wmmww



GLAS SVOBODE
HIjOVKNSKI TKDN1K
Ei KulIBTI DlUTNMi
IJI'WTT»,	»
r , ' ' * Glas Svobode
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
slo veni o weekly
dmtotu To Tki ihtii—i« Oa Tn Lasobuo OT l—rt.
"OD BOJA DO ZMAGEtfl	-	♦ ♦ "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Štev. <>.		Chicago, 111. 8. februarja 1907. Leto VI.
(ig. naročnikom, sodrugom, in somišljenikom
namanjava, da je tednik "OlaB Svobode" prešel v najino last. Faktično sva ga prevzela Že s 1. januarjem 1907, toda vsled mnogih važnih zadržkov izjavljava to selp danes.
"Olas Svobode" — kakor je nama znano — si je tekom let svojega obstanka pridobil mogočno armado zavednega slovenskega delavstva v Ameriki; in ta armada je njegova moč; ona nama jamči ne samo za trdjen obstanek, temveč tndi za vsestranski napredek tega lista. Upava, da bo ta mogočna armada — to ste Vi, cenjeni naročniki, sodru-gi in somišljeniki, — ostala v vsa kem oziru naklonjena listu in / njegovemu programu tudi bodo-efe dni. V slogi je moč, — in v tej moči pričakujemo zmage.
Smer lista ostane ista. — Najin namen je izpopolniti to smer, dati jej širjo podlago in v tem smislu neustrašeno delovati v boju za koristi zatiranega delavstva. Naša bodočnost — bodočnost vesolji* človeške družbe, je Bocija-
lizem. In do tega cilja pelje naša pot. *
Delavci, sodrugi in somišljeniki! Stojte na naši Btranil Vaša razredna zavednost je Vaša moč in "Glas Svobode", kot Vaše glasilo, bodi ostro brušen meč proti vsem onim ki Vas izkoriščajo in zatirajo. Vaše želje in Vaša stremljenja so tudi naše želje in naša stremljenja. Mi smo z Vami, bodite tudi Vi z nami.
Vsaka, tudi. najmanjša gmotna in moralna pomoč iz Vaših vrst je korak napredka cele stranke; je nov udarec za naš« nasprotnike.
Naša pot je: NAPREJ! Ne oziramo se na ono, kar je bilo; ne strašimo se ovir in odpora — le naprej, kjer nas čakajo uspehi in konečna zmaga!
Vse za:	*
BRATSTVO, ENAKOST in SVOBODO!
V Chicagi, dne 8. februarja '07.
IVAN KAKER, 1. r.
IVAN MOLEK, 1. r. izdajatelja "Glasa Svobode".
Razgled po hvetu.
RUSIJA.
—	V BaikU, Tra.jfck~tvka»zrija, starka 7000 delavcev v btirih pet role j-skih tovamialu Med drugim zaJ>te-
'vajcrfcutft 20 do «o'/r od letnega za-sHŠacu kot nagrade za leto 1906. To svojo zahtevo utemeljujejo z velikanskimi dobički, ki so jih |*>-basali »kapitalisti v pretočenem letu, s katerimi borne delavske plače ne stojijo v mka'kem razmerju. Delajo se načrti za« splošno stavko, da se priskoči na poincč omenjenim 7000 delavcem.
AVSTRO-OGRSKA.
—	Avstrijski parlament je poslan domov, nil pri tej priliki je vlada objavtfa razglas, v katerem opozarjal na važnost novi'h državnozbor-skih volitev, vršečih se dne 7. maja. Danes — tako se glasi v razglasu — tvorilo je gospodarsko blagosta-1 je in skrb za socijalne reforme je-d.-o tuj t rajnie |ioWtiike; Avstnjai ne sme izpustiti iz oči'j nujne potrebe, ix>-t»ešc'»'tti še naprej j:i'.spodarsko blagostanje prebivalstva. — Same fraze! Ko bi država v resnici skrbela za svoje »podloznike tako, kakor tnJkaj zatrjuje, bi danies ne ime« la prvenstva glede izseljevanja.
FRANCOSKO.
—	Cotirrierski okoliš na Franco- j ^em, tam kjer se je že lansko leto pripetila ena naj prožnejših nesreč in bilo zasntiih čez tooo rudarjev, je zopet pozorišče velike 'katastrofe, j Koncem pretočenega meseca nasta-,la je v nekem rovu premogovnika pri Lie-vim eksplozija in zahtevala večje število človeških žrtev, ki pa se ni naftanko določeno. Novica o ' '"vi nesreči, letela je kc'kor blisk i>o ce'em okraju in navdala prebival-; stvo z nepopisnimi strailv m. Vse jc letelo k tehodam premogovnika, i kjer je kmaHt nastala taka gnječa,1 da se je rešilno delo znatno oviralo. OcJtleiku žendarmerije se je končno (Posrečilo, vsaj deloma napraviti red med razburjeno množico, Zupan Lie vinski, ki je bil sans nekoč TOtfar, je vodil rešilno delo. Med ubitvm? je tudi eden nad in ženit in njegova dva a&i-stenta, ko j »h trupla
strašno razmesari-ena spravili na »vetlo.
7~ »z cerkven Bi krogov se j^zve-delo. daj se je papeževa prvotna bo-
jevitost nasproti Franciji nekoliko polegla. V kratkem času hoče izdati ma' francoske škofe navodila, tel IxhIo omogočila oficijelno sIužIkj božjo na |xxllagi' novega sejiaracij-skega zakona 11 j- postave o ločitve cerkve od države). V paptibu se je tu ueuaihia sprememba z vršila vsted načrta, katerega so mu predložili nekateri zmernejši škofje, o čemur suhi pbročali v zadnji številki. Kardinal Iv ehard, nadškof |>a-riški, je šk <fe telegraifičuo pozval k nadaljnemu p svetovanju, in 11-pati je, da l**Io cerkveni krogi sami uvideli brezuspesnost in nesmiselnost dosedajnega boja.
KITAJSKO. ' 1— Na Kitajskem se je v nekaterih provincijah začeto dne 1. februarja preganjanje kristjanov. Vojaštvo je zopet napravilo ret I, Ker [vi je pričakovati še i.axl»ljnih u|>o-rovod strani fanatika rje v, so se v^ jaške čete pomnožile.
— lakota ; »ostaja vedno hujša. V raznih provncijah delujejo cv-ropske in ameriške dobrodelne družin.-. Lakoti so se |>rklnržile sedaj še nevarne Itolezni. N'eko dobrodelno družl>o m pregnale iz njenega kraja osepnlee (črne koze). Vsaik dan pomrje okrog jo,000 in še več ljudij. ( Vdrcdtn' k tajske vla<le so otročje in brez vsake vrednosti.
POZOR!
- Vsi cen. gg. tajniki in ostali uradniki krajevnih društev S. N. P. Jednote, kteri so v pismeni zvezi z gl. tajnikom Jednote v Chicagi, naj od danes naprej vsa pisma in dznge pošiljatve, tičoče se JEDNOTE, izrecno naslovijo na sledeči naslov: MARTIN V. KONDA, 669 Loomis st., Chicago, 111. Na ta naslov naj se pošiljajo tudi vsa privatna pisma in druge stvari, ki so namenjene bivšemu lastniku lista.
Dopisi, naročnine in. druge pošiljatve pa, ki so namenjene LISTU "Olas Svobode", naj se vbo-doče izrecno naslovijo sledeče: OLAS SVOBODE CO., 669 Loom is st., Chicago, 111.
Prosimo cen. gg. tajnike, kakor tudi vse prijatelje našega lista, da to vpoštevajo- Na ta način ne bo nobene pomote.
UPRAVNlfiTVO.
Ameriške vesti.
Gompcrs Mo\cra in Haytcooda.
Samuel Gompers, predsednik De. lavske Federacije v Ameriki (American Federation «>f Labor) 7. glavnim sedežem v New Yorku, je pred nekaj dnevi naznanil, da bode omenjena delavska orgitnizacija s vso močjo nastopih proti kapitalističnim zarotnikom na zapadu v obnuiv-l*» Moyera, Haywodda in Pettibo-neja. Na protestnem shodu, ki ga je sklicala Centralna unija dne 5. febr., jc bito sklenjeno, da se na dan, ko se pr ene obravnava v Boise, Idaho, Uprizori v New Y<Tkn demonstracija. ktere se udeleže vsi delavci te tiuije. Nadalje l>ode federacija dala natisniti govor sod ruga ^Wcnt-wortha. ki obsega edinole mukotrpni |K)ložaj tovarišev V Idalii, v 125,-QQO iztisiih; »zmed teh bode 50,000 iztisov v raznih drugih jezik ih. Na-datfje izjavljat (iompers, dai ima centralna unija na roki $5,667, kte-ra svota je namenjena za I laywood-obnwitbni skladi.
Značilno in 1 hvalevredno je za Ckimpersa in Ameriško Delavsko Federacijo, da se je odločila za ta veleva žen korafk.
I se za prpjit. , C'h:'k;i">ki kapitalisti si pa znajo |x)magati. Znano je vsem nvesča-11 111 in tudi zuuatnjemu svetu, xki v Oliicagi že nek;tj časa sent divjajo razne nevarne lx>le»u, kterih |x>-sledica je vsak dan večje število I >0 h likov in mrl:čev. Dnevno časopisje (največ Hearstovi dnevniki) je spf\*al poroča^l^iičtM števila «1 zbolelih in smrtnih sAlčajevih — tenia ne dolpo. Kapitalisti z velikimi trgovinami tam v ''do\vnt< uvs nu" so jirišli s pritožbami, da "take" iiio-vice o boleznih vznemirjajo 1 j tudi vsled česar trpi "veliki business". Časopisje je biki jx>parjeno. Numiah je spremenilo svoja ixmicila in zdaj čitamo v dnevnikih vsak dan. da1 se epidemija bliža svojemu koncu. V resnici je pa ravno iuurof>c: liol-nikoy n mrličev je vsak dan več. Talko nj r, je bilo tninoli torek 179 novih slučajev škrlatice — a Hearstovi <inevniki sci jiovedali sanxi za 93 slučajev.
K.apiCalističnenui' profitti na Iju-lx) se torej inonv tajiti resnica. ( )f course —
Us^ch icdi'loi'idccv cigaret.
Njih unija izbojevala si je brez običajnegai boja (stavlce) proti tovarnarjem lepo zmago. Delavni čas članov unije se jim ie skrajšal tedensko za 6 ur, plača pa zvišala za $3. P< lovica članov unije so žene ju dekleta.
5000 klolviČitrjct' staž kit.
\ Orange, N. J. .stavka okrog 5000 klobučarjev. Potegujejo >e za višjo plačo, $rH do $20 na teden. Delavci >0 vsi orgairzicani. \ sled stavke je g' spodarsko uničenih več tovarn.
A'esreče t* jamah.
West Virginia je zatltijis čas f>o-stala' torišče vednih katastrof. V zad nji številki sn>o f»roČali o eni taki nesreči, iti danes |>oročaino že o drugi Dne 4. februarja zgubilo je v roviu št v. 25 premogovnika "Davis (ba'l S" Co'e Co. pri Tli inas okrog 30 , premolar j ev vsl<-<l eksplozije ,svoje življenje. Ka)k h 100 čevljev od n>va otklaljeno naišlt) se je sedem mrličev, izmed katerih je šest inozemoev- Strupenih plinov je bilo v zrjilktt še tolilo, da s morali rešitelji hitro j»f>l)epn:ti. Toda p redno so še jirišli na |»ovršje, se je eden od teh zadušil1. Dmgi [*>skus, prti v jamo, se jc tudi ponesrečil. Razstrelba je namtreč [*>konča<Ia tudi ventilacijske sesalke. tako da se jame ni moglo preskrbeti s svežim
IZJAVA.
"Olas Svobode" končal je b 23. oktobrom 1900 svoje peto leto, in od tedaj naprej mu teče šesto, V tem kratkem, a dokaj burnem času storil sem za list vse, kar je bilo v moji moči, da sem mu za-sigural obstanek. Užil sem mnogo bridkega, o čemur me je sram tožiti v javnosti. V začetku bil sem izpostavljen najgnusnejsim napadom od strani podivjanih farjev, zadnje časa pa od strani strankarskih prekucuhov, katerih namen je, uničiti vse, kar se brezpogojno ne uklanja njih namišljeni nezmotljivosti. Zadnji so me napadali s tako ostudnim .orož-jem, kakoršno bi Be sploh rabiti ne smelo in ki ae ravno radi tega samo ob sebi obsoja v očeh vseh dostojnih ljudij. Z najpodlejšimi lažmi in obrekovanjem črnili so me pred vesoljnim ameriško-slovenskim delavstvom. — Meni pa je in je vedno bilo le za stvar, a ne za osebe, najmanj pa za svojo. Zagovarjal sem liBt in načela, ki jih zastopa, — sebe pa le takrat, kadar sem bil v to primoran in kadar je osebna čast to zahte vala.
Ko se poslavljam od lista, odpuščeno naj jim bo vse!
Jaz stem premalo "žurnalist", da bi kradel in se trgal za naročnike, kakor so to storili in še delajo moji strankarski nasprotniki. Kar pa sem si zavzel, namreč povzdigniti list, — to sem tudi dovršil.
Že od novega leta naprej zavezali so se drugi, delovati na tem polju. Meni za mojo osebo, kakor se mi je predbacivalo, lista ni potreba; a veže me dolžnost, kakor vsakega poštenega človeka, koristiti po svoji mOči stranki, h kateri pripadam. Blagor jim, katieri morejo storiti več;
jaz sem poskusil in storil, kolikor sem mogel. Žalostno je le to, da je vsa moja dobra volja z denarnimi žrtvami vred, trčila na ovire in da ni imela uspeha, ka-koršrtega bi bilo želeti.
Danes torej pokladam pero iz trudnih rok. Če je kedaj list kako pošteno dušo morda žalil (kar se je pa zgodilo nehote), in če komu ni bilo vse povolji, naj mi to odpusti; moj namen je bli dober. Po nepoštenih pa ne upra-šaml
Sveta dolžnost me veže, da izrečem tu ob Blovesu iskreno zahvalo vsem cc. naročnikom in prijateljem, ki so liat vsestransko podpirali in mi pomagali dovesti ga do one višine, na katerej Be nahaja sedaj; naj se mi oprosti, ako niso našli vselej v njem tega, česar so iskali; pri obstoječih razmerah je bilo Absolutno nemogoče, ustrezati v vsem in vsakemu. Vsa čast onim možatim značajem, ki so tudi ob najhujših napadih in grdenjih moje osebe ostali listu zvesti, odkritosrčni in neo-mahljivi prijatelji. Slednjič iz-rekam najtoplejšo zahvalo onim cenjenim sodrugom, ki so list gmotno in duševno podpirali. Brez njih pomoči bi list gotovo ne bil to, kar je danes.
H koncu prosim vse cenjene naročnike, somišljenike in prijatelje, da ohranijo svojo dosedaj-no in če mogoče še večjo naklonjenost tudi z&naprej listu in mojima naslednikoma, o katerih sem prepričan, da bosta list povzdignila še na višjo stopinjo v prid enakosti, bratstva in svobode — potuhnjenemu hinavstvu in licomerstvu pa v pogubo.
V	to ime: krepki Nazdar!
M. V. Konda, 1. r.
V	Chicagi dne S^februarja '07.
zrakom. Malo upanja je, da bi se moglo rešiti le onega1 izmed zasutih rudarjev. Natančno število ob času raz>trelbe v jami se nahajajočih ljudij ni se znano; povprečno se jih ceni na 30.
To je v teku dveh tednov že tretja; eksplozija. Ker se v jami varnostne svetilke niso rabile, je katastrofa lalsko nmljiva. Davis jame >0 last železniške družbe Western Mandand:
K°medija.
Velika |x>rota v New Yortkn dvig-i ni ki je obtožilo proti gledal i ščneint. trustu«. Trustu se očitajo razni prestopki obstoječih p stav. Sama komedija! Dosedaj še ni b lo nikdar slrSati, da bi se kakemu trustu pripetilo kaj resnega oil strani aauen-šk li Mxlnij, N . na komedije se imenovani trust dobro rawume.
(iifnnijt' srebrarskih deltnrci'.
