarski te-tritorij. Pozneje je takratni italijanski mi-m in istrski predsednik Nitti opozoril Vaido, da bi napravilo med zavezniki Ugoden vtis, če bi se Rumunija neposredno pogajala s sovjetsko Rusijo. Temu je pritrdil tudi Lloyd George, ko je Vaidi izjavil, da bi vrhovnemu svetu mnogo koristilo, če bi sklenila Ru-roranija z Rusijo separaten mir. Takrat se je Vaida odločil za neposredna Ivanka Lipoldova: Nezakonske matere. O tem vprašanju ee dajo pisati knjige, a naj mi bo tu dovoljeno le po možnosti kratko reagirati na podlistek, ki je bil objavljen v »Taboru« pod zgoraj navedenim naslovom. Delo ženskega kongresa je želo priznanje merodajnih faktorjev resnih delavcev. To nam je bilo zadoščenje ob sklepu kongresa in najbolje jamstvo, da bo vprašanje, ki smo ga na kongresu načele, zorelo k cilju. Tudi je mojo globoko prepričanje, da je članek »Nezakonske matere« vzbudil med čitatelji dosti manj odobravanja kot Helo ženskega kongresa za'rešitev nezakonskega otroka in matere. Pred vs.em nam očita »Styricus«, da je storil kongres glavno napako s tem, da ni ločil dvoje temeljnih vprašanj: »Zaščita nezak. otroka in matere iz čistih socijalnih nagibov« in »Zaščita nezak. otroka in matere z namenom, da se omeji in zatre nezakonsko materinstvo.« Mislim, da se ti dve vprašanji da-/de težko ločiti, ker preide pivo v drugega, ne da bi se dala določiti med obema meja; kajti s tem, da zaščitimo četudi le iz »čistih socijalnih nagibov« nezakonskega otroka in mater, že nehote »omejimo in zatiramo nezakonsko mnt-oviiHvo«. Vsak, ki ie v tem v.pra- pogajamjaf® Rusijo. Lopo priliko so mu nudila pogajanja glede izmene vojnih ujetnikov. Po naročilu dr. Vaide je odpotovati g. Ciotori v Kopenhagen, kjer so je pogajal z Litvinom. Litvinov je takoj po prvih razgovorih izjavil, da je njegova vlada voljna, stopiti z Rum.uni.io v mirovna pogajanja. Vaida je stavil sledeče glavne pogoje: J. Piii znanj e priključka Besarabije k Rumuniji. 2. Vrnitev državnega imetja. 3. Vzajemna odškodnina. 4. Obojestranska obveznost, da se ne vtikata v notranja državna, vprašanja. 5. Repatriacija rumunjskih vojnih vjetni-kov iz Rusije. 6. Priznanje sovjetske •vlade. Čičerin je že 25. februarja ponudil Vajdi mir. Vsled neke abotnosti pa je Vajda to ponudbo sprejel še le 3. marca. Kakor hitro je bila stavljdna ta ponuba, je podal Lloyd George izjavo, s katero priznava priključitev Besarabije. Dne 14. marca je Litvinov ponovno izjavil Citoriju. da sprejme Rusija rumunske pogoje ter naglašal, da je rumunsko državroo imetje v Moskvi nedotaknjeno. Vse to je dosegel Vaida, a dosegel bi bil nedvomno lahko še mnogo več. kar bi ugodno vplivalo na poznejši razvoj dogodkov, toda vsled notranjih političnih razmer je moral vodstvo vlade izročiti generalu Avarescu, ki je vodil napram sovjetski Rusiji popolnoma drugo politiko. Politične vesti. * Napredek muslimanskih centralistov. Iz cele Bosne prihajajo poročila, da število pristašev Kurkut - Kara-melimedoviceve centralistične skupine raste od dne do dne. V nedeljo je bil v bosanski Zenici velik shod muslimanske vladne stranke. Govoril jo poslanec Korkut. Prisostvovalo je nad 5000 muslimanov. * Lojalnost naših Nemcev. Kadar jim kaže, se naši Nemci tope same ljubezni do naše države in lojalnosti, posebno pa delajo to, kadar stoje pred našo javnostjo ter pred oblastmi. Drugačni pa so, kadar so na samem ali pa na varnem izven mej naše države. Omenili smo že tolikokrat razne nesramne dopise naših Nemcev v avstrijskih in nemških listih ter njihove govore v Gradcu in drugod, danes pa prinašamo v ilustracijo njihove lojalnosti še en dokument — pisanje lista »Ileimatbote«, katerega izdajajo nemški (švabski) emigranti iz Bačke, Baranjo, Banata in Slavonije v Chicagu v Ameriki. Dočim so Švabi v naši državi vedno izjavljajo za to državo, jo oni v Ameriki im potom teh tudi ti doma, napadajo in blatijo na najne-sromnejši način ter hujskajo tako proti nam, kakor do dej noben drugi narod. O nas pišejo kakor o najbolj divjih barbarih in vandalih. Dopisi, katere objavlja ta list iz naše države so farni ostudni pamfleti. Izgovora, da pišejo to neodgovorni amerikanski šanju globlje razmišljal bo pritrdil tej trditvi. Sicer na je neodgovorno loviti se za besedami in operirati z napačnimi sklepi, če gre za tako resno vprašanje. Naravnost nemogoče pa jo pri obravnavanju tega vprašanja zavreči socijalni čut in upoštevati »le« etičnega in sicer za to ker je »socijalni čut« del »etičnega čuta«. Morala pa ne pozna, kirurgije. ki l>i mogla izrezati iz »Etike« to kar je »moralnim« v življenju nepraktičnega. Vsak med nami ima le eno življenje. To je lahko v glavnem srečno ali lie-srečno, spoštovano ali zaničevano. Živi le enega in nihče nima praVice brezvestno eksperimentirati z drugim ah mu celo nalagati kazen, dokler ni direktno s hudodelstvom ogrozil družabnega reda. »Nezakonski otroci in nezakonske matere so moralno zlo, katerega je treba zatreti, odstraniti.