^Po^nina plačana v gotovini Maribor, sreda 3. marca 1937 Štev. SO. teto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 245S Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA davščine Davščine so bistven element, ki spada k organizaciji in ustroju vsake države. Vendar pa si skuša vsak stan izboljšati svoj položaj in doseči potom svojih organizacij znižanje in ublažitev davščin. Kakor vsi stanovi, tako delujejo tudi hišni posestniki v tej smeri ter je iz okvira nedeljske živahne debate -na njihovem občnem zboru »Društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico« razbrati sledeče vodilne misli in smernice: Hišna posest je pri nas tako obremenjena, da gre prizadevanje hišnih posestnikov za tem, da se davčna bremena za hišno posest znižajo in da se davčni zakon reformira in sicer takole: 1. da se odbitek za vzdrževanje zgradb zviša od 25 na 30%; 2. da se dolžne obresti hipotekarnih posojil upoštevajo kot odbitna postavka pri določevanju odmerne osnove; 3. da se zniža odstotek davčnih zamudnih obresti in izvršilnih stroškov; 4. da se postopek m pogoji za odpis zgradarine radi neizterljivosti najemnin poenostavijo in pocenijo; 5. da se neznosno visoke občinske davščine in tudi doklade na neposredni državni davek skrčijo na najnižjo mogočo mero, kar je s primernim varčevanjem tudi dosegljivo; 6. obrestna mera hipotekarnih posojil je previsoka ter se mora sedanjim gospodarskim prilikam odgovarjajoče znižati. Glede mestne prirastkarine povdarjajo hišni posestniki, da takšno davščino poznajo v vsej državi samo v Mariboru in v Ljubljani. 1 a davščina se pobira o priliki otujitve nepremičnin ter se predpiše otujitelju. Hišni posestniki ne odklanjajo a priori te davščine, toda davščina naj bo zmogljiva in pravična in naj se ozira tudi na to, da li je prodano posestvo zadolženo ali neobremenjeno. Zlasti pa se mora odpraviti to, da se določa podlaga za odmero prirastkarine na osnovi tuje valute, to je po razmerju dinarja k švicarskemu franku, upoštevajoč vsakokratne valutne razmere, kakor so razvidne iz uradnih tečajev naših borz. Zato zahtevajo hišni posestniki, da se ta davščina, če je že ni mogoče odpraviti, vsaj temeljito reformira, na vsak način pa odpravi njeno izračunavanje na podlagi tu-fe valute. Hišni posestniki, ki so glavni davkoplačevalci v našem mestu, so nadalje ninenja. da je pri mestni občini zaposlenih mnogo preveč nameščencev, katero levilo se v zadnjem času še množi. Personalni izdatki se pri mestni občini leto letom zvišujejo in so dosegli letos1 s Dreskrbninami vred že vsoto 6,406 250 dinarjev. Hišni posestniki zahtevajo, naj se Pokojnine in preskrbnine izločijo iz pro-r^čuna mestne občine ter se naj ustanovi ^Oseben pokojninski fond, iz katerega jj;li bi se izplačevale pokojnine. Tudi so vp.ni posestniki proti načrtu mestne ob-Clr>e mariborske, da se postavi tržnica a Vojašniškem trgu. •čapočeta akcija o nameravani ustanovi zadruge, ki naj bi zgradila med Berivo palačo in državnim mostom ne-a«šjij meščanski dom z, moderno tržni-,°j ni uspela, ker ni mestna* občina ka-'j a pravega razumevanja in. ker je na ri?8i strani Združenje mesarjev sprožilo r»gj projekt po katerem naj bi se zgra-jy.n mestna tržnica, v Kopališki ulici, j 'šni posestniki pa so mnenja, da spada j ^ko^tgjed^favstriisko-nemškopi^ Kaj pripravljajo v