Bratska »veza sretwarvkih delavcev je sklenila akcijo, da se |*> vseh Združenih državah vpelje devetur-ni delavnik*z dosedajno plačo za desetrtimo delo, Najprej liočejo s svojo zahtevo prodreti v New Yorku 11 okolici. Cc se jim pereči tukaj. pridejo pclagosna na vrsto tudi drug; kraji. V New Yorku že stavkajo.
Stroiki dirh bojnih Indij.
Gradnja ameriške l»oj»ne Ladi je "Connecticut" v ladijcdebiici 'Navy i Yard" v Hrooklvnn stane zvezno vlado za $VV>,ooo dražje, kakor pa gra*lnja raw take lanlje "l^/HT/sia-na", katero je zgradi a neka tvrdka pogodbeno- Skupni stroški za bojno 1 ajdi jo "Connectittit zniasa'jo $6, 340.247. oni "Louisiane pa $5. 080.822.
J
' i
Potres n a Jamajki.
Angleški guverner Swetteivham na Jamajki, ki je ameriikomu admiralu Davisu plsa'1 taJto neuljudno pismo iu nuii namignil, da maj gre, odkoder je prišel, ter na ta način odklonil pomoč Amerike, — je vse* bitio svojega pisma preklical in izrazil svoje obžalovanje, da ga je pisal. K tej izjavi prisilila ga je njegova, to je angleška vlada.
Ameritški vojni tajnik Ta ft je prejel od guvernerja iz Jamajke sledečo brzojavko: "Srčna hvala za poslane šotore, ki so pravkar došll iz Kube. Anieriwkti jionioč se trukaj vsest ram sko priznava.
Zadeva j(; sedaj definitivno* poravnana.
Tako se včasih skregajo za zabavo visoki gosjxxljc, da jim ne postane preveč dolgčas'
Lepe rac m ere 7' Chicagi.
Zdravstveni urad "ceni" danes število nalezljivih boteznij v mestu na 4447 slučajev. Oil tega števila jih odpade 3058 na škrlatinlko. Ste-vt!o na škrlatinlki obolelih je vsalk dan uvje. To ka'žc, (ta zdravstveni urad ni kos svoji »nalogi in da so zdravstvene odredi«? v tem mestu pomanjkljive.
Opozarjamo rtojake Oiicagi .na veliko predpustno tnašlkaradno veselico društva "Slovenija' , ki se Ini vršila v soboto dne 9. t. m. v Nan-dn (korani (pri g. Frarrku Mladiču). Podrobnosti so razvidne iz (g3as»a, ki se nahaja <na notrajni strani.
Organizacija je moč, s ktero računajo vaši delodajalci.


Na devinski skali.
Zgodovinska povest. ■ PBiVI DEL.
' (Nadaljevanje.) III.
"Gospodar moj.," je izpregovoril Hasan, ko je bil Jan prijezdil do njega, "prišla je ura odločitve. Ti zdatji lahko napraviš iz mene nesrečnika, ki bo »lomil suženjsko verigo, ]xv če bL bilai od žeteza, pa Če bi Tebi moral zabosti nož v srce. Lahko pa tudi' napraviš iz mene sužnja, ki ti bo zvest Icaikor pes, a bi imel tigrov« kremrplje za tvoje sovražnike; ki te bo ubogal, kakor te uboga tvoja pest in kit bo udaril, ne da bi premišljeval in omehoval, kaikor udari tvojai roka. Jaz ti bom oko, ki bo vse videlo; jaz ti bom uho, ki bo vse slišalo; jaz ti bom meč, ki sc ne bo ukloni? niti strašnemu duhova kemu preklet ju. Voli sedaj, vladar devin ski, kaj ti naj bom."
"Ne bojim se te, suženj, pa bodi to atii to," pe z neskončnim ponosom o<lgovoril Jwi. "A3i ti. suženj, si mi grozil in zato te zadene zaslužena kazen; obrni konja in vrni se nemudoma domov."
Prvič kar je bil Hasan Jurjev suženj, sc ni uklonil gospodarjevemu ukazu, in Jurja so vspričo tega ob-.šle temne slutnje, ker je bil sam •skoroneoborožen, Hasan pa je imel svojo krivo sabljo in svoje bodalo.
"AR si ogilušil, črni pes," je srdito zakričal Juri, ki je videl, da se Hasan ne gane.
"Slišal sem te, gos|x>dar in tudi razumel; toda ti nisi metie rajzumel. Poglej to pot; spodi me naprej, namesto da me podiš nazaj v Devin, in pridobiš si najzvestejšega sntžnja in srce, kit se ti ne bo nikdar izneverilo, -pa če bi mi gai izreza! iz prsi. Ce pa me pošlješ domov v Devin, |x)tem, gospodar, postane iz mene strupena- kača."
Jurja je jeza previ-da tako, da je s.povzdigneno palico planil proti Ha&arvu.
"2e zopet se predrzneš mi groziti?"
In ker se Hasan ni umaknil z mesta, je Juri z železno palico udaril i I asa na po levi roki s taiko orjaško silo, da je slišal, ko je počila kost. Basann je roka upadla a-li niti najmanjši glas ni izdal njegove bolesti, prav kakor da bi sploh ne bil zadet, ni glave ni premaknil nego vlekel na ušesa nerazločne glasove, kii jih je iz daljave donašal veter.
"Gospodar, sprejmi vsaj zdaj mojo ponudbo," je s tihim glasom prosti llasan.
"Ti si blazen; nizek suženj hoče meni, devinskenm vladarju, narekovati p1?oje"
"Potem, o gospodar, je bolje, da me tu na mestu ubiješ, zakaj v Devin. sc jaz ne vrnem."
Iz daljave se je zdaj še razloč-ueje slišal' nov šum in novo rezge-tanje.
"Gospodar, pusti me naprej," j« ihte prosil Hasar\| "usmili se in pust? me naprej "
Ta tvrdovratnost jc napravila na Jurja vendarle nekaj miška.
"Saj' poj de v a lahko skupaj na-
PrcJ-	. ...
"Ali jaz moram priti sam; čujes-li, gospodar, jaz moram sam priti na kraj, odkoder se čuje ta šum. \Zaostani le za nekaij časa
"Zakajl?" je vprašal Juri, v katerem se je jeza umikala ra<k)vedno-»sti. "Zakaj naj zaostanem. '
Hasan ni odgovoril. Poslušal ]e z napeto pozornostjo na šum, ki ga je donašal veter. Zdaj je ta šumi prihajal od druge strani. Tudi Vihra ga je sl'sala iii se obrnila na tisto strati, Hasan pa jc povesit glavo in obrnivši svojegai konja rekel tiho:
"Moje življenje je odškj; gospodar, jaz grem v Devin."
Pognal je konja, a ga talko j zopet .ustavi* in ponudil Jurju svojo desno roko.
"Gospodar — razbij nri še to roko in potem me pusti cJnUti."
Devin<kega vladarja, je ta ponudba globoko pretresla. Na kaj takega ni bil' pripravljen. Spoznal je, da se pač nihče ne bi pripravljal na
tak načiiv nai izdajstvo in zato je obžaloval svojo prenagljenost.
"Hasan — povej vendar kaj imaš," je rekel kar mogoče prijazno im vzel iz žepa svilen robec. "Na, voemi ta robec in obvezi si roko. In dai poravnaš zamudo, vzemi mojo Vihro; ta te ponese kakor burja tja, kamor hočeš priti."
"Hvala ti, moj gosppdar," je od-govoril Hasan z veselim glasom. "Pridrži svoj robec in pridrži tudi svojo Vihro. lXxvolil sn mi, za kar sem te prosil, in hvaležen ti bom zato veditio Danes se jaz sam tebi darujem. Glej*, kaj sri kupil z eno samo besedo, zakfaj ti doslej nisi poznal niti mene, niti moiega konja."
Hasan si je obvezal zlomljeno roko in. je z neverjetno sito zamogel spraviti nad obvezo svojo scensko zapestnico. Potem pa se je nagnil tu* vrat svojega konja, siknil kakor kača in konj je zdirja'1 talko naglo, kakor bi pSaval jx> zraku.
Vihro je ta hitri odhod presenetil. Za]Kx6ihi se je za vrancem, a zaostala je za njim in ko jo je Juri končno ukrotil. se niti peketaoije Haiftiinovega kotlin ni več slišalo.
(Dalje pride.)
Socijallzein t oilrom na cerkev in vero.
(Soiijaiistoni okPli '{ilasniku".)
( Nadaljevanje.)
G. R. S. v 4. št. "Glasnica razlaga dJalje:
"Drugi vzrok izvira' iz protivet-skega mišljenja današnjih socuilistov. Glavna zagovornika socializma, Karel Mlarx in La Salle, sta bila jfu* lovskega p »kolen j a- (Kaka škoda.) Bila sta v verskih zadevah bolj imdiferentnta' in celo sovražna (kaj nas to briga!) katoliški cerkvi, Prvi pristaši socializma *-> bili tudi izbrani iz najnižjih, nepoučenih in uravno propalih vtm delavcev, ki ji' Ano dali celemu socialističnemu sistemu vsaj na aunaj. v očeh katoličanov, protiversku lice, sovražno cerkvi. Sedaj ima že samo ime "socialist", nekak protiverski i*»-men (čudno, da se |>obožni kimovci vselej ne prekrižijo, kakor pri bese-dici "hudič", kadnr slišijo ime: so. cijalist); mnezi ( klerikalci) st prettetavljajo vse socialiste kot brezverce. To očitanje ima sovetki svoje jxjsledice: socialisti si; potem nehote mi-sJijo. da morajo sovražiti ne samo kapitalistično upravo cerkve — temveč tudi vero samo k"t učintek, ki je deloma neodvisen od začasnih in le post ran skrb, nebistvenih naprav cerkve."
Socijalistožerci, kar jib caplja v klerikalnih copatah, najdejo zmiraj kot prvi pdgoj za svoje orožje — "protiversko lice". Kdor direktno ne klanja Kinni je že brez-verc. To je stap klerikalna |>esem, n k t ere j pa več ni vredno govoriti. K. S. sam priana, »la cerkev in vera nista jedno iti isto; da bistveno ločita. Čemu se i>oteui snteši in Zavija? Čemu fanatrzuje čhatelje s pretvezo, (k» je socijalizem sovraž-nik vere? Kaj ima vera tftu /a opr.t-viti? V era je vendar zasebna stvar posameznika, ki lahko veruje kar lioče. Socijalizeni ima prod očmi ekonomsko in politično vprašanje ne pa versko. To je pcivodal tudi naš "sociolog", a v istem ot|srtavku p;» najdemo opazko, <ki "socijalistt morajo sovražiti ven» ker takt) *» delali tudi večji zag vorniki socija. lizma". To ni res! Ako so bili Marks in tovariši drugačnih dušev-11 ih nazorov, je to naša deveta briga. Sovražfcvo do kteresibodi vere ni v enotnosti temeljnih načel nikjer vposteto. Socijalist je lahko katoličan, protest an j, mJiamedan, bndhaist jili pa ateist, -;mu»o da priznava tcmelj-na načela. Ofcoževatelji rimskega klorikaliama naj si ven-dar ne mislijo. <La« mora človek ravno to verjeti, kaT nnn oni vsiljujejo. Človek naj vornje to, kormu veleva razum i.n srce. Temni časi. ko se je prisililo verovati s tor turo, so lrvala bogu že m»*'l'. če se pa meti soci-jalisti dobijo ljudje, ki glasno sjTrotKujejo temu ali onemu verskemu jirepričanjn. tega pa gt>tovo nI kriv socijalizem.
Dalje:
"Zato moramo priznati, da so db-našnji socialisti — vsTed neugodnih razmer in deloma napačnih nazorov na obeli straneh odločni (joj!) .nasprotniki oeikve. Pristavili [>a moramo, da so mnogi delavci, ki sc prištevajo socijalistom, še vedno dobri katoličani (čast), ker imajo pred seboj bistvo socijalizana — ekonomično ali gosjfcxBarsko vpra-šabje, ne pa ddiševne nazore, ki niso pravzaprav vprašanje socijaliz tna."
Jako <lobro. Socijalizeni je gospodarsko, ne pa versko vprašanje. S temi besedami je hotel "sociolog" R. S. zaflikati svoje prej sne napačne tr<litvv. Ampak "odtočni" nasprotniki cerkve j»a socijalisti le morejo biti I
"Izključen 1 ki ni kompromis me<k soci jalianom in cerkvijo. Če cerkev prizna (tu je nekaj import:ranega) ekonomične zaliteve socijalizma: kolektivizem produkcije in distribucije, kar je pojKjIntcnu mt>goče, ker je cerkev duhovna ivslaitovn, bi cerkev lahko 1 ►bstojala tiwli |*wl socija lizanom. (Verski faiuitiki naj si vendar ne mislijo, da bo socijalizcm cerlčvi na ljubo spremenil• svoje zahtev*1,) Načela Mxializma niso a priori nasprotna katoliški veri, nasprotji vo izliaja <xl zasebnih verskih nazorov njegov: h pristašev. (Zmiraj i>ta pesem.) Ker l»odo ljm-dje iiiK'li pravico ilo svojiii za<shiž-kt*v, bi jih pod socializnmm lahko <i|>rnili v |xxljx>ro cerkva (oho!) in (tuliovnov, Če bi država ne plačevala (M11 vnov in vznir/cvala sploh vse cerkvene ustanove — kar bi bilo |x> cerkvenih j«»stavah skop) nemogoče, da obrani svojo neodvisno^ b> Ij.ivdje lallkt* sami zalagali duhovnike in cerkve z vsem fjotrebnrm. če bi m? pa Ijiwlem kratila ptwvica, u|xirabiti svoje zaslužke v p dobile namene, bi bilo to na)večje tinmstvo, kakršiivpa še ni vi<lel svet. Socializem prejKJvcdnjc kapital, s ktorim bi se množilo zasebno premoženje, ne prejxnxxhije pa ljudem potit>šti denar |>o njih vdji."
(Konec prihodnjič.)
Kmetija.
h stare dQmOiine.
V.
(Nadaljevanje.)