« Soglašam s to trditvijo »Styricusa« v toliko, da je res nezakonsko materinstvo družabno zlo, ker oropa otroka njegove najsvetejše pravice: družinskega življenja, državo pa zdravega temelja. Ne pozabimo pa, da tega ni povzročila le nezakonska mati temveč tudi nezakonski oče. Ako trdi Styrious, da žena no postane nezak. mati brez lastne volje bo vendar moral priznati, da je moral v to privoliti tudi nezakonski oče. Oe pa to negira, ne da s tem ženi le eng,-- Švabi, ne moremo vzeti na znanje, 'dopisi šo proizvodi ljudi, ki žive med nami, so torej odgovorni in so morda celo znani voditelji. Radi tega se ni treba čuditi, če mi A-sem neštetim izjavam naših Nemcev ne verujemo in ne moremo verovati in to tako dolgo, dokler ne bodo prenehali z dvorezno zahrbtno igro, kakršna je izdajanje iredentističnega lista v Ameriki. Pokažite to kar nam obljubljate doma v lepih besedah, tudi v praksi in to tu in drugod, pa bomo tudi mi drugačni in v kratkem, ne bo nobenega vzroka več za mržnjo in boj. Od vas je odvisno bodoče razmerje med nami! * ICaj pravijo Italijani o spremembah v konvencijah? Dne 23. t. m. je v seji ministrskega sveta v Beogradu prišel na razgovor tudi odgovor iz Rima. na naše zahteve glede sprememb v 'Posameznih konvencijah. Spremembe se tičejo zlasti konvencij o ureditvi finančnih in ekonomskih odnošajev ter konvencij o ekonomskih in socijalnih odnošajev na ozemlju, kjer žive .naši rojaki pod Italijo. Glede zamenjave novčanic se je postavila, italijanska Adada na stališče, ki bi težko oškodo-valo naše zadruge in druge denarne za. de v Zadru in v Istri. Odgovor je v min. svetu vzbudil A”znem,irjenje. Ker ni bil navzoč niti minister za zun. zadeve dr. Ninčič niti minister za notr. zadeve, ki je v demisiji, je bilo vprašanje odgodeno do prihodnje seje min. sveta. * Kriza v Italiji. Oijandova misija za sestavo vlade je ponesrečila, in sicer vsled odločnega odpora A-seh strank proti fašistom, s katerimi noče nihče sodelovati. Zlasti socialisti in klerika! ci odločno odklanjajo vsako sodelova^ nje z njimi. Zato je Orlando vrnil kralju mandat. Kra.lj je v pondeljek po poldne poveril Bonomiju sestavo vi a de. Dvomimo, da bo imel več sreče ko Orlando. * D’Annunzio se zopet pripravlja? Iz Trsta poročajo, da je opaziti med tarna,šnjimi D’ Anmmzijdvimi legijo-narji^ veliko, četudi tajno gibanje. V zadnjih dneh je izšlo D’ Annunzijevo »dnevno povelje«, da se morajo do 25 t. m. vsi njegovi legjjonaši. zbrati v Trstu, odkoder bodo-'poslani v neznani smeri. Tudi z Reke so odpoklicani vsi legijonarji, ki prete, da bo danes 25. t. m.: na dan njihovega odhoda, mesto začelo goreli. Dnevna kronika. — Napadi na dr. Žerjava in demo-bratski klub. Bebgrajska »Demokrati-ja« poroča: Povodom napadov A' časopisju na g. ministra Žerjava v zvezi z obtožbami sedanjega ravnatelja Jadranske banke je v demokratskem klubu izvoljena posebna komisija da preišče slučaj. — Uradništvo in pragmatika. V nedeljo je bilo v Beogradu veliko zborovanje uradniških delegatov iz cele kovrednost z možem temveč poniža moža na manjvredno bitje, ki je neod- govorno za svoja dejanja. Proti temu Pa_ne bodo protesti)-,ali le možje, tem- več tud,t žene — ne iz niškega egoizma, temveč iz zdravega ponosa, ki tirja, da spoštujemo bitje, na katero nas življenje veže. Potem trditev: »Ker se vsako zlo zatira ravno s kaznijo, se ga nikoli ne moro zatreti z zaščito in podporo«. — Ako gospodu Styricusu ni še življenje ovrglo tega — laži-aklepa — mu ga ovrže vsaka pedagogična knjiga — ce- lo najbolj zastarela. Zahteva, ki sledi in pravi, da je treba le nezakonsko mater postaviti na sramotni oder, je hvala Bogu noopasua. ker so sramotni odri srednjega vroka davno odpravljeni. Na sramotni oder v prenesenem pomenu bi kvečjemu .spadal naš slavni »moralist«, ki se skriva za pseudoni-mprh. Sicer se pa sam zopet pobija s trditvijo: »Prazno in enostransko teoretiziranje je ravno v vprašanju nezakonskih otrok in mater skrajno neumestno.