°oštnl:"a plačana v gotovini Leto LV. V Ljubljani, v Četrtek, dne 13. oktobra 1927 St. 232. Posamezna številka 2 Din Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdala celoleino v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 P SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petit-vrsla mali oglasi po 130 ln 2 B.več)! oglasi nad 43 mm vlftlne po Din 2-30, vellltl po i ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pn vcCjem 0 naročilu prpust Izide ob 4 -tJulraJ rožen pondelIKa ln dneva po promlhu Uredništvo le v Kopllarfevl ulici št. 6111 tlokoplsl se ne vračalo, net raniti rana pisma se ne sprnfemafo - Uredništva telefon št. 2OSO. upravnlštva št. 2329 Uprava /e vKopltarfevI ul.št.e - Čekovni račun: r.fubl/ana štev. 10.65O ln 10.349 xa Inserale, Sarafevošt.7563, Zagreb it. 39.011, Vraga In Duna/ it. 24.797 Kse smo v gospodarstvu? Odkar je odšel iz finančnega ministrstva dr. Stojadinovdč, se dinar ne dviga več in finančno ministrstvo po Narodni banki stori vse, da vzdrži kurz dinarja stabilen. Ta valutna politika mora sedaj popraviti vso škodo, ki jo je zagrešila napačna politika dviganja dinarja, in pripraviti tla za zakonsko stabilizacijo dinarja, ki bo morala gotovo priti. Kje je sedr.i naše gospodarstvo? Do leta 1923. smo živeli v dobi inflacije, ko je bil zaslužek lahak: vse cene so se dvigale, borze so imele živahen promet, blago se je lahko prodalo, le ljudje s stalnimi mesečnimi dohodki: rentniki, drž. pa tudi drugi uradniki so imeli težko življenje, ker njihove plače niso mogle slediti tempu ostalega gospodarstva. V naslednjih letih pa so je začel dvig dinarja z dobrimi, pa še več slabimi posledicami. Sedaj je prišlo na dan. da kljub visokim številkam nismo postali med vojno in po vojni bogatajši, da je substančna izguba našega gospodarstva velika. Naši industriji in trgovini je pričel uvoz tujih izdelkov delati, občutno konkurenco. Izvažati pa zaradi visokega dinarja nismo mogli lesa, živine in drugih produktov. Vse gospodarsko življenje se je začelo razvijati počasneje, konkurzi in dražbe so se množile, izginjati so začele življenja nezmožne povojne ustanovitve in eksistence. Cene industrijskih proizvodov niso padle v toliki meri kakor cene kmetijskih proizvodov in nastalo je za kmetijstvo izredno škodljivo nesorazmerje med cenami industrijskih in kmetijskih proizvodov. Boljšati pa se je začel položaj slojev s stalnimi dohodki, vendar ne v toliki meri, kakor so prizadeti pričakovali, ker cene le niso šle tako hitro navzdol. Med industrijskim delavstvom se je začela brezposelnost. Politika dviganja dinarja nam je prinesla pravzaprav samo škodo. Lelos pa se že kažejo znaki zboljšanja. Letošnji pridelek kmetijskih proizvodov je dober, čeprav cene niso zadovoljive. S tem si bo kmet kolikortoliko pomagal po tolikih slabih letih na noge. Pridelek vina bo letos sicer po količini manjši, toda po kakovosti dober,'kakor že dolgo ne. Izvoz lesa se ačenja ugodnejše razvijati. Pri nas doma pa je tudi stavbno gibanje živahno, porabi nmcgo lesa in drugih materijalij tako. da imajo zaslužek delavci, obrtniki, industrijci in trgovci. Cene lesa se dobro drže. Začela se je zdrava konkurenca. Naši trgovci in obrtniki se že zavedajo, da so minuli časi, ko se je blago prodalo za vsako ceno. Danes je kupec gospod. Vračajo se zopet normalni stari časi: trgovski stan nima več