Ko se je meščanstvo razvilit 1 meščan se je kot rokodelec, ki je prej delal na kmetiji kot sestavni del iste, odločil od1 nje ki m.- naselil oko. lo sedežev škofov, <»kolo sedežev v:šjih plemenjttišev, kraljevih mogotcev sprenKMiilo se je to leix) razmerje. Meščan, posebno (m trgovec, je precej korist i j jemal« iz kmetije. tr/il je s 50' t dobička. IX'ttar ^e težko zataji. Meščan je zaradi večjih dohodkov jiostal sčasoma b ga1_živel je b ljse. stavil si jc le-IM.- hiše in [»osebno lepa javna |>o-slopja. kakor: rotovže, cerkve- Pri-^'l je \ Italijo in tam kaj v< tel/lam jc kuj ostalo od prejšnje velikosti Rimljanov, in pajježt v Kimal s«> b":i dobri stavlxMii iiKijstri. Tako tuh 1 i iH-kijteri škofi, ««pati. Meščani s. sc tudi od teli učili jjoslopja staviti. Meščan je tudi im>lel lx>ljši> obleko, ker jo je on |t> delitvi dela spretne je izdeloval, umislil si je fjoij ši" in več [johistva. Trgovec je privlekel r. družili daljnih krajev sv:lo L11 fuije sadeže. Meščanski roki »delec, trgovec (nemirna človeka) spravita nekaj spremembe v kmet-sk.:i inospoitarsna vitix stvtn, da sa-nra b»ljše živ.ita in stein, da na pro<hj poti-ujata njene bdjše n<ko-delske iznlelke in iz<Mke, pridelke tlnjih krajev. Kmet jc nehal biti <1111 svoj rokodekv in kupoval je pri rokodelcu in trg<*vcu. kar je trelxi bilo; jrffcij je vh' liolj (Nnrštim diob 1 v mestu in zraven »rNlhl svoje »odvečne pri<!elke nK^čann. jestvine z;i »iKftne [rebvalce. surovine za meščanske obrti in izmenja iste za deta meščanov. PUinenitaž hoče ti»-di tako živeti kbkor tiK-ščan. O11 se trriva v uwsta. Kak grad ima v njem- On lioče tudi meščane pod s« špmviti. "jih čuvnti", kakor kmete. Meščanije s«.- tega čuvarja krrralo o-tresejo, ]*>«ebno škofov. Posrvctn« plomt-rrtaže jeml jejo v svojo sredo
in postanejo ti/ nekaki pat niči j i, ako so dbbri trgovci in ako (»stanejo bogtuti po trgovini čin dbbri prodaji njihovega sveta, katerega imajo ]jrccej v nekaterih mest9«. V mestih pasitaja stavbeni tfvet drag. Z ozidjem se nx)itago meščani olxlati in zaradi tega se Ixilj stisniti. Od tega ozke ulice starih mest. Katoliški dtuliovmiki nttli nočejo samo le po kmetsko dobro živeti, mestno življenje tudi iste dkhiži. Opati, škofi kmalo ne vedo ka'loo razgrniti žamet in svilo, zbto in dragoceno kamenje. Za redkokako stvar se je plačalo velike svate. Trgovec sc je sniejai v ]K*st. Ik>gateli so. To je jezilo knKt.sko gosjxxlo v gradovih in farovžih, somostauiih. Ista in kmet sto bogatila te nebodipravc trgovce-meščane. Kapitalistično začeli tudi oni kmetova!i, da več pridobijo. Začeli 90 rvoja posestva sami t^Klelavati, 'kmet ptu je moral storiti roboto — tlako — in še od-rajtati od pri<lelkov svojih njiv gotove odstotke v grad. samostan. Ztbj je jxjstal kmet pravi t laka r. Sebi ni itnel časa (»j dnevi delati. Naprtili so nwr tudi grozno veliko plačil. Katoliški duhovnik .je bil v iznajdbi movib plačil ženijoilen. To je tiwli še ebnes. Desetim je našel v starem testamentu in lupaljal jo v novetn. Prej se je zval grajšoak zeml j; ščni ^osjxxl ((ianiKtherr), »Kaj I*»stane velqwsesituik (< iuts-lierr). Zdaj 1 luk-hnje s\-*»jo zemljo s tlakarji; tlakjmrjt mu morajo taidt s svojo živino delati. Zemljišča ni-uvi. <.Iosti. Prej ni toliko skrbel za prilastite v veliko oralov sveta. l">a jc le hitel velik lov. Zdaj je t noma 1 dobiti dosti sveta, da zamore dosti več pridelati.
Kmeti iu grajščaki so jioscdali zraven t laka rs ko zvezjme zemlje tudi dosti skupnega sveta, pašnike, velike lioste, pa tudi njive. Te njive so skupno obdelovali, sku[»no pasli na pašnikih, iz host jemali les za v so občino. Na to zemljo se je spravil zdaj grajščak ttT isto jemal kmetom. Nastali ?o zaradi tega tiK*d kmeti nienriri. K«> je grajšoak to skupno svoIkhIiio zemljo kmetom vzel. še ni iiiK'1 dosti, začel jih je ropati drugače, jemal jim je oni svet. ki je bil kmetom lasten. To se je zvalo "skopljetije" kanet v (llaiiernlegen). \' 14. -15. stoletju se to oboje |«gostoma dogaja, kmeti v spuntajo, postanejo hrterani. T trdi na Slovearskein leta 1515.. 15^5., 1575., in hrter:.ii je naš kmet tudi skozi 100 let. S'ovenci inuimv isto darsivo, kakor Nemci, in iste reditelje, voditelje, snedeže. Kmet »ne sine svojega žita prodati cfrireeiint kakor v grod. Tam delajo cene, tlcakor hočejo. Ti: se začne flci«-karst'vx», lifmdo trpljenje kmeta, njegovo življenje ne tehta d^sH v očeh grajščakov. IXisti je delavcev, večji del zemlje pa v ob >roženih i.n i*» katoliški cerkvi varovanih roktih in v rokah te rase. ki ne da zlahka kaj od sel** To je tetlaj začetkoma spodturstTO, kakor g:t zahteva prvo kmetovanje, to »» proizvajalne raz-tnere, podane p> prvi kmetiji, ki še ne ve in ne more »losti. — \ tem času velja sistem nadtriletniega obdelovanja (»olja 1 reldgui-svvirt-sehaf*) in drugi navedenih s'ste-mov, to je menjava žia s travo (1 "el i Igra*vvirtschaft). Tu se pa tudi /e mizvija prehod v tretji sistem, in / njim v drugo s- cijahio m |»o-Irtično stanje kmeta.
Meščan je tudi zapuščal vezanosti prejšnih stoletji. (>i je bil za-drugar kot obrtnik. Vsak mojster je imel svoje gob »ve <*J jemalce. Po--tali ptv ui mogel vs.tk mojster ali sam svoj. r\>tnočniki <*> bili nesvo-bcidni. Bili so v zadnržni vez;, ki jim je šele v nekem določenem številu dopuščala delali in živeti n to siciT sitega, j*i dntg:iče skromno. M,es4a so bogatela po trgovcih. Ti trgovci so se rtvdi izlaiščali iz vezanosti. Ker so jako riskantno tr^>-vali s truijmo, so zaračunali velike profite. Trgovci bili so tn*1i liankie-ji. Zidi bili so med njimi šoUk»- nwrd loarfi. Bogastva v mestih so raski>. Rokodelci, trgovci so h:K včasih na-potitelji kakih izrrajfib. katere so učenjakom dale j<nx/d. da pridejo tftu .^led kakemu) nara-.nem zaikomi; trgovci so rabili znanosti: isti «0 sami dosti flobrega našli kot j»>toval-j

ci |K> vsem znanem 111 neznanem svetu; trgovci so po večjem plačevali, izdrževali učenjake, umetnike. Znanosti so jKininožjiJe delavske sile teh meščanov. To se jc vedelo. Trgovec je <nlpiral pnonKtu ves znani svet in našel nove svetove. On je hotel zaslužiti, in vedno vec? če je še toliko imel. On je vse nevarnosti potovaaija za malo štel, da le profitira. O11 jcdekal dobre ceste^ skrili za boljšo vožuijo. On je pridelkom kmetije stvarjal vrednost. Iz njegovih in rokodelskih krogov pridejo mašine, pride ves drug promet v svet. pride svetovni trg s sve-tovno trgovino; roko<lelec |ki svoja, dela izroči mašini ter misli Jia niove 'iznajdbe 'v m»vih obrtih. Ljudje na-našč:ijo v mestih.
(Dalje prih.)
"(iliiHtj Naroda"na uho.
Ako g. Sakser pelje kacega dekleta na — lunch, je vredno posebne izdaje "(Jhas Naroda".
* * *
Kadar bode zmanjkalo v Ameriki častuželjnib ljudi j, vimHii bo<Wmo Sakser j a oziroma urednike < krog "Glas Naroda" za predsednika univerze Haward. Bode vsaj nam drugim smrtnikom slamo v glavi
spreminjal v rezanico.
* * ♦
Kdor bere "Glas Naroda", vidi,-da so vsi ljudje navadni plebeja, le Sakser je Mister.
1* * *
Mr. Siikserjti še 111 dowljeno, iimeti vse Amerike naenkrat pod komando.
* * *
Sicer .so ukrog "(Jla* Nankia" veliki in silno učeni gosjxxlje, ki se raziunejo tudi na moralo, — a mi jih »ne bomo upraševali za svet, 1Oh dar lmčemo kak ilopis objaviti, ki tli po godu nekaterim "snianožlji-vim" ljudem!
* ♦ *
Kb bode napočil dan, da rabi Rusija velike n*>že, obrnila se bo gotovi) na Mr. Sakserja in na uredi-
ništvo "(Has Na roti a .
* * *
Po mnenju nekaterih oskosrčnih
ljin-dij je svinjar tisti, ki razkriva
svinjarije »Irugih. Po tam nazoru
moral bi 'biti tudi sodnik topov, ker
zia-slednje lofx>ve. — Jezus Kristus
jki največji hinavec, ker je neusmi-
ljet*j in s krepkimi izrazi bičal v >e
hinavec in farizeje.
* 1» *
Hinavec .je, kdor imenuje nai list nemoralen zato,'ker odkriva resnico. Včasih je resnica res grtla in l>eče, a tega nismo krivi mi, pač pa tisti, ki nemoralno živi. Resnica |<a ostane resnica, naj jo še tako snče-mo iu če jo povemo tudi z drug:mi L*;sf dami
* * *
Resnica je "hčerka božja" in ni nemoralna. Pač jki je nemoralen tisti, kdor ob njo .spotika in ki vidi svinjarijo tam kjer je ni: kier
ie pa. i*a je ne vidi.
* * *
Tak hinavec, ki vidi v oče*u svojega bližnjega pezdir, bnuna v svo-jem lavtncsn jxi ne vidi, — jc bolj pcntolH-n svinjskemu pastirju, nego g. Konda. ki je sicer popdnonta ne-
dofžen pri onem dopisti.
* * ♦
Tudi tni bi svetovali gisjHxlom
—	in mislimo, <ki bolj opravičeno!
—	da ni'ij spremenijo svoj list v "Glas Licemerstva", kar bi bilo vsekako itranerncjše ime, kakor pa
"< »las Naroda".
* * *
Prijatelj, >osnaži najprej svoj svinjak. potem šeie kriti kuj <iFugc.
ODPRTO PISMO SLOVENCEM.
t astiti:vi zdravnik Dr. E t". Collins M. I.. New York.
. „ t
Lepo se Vam zahvalim za V asa zdravila. Vi ste me izdravili popolnoma. Ta prvikrat, ko sem jih vzela, sem poznala, da nucajo mojemu telesu. Za vsako bolezen se liodem na Vas obrnila. Prosim, proglasite to v slovenske Kste, ker Vaše zdravila so resnične, resnične!
Good-bye!
Marija Tcrlep.
Box J74. Forest City. Pa.
PPBff!
• ,
QLA8 BVOBODB
Lev Tolstoi:
Moje verstvo.
poslovenil Ivan Kaker.
(Nadaljevanje.)
V.
Kaskor učijo vsi cerkveni uxeuikii, zlasti v 5- stoletja*, lvrisUis na[*isatie postflivw ati razvezal, tunrveč jo jk> trtiH. Toife kako jo- j<? utrdil? — kako se m*-re združiti Kristusova postava z Mozesovo? Na to irpraša-nje ni odgovora. V vseh razlagali je rečeno, Kiristus je postavo Mo« zetovo <1« ipokiil stem, da so se na njem »resnic'a vsa prerokovanja, in da čVnešfvo vam j veruje. Toda. jodtno, ai> vsakega vernika bistveno uprašcuije, na ka'k način se naj spojita tii dve nasprotujoči si postavi, 'ki se tičeta j^vljenja ljudij, — pa se ininfi4odbr ]*>skuša'lo razrešiti. In nasprotje med besedami, tfe Kristus postave ne mlpravlja, in med besedami : " I '0111 je bilo rečem*... jas pa Vetrn pražim ...", kakor tudi med duhom vsegtai Mozcsovega nauka ?nme*lduhom Kristusovega na-' uka — o stane še v veljeuvi z vso svojo močjo.
K*Uir m? za to uprašanje zanima, HKtj sram pregloda iozadsroe cerkve-ix' razlage o«! pr četka do <ki<našnje-ga časa. Leipotfcm 11111 U jasno, da tukaj niti govoru. ni < <k;ilki rešitvi nasprotja. iiKinvč da je celo vrinjeno nenadno, unnetim nasprotje tja, kjer ga fjoprej ni bilo.
Ilrezuspešn: poskusi /,a združitev obeh postav dokazujejo aadostno, da ta zveza ne izhaja i/ umsfrvene tiapaike, temveč da ima jasen in določim namen, venuikom vccpi'ti p repni čan jc. <la je res potrebna.
Janez Zlatoust (razlagajoč evang, Matevža) govori proti onim, ki za-mefujcjo postavo Mozesovo: "Nadalje nastopa-jo oni preiskovale! stare [osteive, ki zapoveduje iadreti oko ^»oiko, zob za zid), in pravijo: Kafko inore bili dober ti>ti, 'ki to zapoveduje? — Kaj iraj ova to odgovorimo? l)a jc to marveč najvišji izraz božje )jubczni do človeštrva. Ni dal te |wstave v svrho, da izdfi-rainr> drug dtnugvmu oče*«., amjiak zato. *la nri, v bojtazni pred1 tem zlom od1 strani drugih, tudi drugim tega ne učimi-mo, — ravntKako kakor tuxli on mi imel namena j*jkon čatii Nini ve, ko jiun je žiigail s jxv gubo. Kajti če bi to 1 ■"tel, moral 1« molčat;; on pa jih je hotel s tem strahom k- polxdjiati in svoje maščevanje potoni opiHltti. Tako je tudi onim, ki so tako zlobni, da bi drugim izdrli oko, ztižiingal s ikiaz-nijo, v ta namen, da naj bi jih, ako se že prostovoljno ne morejo vzdr žati te okrutnosti, vsaj strah odvrnil odtega, <lla bi mojega1 bližnjega ne oslepili silovito! Če In bib to cfctutaost. potem bi bila okrtvtnia tudi prepoved do umora in zakono-lonistva. Talko govutijo pa norci, ki so skoro že popolnoma bla^pi. Jaz pa se tako zelo varujem, imenovati te zajjovcth okrutne, da bi p) zdravi človeški pameti smatral raje ono pp >tiptstavno, Icar je z njimi ravno v nasprotju. Ti praviš: liog je okrutne ž. iker za|>ovediije iz-dreti oko za oko; jaz pa rečenn, da ko bi talke postave ne dal, ga bi j*> teni mnogi smatral i kot okrnhie-ža." —
Janez Zbuni^t pripoanava 'stavo zob za zob ncuraviiost za božjo; ono po, "kar stoji s to postavo v nasprotju, t. j. Kristusov rmak o ne-uptranij-u hudemu, smatra za proli-postavno.
"\ zcsuini" : {xwtia.va je razveljavljena" — natdaljiiije Janez Zlatoust sbn 322 hi 323 — "in nalodo nama strahu pred zažugano kaznijo; vsem t^zuzrbncvm, zakonokuncetti, ubijalcem. tatovom in krivoprisežni-*®m jc db vol j eno živeti po svojih mnenjih; - bi li ne šlo jjotem vse narobe? bi se li ne dogajale i** ?em ncstevihie [rre^relK' in uboji i>o mestih, trgih, hišah, po snlicm, na "*>rj<ij m p[> vsem svetu? To mora biti vsakemu jasno. Ako se že pri Stoječi postavi, pri strahu in žu-Jpnjtii zlobni jiamieni komaj zabra-■"jujejo, kaj bi bilo Šele poterti, ako bi bo obrambno sredstvo padlo! Kaj 111 ljudi tNitenj odvračalo «»I z'oči-
nov? Kako grozne nadloge bi prišle čez ljiitdi! — Ni okrutnost samo to, če se hudobnežu dovoli storiti, tor hoče, imairveč tudi to, a"ko se člo% veka, ki ne dela nilkoimrr krivice, [X* nedvdžitiem in brez slelieruegta varstva pusti trpeti, Povej ini, — če J kdo zbral od vseh vetrov zlobne Ijttnli. jih Obqrozil 7. meči ter jim ziii[*>\Hvki)l, da tuij liodijo |»o vsem tiK'stm in (ki t sat j umorijo vsakega, ki jim pride naspn t.i: — Dili bi se moglo najti še ka(ko bolj nečloveško ravnam je nego je to? — Ce bi pa nasprotno kdo drugi te oborožene ljudi zvezal in jih s šilu vrgel v je-čt». tiste, ki jim je pretila smrt, pai bi iztrgal iz ro'k onimi brezl*)žiie-/mu: aH bi bi o kaj še bofl'j človekoljubnega kakor to?"
(Dalje prihodnjič.)
0 sveta neumnost!