« Bolj enostransko, in rešimo odkrito, tudi prazno, se to vprašanje ne hi dailo razpravljati. Styricus ga obravnava kakofr nedoleten obdolženec. Ako trdi on: »Do,klor bo toraj ženska edina zaštitena, moški pa brezpraven, se število nezakonskih otrok ne bo zmanjšajo« bi lahko z istim pravom države. V resolucijah zahtevajo: tev službene pragmatike takoj po P1?' računu, takojšnjo izdatno zyišaMc draginjskih doklad, odpravo omejitev pri dokladah slugam itd. Deputacil® je bila tudi pri predsedniku A-lade H skupščine. Dr. Ribar je deputačiji izj®* vil, da bo demokratski klub storil vsft da se pragmatika reši še pred par®' mentarnirhi počitnicami. — Sablja kralja Petra. V Dubrovniku živbg.a Mila Pavlovič, vdova P® pokojnem Jovi Pavloviču, novinarju‘1 bivšemu prosvetnemu ministru v CflU gori. V. času, ko je bival kralj Pet®1 kot knez Peter Karadjordjevič v Cetinju, je bil krog inteligence silno_ mai hen. Pokojni kralj osvoboditelj ,ivz£j' bajal vsak dan v družbo intelektu®' cev. ter se sestajal med drugimi tu®1 s Pavlovičem, s katerim je bil naJ® timnejši prijatelj. Bil je pogosto PaV’ lovičev gost. Nekega dne mu je v prijateljstva poklonil sabljo. ki_ jo 3 nosil kot A-staš v Bosni. Ta sablja še danes gospa Pavličeva. Sablja J okovana s srebrom ter nosi Arrez®11® ime: Knez Fetar. Karadjordjevič. P®' brovčani nameravajo to sabljo odkupiti ter jo pokloniti kralju Aleksandri v spomin na njegovega velikega °?et kralja osvoboditelja! — Vprašanje povratka Wran;-*9. cev v Rusijo. V Haag je prispel Nansen ■ in je imel razgovor z 1’ . L delegatom Krest inskim o možnosti ^ patcriacije ruskih kozaških čet, ki služile v Wranglovj vojski. Ruska ^ legacija je zaradi teh razgovoro-v 0 A‘ ložila svoj povratek v Rusijo. — Letošnja žetva je glasom P°r^h ki j,ih dobiva ministrstvo pdljoprb1’??.. iz raznih krajev države, zelo zadovob. va. Računa se z izvozom - nai®1® 150.000 vagonov'pšenice, rži, j®11IieJAj in koruze. Tako bi bil letošnji ^ dvakrat večji nego dozdajna leta, Tudi se račtma na velik izvoz sadja, ^ sliv in jabolk. . v Velika obrtna šola se ustanovi, Tuzli. Kredit v znesku enega i® ™ milijona dinarjev je odobren. _ u — Župnik kot batinaš. »Straži«, vedno gobezda o »batinaškem reži® ' naj služi v zabavo sledeča zgodb®,' V zagrebško bolnico so pripeljah'e dni kmeta Luna Vra neka iz obe® Odra na Hrvatskem, katerega 3®; v0 mošnji župnik Avguštin Stalinek preteg>el s palico, da ga je težko r® . na nogi. Ali je tudi ta župnik P1’1® batinaškega režima? , «. — Tudi budžet Vatikana ima cit! »II Mondo« poroča, da izka2® bndŽQt Vatikana krog 7— zmanjšalo, če bo za dejanja o 1 izvirajoča iz čuta odgovornosti. — feaia - — potom našega »Narodnega a,veza« no bori zoper moža — ri se le za enakovrednost. Bnk-rana soeijalnem življenju je nezakonsko aterinstvo. Ako je tirjal. »Savez« rav-opravnost nezakonskega otroka pred 'akonom, ni s tom zahteval, da ga naj ^oiržujeta le oče in država — saj tudi akonskega otroka ne vzdržuje le del ib ceta,^ temveč tudi delo matere. Ali ni J 0 žene v gospodinjstvu in za nego nobenega vpoštevanja vredno1? In doklada, ki jo d a,je lahko država nv otrok bo vedno razmeroma ^inimalna in le nekaka podpora. Da bi r^letp ženo za tem silnim denarjem pospeševal nezakonsko materinstvo, je ^ravnost smešno. 1 Vsak, ki razmišlja o tem vprašanju a3 se le nživi v dušo nezakonskega | rejca in si naj startni vprašanje: »Za-j nimam ravno jaz rodbinskega živ-■lenja? Zakaj ■ravno meaie ljudje zabavajo? Zakaj imamo le iste.dolž-°sti^a ne istih pravic?« Potem bo v Prašanjiu drugače sodil! nas •)e ž© usoda obdarila z nekaj c sreče, ne bodimo preveliki egoisti! V vseh zadevah, ki se tičejo obrtne razstave, se je obračati izključno le na razstavni odbor, Aleksandrova cesta št. 22, kjer se dobe vsa pojasnila. — Posamezne osebe niso upravičene, dajati kakoršnakoli zagotovila, za. katera razstavni odbor ne prevzame nobene odgovornosti. Vlom v Jurčičevi Viharno in deževno noč od 24. na 25. t. m. so izrabili dosedaj še neznani zlikovci za vlom v prodajalno zlatarja Stoječa v Jurčičevi ul. Veliko poslopje, v katerem je v pritličju prodajalna, ima tri glavne vhode in sicer enega v Jurčičevi ulici, dva pa z Vetrinjske ulice. To poslopje je dozdevno najbolj pripravno za izvršitev vloma, ker je to v kratki dobi dveh let že tretji vlom v tej hiši. Vlomilci so šli na delo od zadaj iz dvorišča. Na navadnih lesenih vratih, ki vodijo iz veže v prodajalno, so zvrtali nad ključavnico z večjim svedrom par lukenj, ter izrezali tako veliko luknjo, da so mogli z roko odpreti od znotraj vrata. Pri tem delu jih je ščitila tema in precej močan dež in vihar, tako, da ni bilo slišati povzročenega ropota. V prodajalni sami so 'tatovi izpraznili skoraj, vse. Odnesli so za poldrugi milijon