Mona-kovem! ? PARIZ; 3. marca. Avstrijski zunanji minister Gvido Schmidt je odpotoval v Pariz in London po denarno pomoč v znesku 150 milijonov šilingov. Tudi avstrijskj baron Rotschild, pri katerem je v gosteh bivši angleški kralj Edvard, sedaj knez windsorski, je prispel v London z istimi nameni. O Schmidtu je znano, da se ni izkazal hvaležnega Sehuschn.ggu, ki ga je dvignil na tako visoko mesto. Ob priliki nedavnih posvetovanj na Dunaju je Schmidt obrnil hrbet Schuschniggu ter se ie priključil Neurathu in von Papenu zagovarjajoč stajišče nemških državnikov tako v vprašanju Habsburžanov kakor tudi v vprašanju vrnitve članov avstrijske legije v Nemčijo ter vstopa avstrijskih narodnih socialistov v vlado. DUNAJ, 3. marca. Semkaj so prispele čudne vesti iz Monaltova, kjer so se zbrali v rojstni hiši narodnih socialistov, v takozvani »Rjavi hiši«, nekateri voditelj; avstrijske legije, med njimi znani major Buch, ki je predlagal, naj bi se v Avstriji zopet organiziral puč, ki naj bi Schuschnigga odstranil na isti način kakor svojčas Dollfussa. Buch je predlagal, naj bi Schuschnigga umoril kakšen Tirolec, da bi potem lahko razglasili v svet, da gre za umor iz političnega maščevanja, ker da je avstrijski kancelar izdal južnotirolske Nemce Italiji. MONAKOVO, 3. marca. V zvezi z izvajanji generala Reichenauja pred zborom častnikov svojega generalnega štaba, v katerih je naglašal, da morajo biti vse vojaške priprave do 15. marca končane, tako da bo vsaka zunanja politična pobuda, ki jo bo v interesu Nemčije sprožil državni kancelar, takoj dobilo potrebno podporo oborožene sile in s tem tudi večjo učinkovitost, se v javnosti šušlja, da se ta izjava vodilnega nemškega generala, poveljnika monakovskega armadnega zbora, tiče »bližajočih se velikih dogodkov v Av* striji«. Po Monakovem se namreč mnogo govori o tem, da bi mogel v Avstriji zopet izbruhmti upor po zgledu upora pred dvema letoma, katerega žrtev je postal tedanji kancelar Dollfuss. Če bi se to pripetilo, bi dunajska policija — tako trdijo v Monakovem, k ter je kakor znano središče avstrijskih legij —, ki ji načeluje hitlerjevcem naklonjen notranji minister »vsenemec« Horst Gleisenau najbrže ničesar ne ukrenila in bi zatisnila obe očesi ali pa bi z uporniki postopala prizanesljivo. Eventuelni mobilizaciji na italijanski strani na Brennerju mora v istem trenotku slediti mobilizacija oboroženih sil na Bavarskem. Mwa ifaim&ska efotaSevofata poktka BaieefU RIM, 3. marca. Agencija Stefani poroča: Na snočnji seji velikega fašistovske-ga sveta so v zvezi z Mussolinijevim ekspozejem med drugim sklenili, da se popolnoma militarizirajo vse aktivne sile naroda od 18. do 50. leta življenja s periodičnim vpoklicevanjem vseh letnikov na orožne vaje. Tudi izraža veliki fašistični svet solidarnost z nacionalno Španijo in pozdravlja vojsko generala Franca. V diplomatičnih krogih povdarjajo, da se sklepi velikega fašistovskega sveta zelo dalekosežni. Zdi »e, da je povsem točno, da je svet sklenil uporabiti 18 mi-'ijard tir za pomorsko oboroževanje v Sredozemlju kot odgovor na angleško ogromno oboroževanje. Kakor Hitler gospodarsko štiriletko, tako hoče Mussolini izvesti petletko oboroževanja v popolni avtarkiji, kolikor se tiče potreb vojaških sirovin. S tem stopa Italija v oboroževalno borbo .na kopnem, morju in zraku, predvsem