1 Suneta simpLcitas.)
Kakor jx»roča "Slm'enski Narod ", |i* dol)i]o iz Trsta več oseb pisnw, v katerih je bila ta-le molitev. Vsevedni ()če, ki veš vse, kar je -,'0i rcbin > za natše zvelonujc, |kj-mai.NiJ »m v urejevanju ur. da iz-g< bin i« vse sla'l»osti in z liogtl utla-no 1 kv,i [jezljivostjo vse skušnje, da Ijodii*. o s\oječ:rtsuo la'bko stoj)ili prt«! ;voj si^Kni stol kot.adrove du-še. . 1 j d. ; I ing oče, i1 sliši našo 1110-*re\ \uk*ii. — Sveti »kplij razsvetli nu i-: moje v 'ljudi i-n pripelji'mas \ vično žžvljcnje. Amen. — O ljubi Jezu- Krixi'ts[ usmili se inene in •n >j;li Miljiulij, očisti nas grehov s pomoč ti ^voji -vete krvi sedaj 111 r.a vi-li. Amen. Varuj nas, Ma-r:ja, v življenju in v večnosti, mati usmiljena', ti -1 mogočne«, nla nas rešiš v novamostih i-n stiskah, ker. kjer se človeška un>č -neba, je tvoja |kmih»č blizu. I sliši naše prošnje, <ki h dhno pomiki |H.vljejo v večno življenje. Mi te kličemo, ker si mati, kjer je s-tisku največjai Varuj nas, Marija, sedaj '11 v večnosti. Amen."
Tej molitvi je dobavljena ta-le t)|H«nlxi: "Ta molitev naj »e devet« knat prepiše in vsaik clan ena odpošlje. Poslali st) jo nadiJvofti na D11-naj. in ta jo je do|>oslail t) oseham. Kdor tega ne -tori, ga zadvla lrtwl.i ir.i'srefiai Kdor to -molitev razširja, se 11111 tekom <; duij :zp lni ena želja." — -
Takšne buda'o-ti ianišljajo razni tvapot nori tercijali in terci-jalke; dtuliovščiiia prsi v dobro ve z<u te ineumiiosti, a ne gane nit' s .prstom. <Ia bi to preprečila. Da, dol>e
ix*|6 iik-hI (Mioiviii'ki talki eksenv plari, ki Ijunlstvu talke prazno verne hiukulosti ivairavnost pri poreč a jo kot liogoljmbno <lelo. In kako ttid-i ne. — >aj je duhovščini jrmajveč ležeče na tem. da- bi I j-ud-tvo olvrauila v temi in pra-ano-verst-vu, dn bi |>o-tem ten 11 lažje iznaibljffb v svoje u-ma/.ane namene. Ako človek <k>bi v roke talkšuo m<ditc\ , mora spričo taki labkovennosti in na-jiačni po-božjriosti nehote vzklikniti, kar je svojedobno Ilus, katerega! je kato-!'ška cerkev sežgala radi tej^a- na griiKwli: "(> saneta siniplieitas !' (t. j o s»veta neumnosti).
S|)omlni na srednji vek.
( k)veku .se zdi, da živ; v sredi temnega srednjega veka, ob času najhujšega preganjanja copernic m drugih takih "rteveniikov", k<> čita sledeče pismo, katero je pisal neki župnik v Nemčiji na moža, ki se ni hotel dati tudi cerkveno.poročiti.
Pismo slove: "Ker ste ostali gluhi na vsa moja ustmena povelja, da bi dali ^voj zakon cerkveno blago-•di viti, opominjam Va> še enkrat prav resno, da zadostite tej cerkveni dolžnosti. (Ipozarjam Vas, da bi z zanemarjanjem te dolžnosti prenehali bit* član edino/.veličavne svete katoliške cerkve, s čemur je v zvezi pogubljenje Vaše duše, ter da s svojo neposlušnostjo dajete Vašim otrokom --lab vzgled.
Žal bi mi bilo. če bi se moral v slučaju Vaše nepokorščine po>Vužiti strogih cerkvenih kaznij. K temu Ixrni pa prmoran, ako se v teku 4 tednev sne poročite cerkveno, —■ Plagemann, župnik,"
V7 Nemčiji imajo civilno poroko, kakor jo imamo v Ameriki. Le pred državnim uradnikom sklenjeni
zakoni so veljavni. Kdor izmed katolikov se hoče potem še posebej poročiti po katoliškem obredu in naprositi farja, fda mu za dobro plačo "izposluje" božji blagoslov, — lahko to stori, če hoče; potrebno pa to ni in tudi .militi se ga ue more. — Če se je omenjeni zakonski mož zbal "strogih cerkvenih kaznij" in se župnikovi: vo 1 j i uklonil; to nam ni znano.	_
Čudež sv. Januarja.
J a miliar i-j je bil škof v Bencventu na Italijanskem ter p,a je dal rimski cesair Deoklecijun, obglaviti. Cerkev ga je potem proglasila svetnikom. Nfegovn glavo branijo v njemu (posvečeni cerkvi v Noaiplju. Zraven glave sta dve stekleničici, baje na|K)lnjeui /. mje;.,ovo krvjo, ki jo je vjela v poso<k> pri njegovem obghivljenju neka pobožna udova. In s to krvjo uganjajo ktamon.'ki že davno "čudeže''! V kritičnih časih gredo namreč uprašat za svet sv. Januarja. A'ko prim sejo stekleničici k njegovi gilsiivi, se začne kri vzdigati; ako se to ne zgodi, pa je stent naj »»veda na velika nesreča. Vso ceremonijo vršijo med štirimi gnnečtmi svxv;uni, — češ da se bolje vidi! lx*ta 1 >4 se je twke ceremonije udeležil tudi vojvodi' Aostc, in klerikalno časopisje je lx>l«ialo v svet, da temelji čudež na znanstvenih preskušnjah.
Da dc/kažejo klerikalno -depnr-*tvo, priredili ,s< > itak j.miški socija-iisti javino predavanje o Januarje-v.ih čudežih, in učeni kemiik A. ( iincco je čudež z eksperimenti naz-tolmačil mnogobrojni množici, med katom je bilo huti mnogo pristašev tPiriimnikov. \ dve steklene! jc primešal postišetii telečji krvi neko kemično snov. Ko je j*tem nektuj časa sitikal steklenici nxsl štirimi gorečimi svečami, -e je substanca o-grehi, in kri jc začela polagoma ki-]>eti.
Na eualk način delajo duhovniik1! v Neaplju čudeže sv. Januarja.
Navzoči "pobožni verniki", ki sn \ začetku razsajali, da si drzne kdo dvomiti nad resničnostjo čudežev, so„ 5-e \aikor mokri kii/*ki splazili r dvorane.
Tal -h čiuiežev iiiKi katoliška cerkev šc ,ktst:!
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako ae ud park rat nariba 7.
Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reuinatismu, neiatiki, bolečinam 11a straneh, neuralgiji. n boleeinnm v prsih, proti I* glavo- in zoboboltl.
\ vseh lekarnah, 35 in TT CO centov.
F. AD. RICHTHR & Co.
SIS Paarl St.	New York.
PREPUSTNA VESELICA,
katero prirodi društvo "Edinost" st. 2:i S. N. P. J. < Darragh. Pa
- vršila se bo — -
dne II. februarja IW7
v
dvorani VV. Singerja, Ewingstown.
Z veselico jo združen PLES; za izvrstno godbo jo preskrbljeno.
Začetek točno t»b 7.uri zvečer.
K mnogoštevilni udeležbi te plesne veselice uljudno vabi vse člane društva ,'Edinost" kakor tudi ostale rojake in rojakinje.
Odbor.
IŠČEM rojaka Andreja Sj»5ak. Pred tremi nieseci je še bival v Leadville, Colo., in rad bi zvedel, kje je sedaj. Sram ga bodi, ako ne stori svoje dolžnosti. Anton lx>gar. Box 28 Ravensdale. Wash.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in HrvaŠko FRANCOSKA PROGA
Gompagnie Generale Transatlantique
OLAVNA PREVOZNA DHUŽBA.
»ITt	■ \. ,
........L,.	•	- -k r. .
New York v Avstrijo čoz Havre Basel- Veliki in brai purobrodl.
La Provence La Savoie
........110.000 IIP
.22.000 HP
La Lorraine . La Touraine
. ..22.000 HP ... In.000 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikib družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parnihi odplujejo vsak Četrtek.
Glavni zastop na 11> State St. New York.
MAURICE W. K0ZMIN8KI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medotdi, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, III. A. c. JankOTlcll, agent nn 2127 Archer Avo. Chicago, 111. l'avl Sarlč, agent na 21<i—17. cesta, St. Louis, Miesour.

«
9 f
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajco, kravate ali druge važno reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj bo og-lasito pri svojem rojaku, ker lahko govorite v matorinačini.
Čistim stnre obleke in izdelujem nove
pgr.......po
jt najnovejši modi in nizki ceni. jl
JURIJ MAMEK, 581 8. Centre Av«.
blizo 18. ulice Chicago, 111.
3
S %
§ %

G

o.
M. A. WEISSK0PF, M. D.
--- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK -
885 ANhland Ave., Chicago, III. tel. oanal 476
Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Piatt, od 8. 10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I. 3. ur« popoludne in	od —5. popoludne.
od 6,— 8:30 ure večer.	Ob nedeljah aamo od 8,—10,
ure dopolbdne doina in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEI8SKOPF je Čoh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.	- tJ
	F. r. SKALA & C0. 320-322 W.18.St.,prodaja prevoznih listkov	
V slučaju zadržka ali zaprek, obrnite' se naravnost na nas	ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA. Menjuje tuj denar, iztirja glavnice in preskrbuje vrednostne listine po celem svetu sosebno pa v Avstro-Ogrski in Ždr. državah. Sestav-lja plačilne in druge pravne listine, lzterju-je dedšoine. Zatopstvo prekniorskih družb: B.emen Hamburg Rotterdam in francoske črto.	Zatopniki sprejmejo potnike na postajah.
A	F. J. SKALA & 00. j k »30—822 W. 18th8tr. Chloigo, III. ®	
Pozor!
Pozor!
Slovenci,
"Halon" z MODERNIM KKULJ1SCK.H
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače najboljše iu najfinejše unijsko šmodko. čedno prenočiSče za nizko ceno
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Potniki dobe Postrežba točna in izborna.
Martin Potokar, 564 S, Centre Ave. Chicago, III.
P0Z0I1, SLOVANI!
jamči Vam b svojo glavnico $500.000 zh varnost vsakega centa!
Razpošiljnuio denar na vsestrnni sveta pod nnjlxdjugod-nimi pogoji. Za $20.40 pošljemo 100 K avstrijskega denarja z že všteto poštnino dočim plačate drtood $20.50 Od pošiljati je se izvrši točno in v najkrajšem eaBU. Očividno ste torej pri nas bolje postreŽeni kakor kjerkoli Poskusite samo enkrat, in prepričani smo, da se l>ode-te ml tedaj naprej vedno le naše tvrdke posluževali.
Obrnit« >* na	lattopnlks.
JH. V KONDA, 669 Loomls Str., CHICAGO,
GLAS SVOBODE
»»
"Glas Svobode
[The voice op Libert*] WEEKLY Published by The Glas Svobode Co 669 Loomis St. Chicago, 111.
Cuntd »L lh» 1'utt orrioi »t <Jhlo»go, iii., m
second cuu» m.u.i.
Subscription $1.50 par y—r.
<3	_____---
Advertisements on agreement..
Prvi svobodomiselni lisi ta slovenski
narod v Amerik'. " "Gla» Svobode" lside T»akl p«t«k • valja u AMERIKO:
m celo lato ................•I«50
u pol tata .................
ZA KVROPO:
u ealo lato ............1°
u pot lata .........'.* t.v'??"?.-.®--
Naslov za dopisu in pošiljatvo je (01hh Svobode'
669 Loomis St. Chicago, III.
Dopisi.
Značaj klerikalen' v Chicšgi.
Chiaagio, 111,, 5- fčbr.
2e dalj časa sem opazoval tc lio-gaboječe Ij-udi in mislil sem si, da so res talko stanovitni v svojih nazorih, kakor se kažejo na zunaj- Toda moii! sem se. To so pobeljeni grobovi. Prišel sem do prepričanja, tla> prav krinko kupim to božjo stvarco za fajfo tobaka.
Ako mi ne verjamete, dia je moja trditev gola isrina, Vam prav hitro < Dokažem.
Ne davno tega je A. J. |*»k5tzal svojo surovost stem, da je pri nekem tepežiu izvlekel iz žepa samokres in 7. istim pričel okrog sebe udrihati.
Knraki {»tem. ko je st var prišla pred sodliijo in je omenjenemu ka toliškemtiK mož« začelo iti za kožo, zatekel se je isti k svojim somišlje nikoni, jih nagovorjal na> svojo stran, ter jih res nabral precejšno število. Peljal jih je k svojemu za govorniku, s katerim sta jih olxle-lala tako, kakor je treba'.
15. januarja se je vršila sodmj ska obravnav. Podktupljenci so s teko navdušenostjo prisegali, dti je bilo veseSje. Pa preti sodni jo je imel glavno besed«* \ I'., ker edino uit jc bil pri pretep«! Videl je sicer le začetek I*»jas konca pa ne, ker ježe j »opre j pete odnesel. Vsejedno pa je predi sodnikom izpovedal in ves pretep natančno popisal. In še to, kar je v resnici videl, je vse drugače izpovedal. Rečem lahko in
v	slmčaiju potrebe Midi dokažem, da je A. Pl po krivem pričal in {>0 krivem prisegel.
Isti dan pred obravnavo, t. j. 14. januarja, je kolovratil A. J. od onega do drugega iti tako prišel tudi h A. P. Nagovoril ga je tako-le: "Ali mi greš za" pričo?" A. P. odgovori: "Ne moreni iti, ker nisem nič videl in ne vem nič." — A. J.: "Pojdi, jaz tj plačam." A. !'. mu odvrne: "Če prav grem, bo za tc slabo, ako iapo-vem to, kar sem videl." — A. J. svojo prošnjo i*ono-
vi	in pravi: "Pojdi, saj ti plačam, — samo da goi oril, kakor bo treba!
Na ta način je "vneti katoličan V J, nagovarjal tudi F. S., nadaJjc C. 5. i n tsisto "pobožno" ženico G. K.
Vztrajam pri svoji tvrditvi, da te tri osebe niso prav nič vridele, pa vkljub temu so prisegle.
Zatorej prijatelj, — bodisi že ta ali ta —: kaxfcir prideš v take zadeve, da jjotrebusjes ]»riče, obrni se na zveste katoličane. Ponudi jim ko-zanček piva, in takoj bodo pripravljeni. potrditi ur*! prisego to, kai jim rečeš!
Psa se je bati od spredaj, konja od zswkvj, tnavidezno pobožnega katoličana pa od vseh strani j.
F. L.
(JJiicopee, Kaus , 19. jam.
Blagovolite priobčiti teh par vrstic v preudarek onim rojakom, ki -e ne menijo niti za-se nit: za svojo družimo, in ki ne [Kmrsflijo na posledice v slnča-ju bolezni ali smrti, če niso pri nikakein drirštvu. Slovenci imamo dbsti društev, in vsa-ko prinaša dotičnemii društveniku kolikor toliko koristi, eno več. dri v go manj. Razloček je pač tudi pn drustvib. —
Leta 1905 prišel je Giicopec Anton Nadob, star 29 let, in kakor se razvidi iz enega ujegov.ih pisem, doma ia. vasi Padčje hštv. 35, ix>-sta Št- Peter na Notranjskem. Dobil je delo pri rudniku. Delal je pri-<Uno, zaslužil dobro, a IjtUbil je titdt joomonovko, kakor večinoma vsak izmeti m<*. Denarja v žepu tii trpel.
—	NekoS ga je opozoril rojak, da bi bilo vendar dobro, da bi pristopil h kakemu društvu. Nadob pa mu je odgovoril: "Kaj druištvo, — društvo je tole" — ter pokazal' pri tem na poflno čašo piva.