zlatnine, knjigo zaloge in knjigo za popravila. Zlatar Stoječ trpi krog 2 milijona škode, ker ni bil zavarovan. Nadzorovanje lokala po policijskih stražnikih ni bilo mogoče, ker na zaklopnici ni zrezano običajno okence, skozi katero lahko straža pregleda cel lokal. Slučajno pa včeraj Stoječ zlatnine v izložbi ni pospravil v blagajno; kakor navadno, tako,da so tatovi imeli prav lahki posel. Polic, je uvedla takoj natančno preiskavo in telegrafiono obvestila o vlomu in tatvini vse obmejne postaje in oblasti. O storilcih dosedaj ni še nobenega sledu. Mariborske vesti. Maribor 5. julija 1922. m Nečedna igra. Iz krogov neprizadetih mariborskih učiteljic smo prejeli: Kakor smo izvedele šele iz poročila o zadnji seji višjega šolskega svata, so »vse mariborske učiteljice zahtevale, naj se ne nastavlja onih učiteljic, ki so poročene z uradniki in ne*z učitelji«. Ta famozna zahteva nas ni le začudila. ampak tudi presenetila, kajti nam, ki tvorimo veliko večino mariborskih učiteljic, o kakem takem i sklepu ni bilo doslej ničesar znanega, niti nam ni znano kdaj se je sklenil in leje se je sklenil. Na našem zborovanju se je pač govorilo proti temu, da bi se nastavljalo v Mariboru one učiteljice na deželi, ki se poreče z uradniki v mestu, ali pa bodi tudi z učitelji, ker se s tem izsiljujejo premeščen ja z dežele v mesto ter oškodujejo že tu nastavljene tovarišice, ni se pa govorilo o tem. naj bi se učiteljice o možen ih z uradniki sploh ne nastavljale. Ako se je poslal višjemu šolskemu svetu kak sklep v tem smislu, je bil ta sklep navaden nečeden falsifikat, proti kateremu moramo najodločneje protestirati. Ali so se one, ki so sestavile ta sklep, zavedale, da s tem igrajo ne le nečedno zahrbtno igro. ampak da s tom sklepom ponižujejo tudi stan učiteljic kot tak ter omejujejo svobodo nas učiteljic bolj nego je to mogel storiti katerikoli srednjeveški zakon o sužnjih? Z zahtevo, naj se učiteljice, ki so poročene z uradniki, ne nastavljajo, se hoče prisiliti učiteljice, da se morajo, ako nočejo izgubiti službe, možiti samo z u-čitelji in z nikomur drugim, al pa o-stati večno samice. To pa pomeni, da se hoče učiteljice omejiti in prikrajšati za najprimitivnejšo pravico osebne svobode, katere so deležne sicer vse druge ženske na svetu. Koliko so se naše prednice in smo se Še me borile proti zloglasnemu celibatu, ki nam je sploh prepovedoval možite.v, sedaj pa bi si uspeli tega dolgotrajnega boja same pokvarile. Taka zahteva je nedemokratična in nečloveška. Srcu se vendar ne more ukazovati, tega smeš in onega ne smeš ljubiti. Ako" pa bi se šlo z ožjega stališča, da učiteljica, ki ni omožena z učiteljem, ne more biti dobra učiteljica, kar si cer _ absolutno ni ros, potem bi tudi onp učiteljice, ki so omožene z neaktivnimi, recimo pen-zijoniranimi učitelji, ne smele poučevati. Sicer pa vemo. da je ta »sklep« j '*dšGJ »CHPolnoma drugih, prav nič idealnih' nagibov, ampak’ iz zavisti in škodoželjnosti nekaterih, ki mislijo, da so prizadete, čeprav v resnici niso. Navedle bi lahko še mnogo drugih stvari, teda zstenkrat le najodločneje protestiramo proti takim nečednim in zahrbtnim igram. m Levite bere socialistični »Naprejj< mariborski socialistični večini v obč. odboru, oziroma županu. To pa radi tega, ker baje občina nič ne stori proti draginji na trgu in pri stanovanjih. Za božjo voljo — kliče »Naprej« — ali ni prav nobene remedure, da bi se škandalozno izkorižčevanje preprečilo? Ali se stanovanjski urad in občina sploh ne čutita dolžna, da bi enkrat napravila temeljito revizijo po stanovanjih, se informirala o cenah. .« itd. m Proč s spakedrankami! Tvrdka Žagar v Šolski ulici ima na svoji napisni tabli grdo spakedranko. ki se že tretje leto blišči po ulici: Izdelovanje »gornjih delov in ista spakedrapka tudi na novi izvesni tabli. Nemci/ni v tako sipakedrani nemščini izdelane table že davno razbili, Slovenci pa pačenje našega jezika mimo prenašamo. Čudimo pa se, da. tega oblast ne vidi, saj mora biti tvrdka vendar pravilno vpisana. Pričakujemo, da bo ta spake-dranka kmalu izginila. m Razgrnitev občinskih računskih sklepov o dohodkih in troskih za 1.1921. V smislu § 70. občinskega reda za mesta” Maribor naznanja mestni magistrat, da so računski sklepi o dohodkih in troskih za 1. 