z Veliko Britanijo. Kar se tiče Nemčije se naglaša v resoluciji čim ožje sodelovanje z Nemčijo. Rim se vsebolj naslanja na Nemčijo, ker je prodrlo spoznanje, da se je Velika Britanija odločila voditi borbo z Italijo z drugimi sredstvi ‘n to v času, ko je Rim menil, da se bo Velika Britanija pomirila s sedanjim stanjem. Po Mussolinijevem mnenju ni Velika Britanija izpolnila onih nad, ki jih je polagala Italija s svoje strani v Anglijo. PARIZ, 3. marca. Sklepi velikega fašističnega sveta so povzročili v tukajšnjih krogili nezadovoljstvo, zlasti o^i del resolucije, ki govori o zbližanju med Nemčijo in Italijo. Znana je teza francoskega generalnega štaba, ki pravi, da se ne more Francija vojskovati z Nemčijo, če ni njen hrbet krit proti Italiji. Toda francosko javno mnenje podčrtava, da ni verjeti italijanskemu oboroževanju, kajti Italiji in Nemčiji bodo kmalu zmanjkala sredstva. Z angleške strani sc povdar.ia, da je krivda vse izrazitejšemu angleško-Halijanskemu nerazpoloženju izključno na strani Italije, ki ne pusti neizkoriščene nikakšne prilike v pravcu izgradnje svoje moči v Sredozemskem morju. žilica absolutno na Glavni trg. IIcUticui ale*dat m zektma (kkateske mtvme BUKAREŠTA, 3. marca. Trije dijaki so z noži napadli univerzitetnega rektorja Trajana Bratula, ki so ga težko ranjenega prepeljali v bolnišnico. Ta atentat se spravlja v zvezo z odtočno akcijo rektorjevo proti agitaciji, ki so jo na univerzi vršili ekstremni desničarski elementi. V zvezi s tem je vlada sklenila, da se začasno zapro vse univerze in vsi dijaški domovi. JUdoe natadne^a edinstoa" na PMiskem »* VARŠAVA, 3. marca. Ha vas poroča: Nova organizacija vladne stranke v smislu programa, ki ga je razglasil polkovnik Koc v 'znanem govoru, se bo nazi-vala »Tabor nacionalnega edinstva«. Prvi zbor nove stranke je bil včeraj popoldne v varšavski mestni posvetovalnici. Navzočih je bilo 400 odposlancev najrazličnejših stanov in poklicev ter 150 predstavnikov poljskih mest. Koc je izjavil, da je naslovil apel vsemu poljske-' mu narodu brez razlike stanovske pri-! padnosti. Nova stranka bo sodelovala pri j konsolidaciji naroda. Koc je Izjavil: »Hočem ustvariti atmosfero zaupanja In ne j atmosfero pritožb.« I KONKORDAT. Kragujevska »Narodna samouprava«, glasilo JRZ piše: Tudi Kragujevac je preplavljen z akcijo proti konkordatu. Neumorno se med narodom sejejo parole proti konkordatu ter se poziva narod, da javno manifestira proti korkordatu. Parole, ki se širijo, so zelo zanimive. Glavni smisel njihove propagande je v tem, da se prikaže ljudstvu, kako je konkordat akt, s katerim se vlada odreka državni suverenosti v korist katoliške veroizpovedi in kako predstavlja ta konkordat akt, ki bi upropastil one elemente v naši državi, ki ne pripadajo katoliški cerkvi. VSAKEMU 200.000 DINARJEV. ^ V zvezi z vprašanjem verifikacije man data narodnih poslancev Jovana Zdrav-koviča, člana b. zemljoradniške stranke, in RadivOja Nikoliča, člana b. demokratske stranke, ki sta bila kakor znano, izvoljena na Mačkovi listi in sta se sedaj pojavila v Narodni skupščini, se govori v krogih poslancev, da bosta gg. Zdrav-kovič in Nikolič dobila dnevnice od dneva Jzvolitve, kar pomeni, da bi v tem slučaju vsaki od obeh dobil okoli 200.000 dinarjev. Tudi se sicer v parlamentarnih krogih mnogo razpravlja g!ede