Pretečeno zimo začela ga je boleti ena noga, irn, tfa-sii nerad, moral je ostati dostikrat dbma in stem izgubiti zaslužek. Dne 6. februarja udeležil se je jxtgreba |«> Francetu Sporinomi (t;» je umrl nanagloma
—	zadela ga je kap), in od tisfci-krat Anton Nadoh ni bil več zdrav; b i je 1m«l mraz, in prehladi! se je. Za delo je postal i>o[Kanoma nespo-soben. Revež ni imel zdaij ne denarja, ne društvene jxHlpor, a za> živež l>a je bilo le vsak dan treba. Ako bi se ne našel usmiljen človek (Mihael Bogataj), k-i je zanj pri rojakih tnilodare |x>biral, moral bi siromašni Vntoti Nadob lakote umreti A mikxl'ari so polagoma izostajali, in ko je 1. aprila prišel strajk, jc vsak le Mj nase mislil, in Midi Na-tlohti je začela čedalje lmijša presti. Premivogokrat morali si je sam kuhati iz koruzne moke |>olento, a do. bra je bila. ker je morala biti. Po dnevi m večer so >e večkrat rojaki k njemu shajali, da jim je historijt pripovedoval in kratek čas delal. Ko je bik. strajka konec in se je zopet začelo delati, so rojaki sklenili na. prav ui zanj 'kolek'to meti rudarji. Ker pa- je bilo še mnogo drugih re-vežev, za1 katere >e ;c (»birailo, on ni mogel tako kmalu na vrsto priti. Bil je vedno doma iui stradali. Šele meseca decembra >o nabrali zanj $r>o. Revež je Še vedro upal, da bo (tzdravel, in zato je hotel ta denar shraniti, da bi mogel iti v toplice, ker ves njegov ži.vot b:l [x>ln revtna-tkana; celo leto je hodil j>o oni In-r^lji, z dtugo roko se jc pa na palico opiral.
Vsak dan, ko je \stal, se je od. pravil k rojaku Franceta! Korbarju in tamkaj je prebil ves dan, večer pa se z« pet domov viačai. Korbar-jeva žena um je rada daj.r'a hrano zjutraj, oijtohidne in večer, ker st je igral z dvema otrokoma, tako da je ona brez skrbi mogla < pravd j a H hišna dela. Čast in hvala teati it-s.mSljen'm ljudem za postrežbo in hrano!
ali 4. januarja pa ga ni bilo h Korivurju. Žena je šla ma njegovo stan-vanje, kjer ga je našla v postelji. Vstati ni mogel, ker ga je revmatizem tako silno prijel. Ko je prišel Korlxir zvečer domov in zvedel za to. je šel brž k lastniku <H:č. ne barake, kjer je Nadob imel stanovanje, in potem so se vsi'skupaj odpravili k predsedniku uniije in 11111 celo .stvar razložili. I nija je takoj preskrbela, da je bil Nadoh dne 5,. januarja zvečer prepeljan v Pitts bnrg v kjliršnio". Zgubil je glas popolnoma, a z rokama1 je vedno tako delal. kakor da bi muhe lovil. Jesti sam ni mogel; morali s<> ga pitati.
Zadnje dneve svojega življenja je tri*4! grozne bolečine. I11 dne 10. januarja zvečer ob 6. turi je trpljenj« podbegel in izdihnil.
Pogreb jc bil zelo siromašen, da lx>|j biti ni mogel. Rajniki je b:.l pre-|>cljan na mestno pokopališče z najslabšim mrliškim vozom, in sprevodna' se je udeležilo samo 5 Slovencev. Ves pogreb je stal samo $32, katere je plačata linija z denarjem, ki se je nabral med rudarji. —
Ta žak>stna' prigodba naj slo// za vzgled vsem onim zanikernim ro ja-kiorti, ki šc tiiiso pri nesenem drn štvn irn ki se branijo pristopiti. Ta-kib brezbrižnih Slovencev, kak<»r-šen je bil Anttm Nadob, je rrrnn-go mecf nauii. Naj l>i jih ta slučaj vendar si»ametovak
Chicafj jfci delavec.
lAteblo, Colo., 31. jati.
Cenjeni urednik ! — Velikanski gTeh ste storili, da ste razkrinkali v štev. 3 "C»las Svobode" nečedno de janje .nečednega1 župnika Podgor-
ška iz La Salle!
Najbolj ste žalili urednika, ali boljše rečeno, lastnika Ncu vorške-ga kljtukca, — Francka. Lažnjivi kljtukec piše v štv. 22 to-le: "V ime-nu Slovenk, ki so se v zadnjem času omotžile, bit morali emjiationo protestirati proti onemu, kar piše "(ilas Svobode" o dogodku; v nekem župui.šču ..." — France, to pa ni prav! Proti listu, ki oj»zarja mliade slovenske žene in njih možt ■na nevarnost, ki jim preti oil strani svinjarskih duhovnikov, — protestiranje gotovo ni na mestu. Po Tvojem mnenju* mora se torej molčati in pustiti, tla) duhovniki še naprej' motijo naše žene in jih iztvab-ijajo k sebi v farovž, v upanju, da se lx*lo z njimi meti štirimi očmi zabavali, — kakor se jc hote! Podgoršek. Kaj, ne France — mož naj tlela, far pa se naj zalwva z njegovo mlado ženo?! Akt) duhovniki hočejo. že na vsak način imeti jxnlobaio zabavo, posnemajo naj Jolietskega Franceljna, odstranijo naj začasno duhovniški ovratnik in gredo v Chicago na neko znano cesto, — in [x>-tem jih nikdo ne lx> ]X) časnikih o-pisoval. Dokler pa počenjajo tako, da se nad pohujšljriinv življenjem vsak zgraža, takt> dolgo imai vsak svobodomiseln Hst pravico in ik>iž-nost, razkrinkati v javnosti nesveto življenje "Kristusovih sotriwlni-kov".
To isto bi moral s'oriti v svojem IflNtn tudi Ti, če sc hočeš imenovati svobodbljubncga; a ker si navaden agent, le gledaš, da se nikomur ne zameriš in tako pišeš, da vedno tu> >i; danes zagovarjaš to, jutri 11111 nasprotuješ — kakor [>ač lxdj kaže! Taka |x»litika je sicer pkxlcmosna in za Te koristna, a odkritosrčna ni!
Pltsti torej pri miru Jjiuli, ki ima-jo več stntisla za resnico in pravico nego li!
1'ravicoljnb.
Cleveland, O., t. febr.
Klerikalno izobrazba.
Obiskoval sem rojake Cleve lamin in |)bbiral naročnino za naš delavski list "Glas Svt>bode".
Nikdo ute tvi takt) barabnko sprejel, kakor spodaj imeinjvatni gostilničar in njegovi lxxirderji. Zdelo se mi je, dta sem zašel v kak razbojniški brlog.
I>ne 12.11. oglasi,1 sem se proti večeru na 1130 St. Clair st. i»ri Francetu Špelko. Ko sem um ome-(Nadaljevanje na 5. strani.)
OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS!
Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmozm ozdraviti tsc tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem nar..enom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj grtdo, dat bodo ozdravil«. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edine bolezni, katere mi zdravimo.
Naš zavod je najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi smo dovršili višje šole v Evropi in pridemo iz Vaših krajev. T.raj rojaki, ako imate kako bolezen izmeti onih katere so imenovane spodaj, nepo-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje boleč:nc in nadloge. Mi vam bodemo pomagali v najkrajšem času. Bodite previdni! Oglasite se pri nas, predno se obrnete do kakega druzega zdravnika.
Zasitrupljenje krvi, krc, božjastnost, slaboumnost, ztguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zas^nj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od g—5 ob delavnikih,7—9 zvečer vsak dot j. Ob nedeljah
od 10—2.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
IHt. DRILL, slovenski zdravnik, h katerim se lahko pogovorite.
703 Penn Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa.
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku ; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov:	'
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
703 Penit Ave. Pittsburg, Pa.


Slovencem 4n bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in ta ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa /.a narodne in ljudske veselice.
Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unljske smodke in prost prigrizek.
fy Potujoči rojaki vedno dobro riošli! -^Mt
Priporočam se vsem v obilen (toset.
Frank Mladic,
58? H. Centre Ave.	Chicago, III
$6.00 SEST DOLARJEV
je sedajna vrednost 1 DELNICE P A lt OBHODNEGA DR1STVA
American Navigation Company.
Kdor želi delnice kupiti še prej, predno cenu istim zopet poskoči, nnj takoj odpošlje naroči In i liBtok in denar na *
American Navigation Company
I ON Greenwich Street,
NEW YOltK CITY.
Vsaka delnica je popolnoma plaCana in nI treba nlkakegafpoznejšega doplaCIla.
Naročilni listek
(Incorporated under the Irwb of the State of Maine)
Americam Navigation Company
FRANK ZOTTI, President.
[Inkorporirana po
državnih lakonih s glavnico $2.000.000, od katerih je že
Cenjeni gospod!
$1.600.000 uplačanih.
108 Greenwich Street, New York.
fl temWnaroČim na......delnic družbe *Amer!caui[Navigation Co' tor Vam lajedno pošljem
k . ^ ' kot plačilo ca naročene delnice, katere mi blagotvolite vposlati takoj. aneW! Kazime se, da mi morate ako prekoračijo naročnine tgotaj imettoti.no glasnico, i ovmitl
v poslano svoto v celem znesku
Ime...........
Ulica in št......
Mesto in država.
.........
Ceki»* men ice" (trate) in poetae nakaiuice naj &e pošiljajo direktno na:
American Navigation Co., 108 Greenwich St. New York,

■ ...... lT5L -

ULAfl SVOBOD«
IMENIK.
"8l«vlja" 6t- 1 v Chicago, III., Fr. KlobuCar, pred. 94517 Erwing Ave., J. Duller, taj. 12 W. 25. St., Pr. MladW, za^top. 587 Centre Ace. Seja vsako 2. nodeljo r mesecu.
"Trifllav" 6t. 2 v I^aSalle, III., K. Strohen. pred. 1026 Main St. Ig. Falewktal. taj. 517 Buckhn St. T. Golob, zaot. 1166—3. St. Soja vsako 1. nedeljo r rootecu.
"Adrlja" ftt. 3 v Johnatown, Pa„ M. StrukolJ, pred, 215 Chestnut St. J. Romšgar, taj. 407—8. Ave. M. Pečjak, zast 818 Chestnut St. Seja zadnjo nedeljo r mesecu.
"Bratatvo" M. 4 v Steel, O., J. Re-bol, pred. Do* 68 Glencoe, O.. J. Žl-bert. taj. Glencoe, O., J. Dernač Box 3 Steel, O. Seja Vsako 1. n«$lelJo v mesecu.
"Naprej" At. 5 v Cleveland, 0.. Fr. Čeme, pred. 3011 8t. Clair Ave. J. Kal an, taj. 4201 St. Clair Ave. Fr. Korče, zaet. 6204 St. Clair Ave. Seja vsako 2. nodeljo v mesecu.
"Bratatvo" 6t. 6 v Morgan, Pa., Fr. Mlklaučifl. preti. H. F. D. No 3 Mc Donald, Pa., Fr. Drmota taj. Box 96 Morsan. l*a., Leo. Werdlnek, za#t. Bax 366 Brldgeville. Pa. 3ejn vsako I. nedeljo v mesecu.
"Bratoljub" At. 7 v Clnridge, Pa., M. Her vol, pred. Box 408; J. Hatlft. taj. Box 487; B. Slkar. zast. Box 433. 8t»ju vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Delavec" St. 8 v So. Chicago, III., J. Titsol, pred. 9002 Strand St., J. l»VBtlk, taj. :UI5 Fulton Ave. Pullman, in.. Fr. Bernfk, /.ast. 670—96. St. Seja vsako t. nedeljo v mesecu.
"Bratstvo Naprej" At. 9 v Yale, Kan*., M. Drmota, prod. J. A1H4, taj. R. R. No H Pittsburg. Kana.. J. Peč-nlk, zast. Ik>x 1. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Trdnjava" At. 10 Rook Springs, Wyo., A. ProAek, pred., 1., DemSar, taj., Fr. Culcale, zast. Društvena Bo-xa Je 1- Box 191. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Sokol" At. It v Rotilyn, Wash., A. Janafek,' pred. Fr. VIdmar,( tuj., K. Doilnftek, zast. Box 331. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Edlnoet" At. 12 v Murray. Utah, J. R. Olahek, pred. Box 254 W. Jordan; M. Zuget, taj. Ik>x 202; Fr. Hoffman. zast. Box 214. Seja vsakega 15. v mesecu.
"Edlnoat" At. 13 v Wheeling Crook,
0.,	J. KovaW, taj Box 70 Bridge port. O., Fr. Marcus, zast. Box 41 I Arising. D. Seja vsako 4 nedeljo v mesecu.
"Sloga" At. 14 v Waukegan, 111.. J. Mah nič, pred., J. Divjak, tuj., Fr. Adler, zast. DruAtvenl naslov Je 733 Market St. Soja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Zarja" ftt. 15 v Ravetindale, Wash., .1. Arko, pred. C. Ermenc. taj. A. Logar. zast. Seja vsako 4. nedeljo v mesecu.
"Sloga" ftt. 16 v Milwaukee, Wis., A. Bergant, preti. 572 Reed Si., Fr. Bafun, taj. 316Vfe Oregon St., Fr, Matiz. zast. 163 Reed St. Seja vsak
1.	petek v mesecu.
"Bled" ftt. 17 v Lorain. O., M. Vr-banek, pred. 2436 S. Broadway; Fr. Aim an, taj. 960—10. Ave. L. Udov If, Box 48. Seja vsako 1. soboto v me aeou.
"Orel" ftt. 19 v W. Mineral. Kan*.. Ig. Cerne, jired, Fr. Skrabar, taj. Box 2«; Fr. SpeLsar, zast. Box 293. Seja vsako 4. nodeljo v mesecu.
"Sokol" At. 20 v Ely, Minn., J. Teran, pred. M. Sleblr, taj. Box 141; M. Grahek, zast Box 1056. Seja vsako 1. nedeljo po 20. v mesecu.
"Orel" ftt. 21 v Pueblo, Colo., J. Boje. pred. J. Kočevar. taj. 1237 Ber-»tod Ate., Fr. Pogorele. zaat 1246, Santa Fe Ave. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Danica" št. 22 v Trlmouutaln, Mlch.. A. Mrak. pred. Box 88; Fr. fJtempihar, taj. Box 332; J. Obrano zast. Seja vsako 2. nedeljo v me-
wcu
"Edinost" »t. 23 v Darragh, Pa., K. Maokorftek. preit. Box 285; V. Url««, <*J. Box 163; J. Mohar. zast. Box 293 v Hermtaks. Pa. Seja vsako 1. nedeljo r mesecu.
"imarnica" At 24 v Jenny hind. Ark. A. Drisar preti. Box 45; J. B*tar, taj. Box 212; Leo. Kolenc, zast. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu,
"Zora" At. 25 v Terclo, Colo., J, Trebeč, preti., Fr. Bajt, taj., J. Remlc, **»t Box 202. Seja vsako 1. nedeljo r ntesecn.
"Bratje Svoboda" ftt. 26 v Cumber-'»nd, Wyo., J. Svarckoblar. pred., J. Medved, taj. J. P. Korpn-ick. zast. Box W. Seja vsako 1. nedeljo t mesecu.
"Celje" ftt. 27 v Frontenac Kana., A Wabftak, pred. Box 87; Fr. Boldln, ta zaat Box 181. SeM vsako 1, ' Bedeljo r mesecu.
i" M. 11 t Greenland
Mich., P. Geahell, preti. Box 111; M. GeMiell. taj. Box 83; J. Brula, zast. Box 344. Seja vsako zadnjo nedeljo -v mesecu.
"Domovina" ftt. 29 v Thomas, W. Va„ Fr. Kaferle, preti. Box 293; J. Rus. taj. Box 232; J. Mrhar, zast. Box 42. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Popotnik" ftt. 30 v Weir, Kans., M. Stefantflč, pred. R. R. No 5 Pittsburg. Kans., A. Clrar, taj. P. Obregar zast R. R. No t. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Slovenski Dom" At, 31 v So. Sharon, Pa„ J. Dečaj, pred., Box 125; J. Perftln, taj. Rox 13; M. IJrenlk, zast. Rox 610. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Sava" At. 32 v Wlnterquarters, Utah, A. Mejaft, preti. J. Juvan, taj. Box 35; A Oman, zast. Box 63. Soja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Naš Dom" At. 33 v Ambrldge, Pa., Fr. TomaJUC, pred. Box 141; J. Une-tlf. inj. Box 169; J. Pole, zast. Rox 538. Soja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
"France Preiern" ftt. 34 v Indiana-polls. Ind., J. Puftnar, prod. 716 Holmes Ave., A. ITrAia. taj., 716 Holmes Ave., .1. F. Palet If. zast. 725 Warman Ave. Soja vsako 3. nedeljo v mesecu.