1921. in sicer mestnega zaklada in tujih v upravi mestne občine se nahajajočih zakladov sestavljeni in da bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dni, od 24, julija do 7. avgusta 1922., javno občanom na vpogled, da lahko navedo svoje opazke 0 njih. m Pritožbe iz Pobrežja* Pozivamo dopisnika notioe pod gornjim naslovom glede ka.lemia nočnega miru in •prekoračenja policijske ure v gostilni Pukl. da se čim prej oglasi z natančnimi podatki v našem uredništvu, ker oblast doslej ni mogla dognati n.iiti enega takega slučaja. m Na Kalvariji umrl. Včeraj popoldne so našli v gozdu na Kalvariji mrtvega znanega Adolfa Kleina iz Sarajeva. Najbrž ga je zadela kap. Pri njem so našli 800 dinarjev in hranilno knjižico. Klein je bil svojčas ravnatelj znanih »Simmeringer Werke« ter je že par leti živel v Mariboru kot zasebnik. Spisal je več gospodarskih in finanč-no-političnih člankov in brošuric. Bil je pamec ter zapušča eno sestro, ki živi v Rušah. m Zasačen tizmovič. Policija jo zasačila v mestu nekega I. C., delavca v delavnici južne železnice, ko je hotel prodati 12 kg težek kos bakra, ki si ga je na nepošten način prisvojil v delavnici. Baker so izročili lastniku, uzmo-viča pa sodišču. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. m Kavarna v mestnem parku. Od danes naprej pri lepem vremenu dnevno koncert od 17, do 19. in od 21. do 23. ure. — Kultura In umetnost x Inozemske pošiljat,ve knjig in ča. sopjsov. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani obvešča vse interesira-rane kroge, da. je generalni inšpektorat ministra financ z odlokom z dne 24. junija J. br. 9S03 odločil, da smejo carinarnice cariniti brez dovoljenj odbora pli Namini banki vse drobne poštne pošiljat,ve, ki vsebujejo knjige, note, modne časopise in druga priporočila, ki prihajajo v teži do pol kilograma iz inozemstva in ki niso namenjene trgovini alco prihajajo na naslov zasebnih oseb in obrtnikov. x Nova Evropa. Prejeli smo dvojno (9, in 10.) številko te v Zagrebu izhajajoče revije, ki je v celoti posvečena vprašanju naših Židov. V številki se nahajajo sledeči članki: C: Naši Jev-reji; B. Boaner: Zidovi kao »rasa«; V. Kajon: Jo v rejski gradžani Jugoslavije 1 njihov odnošaj prema državi; T. B. Gjo;’£a#>ič: Jevreji Balkanskog Polu-ostrova; L. Šik: Zidovi v slavenskim zemljama nekad i. sad; M. Brajar: Glas srca i sava«A> ''iedna i&pavest); A»l SEranS Siht: Asimilatorstvo i nacijonalno o sveštavanje u Židova; A. L.: Cionistič-ki pokret; Zidovske organizacije. Kn.ii* ževni pregled: Judovsko dekle (Fr. Prešeren); Juda Pereč: Bonče Čuti ji-vac; Jevrejska književnost (M. Mar« fjpel); Jevrejsko pitanje (F. M. Dosto-jevskij). »Nova Evropa« se naroča vi Zagrebu, Preradovičev trg 9 ter stane za eno knjigo (serijo) 200 K. Sokolstvo. o Prvi dnevi .iugoslovenske olimpijade. Ljubljana je praznovala te dni velik praznik sokolske mladine, ki je v velikanskem in impozantnem številu prihitelo od vseh strani. Iz bratske Češkoslovaške, z solnčne Dalmacije, iz junaške Šumadije in izpod Triglava. — Že v soboto je nastalo po celi Ljubljani ni živahno vrvenje. Vlak za vlakom je pripeljal nove čete, in stanovanjski u-rad je imel polne roke dela, da spravi! vse to številne trajnico pod streho. Vi soboto zvečer ob 6. uri se je pričela na telovadišču v Tivoliju slavnostna akademija. Veselo pojoč so prikorakale četice malčkov na telovadišče, kjer so prirejale razne simbolične vaje. Čehi in Jugoslovani so si segali v roke, raz-govarjajoč se. kot sinovi enega, naroda. Ob krasni elektr. razsvetljavi je izročil starosta JSS brat dr. Vladimir Bavnihar češkemu naraščaju v roka br. Frana Očenašika, načelnika nara-ščajskega odbora ČSO. veliko bronasto plaketo — umetniško delo kiparja Dolinarja, predstavljajočo kralja Matjaža, dvigajočega k solnou svobode1 popreje v suženjstvu ukovanega brat« z razdrobljenimi verigama. V nedeljo zjutraj je bila Ljubljana. zgodaj na nogah. Kmalu po peti uri zjutraj so sel že pojavile na telovadišču prve tekmo* vailne vrste. Tekme, za katere je bilo prijavljenih 72 vrst, so se pričele toejno ob 6. uri zjutraj ter so trajale do 1L ure predpoldne. O rezultatih tekem; še poročamo. Tekom dopoldneva so se odposlale udanostne brzojavke N. V, kralju Aleksandra in češkoslovaškemu predsedniki! T. G. Masairyku. Po končanih tekmah se je razvil po njestu ve* ličasten sprevod, katerega se je udeležilo 410 češkoslovaškega moškega ini 138 ženskega naraščaja ter 1120 jugo* slovenskega ženskega in 1000 moškei ga naraščaja. Občinstvo je prirejalo so* kolski mladini viharne ovacije in jo! obsipavalo s cvetjem. Baz magistratu? balkon je izročil sokolski mladini ma< gistratni ravnatelj brat dr. Zarnik poi zdrave Ljubljane, za kar se mu je zahvalil starosta br. dr. Ravnihar* Kljub temu, da je pohod po me^tu trajal do pol tretje ure, je bila. sokolska! mladina