povojnih trgovcev v svojih vrstah, je očiščen ljudi, ki ne spadajo vanj. Podobno je pri obrtnikih. Proces čiščenja je v našem gospodarstvu že skoro zaključen. Pa tudi državna politika je pripomogla k temu preotoetu. Tekoči proračun je prvi, ki je prinesel gospodarstvu davčne olajšave. Dosedaj so se nalagali vedno novi davki. Ta proračun pomeni novo dobo v naši finančni politiki, zlasti v aniaudmanih k finančnemu zakonu. Skrajni čas je že bil, da je država v tem procesu sanacije segla v pomoč gospodarstvu, ki je vendar podlaga tudi njenih financ. Nova pola pa se odpirajo za naše gospodarstvo pri oblastnih skupščinah, ki zlasti pri nas razvijajo živahno in koristno delavnost, čeprav jim primanjkuje izdatnih sredstev za hitrejše izvajanje programa. Oblastne skupščine bodo postale za naše gospodarstvo najvažnejši faktor, ko prenese nanje država velik del svojih poslov in ko dobe finančna sredstva. Ugoden razvoj našega gospodarstva je s čim obširnejšim delovanjem naših oblastnih skupščin zasiguran. SAHOVSKI TURNIR V LONDONU. v London. 12. oktobra. (Izv.) V drugi rundi je Bogoljubov premagal Thomasa, ki se je branil na francoski način, pa je kmalu postal slabši in se ni mogel več z nasprotnikom izravnati. Winter je dobil indijsko partijo proti Biirgerju. Tartakover je zgubil partijo z damskimi kmeti proti Fainhurstu, ki je zmagal, ker je imel na koncu e.nega kmeta več. Druge partije so ostale remis, kakor Niemeovič-Vidmar, Marsehall-Jucke^ in dr. Sedaj prednjačita Bogoljubov iu Tartakover z VA točke. Načrt novega zakona o stanovanjih. Omeiitve do 1. maia 1928. r Belgrad, 12. okt. (Izv.) Današnja seja ministrskega sveta je trajala od 6. do pol 10. ure. Na seji so posamezni ministri poročali o zakonskih načrtih, ki jih nameravajo po konstituiranju narodne skupščine predložiti skupščini v razpravo. Med drugim je minister za socialno politiko g. dr. Andrej G o sa a r razdelil ministrom načrt zakona o podaljšanju za- ščite stanovanjskih najemnikov. O predlogu, ki ga je predložil minister za socialno politiko dr. Gosar, iu ki vsebuje omejitve do 1. maja 1928, bo ministrski svet razpravljal na prihodnjih sejah. (Načrt novega stanovanjskega zakona objavljamo na drugem mestu. Op. ured.) Položaj je povsem reden in pravilen. VUKIČEVIČ PRAVI, DA NI NIČ POSEBNEGA. — VLADA NADALJUJE DELO. MENTARJI O SEJI DEMOKRATSKEGA KLUBA. KO- Radič je vladi na razpolago. r Belgrad, 12. oktobra. (Izv.) Tekom današnjega dopoldneva so se v predsedništvu vlade vršile konference med demokratskimi ministri in predsednikom vlade g. Vukičevičem. Demokratski ministri so predsednika vlade poučili o poteku sej v demokratskem klubu. Istočasno je obiskalo predsednika več radikalnih ministrov, nakar je ob eni uri popoldne odšel v dvor, kjer ga je kralj sprejel v daljšo avdienoo. Časnikarjem je g. Vukičevič izjavil sledeče: »Vlada dela. Popoldne bo seja. Ničesar novega. Položaj je povsem reden in pravilen.