"Zvestoba" AL 35 v Chlcopee. Kans.. L. AJdlfi. preti. Boq 131; Fr. Koftic. taj. Box 34; Fr. Schwelger, zast. Box .'Si. Soja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Zveza" At, 36 v Willock. Pa., V. Lukailčlč. preti. Box 137; Fr. Sedej. taj. Box 247; T; portuna, zast. lk>x 207. Soja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Proletarec" št. 37 v Lowellvllle, O.. P. Grubelnlk, preti. R. MIgllf. taj. Box 284: J. Cigolo. /aKt. nox 86. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Ilirija" At. 38 : Kenosha. Wis.. M. Klrar. preti. 432 Middle St., J. Kn-stellc, taj. 166 N. Chicago St., J. Zero ve. zast. 360 Oak St. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Narodni Vitezi" At. 39 v Chicago. III., .1. Hočevar, pred. 499 \V. 19. St. J, Fabian, taj. 669 W. 22. St., Fr. Ba-hovec, zast. 559 S. Centre Ave. Seja vsako 3. sotwrto v mesecu;
"Zvon" ftt. 40 v Durango, Colo.. A, Hegler, pred. Box 1253; Ig. Znfdar-AIC, taj. Box 1253; M. Verce. zast. Box 427. Seja vsako 1 nedeljo v mesecu.	•
"Slovenija" Af. 11 v No 2 Irwin, Po„ B. Dolenc, pred. Fr. Gorenc, taj. Box 100; A. Franke, zaat. Box 100. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu,
"Večernica" At. 42 v Aldridge, Mont. J. Lesar. pred.. Fr. AleS. taj. J. Blatnik, zast. Box 68. Sej« vsako 1 no-deljo v mesecu.
"Aurora" At. 13 v Aurora, Minn , M Turk, preti. Box 201; Fr. Mustar. taj. Box 194: J. Krni, zast. Box 16, Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Danica" št. 4 1 v Conemaugli. Pa.. Fr. Podboj, i »red. lk>x 306; M. Cerne-tič. taj. Box 177; Fr. Pavlorfilč, zast. Box 177. Soja vsako 4 nedeljo v mo socu
"Gora" Ht. 15 v Cherry, III., Fr. Wolgemuth. proti. K. Pirh, taj. J. Llntllfi, zast. Bt>x 69. Seja vsako I. nedoljt* v mesecu,
"Gorenjec" At. Iti v Oregon City, Oreg., M. Justin, preti.. M. Jančlgaj, taj. Box 576: Fr. Sejvic. zast. Bt>x 6t. Seja s-sajko 1. netleljo v mesecu.
"Illinois" At 47 v Springfield, III., Fr. Zimerrnan, pred. 1020 Rlgety Ave.. J, TKilanc, taj. 1*19 Middle St.. J. Konec zast. 102lf Rlgely Ave. Sejn v.fako 2. nedeljo v mesecu.
"Triglav" št. 18 v Barl>ertoii. O.. M. Želesnvlkar, preti. 638 Cornel St.. Fr. Tonja, Ulj. Box 234; J. Jankovih, zast. 638 ('t>rnel St. Seja vsako 1. mtleljti v mesecu.
"Ljubljana" Ar. 49 v Girard, O.. .1. Smole, preti. Ik>x 297; Fr. Oostinčar, taj. Box 13; A. Jančar, zast. Box 403. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Skala" ftt. 50 v Clinton, Ind.. F. Kolar. preti. Box 70; A. Tratnik, taj. Box 176; J. Kolar. zast. Box 70. Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu,
"Narodni Dom" At. 51 v Aspen. Colo.. J. Debevc. proti. Box 334; J. Plauc, taj. Box 1076; Fr. Peček. zast. Itox 334. Seja vsak drugI (xmdeljek v mesecu.
"Zvezda" At. 52 v Bmughton. Pa.. Fr. Mrak, pred. Box 113; M. Koftlr, taj. Box 51; J. Božič, zast. Box 52. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"V boj!" At. 53 v Colllnwtioil, O,. J, Prusnlk. prod.. J. Bluemel. 'aj. Box 1046; J. Knafel. zaa*. Box 749. Seja vsak j 2. nedeljo v mesecu.
"Jptranja Zora" At. 54 v Glencoe, O.. P. Dolenc, proti. Box 13; N. Saba-Ilč, taj. Box 85; A. Orel, zast. Box 13. Boja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Slovan" ftt. 66 v E. Palestine. O., J. Požonel, preti. Box 304; Ig. Jereb, taj.. Box 295; J. Nagllč. z:\st Box 295. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Nadaljevanje s 4. strani, nil, tihi 'kbletorrain za list foji da mu je naročnina potekla, v s mM so se vsi okrog mene kakor cnni ga vrat n ter me zajčji j>s*Arati, lista ne-čejo itd. Xazatlnjc še |>ri<k* tista ojjčcznana 5|>clikotova Ixi'ljsa Jelovica in se ona začela razsajati. Ko sem zaipazM, tla1 se vzdihujejo it ]>ešti, sprovklel sem, da jc boljše, tla odidem, ker hi se mi iDrngačc slaba godfila,
Drtngo nedeljo grem zoj>ct t jat in z menoj moj brat. Pokličem dve časi piva ter dam fcvoder. Neki njegov pijani in slinasti rojak me je zopet prav* p) barabslko mjpadcl, ko sem Špetkota opomnil zai naročnino. Nato pa za'kriči špelkto: "Marš ven", seže v žep (mortla- je v žejni imel kako ostrino!) tir me vrže ven kaikega razbojnika. 7. n>>jim bratom se je zgtMli-Io iisto.
l-rencc, hraber a sc izkazal! To-dai če bi jaz hotel b tr tako nizkoten' človek, lahko hi Te poslal v š|x.-hkamino. A ne satpo hraber, ttwli tiacK vse pobcužen si. Tam v kotit 1. vedno f,ori večna lnč, ki naj hi pričata kratkofi-dnrm ljudem q Tvoji po,božnos<r mi Tvojem katoličan-stvit. Ali jaz Tvojo pohožniost, katere se nančB! v Sotcsk-i ali na Toplicah, (»znam sc iz starega kraja !
AH hi ne bi.!t> lepše, (bi Iti tLal meni iz kvodra tistih 15c nazaj, in ]x>-tem šele bi me lahko ven podil? Ali se ne sramuješ, ti poltena katoliška dušica, vzeti, za dve mali čaršriei pi-\;u _'5c? In še blagajnik nove žu]>-n.'je --i! Kad'ar boš še! k s|x>vedi, Ti bod<» v>i grehi odpuščeni pr; Za-krajšekti, pri llogu pa še d^lgo 11C.
C>|M)zarjam vse rojak? v (leve lamin, jjosebnio bralce lista "Glas S vol side" in sv« iliotlom seltic delav ce, naj ne hodi j-• v t i st<» gostilno, ker -e Vam laibko primeri, tla dobite k;uke faeke. -- tam i h rat I i <la-jejo!
Podpirajte rajše naše zavedne gostilničarje! Pri t»j'h si dobro iti ♦pošteno post režimi; tamkaj dobiš mirne ljudi, pri'jctno zabavo :n T t ne račnmajo za dve^čaši piva kakor pri i^pelktitni-.	A. K.
Za Gregorčičev Npouienik.
Izkaz v št v. 3 "Gtos Svob. . .$u>6o Izkaz v št v. 4 "(ila> Svob.". . 1.85 Izkaz v št v. 5 "Cilas Svob.".. 5 7° Nadaljv je nabral g. Fr. Sto-
nič i'z ( hicage svoto . . . . J.5° katero -j > tiaro v ali: Fr. Mladič 50c, Fr. Stonič 50c, Fr, klobučar 25c, < ■ \ izdar Jjc, M. \ . Ktuuia 25c, J. Nloldi 25c, J. Ver-ščaj -35c, A. Nov i na 25c, Jak- b Stonič 25c, \. Mann loc, A. Sainsa ioc, F. Sa-trič ioc, F. IVrdina ioc, F Hren ioc. I'. Ilahovec toi\ A. Duller ioc, A. Turk 50. (i. Jakob Tistjl iz So. Oiicat-
ge je {*»slal........... 10.50
kc»t pris]Kvek pevskega zlxtra "Slovan." v slavo }k--sniflfii ob italijanski meji. Darovali -o : blagajna- omc-njonega (»evskega zbora $5 ; (x)tnn člani: Fr. Zor-man 50c, Jakob Tisol 25c, Arttrr Sojx mik ^ ljein Rus 50c. Avgust A\ -čin 50c, Nilkolaj Kt>mpag-net 25c. Viktor \rolk 50c. J^iikob* Ptic 25c. neimeiu)-u:in -7t5c, Fr. Košir 25c, Mihael M i-lakov"č $1. — sku-l>aj $r;-5o; posebej pa so darovale: gospa Ivanka Ti-sol 50c in gospica Franja Menart 50c — vsega« skupaj torej $10.50.	--
FXodianes se je torej r.abrak> $41.15
Listu v podporo:
Triimnintain. Mich.: Magic Kovačeva piui< nič pvačava 25c. Ker Kovačičkiai ploh vleče ioc. Ker nanjo nobctlcn vrag več ne mora 5c. Ker sc ma voglih nastavlja 5c. Ker »ma Magie Kovačeva lepe telečje zolx- nV. Ker se ji »e rekk»: Mr ir-čez vrata ven ! 5c. Da ne bo v 1**V>-če šalila meti prečne zaikonoe i<x-. Ker jc Magie lep par cakvmetskcnuv Mjaričet« ioc. "Magie, pojdi v Ca-hnnct in se pOnmK Kkjpčiou za |>r -
ležnico l" ioc. 2ivd1 attvocSni slovenji xk' avci v TrimcmtrtaMm, Bas-
tion- iti South Range- ioc. — >k pa j $1.
P. Srhoenhofen Brg. Co's.
Najboljše pi*o je
|Se prodaja povBod. Phone Canal 9 Chicago, HI.
X 'l* 'i' *lf 'i' '1' '1* 'i' '1* 'l1 'i' 'l' X
* * * * * * * * * *
Najnovešji in najcenejši
PISALNI 8TK0JI
od 112. - naprej. Najpri-pruvnejii zn privatno dopisovanje, posebno za one. kateri imajo slabo in težko čitljivo pisavo. Za razjasnila pišite na
JERSEY SUPPLY CO.
P.O. Box M4 Hoboken.N.J'
*
* * * * * * *

VELIKA MA^KARADAI!
DruStvo "SLOVENIJA" St. 44« v
Chicagi
priredi v predpustu dne 0, februarja 1907.
VELIKO PREDPUSTNO VESELICO Z MASKARADO
v Narodni dvorani na 18. in Centre ave.
Najoriginalnejsim maskam bo namenjena krasna durilu
Zn vsestransko zabavo skrbi	ODliOK.

t y ____ < .. i. ?TX t.
Slika predoouje zlatoduniBko u'o (bold filled.) JAMUT SE ZA 20 LET.
V naravni velikosti Klike.
Kolesovje je najltoljši tnneriški izdelek
-Elgin ali AValtham. jj* | A AA Te vrBte ura stane le •IP "tl/V
V obilo naroČbo se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani
Jacob Stonich,
72 E. Madison St.
Chicago, 111.
MOČNO BLAGO,
Najbrxe, du ste videli že kako oznanilo in si predstavljali, kuko po coni se blago dobi. Ali se spominjale, kako slnbo blago ste dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več tam niče-Btir ne kupim". Večina nas imti tnko skušnjo, in če je vi niste imeli, štejte Be srečnim. Mnogokrat vidite take predmete oznamovnne in tako lepo popisane, date vam priljubijo itn si jih hočete nabaviti. Grete in si jih ogledate in najdete... (Ihiubo niti polovice ono vrednosti ali kukovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, da mi ne navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajulne trde, da cena tega ali onega predmeta je zn polovico znižana. Mi lega ne slorimo, kajti VBakdo ▼d, da nekuj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli oksistirati. Naša trgovina obstoji vie 1T> do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo, Pridite k nam in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letno s|>odnje obleke itd.
Pridite iti oglejtosi naše vzoroeza možke obleke.
6
OLA« BTOBODB
VESTI 12 STARE DQMBVINE III i i jyjwlmiiiiti pokrajin.
Jugoslav. socijciltui demokracija.
Izvrkvalni odbor jugoslovanske aocijalnc demokracije potla stranki nemo z Umi tliva predloga. Try predlog meri na to. da sie preosnutjc atoonkino organizacijo z ozlroau na nove potrebe, ki nastanejo vsdedvo lilnc reforme. Drugi predlog pa na to ,da se ustanovi tiskovno zadrugo s sedežem ob irvrševtalhiem odboru za izdajanje knjig, brošur, (kole darjev in drugih tiskovin, eventilail no tiuli za financiranje glavnega glasila* (to je "Rdeči prapor"). S sprejemom drugega predloga bi sc uresničila staira želja sodrugov katerim jc razvoj in napredek stranke jjri >rcu. Funmazcvafijc so cijolnc JktenUnre je glavni pogoj za kulturno povzdigo proletarijaitai; pa tudi želja mnogih sodrugov, da bi sc trajno omogočilo dnevno izhajanje njih glasila "Rdečega I'naw porja", se more le tedaj uresničiti, ako bi bila listu povsem zagotavlje-iKi fiiiancijelua podltaga.
r Beljaku so zalitevaH debavci, ki so kidali sneg, iioljso plačo. Občina je 200 delavcev odipu.stila, in vojaška o-blast ji je dala to lovcev zu stoaMk* kaze. V Ljubljani se i>a občina sploh ne zanima mnogo za to, da bi dobita brezposeln1 h delavcev za tako de!<>, pa ga morajo opravljati večinoma vojaki, prisiljenci in kaznjenci.
"Leciiranje" svetnikov!
Župnik v Retečah pri škofji Loki na Knmnjskem je začutil potrebo, da gredo stari svetniki in svetnice v penzijott In res, dal je napraviti vse nove. Sevecki jih ni kupil sam, ainpafc Unttmni faranu Ko je stolo vse novo v oltarju, oznanil je s pri-živice neko nedeljo: "lVeljnbi moji i Danes tedn hotno prodajali ta stare svetnike; pridite jih "zlectirat" J" — Res prišli ljndje in so jih "zlectinaili". Enega svetivka i>a jc sklenil obdržati, poteni je pa rekel: "Možje, kaj ne, vi bodete pripeljali pesek, apno, q>eko, ja-z bom pta» zi-darje plačal in bomo naredili lepo katpel.cn in bomo svetniku postavili noter." —■ Rrnimni možje so potrdili temu. (iamljivo je moralo bti gle-datf, kako so p*tem ljudje penzijo-n krame svetnike ^Humov tulili, oziroma' vozili. — Slovenci imamo res toliko denarja, da ga kiar stran mečemo — še odo za penizijomiranc svetnike!
I 'ipai'ska železnica.
.M it v <»ters t-vo je odobrilo načrt, da se podaljšat Vipavska* železnica od Ajdovščine do Vipave, tako da jo lx> mogoče p .daljšati do Razdrtega. ko -e bo zgradila firoga Postojni;! Razdrto—Kobdil. Iz »lotič-nega niViisterskega odloka je ttudi razvidno, tka sc vojno minister rt vo iz <rtratcg:čnih ozirov jx>teguje za zvezo Postojna—Razdrto—Kobdil in za zvezo Razdrto— Vipava. Ako se sme -verjeti ipomčiiom. (ki priltai jajo v novejšetni času iz verodostojne s t itn i, utegnila bi biti proga Postojna—Kobdil najdalje tlo leto i9to izgotovljena.
Brat umoril brata.
V Zakotni pri llrežicah se je i.V in. m. doigrtd grozen dogodek. Brata An tun in. Janez Rozman sta se pon«<či vinjena vračala domov iz gostilne. N'a |«>bu sta se skregala' in stepla; pred domačo hišo jc mlajši brat potegnil nož in starejšem® raz-paral trebuh. Ran j en da so prenesli v bolnico, 'kjer je zdravnik konsta-tšral, da. je Rozman že med potjo v boVnico umiri.