ob tretji uri že zopet na svojem mestu. Na glavnih tribunah se ja zbralo okoli 5000 oseb, ki so prirejal« došlim naraščajnikom burne ovacijo* Javna telovadba, ki je na to sledila, jo krasno uspela in bila nov dokaz idealnega sokolskega stremljenja. Nad vsa gin! j iv je bil prizor obnovitve prisego zvestobe in sklenitve pobratimstva. Češkoslovaški naraščaj je poklonil ju* goslovenskemu nov, krasen prapor^ Med sviranjem »Kde dumov moj« in naše državne himne je bila izvršena izročitev prapora. Nepopisno umebesno ploskanje in vzklikanje je sledilo teinu prizoru. Po izvršeni akademiji je br. dr. V. Murnik okoli 10. ure zvečef objavil rezultate tekem, in imel poslovilni govor, povdarjajoč velike nadel in upe, ki jih stavi narod v sokolsk« mladino in velike naloge, ki jo še ča-, kajo. Zmagovalci so bili sledeči: I. Mo* ški naraščaj: a) višji oddelek I. Ljubljana Sokol-matica, n. Split, UT. Sokol I. Ljubljana; b) nižji oddelek: I. Sokol-matica Ljubljana, II. Sokol I. Ljubija« na, III. Maribor; — ženski naraščaj: I. Sokol matica Ljubljana, H. Sokol L Ljubljana, EU. Sokol I. Ljubljana, tretja vrsta. o Češkoslovaška sokolska mladina je na svojem povratku iz Ljubljane preko Gorenjske v spremstvu velikega števila našega naraščaja izstopila nat Dobravi in korakala odtam čez Vintgar na Bled. Tam jih je pričakoval de* mači Sokol in beograjski sokolski naraščaj. Priredila je akademijo češkega naraščaja ob nepopisnem navdušenju občinstva. Slovo češke sokolske mladine od naše e bilo tako ginljivo, da ni neb eno oko ostalo suha §ir5BW *T A B U K', Objave. Ijanska mesta, ki imajo klavnice, čenši od 26, % Mestni kino. »Memoarii filmsko dive« veseloigra v 5 činih z Lio Mara v glavni -vlogi se predvaja v torek, sredo, četrtek in petek. Gospodarstvo. g Mariborsko sejmslčo poročilo. Na svinjski sejem dne 21. 7. 1922 se je pripeljalo 133 svinj in 6 koz. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov 350 do 650 K, 7 do 9 tednov 800 do 1100, 3 do 4 mesece 1500 do 1650, 4 do 6 mesecev 1800 do 2000, 8 do 10 mesecev 2500 do 2800, 1 leto 3000, 1 kg žive teže 60 do 66, 1 kg mrtve fežo 74 do 76, koze komad 600 do 700. g Izvoz živine v Trbiž. Italijanska vlada je dovolila uvoz živine, ki je bil do eedaj omejen le na notranja itali- po- junija tudi /a obmejno mesto Trbiž. g Izvorna izpričevala za pošiljatev v Uruguay. Konzulat TJruguayske republike v Zagrebu obvešča trgovsko zbornico v Jjj.ubljani, da je za vse po-Žiljatve iz naše kraljevine v Uruguay potrebno izvorno izpričevalo (certi.fi-cado do origen) v dveh izvodih, ki jih za Slovenijo in Hrvatsko izdaja zagrebški konzulat. Pristojbina za. vi-aran certifikata zna.š«, 0.50 poso, to je 6 francoskih frankov). g Povišanje ažfa pri uvozni carini. Trgovska in obrtniška abornica opozarja vse interesente, da je po brzojavni narodhi finančnega ministrstva O br. 45.730 z dne 10. julija t. 1. počen-ši od 15. julija povišan ažio na uvozno carino na 600 odstotkov, to je da jo 100 zlatih dinarjev enako 700 dinarjev v novčanioah.. Povišani ažio se pobira za vso blago, za katerega ni bilo do v~ ključno 14. julija plačana uvozna carina. Za blago, ki se carini po vrednosti to povišnje ažia ne velja. C X. poročilo hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljevlh nasadov. Žaitec, Čsr, dne 17. 7. 1922, Od na- ] žico, oziroma prevrgla mnogo lnnel.1' j škili drogov. O množini letošnjoga. ! delka se ne da še kaj določnega pove- i dati, ker se mora poprej videti, koliko j škodo je povzročila današnja burja. V I oboe se stanje hmeljskih nasadov kiii" ) ko označi z »dobro«.^Na hnel,iškem Ir' sega zadnjega," poročila z dne 6. t. m.! gu jo nekoliko oslabelo-porpraševanj«' jo deževalo prav izdatno v posa-tnez- j lo pa zaradi upanja na dcl'ro letino in nih okoliših našega ozemlja, kar jo bi-; na nerazjasnjeno valutno razmere. -' lo hmeljskf rastlini v veliko korist; ona| Končno razpoloženje je mir.to. ceno za se vsled tega bujno razvija in jo zdra- i lanski pridelek so pa pro?.likajo od va in krepka. Tu in tam se opazuje; 2200 do 2500 ČK za 50 kg. Z »eza hnie-tudi že tvoritev kobul. Prav zadnjo . 1 jurskih društev. , dni se je pa temperatura vsled pada-! vin prav ohladila in danes imamo m ralo vreme z močno burjo. Zda.tna sprememba temiperaturo pa nikakor ni v prid rastlini, katera ravnokar cveti in bi ji bilo toplo in lopo vreme nujno potrebno. Današnja burja jo povzročila precej škode, ker jo polomila panoge in potegnila mnogo trt rnz Ljudska knjižnica Narodni dom, L nadstr. posluje ob nedeljah od 7,10.