motivov, ki so bili merodajni, da sta poslanca Zdravkovi« in Nikolič izročila skupščinskemu predsedniku svoja polnomočja. Ugotovilo se je, da sta to storila brez predhodnega pristanka vodstev svojih strank. Izjavila sta, da sta storila to izključno na svojo odgovornost. URADNIŠKE PLAČE V ČSR ZVIŠANE. Praška vlada je sklenila zvišati uradniške plače do višine, kakor so bile pred leti, predno so bile znižane. Zvišanje velja od 1. januarja 1937. PRED PRAZNIMI KLOPMI. Včeraj je skupščinska seja nadaljevala razpravo o proračunu ministrstva pravde. Debata se je zavlekla pozno v noč, tako da je od 22. ure prisostvovalo seji komaj 15 do 20 poslancev. V debati se je med drugim oglasil poslanec Voja La-zič.Jvi je zahteval ukinitev sodišča za zaščito države. Ker se je njegov govor zelo zavlekel, ga je skupščinski predsednik pozval, naj zaključi svoj govor in mu nato vzel besedo. Voja Lazič pa ni maral zapustiti govorniške tribune. Storil je to šele potem, ko je predsednik odredil, da se njegov opomin zabeleži, kar pomeni, da bo Voja Lazič izključen iz seje, če se ne umakne iz govorniškega odra, kar pa Voji Laziču ni prijalo, Radi tega se je rajši umaknil. Poslanec dr. Gjorgje Jovanovič (JNS) je naglašal, da ie treba sodnika osvoboditi vseh drugih nepoklicnih obveznosti in vsega nepotrebnega birokratičnega dela, da se bo lahko popolnoma posvetil svojemu poklicu. Poslanec Milovanovič (JRZ) se je zavzemal za ukinitev stalnosti notarjev, proti čemur so slovenski poslanci energično protestirali. Sledila je razprava o proračunu prosvetnega ministrstva. K razpravi se je oglasilo okrog 20 govornikov ter se je snočnja seja zavlekla pozno v noč. * POKOJNINE TER INVALIDNINE. Pomemben je bil govor poslanca Ivana Mohoriča v okviru podrobne razprave o proračunu o invalidninah ter pokojninah. Proračun znaša več kakor milijardo dinarjev in mu je potreba posvečati stalno pozornost. Sedaj je v proračunu za osebne izdatke zopet toliko, kolikor je bilo pred znižanjem uradniških prejemkov, docim se niso dohodki posomeznh uradnikov zvišali niti za paro. Pač pa izhaja Stran 2. Mariborski »Večerni k« Jutra V Mariboru, dne 3. III. 1937. V m&me§4* tortjevske i$te Eliskases zmagovalec v šahovskem brzoturnirju ku Eliskase.s-u, nato pa je turnirski vodja g. prof. Sila obrazložil tekmovalcem propozicije, v smislu katerili igra vsakdo z vsakim in znaša čas za posamezno potezo 10 sekund. Nato se je izžrebal vrstni red in kmalu zatem se je šahovski turnir ob splošni napetosti pričel. Odigrali so skupno 13 kol in je turnir trajal polnih pet ur. Ob pol 2. uri zjutraj je razglasil g. prof. Sila naslednje rezultate: Prvo mesto si je priboril avstrijski prvak Erik Eliskases, ki je dosegel 12 točk, 2. Vasja Pirc 11 in pol, 3. prof. Gabrovšek (Ptuj) 10, 4. dr. Gabrovšek (Ptuj) 9, 5. Stojnšek (Mairbor) S in pol, 6. Ostanek 7 in pol, 7. in 8. prof. Stupan in Mešiček po 5, 9. in 10. Kukovec in Šoštarič (Ptuj), 11. dr. Lippai 3 in pol, 12. Alba-nežc 2 in pol, 13. Lukeš 1 in pol točke. Posamezni rezultati so razvidni iz naslednje tabele: rj >N3 O C3 < 'O >VD (JI 1 CJ cc §■ -s -3 cs, cn a Sinoči se je vršila v kavarni »Jadran« šahovska prireditev večjega stila, in sicer je Mariborski šahovski klub priredil s sodelovanjem avstrijskega prvaka Erika Eliskasesa in jugoslovenskega prvaka Vasje Pirca šahovski