Zmrznil. \ Bohte, star okrog Ho let, <k>-'otoka štiv. 4 pri Novem mc-iel z doma 'dne 8. m. m., da vojo hčer. Rezo, <woženo v Velikem Lipovcu. Ker ga ni bih) pri hčer in tudi (k inov se ni vrnil, -so'ga šli iskat in ga n^šli znirznene-ga v gozdu kneza Auersperga nad Sotesko. Mož je pravo pot najbrž zgrešil, opešal brt zmrznil.
Prebivalstvo v Trstu je koncem leta 1906 znašalo 109.003 osebe brez vojaštvu. V šestih letih
je ]>omrx>žik> za jo .876 dnis.
Jože ma iz stu, je obišče
Gozd je gorel 14. m. m. na AhaČev.om hribu .pri 1 Ilirski Bistrici. Škode je 2000 K. Uničenega je dva hektara b°rovega gosda.
Zahode n, ker je delal n ur.
Ivan Pc.lhau in Tomaž Cmigoj 7. Otlice sta se tepla v gostilni Aiu tonat Vidmarja v Lcgu pri Vipavi Vidmar ju je pomiril, nakar sttf odšla ven. Ko je zunaj znova nastal mod njima prepir in pretep in ji* je lune! Vidmar razdvojiti, naskočil gj jc Pethan z nožem in mu zadal take rane, <Ba je umrl na izkrvatvlje-nju, ko so ga prenesli v hišo. Pel-ton jc najprej zbeža\ ko ga je pa oče |>r;t'<nd domov, se je sani javil Sodišču.
Ribarstvo j- Dalmaciji.
Da bi povadignili riliarstvo v Dalmaciji, je sklenil gosjxxlerski svet v Zadri 1, naj se osnuje posebno ri-bnrsko društvo ali aa-cJmlga za vso deželo ter za ribarske posle imenujejo poseben ribarski konzuJent ali poverjenik s sedežem v Zaidtru, dva ribarskat i* »močnika (eden v Spljc-tu, drugi v 1 hibtnvnikut) in vsaj 20 ribfrskib fiurvajev. \ to svVho bi bilo treba iy»,^oo K.
MinII.
\ protekcijo <lelodajalca ali de-loplačevalca na<l delavcem v kapitalističnih sodnih dvoranah je toliko verjeti, kakor je črni suženj v do bi suženstva verjel v protekcijo svojega gospodarja, ko je prišel preti sodnike, ki so bili sami lastniki sužnjev. Resnično protekcijo bodo imeli delavci le takrat, ko dobro organizirani v razredno-polhično stranko dobe sodišča v svoj t' roke.
Ako ste kristjani in verujete v 7. bo/jo zapoved : Ne kiradi — tedaj stopite v naše kolo in nam i>o-magajte v boju proti kapitaliznm, kteri dan za dnevom krade in ropa delavski produkt.
Pravijo, tla naiš Mr. Rockefeller ljubi in obožava svojo "country". — Ni vrag, saj jo tudi lastuje!
Kako ironično sc včasih sliši, ko govori ta ali oni o "naši deželi1 , "naši zemlji" itd. A revež ne (>ose-duje niti kvadratnega čevlja svoje zemlje.
Kapitalist "fotra' svoje delavce z istim namenom, kakor "fotra" fanner svoje mule: zgubiti ne smejo svoje moči za dek>.
IŠČEM svojega brata Franceta Prevc, ki je pred dvema mesecema odšel iz Clevclanda. Kdor ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. — Rudolf Prevc, 3333 St. Clair ave., N. K.. Cleveland, O.
IŠČETA SE Mihael in Mariji Videč (brat in sestra) ; prvi star 19, druga 1 ki 23 let; doma iz Veli-cega Globocega št v. 16 pošta Krka Dozdevno se nahaja Mihael Videč nekje v CleveiLamfiu ali pa v okolici — ( e kdo rojakov ve za naslov e-nega ali drugega, naj ga blagovoli naznaniti Jakobu Cesar. Bos 328, Toluca, Marshall Co., Ills. Stvar jc zelo važna in velikega pomena.
Koledarji po lekarnah zastonj.
Scverovi slovenski koledarji za leto 1907 so pravkar dogotovljeni, {>olni najboljših nasvetov in koristnega čtiva za vse. Nadalje ima 12 strani za vpisovanje /hievnih dogodkov v letu. Uprašajte po tem koledarju' v lekarni, in dobite ga brezplačno. Ako pa Vam lekarnar ne more ustreči, ali Če živite izven mesta, potem pišite ponj na IP. F Severa Co.. Cedw Rapids, Iona.
MATIJA KI KAR
UONTIJjNIC'AH
v Kenosha. Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Irvrstne smodke.
TELEFON ŠTEV, 777
Rojaki Slovenci
Čftajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE"
Novih 50.000
se zastonj razdeli
med Slovence
Knjiga „ZDRAVJE"
T^atcra kratkom izitl6 o<l Hlaviioffa iiu ol>6o znanog-a:
Dr. E. C. COLLINS M. L
Iz nje bodete ruzvidili, da vam jc 011 edini prijatelj, kateri vam zarnore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevo^jl.
Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere zr. more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najza nesli ve jši svetovalec za moža in ženo. za mladeniča in deklico.
Iz te knjige bodete raz videli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Ccnjinl kos pod Collins M. I.
V*m naminjam iU »eni popotnoma trirav In »e Vam preučno tali-vatiiri ta \ filrivilk ki »l<* mi jili poSitiali iu to Vam rečeni, da l.v kt.ua zdravnika ga ni, kakor slu VI in Vaia tdiavila >0 rei najlx>l|ia. ki »o mi piavTino nucata. Ja» lcrn d"-ti nriiadcval pri drutih zdravnikih, pa mi nisn ni£u»>niaiali. Total, kateri ne verjamo, nai te do mene obrne in mi mu oodem natanCno pojasnil, da tte Vi res en tikuien fdravnik, d.t lacega litina več ivet.
ToraJ lu pisemce končam ter Vam ostajam hvatclen do tiladneia groba.
ANTON HIIIEL1ČII ts E. Jyth St. N K.
Cleveian. O,
Velespostovanl Dr. E. C. Collins M. I.	t
Jaz se Vam najprvo lepo rallvaljujem za VaSa zdravila in Vam ve. selci tporočniett). da tem zdrav ne čutim nobenih bolečin več In tudi lahko delain vsako drlo Vam naznanim častiti gostKid, da iaz sem po VaSilt zdravilih zadobtl pi volno zdravje in U10Č naraj. kar se iiioein tro*tal, ker jaz sein se poprei 4 mesce zdravil pi i dimih zdravni* kili; veaki mi je obljubil, dn me ozdravi, a Je bilo vse lama.i samo da so mi iepe praznili Šele poten) sem ae na Vas obrnit ko sem url. del, da mi drugi ne moiein pomagali. laz Vas bode nt vsakemu bolniku priporočat, da naj se do Vas obrne
Sedai ae Vam Se enkrat lepo zabvmlloi ter ostanem
Vai iskreni prijatelj I LOVVSIIA, |emiy Lind Atk.
Na razpolaRO imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili/ Zatoraj rojaki Slovencll ako ste bolni aH slabi ter vam je treba zdravniške pomoči» praSape nas za svet, predno se obrnete na dru/ega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 WEST 3-4tli NT.,'	NEW YORK, IV. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne.
Edina vinarna, ki toč[ najboljše kalifornijska in importiruna vinu. Kdor pije nase vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro dosli!
I'emu p usti S <xl nevednih zobozdravnikov izdirati svo'o, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti b zlatom ali srebrom, kar ti za VBelej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonok Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAM* AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno
GOSTILNO'" '
na 257 - 1st Ave,Milwaukee, Wis.
Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do-
3el.	C. HOFBAUER.
\
— U24 So. Centre Ave. —
Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. obči nstvu,da ima sedaj veliko zalogo vsukovrstuega bluga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vbo po zmerno nizkih cenah
Chicago, III.
NAJEMNIK A VANA,
f Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
62 H I Fisk St, Tel. Canal 1406
N a z d a r rojaki!
Slovencem in drugim brato® Slovanom priporočava svoj lepo urejeni
Saloow
Točiva vedno sveže piro iu prii-tne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago Za obilen poset »e priporočava
brata Košiček
590 S, Me Me. Chicagi, III.

■1' 1
a LAB 8TOBODB
DAYICA
....................
Vsakta družina, katera ima malo otroke. ruorala bi se seznaniti zznskiin zdravljenjem to opasne bolezni. Nas Almanah, kateri se dobiva brezplačno opisuje način te in mnogih drugih bolezni. Bržkone vsak slafiaj daviee in oslovskegu kašlja je nasledek navadnega prehlajenja. Otrok poBtaja tožljiv, je zamolkel, ima vročico, kašlja in klim- Ce zapazite prve znake davioe ali alione bolezni, dajte neutegoma otroku
..Severov Balzam..
ZA PLJUČA.
Ono zanesljivo zdruvilo krepča celo sestavo ter je zdravljenje, katero opisu-jemo v našem almanahu, podpira učinek tega leka tako da celo odvrne grozno bolezen. Vsaj ena steklenica Severova Balzama Za Pljuča morala bi^se nahajati v hiši, posebnf pa tam. kjer so otroci, Cena tega lokn je tako nizka, da Bi ga vsak lahko kupi. Steklenica za 25 in BOo.

KIHANJE
je večkrat prvi znak prehlajenja. Ce zakihnete brezdvoumno sta sedeJi v kakem propihu ali pa ite se na kak drugi način prehladili. Vas prvi posel naj l>ode, <"e vidite, da ste se prehladili da vzemeteeno
Severovo Tableto
zoper prehlajenje.
Dobro ceno zdravilo. Lahko ga nosite pri sebi. Hiter učinke. NezapuHtaje nikakovih hudih posoledkov. IzleooVaše prehlajenje. t ena 2lic.
Y vseli prodajalnah. Zdravniški svet prost.

Jakob Dudenhoefer
V1NOTRZEC
339 Grove Street,
Milwaukee, Wisconsin.
Priporoča Tslm slovenskim Halonom svoja IzvrHt-na vina in likerje. Ima ? zalogi tudi Im-portirana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka.
P.J.Delrich jo pooblaščen sprejemati naročila in denar.
ATLAS BREWING CO.
sloje ua dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz Češkega hmelja in izbranega ječmena.
B LAQER | MAONET | QRANAT |
Itazvaža pivo t steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne zabi Be oberniti do nas. kajli
L*
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da za moremo vsluittl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da v loče sprejemamo poitnlm potom. VI lahko deaar na vsaki poJti za nasvl«2lte s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
PUlt« po navodila na
mi CBICAQ0 MM m
278—92nd Street	Chlcaga, III.
S-H
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr, državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-niin "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Uuijske smodke na razpolago. Vaaee-mu t zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna postrei-ba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S. Centre Ave. blizo 19 alio« Chicago, III.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loom i s ul. na vogalu 18. Pl.
I mu lepo urejeno z« zabave in dvorane za zlx>rovanja.
telefon t anal 7041
^oaassassssai
Zapomnite Ki.
Ves denar, ki ga vložite v naš zavod taui 12. januarja, obrestuje se od 1. t.m.
INDUSTRIAL SAVINGS IIANK
652 Blue Island Ave.
Uradne ure od 9. predpol. do 4, popi. ob sobotah do 8 ure zvečer.
Varstveni zakloud presega čei pol milijona dolarjev.
Ustanovljena 1890. Jj
RAZNQ.
Sad današnjega sistema.
Nad 20,000 mož (brezposelnih delavcev, prosjakov in raznih trampov) je brez |»sla, kruha in strehe te mrzle dni v Chicagi.
MorMni rezultat kapitalističnega go>lodarskega sistema ,v Zjed.1 državah v 1. 1905 je: 2097 ubitih in 440.21 ranjena v rudo in premogoko-pih. Zadnjih jK't let je bilo tvbitih nad 9000 rudarjev in 20,000 ranjenih.
Za 1. 1906 statisti se niso določili nobenih številk, a brez dvoma prekaša številk) tumor j enih ono v preš-njetn 'etu.
Železnice v Zjed državah so v minolem letu 190*» rbile in ranile nad 10,000 oseb.
Kapitalistični teror.
Privatni čuvaji v klavnici Swift & Co., S. ( hnaha. Neb., so na pove-Ije svojih "bossov" minoH teden zgrabili delarvca M. F. Clcmensa, knteri jc vsled onemoglosti in smradu' padel na tla, ter ga naglo odnesli iz klavnice v bližnji salun s pretvezo, da je mož pijan. To se je zgodilo iz strahu, tla ne bi Clemens umrl v klavnici, nakar bi morala kompanija plačati odškodnino za "jega. Salunar |xi tudi ni maral umirajočega delavca |>od svojo streho, temveč ga je vrgel na tro-toar. Tam so ga našli jxdicaji in od«-vedli na svojo <>ostajo, kjer je revež izdahni'1. M. E. Clemens je delal 14 let za omenjene mesarske barone. Načrt se je posrečil: kompanija ni plačala niti centa za delavca, kte-ri je za njo daroval svoje življenje.
Taylor se boji.
V	(ilasu Svobode smo že |x>roča-li, kako je "Ajjfieal to Reason", socialističen tednik v Girardu, Kans., razpisal $1000 nagrade onemu, kte-ri ujame \V. S. Taylors, eksgovcr-nerja in mforilca znanega William tiocbel-a, ter ga izroči sodnim o-blastcm v državi Kentucky. Taylor se s"kriva v Indianapolisu in sicer |>od' zaščito ondotnega guvernerja "'Appeal to Reason" mu je stem pritisnil grdo klofuto. "Indianapolis Star" je poročala pred nekaj dnevi, da st' Taylor nikamor ne upa brez spremstva, ali lM>lje rečeno brez detektivov, ki ga varujejo, da ne pride socijalistom v roke. Lepi reč je to. Morilca \ aru je |>olicij-ska sila na komando najvišjega ■predstojnika v državi, da ga ne ugrabi n k a pravice. No pri nos je itak4 vse mogoče.
Pogodbeni delavci.
Te dni se je vršila pred Hodnikom Land iN v Chicagi zanimiva ibravnava. Vlada Združenih držav je tožila Allis Chalmers kom-panijo radi i/, Londona na Angleškem naročenih delavcev. Import iranih je bilo tO delavcev iz Angleške, in za vsaeega je morn-a kompanija plačati $1000 kazni. Ko so naročeni delavci prišli v Chicago, so uslužbenci omenjene tovarne ravno stavkali, in tudi angleški delavci so se branili iti na delo ter so vso stvar naznanili zvezni oblasti, ki je kompanijo nato prijela.
Tragedija rodila tragedijo.
V	New Vorkti je ixiskišail trgovec Fallon v gledališču neko tragedijo. S strahom je gledal, da se na odru igra takurekoč njegova lasbna tragedija. Glavni junak je bil zaljubljen v ženo svojega prijatelja. Ko jc pa ženi odkril svoje >rve ter jo prosil, n.ij z njfm po-begne, je odbila, kar jc mladeniča tako razvnelo, da jc ustrelil njo in sel*". Pri pogledu na vse to sc jc Fall«m trfko razfcuril, «Uv je naravnost iz gledišča teke! k /<ni svoje.
» prijatelja, ki jo je strastno Ijii-l»il. ter jo prosil, naj pobegne l njim. Ker žena tega ni Iwrtcla, jo jc ustreli!. -pai prereza! vrat
1	,	^
/• ar ska btsaga. Pri invent iran ju v škofijskem mifltfrju v Versaniresn na Francoskem jc našla komisija p<» raconih omarah in pre<lalih za 6 milijonov vrednostnih papirjev in 250,000 frankov v gotovini. To pač najbolj
]jr:čo o revščini ikaitolištke oerkrvc, o katcrej lakonnni in rr'kxllar siti <.hr-hoyntki vedno kričijo. Ker se seminar ni prijavil za versiko zadrtugo, zapade najdeno premoženje okraju zsai reveže Oz iron «a' preide v last ver. nikim sarnim.