—V2H-ur0 in ob četrtkih od ur0 I Mladinski oddelek ob sobotah od IS do ^ 19. ure. Bernhard Kellermann: PREDOR, Roman. (Dal3e.) (19) Pet kilometrov od »jame« — kjer sc trasa polož-rio nakloni — stoje v oblaku oljnega hlapa, sparinc in dima štirje mračni stroji na čisto novih tračnicah in čakajo in iz njih sopota gost dim. Pred njihovimi kolesi se bliskajo lopate in cepini. Uznojeni, da se cedi po njih, odkopavajo tropi zemljo in nasipavajo s skalovjem in gramozem, iz izvratnih voz zropotavajočim po obočju navzdol. V kamenje polagajo prage, ki še lepijo od katrana, In ko so s pragi zložili gredi, pričvrstijo nanje tračnice, zapuhajo in zasičijo oni štirje črni stroji in gibnejo z jeklenim členovzem, tri- štirikrat, in že so vnovič prispeli k bliskavim lopatam in cepinom. Tako se pomikajo te štiri črne pošasti vsak dan naprej, in vsakega dne stoje globoko pod stopnjevin-skimi ploščadmi v kaminu s strmimi betonskimi stenami in srepijo s kiklopskimi očmi v skalno steno pred seboj, kjer sta trideset korakov oddaljeno vanjo zasekana velika obloka ustje predora. Drug! del. 1. Kakor v predorskem mestu na ameriških tleh. tako so se zajedale vojske uznojenih ljudi v zemljo na Francoskem, v Finlsterri in na oceanskih postajajliščih. Dan in nož 'so se vzvijall na teh peterih točkah zemeljske oble velikanski stebri dima in prahu -Stotisočglava delavska vojska je bila znovačena iz Američanov, Francozov, Angležev, Nemcev, Italijanov, Špancev, Portugalcev, mulatov, črncetf, Kitajcev- Vgaskojaki živi jeziki so se glasili vse vprek. Inženerski bataljom so L v<' bili povečln i sestavljeni Iz Američanov, Angležov, in Nemcev. Kmalu pa so pridrle čete dobrovoljeev, vseh tehniških visokih šol sveta: Japonci, Kitajci, Skandinavci, Rusi, Poljaki, Španci, Italijani, Na raznih mestih francoskega, španskoga in ameriškega obrežja, Bermud in Acorov so se pojavili Alla-povi inženerji s krdeli delavcev in so jeli riti kakor na poglavitnih gradiliščih, Njih naloga je bila, zgraditi si-lovnice, Allanovo »Niagaro«, čije moč je potreboval, da bi drevil svoje vlake Iz Amerike v Rvropo. razsvetljeval jn prevetroval ogromne rove. Po izboljšanem sestavu, ki sta ga izumila Nemca Schlick in Lipp-mann, je Altan odredil napravo velikanskih vodnih shramb, v katere noj bi o plimi drlo morje, odtod pa bi grmelo v niže umeščene kotline ter nizdohl deroč tur-, bino, ki naj iz dinamov krešejo električni tok; ob oseki; poslali-« naj bi se vode vračalo v morje. Železarne in valjarnice po Pennsylvaniji, Ohijit, Oklahami, Kentuckyju, Coloradu, po Nortthumberlan-du, Durhamu, južnem Valesu, po Švedskem, Westfal-skem, po Loreni, Belgiji, Franciji sovknjiževale Alla-nova ogromna naročila. Promogovniki so pospeševali izpravljanje, da zadostijo pomnoženim potrebam po premogu za prevoz in za talilne peči. Bakru, jeklu, cementu se je cena neznansko dvignila. Velike tvornicc za stroje po Ameriki in Evropi so delale preko običajnih posadov. Na Švedskem, Ruskem, Ogrskem in v Kanadi s ogozdove kosili, kakor bi bili travniki. Brodovie tovornih parnikov in jadrnic je neprc-)ehoma plulo mod Francijo, Angleško, Nemčijo, Portugalsko, Italijo in Acorl, med Ameriko in Bermudaml ter gradiliščem dovažajo gradiva in delovnih sil. I Štirje slndlkatskl parniki s prvovrednimi veščaki (ponajveč Nemci in Francozi) na krovu so pluli po oceanu, da na širjavo tridesetih morskih milj prigledajo in popravljalno preizkusijo izmerke in globinske določke za podmorsko krivino, zamišljeno po znanih oceano grafskih podatkih. Od svojega desetega do trinajstega leta je bil Allan med množjem nepoznanih milijonov, ki žive pod zemljo in na katere ne misli nikdo. Rojen je bil v zapadnih premogovniških okrajih in prvo, kar se mu je za trajno vtisnilo v spomin, je bil ogenj. Ta ogenj je po noči žarel tam pa tam na nebu, kakor ognjene glave na zajetnih životih, ki bi ga rade strašile. Iz onotnih plavžev se je valil v podobi razbeljenih gorovij, ki so jih ognjeno žareči možje z vseli strani obrizgavali z vodnimi curki, dokler ni vse izginilo v velikem oblaku belo pare. Ozračje je bilo polno dima in čada, venomer so tulile tvorniške piščali, je pršelo saje, in včasih je po noči vse nebo zubljema plamenelo. Ljudje so se pojavljali na cestah med očrnelimi hi-šami iz opeke vsekdar v gručah: prihajali so v gručah, odhajali so v gručah; vedno s obili črni in celo ob nedeljah se je njih oči držal premog. V vseh njihovih pomenkih sta se svoj pot vračali isiti dve besedi: Uncle Tom.