brzoturnir,. katerega se je udeležilo šc 12 šahisjtov iz Maribora in Ptuja. Zanimanje za včerajšnjo šahovsko prireditev je bilo tako veliko, da je bila kavarna »Jadran« natlačeno polna prijateljev kraljevske igre. Mnogi pa so celo morali oditi, ker si niso mogli več »priboriti« kibiškega mesteca okoli tekmujočih igralcev. Ko so se tekmovalci in gledalci zbrali, je uaj-preje predsednik Mariborskega šahovskega kluba g. Rudolf Golouh v prisrčnih besedah izrekel dobrodošlico avstrijskemu prvaku in velemojstru g. Eri- O O, Q 0 o 34 1 1 1 Vi 1 >C/5 O >V9 > O a -id >L> >55 o Albaneže Stojnšek 0 Ostanek 1 0 Prof. Stupan 1 0 14 i Dr. Lippai Vi 0 0 0 Lukeš 0 Vi 0 0 0 Pr. Gabrovšek 11111 Mešiček A 0 V 1 1 Kukovec 1 0 0 O 1 Šosterič 1 0 0 0 0 Ostapovič 1 0 0 0 0 Eliskases 1 1 34 1 1 Pirc 1 1 1 'V. 1 Dr. Gabrovšek 10 111 Po razglasitvi rezultatov se jo turnirski vodja zahvalil tekmovalcem za vzorno disciplino, nakar se je vršila razdelitev nagrad in je sprejelo prvih šest plasiranih lepa darila. Včerajšnja šahovska prireditev je znova pokazala, da je zanimanje za kraljevsko igro zelo veliko in le škoda, da se snočnja šahovska pro- o 3 t- _3 5 1 0 o 34 0 1 1 0 V 1 0 0 1 0 0 0 0 1 1 l 0 1 0 0 0 0 0 o a> > 0 ae = m 0 1 1 1 0 0 1 1 o 0 1 >zjak o temi »Slovanstvo in morje«, j Sv. maša za pokojnega Janka Firbasa, !'|ega poštnega kontrolorja, bo v ne-®ijo 7. marca ob po] 12. uri v frančiškan ^ cerkvi. j v ^uski večer. Ruske operne sli-na ruskem večeru 6. marca v lcazin-71 dvorani Pojeta primadona ljubljan- ske opere g. O. Oljdekop in tenor za- 8rehške opere g. A. Manoševskij. Balet-točke izvaja baletni mojster zagreb-^e?a opernega baleta Maks Froman. vstopi tudi naš odlični pianist dr. R.. ^sinc. . po13 Kupim KOLESELJ enovprežen, popolnoma mali uporaben za ponija, v dobrem stanju po primerni ceni tako! kupim. Ponudbe na naslov: Remic Alojz, Dnvojfafl. 911 Prodam KUHINJSKE OPRAVE ter spalnice izdeluje po najnižjih cenah: mizarstvo Un-terlechner. Vojašniška ul. 12. Za novoporočence poseben popust- 1025 VINO od 5 litrov naprej po Din (i-1 in 7— prodaja Pavla Koko-schincgg, Košaki 18 pri predoru. 1023 OTROŠKI ŠPORTNI VOZI-ČEK prodam. Vrbanova 22. iOll POHIŠTVO spalnice, trde, politirane, glad ke od Din 4500— naprej samo pri Novaku. Vetrinjska 7. .1016____________ LEP. NOV GRAMOFON kovčeg s ploščami ugodno prodam, eventuehio tudi na obroke. Šemrl, Franko;);]nova 29-1. 1020 DAMSKO KOLO prodam. Jerin, Tattenbaciio-va 30. 1011 Sobo odda LEPO OPREMLJENO SOBO sončno, s posebnim vhodom oddam dvema gospodoma ali gospodičnama, eventuelno s hrano, Koseskega 39. 1024 PRAZNO SOBO s posebnim vhodom oddam. Vprašati Koroška c. 43 uri hišniku, dopoldne ali zvečer. 1010 Stanovanie GOSPODA sprejmem na stanovanje. — Cvetlična 35, vrata 6, Maribor. iois SOLIDNEGA GOSPODA sprejmem na stanovanje-Stritarjeva 44, pritličje. 1012 LEPO STANOVANJE oddam s 1. aprilom. Studenci. Ciril-Metodova 17- 1^09 Oddam SOBO IN KUHINJO. j Studenci, Cankarjeva 5. I-008-- Službo dobi VAJENEC natakarski, z dobrimi šolskimi izpričevali se sprejme-Restavracija Union«. 1*-'-" VINOGRADNIŠKI DELAVEC dobi službo takoj. Zglasiti sc pri vratarju mestne klavnice. 