A meri kanaka. V nekem ameriškem listu se'bere sledeče: Mož, ki uporablja mazulj na vrali 1 za ovratnikov giurob; 'kri z voce r usttatoi uro, tla se kolesca1 poniji ne obrabijo; lei izpulšČa ]»ike ua i in ptwevne črte pri t, da si prihrani črnilo; ki si sjx)sodi denar, tki ga na višje obresti jx)s«.<li <lrugentvu
—	tak mož je še vodno gentleman v prinix'.ri z oirm, ki sprcjcjmai itn bere list ilui', tri mesece, a ga ^jotem, kit je treba plačati naročnino, vrnt z o]>aizko: "Sc nc sprejme."
Demonstracija.
IjihIzui na Ruskem bili so ]x>-. vodban ne&ega jxigrebai veliki izgredi. Kct pristojni dtlducvnik nI Ixitcl pokopati nekega doknea, je velika množica <Felavcev na^kočdla tovarne, ko se je zvedelo, <ta so ka-pkaldstiaii tovarnturji preprečili cenkveni pogreb. Prišlo je voja-šbvo, s katerim se jc vnel boj. Več oseb je bilo ubttih, mnogi ranjenih.
—	Hudi tukaj se je p<'kazala zveza med posvetnim in ceikvenian ka|»-talvzanom, ki sc pttožc po\'sod, ka-<lair se gre za zatiranje dekuvstva.
Kraj brez sobica. Znano zdravilišče llallstiadt v Salzkanimcrguitr na Gorenjem Avstrijskem, ki ijna jooo ]prebivalcev, jc od vsdi strani tako obllojeno z visokimi gorami, <la njegovi prebi-vtiAci v zimskem času jK>klrugi mc-sec sploh ne vidijo »sohica. Prebivalci ob jezeru pai m> cele tri inc-ecc brez sobica.
Živ v grobu. \ rii'ski vasi Jo|)orov>'ka so jm)-kojnili navi<Iczno mrtvega kmeta. Ko s*.' je ta v grolnt prebudil in prišel k zavesti,je začel na |x>moč ttpiti. Klici so se iz girnlxi sl-šali. a duhovnik ni pustil' gn»ba odmreti, češ da poktijiucmu k njegovi grehi ne dajo miru..Predno jc policija za to Zvedela, sta že (jotckla <Ivia> dneva. Truplo jc bilo vse spiaskauo in kr-vafvo( ker >i je kiiH't v otonpu trgal meso ^ scIh' I^isje s^> mu ju »pol 110-uui osiveli.
Pohod ki ministrov. \vstno-oger.<-k: minister tn-naj ne stvari (. t. j. sedaj baron Aeili-rerrfrliai) ima plače 24,000 kron na kto ter 66,000 Icnon funkcijskih do-kkwl. \ \»j 11 i minister ima plačo kot general (ki tudi ni majhna') ter ^ 20,000 K funlkcijske doklade, skupaj okn>g 45,000 ikmn. Ministerski predsednik ima plače 20.000 K in 28,000 K funkcijske doklade; vsak ostalih ministrov pa ima 20,000 kron plače, |*» 20,000 K funkcij. >kih dokkrtl in po 4000 K staitovanj-sikc doklade — skupaj (*» 44/xx> K. Fenzije dobe arvotrijski ministri jk> 8000 K na leto. (»a če bi ninistro-vali le eni dan! — Francoski ministri imajo pai kar po 1^0,000 frani-kov na leto; angleški ministri imajo na leto 10,000 liber šterHngov (ena libra šterlitigov jc okrogb $5) ; i t ;uli j a n vk i pa dobe 30,<XX) lir, turšiki pa tlobe celo jx> 200,000 K na leto. — No, mi se čuditi potem, <ki želi nwrsikfk» biti minister, pa če tudi le en dan — boljše je seveda |wr let — |Msebiio na Turvkem!
Jezuiti in Nemčijo Painski "Matin' i>on>ča, da ^o po. slali jezuiti t i»tc>ka Wight veliko svoto v volilne namene katoliški siitamiki v Nemčiji. Ti jezuiti so Francozi l>u st> |x>slali denar rajši v Nemčijo nega v "zatirano ' Francijo, jc dokaz, da nimajo Jiiktafkega upanja, da bi se jim odprla k<laj \Tata v Francijo, ;kič po upajo, tla jim nemški cesar Viljem, iki-si protestant, «Kl|>re vrata na stežaj.
Špansko vlada m anarhisti. $pamska vla<la je naprosila cvn^»-/ke vla«lc. naj pazijo na mciluond. ne anarhiste povodom krsta prvega otroka kraljevske dvojice. S]»ant»k» policija je bila obveščena, <la se je osnovala atiarthšsfična zarota, da vrže v zr&k stolno oettev v Madridu, v kateri binlo krstili novoro jenca.
-O
OLAS 8VOBODK
Liguorijanska morala.
(Nadaljevanje.) *
Liguori piše:
"Spovednik naj jo izprašaj e o grehih, vi katere deklice rade padejo. Nadalje o načinu in jx> stransient okolnostih pri grehih, o številni grehov, uprašajoč, kolikokrat je morda grešila v enem dnevu ali v enem tednu oziroma v enem mesecu, triikrat, štirikrat, osemkrat, desetkrat itd.?" Katere grehe smatrajo moralmi teologi kot take, da dekleta cesto v nje zabreilcjo, j>ovejo uprašanja, ki jih priporočajo oziroma zaitkazujejo moralni teologi.
0 Skof llucltard predpisuje v svoji moralni' teologiji tako nesramna upra sanja, da jih raje ne zapišemo. Kogar pa zanimajo, naj -h.* osebno » zglasi v nase uredništvo ali ]»a se pismeno na nas obrne, in zvedel jih bo. Zagotavljamo ga, da ga bo ru-tleciotv ob'.ila. Kaj pa šele mlada dekleta, ki morajo take stvari poslušati! Vsa ta ttprašanja so zgolj spolne vsebine najgrše vrste, kar poč svedočr, da se naši božji namestniki najraje ukvarjajo v nrV h in dejanju' s temi rečtni.
.V Kimsko-katoliska cerkev je tudi tukaj zelo prizanesljiva proti spovednikom, ki uganjajo z neomenjenimi deklicami nečista . dejanja, ter zabrani sleherno o-vailbo, ki zadeva duhovnika, s čemur razširja po katoliških deželah nečistost na naigroznejši način. |
Ravtioluko kakor prt oženjenem, trpi sc od visoke duhovščine tudi pri ne« >ženjen#m ženskem s[*>lu vsaka nečistost kot zk>, ki se me da za-hraniti, in onemogoči se vsaika o-vadi »a.
A nevarnosti so tukaj čisto drugačne. kakor pri oženjenih. Nemoralna spoviodroikova upraštiaija se-zutamjajo deklice i« mlade fante z grehi naj,nesttiitmejše nečistosti, ki so v nekatoliških deželah skoro po-pobnrara Jieznami, kakor n. pr. z masturliacijo, 01 rani jo. »n drugimi takimi gnilobi jami, 'katorc so bile tem mladim ljudem do tedaj, da jih jc spovednik z njimi seznasvl, čisto nepoznane.
Neki odličen pisatelj poroči* glede svinjarij v katoliških »Deželah sledeče:
"I V bito je. da uganki, vol ko število mladih deklic in fk"t>» vsi mladeniči n*vstUTbac:jo, tako (ta je težko najti med mladino koga. ki 1>i rte bil ozimmw bib udaaia otranizmu, ali ki jc vsaj v nevarnosti, tta se temu' vkrarkcan uda.
"Neki' duhovnik z dežele mi je zatrjeval, da jc med dvanajsterimi
irtajhnimi dekbcami. ki opravijo
svojo prvo sjxrved, !c ena, ki ni tej slabi navadi iuhnia, Ako pa jc že na deželi tako, jc gotovo, da izgleda v tem oziru po mestih še hujše, kjer je mladina na splošno za take stvari bolj občutljiva in prej dozorelo, to sc pravi rcunizilaiuisti in pnegitvliam lx>!j podvržena." — Tako mnenje inta tudi l.iguor' sent, k. piše:
"Med ioo mladeniči je k-maj najti dva ali tri. ki sc pri danrih pri-kxztif <mrtncgai grclia obvarujejo."
Z outrom ina vse to mora sjoved-n»k j>ač dontnevtiti, da jc najbrž vsaka mlada deklica, ki sc mu *povc-<ht je, tej -ncčisitosti že »»dana: vskxk tega mora po predpis h in z upraša-nji, kakoršne mu uabgajo moralni teologi, pookusitfi, <la sc mir deklica vsa razkrije. It? če duJxrvnik to res stori; potem je on in samo on tisti, ki zakrivi to gmzno popačenost in nečistost med katoliškim ljud-stvom.
Delikatna ifprawanja in opisoval nja, ki jih nalagajo spovodnkom učitelji niorale, so [»»fxdroma spo-.■aobria, da spi šno razširijo itriluij-
tlcč" stost.
Sprašuje in opisuje se s|x>hie stvari tako nata»ičix> m s triko breis sramraostjo. tih je že kar gnusro. In te nxmabie teologije, kjer jc vse to popisano, o knjige, katere katoliška duhovščin® č^.a z vztrajnostjo in -.hi-tjo! Naš eamen je. opo-
zoriti s tori še na velike nevtmtostr, ki pretijo njihovim otrokom pri spovedi.
Cesto nastanejo pri neomoženih kot sad "spovedovanja" take posledice, »ki se ne dajo prikriti. Tudi v takih .sliJČajih |x*JfUČijo moralni teolog* spovedmke, kako naj ta zapeljana dekleta1 napravijo, da se posledice odstranijo. Ta pouk je tako natančen in temeljit, kakoršnega bi aie mogel dati noben učen zdravnik; Isti ima pomen za spovednika !e tedaj. če je ležeče ua tem njemu sa-metiru, dai se dckkna k temu zločinskemu \ v čet ju (Hlk>čijo.
Cerkev duhovnike tudi v 'eh sIj-čaj«ih ne biznuie. !?ckaz temu so Klopčič, Podgoršek iti drugi, katerim škof ni skrivil niti lasu, Čeprav je moral biti o istinitosti ovadbe prepričani. Preiskava sc sicer vpelje. a ne v svrho, da bi se zvedela resnica in bi sc onega, ki je kaj zagmesil, kaznovalo, — jjač pa zato, da se mora'tni čiift ogorčenih vorni-kov pana ;ci pctoJaži.
4. Svetnik Alfonz Marijti' de
Lrguori napeljuje tudi dekleta v
krivo prisego. <Ia prikrijejo |»atkv
l>rcd ženinom.
Moralni teti log (iur\ navaju to-zadevco v svoji knjigi sledeči primer :
"Mibiana, teiesnq in duševno krasno na .-'ta dekika. jc imela tm» gn častilcev in smttočev. Pred vsemi pa je dala prednost Skloni ju, s katerim se zaroč. r^au za svatbo je že določen. Bibiana gre ratli spovedi k žujmiku iiv imi med tlrugmi reč-m: |>ove tudi to je: t. svojo nedolžnost je zgtutnfo' z nečistim žVTje-injem že večkrat; J. p>rodi!a je že otroka, o katerem razim babice ni-kclo dnigi nič ne vl% n katerega je s p mx>čj<» babice spravila v neki zavod.
"lrprašanje jc: Mora-li Bibiana ta svoj pogrešek jx>vcdati ž«n:mu?
"Odgovor: 1. llSnamcii s:wni» ob sel« umevno n: dolžr^ iznkrti. da jc padla« v nesramno življenje in svojo nedolžnost že zgubila; kajti ta na-j»aka ženinu ni škodljiva. Ce bi že-unt namreč za to vedel, bil bi qpra-viČen. odstopiti otf zaroke; ako pa totnu ne ugovarja, ima nevesta vse pravice, ki izhajajo iz zan>kc. Ln čctutl" ne sme svojega moža varati z laž jo.da onega greha nima na seb, ventbr ni dolžna istega izjiovedali, marveč g:ii laWko. tudi če jc gletle tega ui«rašann, zataji z odg '\oro«n, ki »e tka različno tolmoeti: kajti »tem ne laže. amjnik i.alk ri i e le tajni rpogrešek.
j. Rtivtv tako tudi ni Lkbiana dolžna povethiti, tia je ponxlife žc otnrka in tla ga ima dobro skritega v lx>lnici ali kje drugje, ako plačuje 7> -nj oua sama ali ktk> drugi :ni čc w to tajn-' ostane. \'zrok je to, ker sc v tem skičajti žeiriuu ne gtwli nobena krivica im i*ima nikakc šk« -de. Drugače |ia je. akt) sr\ar ni tako tujnoi, tla bi za njo nikilar ne mogel zvedeti, ker iz tega bi pozneje nastali največji*jirepiri in need iio-4 me*! zakonskimai
( Dalje pride.)
Presodite dobro.
Hunter je bil jeden izmotl uaj-lx)lj potlvzetuili niož in pri svojih {x>dvzetjili jc vedno napredoval. "Mojamava»la je." jc rekel, "da vsako stvar dolin> presodim, akt) je up rabna ali ne, prodno se je lot m. Ce pa vidim, daj je stvar za rabo, potem se je primem i n prej ne od-neham dokk'r dela ne dokončam." Ta novada. ktfcir jej sledi, v resnici prihrani čas, eneržijo in denar; toda mnogi ljudje kupujejo vse, da še celo zdravila, ne da bi količkaj vedeli t> vrednosti istih \ saka tlritž -na. ktora rabi Trinerjevo i3ii>eri-ko grenko vino proti žclodečnim lx>-leznkn i-n boleznim v d robu, lahko dokaže, da je t.> edino sredstvo zo-jK-r rečene IjoW.anh Presodite d% bn>: ono uravna prebavni sistem :n kadar je ta sistem zdraiv. zdrav jc ves život. Aki> ne more i vživati in jnx'lxivljati hrane, jxitenn jc tvx>ja trr č. tvoje zdravje in tudi življenje pri knaijhJ. Kabi Trinerjevo ameriško grer'kti \vtk>. kakor hitro izgubi tek.
Dolma se v kkartTaJi ali ]ta jsri Jt*s. TritHT. 790 So. Ashland ave., Chicago, 111-
T. B. ABN0S
MGROCEHIJSKA TREOVtl111
na debelo in drobno. Sadje in zelenjava.
(WO Blue Ia. ave. blizu 20. eeBte Chicago, ilj..
fe MODERNI FOTOOB A-j 5 FIČNI ATELIJE
I L. Hagendorff. |
^ Vogal Reetl in Oregan ul. ^ ^ V MILWAUKEE, WIS. ^ B	^
Znižane cene za poroč- ^ ne slike.	^
^iUiUiUiUiUiUiUiUiUlUiUR
W VVVVtfVfVIVVIIVIV**VVVV*VVV«VVVVV«V w
Edward Paticli
-gostilničar-
663 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL.
Kasparjova držav-na banka.
623 Blue Island Ave, Chicago, III,
plačuje od vlog 1. jan. jmi 110 jun. in od 1. jul. pji do HO dec. po H odstotke obresti.
Hranilni predal za 13. na leto.
Pošilja se denar ua vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar so posojil jo na posestva in zavarovalno police.
391—393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAGO, ILL.
—	-Izkušen fotograf- - —
Izdela najbolje različne slike. Povečanje silk.	Oumbl s sliko.
1 111 —
Slike za posameznike, družine in otroke. Vsaka velikost.	Vsaha kakovost.
Jamčenje za delo.	Primerne cene.
ESTABLISH 1888
phone Canal 297
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri
G
Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na Želodcu ali jetrah, so vedno čmerne, nezadovoljne io sitne. Naobratno so pa osebe, kojih Želodec redno prebavlja zavŽito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospešuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v Čisto krit ki je glavni pofoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo. da je edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino
najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu.
Dober tek.
Izbortio prebavljanje. Trdno zdravje.
Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
To je zdravilo, kakerSnetnu ni para na svetu. Ako ]e rabite, odvzamete mnogo boltzni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepealo in čistilca krvi, branite bolezni.
• • • •
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
* * • *
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. \shlatid Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet:
Tritterjev brinovec, slivovka, troplnjevec, konjak.