--------- Oče in Fred, Allanov brat, sta delala v Uncle Tomu, kakor vsi drugi, kar jih jo bilo. Cesto, na kateri je doraščai Mac, je skoraj vedno pokrivala bleščavo-črna močvara- Kraj nje je tekel plitev potok. Redko bilje, kolikor ga je raslo ob njem, ni bilo zeleno ,ampak črno. Potok sam je bil pravzaprav umazan in navadno' so po njem plavali izpreminjasto Ieskocni oljnati cinki. Tik za potokom so stale v dolgih vrstah koksovnice, za njimi pa so se dvigali črni železni in leseni odri z mostki, po katerih so neprestano drčali mali voziči. Najbolj mikalo pa je dečka Maca veliko, pravo kolo, viseče v zraku. To kolo je kdaj pa kdaj za nekaj hipov obstalo, nato pa je začelo zopet »brenčati« in se je vrtelo tako hitro, da prečelc ni bilo nič več videti. Nenadoma pa so bile prečke zopet vidne, kolo v zraku se je vrtelo počasneje, kolo je zastalo! In potem je zopet jelo Ko je bil v petem letu, so Macu Fred in ostali konjski poganjačl razodeli skrivnost, kako sc da brez vsake osnovne glavnice pridobivati denar. Prodajamo cvetlice, odpiramo loputnice pri vozilih, pobiramo prevrnjene palice, smukamo po avtomobile, zbiramo po vozeh cestne železnice časopise in jih prodajamo na novo. Mac se je lotil ves vnet pridobitnega posla po »city«. Sleherni cent je izročeval Fredu in zato smel preživljati nedelje s konjarčki po »salonih«. Mac je zdaj prišel v leta, ko se prebrisan dečko lahko vozari po ves dan, pa ne plača ne enega centa. Kakor klop sc jc držal vsega, 'kar se je pomikalo in ga spravljalo naprej. Pozneje je Mac svojo kupčijo povečal in posloval na lastni račun. Zbiral je po novih stavbah prazne steklenice za pivo in jih prodajal, Izjavljajoč: »Oče so me (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik! RndSvoj ReHar. Odgovorni »rednik: Rudolf 0*im. Volsnlleva Luiilna za pranje perila, pere perilo v 10 minutah snažno belo. Izborno sredstvo za pranje volnenega, svilenega in barvanega biaga v mrzli vodi; popolna neškodljivost zajamčena, Dobi se v vseh trgovinah. Priporočeno od mnogih bolnic in sanatorijev. R©Sorm-5oB$i«a hresSa zajamčeno brez peska. — Glavno zastopstvo za Slovenijo: Ljubomir Jemrič, Maribor, Popovičeva 7. 1175 BERSOB --- i6i8K3lfevi podpetnild| in podplati napravijo Vaše obuvajo B ie£uo in egantno. m m BERSON-KAUČUK D. D. Zagreb, WUsonov trd 7‘ Mala oznanila. Samostojna gospodična issn meblovano sobo s hrano ali brez nje za takoj. Ponudbe »Tabora* pod 1244 na upravo .Uradnica". \ Sprejme se pekarski vajenec. Alekiandrova cesta Stev. 81. 1231 2—1 išče se u talco) v mestu majhna prazna soba ali suho skladišče. Ponudbe na J. Miličič, Prešernova ulica 1. J242 Zamenja se družinska hišo s sndonosnikom v ljubljanskem predirtastju za i=to tako v Mariboru ali okolici, eventuelno se tudi proda. Ponudbe na oglasni zavod 1. SuSnik, Maribor, Slovanska ul. 15. 1245 Stavbeni prostor ali "VjLu hiJico se kupi v HlariD -j Ponudbe na Matija Kol«r> .j mojster, Crašnjovci, “»Jd Radgona. 1188 10- Prodajo se dve perzijski P* progi. Na opled ls Srnčeva ulica 122. vila ‘a 1219 S—3 Zn zgradbo hiš se prod«*', votla cementna °Pe'ja'n.aja mentna strešna opeka, W ( za Heraklith-stene, dile in prvovrstni Port*a,1afl|!i cement znamke ,Split“ v v množini pri »Hitrezida ’ jo ribor, Vetrinjska ulica & , 4 telefon 212. 1181 * Išče se za takoj zanesljiva, marljiva moška moč za vodjenje večje trgovine v Mariboru. Pismene 9°" nudbe je poslati pod adreso „B, 1000" na Up „Taborfl‘. 1230 rflVP Zahtevajte povsod ,TABOR' Iz vseh' postaj, delavišč, parnikov, veleobrtnih središč so se dan in noč stekale niti v. Tunncl-Syndicatc-Building na ogalu Broadway-Wal!streeta, odtod pa .v, eno samo roko — Allanovo roko- V malo tednih je Allan, do skrajnosti napenjajoč fsc sile, mogočni stroj razgibal. Njegova stvarnja je ela zajemati ves svet. Njegovo ime, to šc nedavno se-(vsema neznano ime, se je svetilo nad človeštvom kakor meteor. — Na tisoč 'dnevnikov se ic bavilo z njegovo osebo )n črez čas ga na svetu ni bilo čitalca novln, ki mu Allanova življenjska zgodba ne bi bila znana prav na drobno. ; A ta zgodba nikakor ni bila vsakdanja. Pristopajte Jugoslo venski Matici, Ne pozabi naročnino! 3 lil Preselitveno naznanilo! Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem preš® svojo delavnico in trgovino, katera je obstojala 20 let v Vojašniški ulici št. 9, na Aleksandro^, cesto št. 33, kjer se nahaja lekarna „K angalju varih« ■ Svojim oenj. odjemalcem bodem odslej kakor do sedaj z solidnimi cenami vedno najtočneje postregel* Demeter Glumač, kotlarski mojst0r 1246 Maribor, Aleksandrova cesta 33. Ustnik in izdajatelj; Konzorcij »Tabor** — Tiska; Mariborska tiskarna d. d.