1-019 DEKLE za vsa opravila sprejmem s 15. marcem. Aleksandrova 54-11. K*06 SBuibo išče SLUŽBO išče pridno dekle, ki tna' kuj liati in šivati. Gre tudi k otrokom, staro 23 let. Naslov v upravi lista. ________ Fotoamaterji pri usakem uremenu za usak posnetek uečno neprecenljiu film „I50CHR0m“ Drogerija 3. Pečar. Gosposka nllcajj Oglašujte v "Veterniku" 3DOJV JUAN Medtem je knez Voroncov stopil čisto blizu ter jo je objel s toplim, globokim pogledom, polnim občudovanja in simpa-tij. _ »Zelo lepi ste« je pripomnil knez Voroncov in se je umaknil nazaj. Njen pogled mu je povedal vse. »Čudno je« se je nenadno zamislil Voroncov. »Kako izredno je razvit moi estetski čut, ki odločno moti ravnotežje mojega značaja. Sedaj stojim tukaj in zrem v krasno žensko, mesto da sledim svojim dolžnostim. Moram stran, moram takoj stran.« Stopil je proti vratom, gospa Gtinarje-va mu je sledila do vrat. *Na svidenje« je vzkliknila in razprostrla obe roki proti njemu. Pri odhodu ji je toplo poljubil roko, VII. Predno sc je Andrikosova po kratki 45 prepoznavni sceni z možem, ki ga je bila označila kot »barona Clausela« zopet vrnila v svojo izbo, se je gospa Rancova že bila vrnila tjakaj po kratkem sprehodu po krovu. Tam na stopnišču pa se je nenadoma pojavil pred njo francoski sluga, ki ji je med vožnjo stregel. Cisto mehanično j« gospa Rancova segla po denarnici in mu izročila lepo napitnino. Bilo je par zlatili cekinov. Sluga Antoine jo je debelo pogledal, ker ni mogel verjeti, da bi 11111 nekdo mogel dati tako visoko napitnino. Pripomnil je: »Madame, morda se motite. Jaz sem samo strežnik« in si pri tem mislim, da ne more biti strežnik deležen večje napitnine. »Kar obdržite« je odvrnila gospa Rancova, kakor v sanjah govoreč. »Tisočera hvala, madame, kolika velikodušnost. Oh. Rusi so darežljivi ljudje. To sem opazil že pri gospodu knezu...« Strežnik Antoine ni utegnil spregovoriti svoje misli do konca, ker ga je bila medtem že prekinila gospa Rancova: »Kaj, vi ste stregli knezu?« ♦Nedvomno. Bil je zelo zadovoljen z menoj, zlasti s tem, kar sem mu vedel povedati o nekaterih sopotnikih.« »Mar je knez povprašal tudi po meni?« je odgovorila gospa Rancova. »Nikakor, madame, zanimal ga je predvsem Američan sir Smith, ki je bil treščil v vodo. Saj ste videli, kako se mu je godilo.« »Poslušajte« jc pristavila gospa Rancova. »Vam je mnogo do tega, da ostanete na tem francoskem parniku?« »Dokler ne dobim boljše službe« je pristavil takoj strežnik Antoine. »V Carigradu bodo Rusi kmalu zasedli vse hotele. Potrudite se, da dobite službo v hotelu, kjer se bo nastanil knez Voroncov. Poročajte mi o vsakem njego- vem koraku. Plačala vas bom tako, boste do smrti dobro preskrbljeni.« »Kje vas dobim, madame, da vam te*1' ko postrežem s prvimi poročili?« »Znate pisati?« jc vprašala gospa Rafl cova- mik »Mislim, da znam« jc odvrnil strezn Antoine. .. »Potem mi pošljite takoj prva P°r na naslov Madame Aiudrikos, Rue 'lilZt’ št. 12.« . »Sedaj pa pohitite ter sc podviza / da dobite v tamkajšnjem hotelu službo ^ da nc pustite kneza niti za trenotek vida.« . Ko je gospa Rancova prispela v spo njo izbo pa je nenadoma pridrvela k »j Hermiona in vsa vesela vzkliknila: »Hvala Bogu. Rešen je. Videla sem kako je dosegel obal.« .., (Dalje sledU mirite se CMD* Izdtvju konzorcij »Jufcta« v LLublšaiii. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inscratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d* predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.