« r Belgrad, 12. okt. (Izv.) V političnih krogih se je danes še vedno veliko govorilo o tem, Kak pomen ima včerajšnja resolucija kluba demokraiske zajednice. Opozicija in vsi neprijatelji vlade podčrtavajo, da je dobil g. Davidovič polno zadoščenje in zaupanje, dočim se ministrom nitj zaupanje ni izreklo za njihovo delovanje. Prijatelji vlade namreč razlagajo včerajšnjo resolucijo tako, da je g. Davidovič sicer dobil polno zadoščenje, da pa je to le akt kurtoazije, ker se lastnemu šefu ne more izreči nezaupnica. Potek debate v demokratskem klubu je dovolj jasno pokazal, kakšno mišljenje vlada v klubu. To mišljenje je g. Davidovič tudi sam dobro uvidel in to dokazal s tem, da je preti klubom izjavil, da se z oz roni na to mišljenje umakne i/ političnega življenja. Jasno je, da čiščenje v demokratskem klubu še ni perfektno. Zelo verjetno je da bo g. Vukičevič zahteval, da demokratski klub jasno in nedvomno izrazi svoje mnenje, ali hoče nadalje podpirati demokratske ministre v vladi ali ne. Da do tega razčiščenja ni povsem prišlo, je predvsem kriva bolezen g. Ma-rinkoviča. Kakor hitro bo g. Marinkovič ozdravel, se bo gotovo vse storilo, da pride v demokratskem klubu do jasnosti.. Splošno se misli, da razčiščenje v demokratskem klubu ne bo za vlado izpadlo neugodno in da bo vsled tega sedanja vladna koaclicija še nadalje zasigurana in da je radi tega povsem neupravičeno govoriti o krizi vlade. Ce je sploh kje kriza, je samo v demokratskem klubu. r Belgrad, 12. oktobra. (Izv.) Tekom svojega kratkega bivanja v Belgradu je g. Stjepan Radič povsem jasno dokazal, kako sveta so mu njegova politična zavezništva in koliko je dati na njegove tozadevne kombinacije. Ni še dolgo, da je g. S. Kadič z vsem ognjem zagovarjal vlado demokratske zajednice, v katero bi imeli, kakor smo poročali, vstopiti gg. Davidovič, S. Radič in Pribičevič. Toda po par dnevih je zapustil g. Davidoviča, zato pa je zadnjo nedeljo s Pribičevičem sklenil zemunski pakt, s katerim je ustanovil ožji blok med Radičevo Hrvatsko seljačko stranko in Pribičevičevo Samostojno demokratsko stranko. S tem zemun-skim paktom si oba sveto obljubujeta, da se bosta skupno vkrcala na opozicijsko ladjo in da jo bosla samo skupno zapustila. Ni še minilo par dni in že se radi dogodkov v demokratskem klubu v radikalnih krogih odJkr.to govori, da je g. Radič ponudil radikalom svojo pomoč v slučaju, če bi demokratski klub i/shpil iz vlade. V tem slučaju je vol an zapustiti tudi g. Pribičeviča. Zemunski pakt je radi tega že prišel ob svojo veljavo. Slovenska manisina na kongresu v Sofiji. NAŠA DELEGACIJA JE PREDLOŽILA VES MATERIJAL O RAZNARODOVALNEM DELU ITALIJE, A ITALIJA SE IZGOVARJA, DA JE TO NOTRANJA ZADEVA ITALIJE. TUDI DRŽAVE, KI NISO VEZANE FORMALNO, MORAJO BITI VEZANE PO POGODBI O ZAŠČITI MANJŠIN. v Sofija, 12. okt. (Izv.) Manjšinska komisija Društva narodov je včeraj završila zasedanje. Zadnja posvetovanja so se likala nemške in slovenske manjšine v Italiji. Jugoslovanska delegacija je predložila brošuro o raznarodo-valnem delovanju Italije napram slovenski manjšini v nasprotju z italijanskimi obljubami ob času zasedbe slovenskega Primorja. Nato sta govorila dr. Vilfan iz Trsta in profesor lbrovac iz Belgrada. Italijanski delegat j Giannini je odgovoril, da je manjšinsko vprašanje v Italiji čisto notranja stvar Italije in da bi vsaka tuja intervencija imela samo ta uspeh, da bi rešitev tega vprašanja otežko- | čila. Arhiropoulos je predlagal sklep, da bi | ureditev vprašanja v Italiji pripomogla k te- i mu, da bi se sporna vprašanja lahko uredila. Sprejet je bil ludi po Bakkerju predlagani sklep, da se Svet Društva narodov opomni na sklep Društva narodov od decembra 1922, da bodo tudi države, ki po mirovnih pogodbah niso obvezane s svojimi manjšinami postopati ravno tako, kakor obvezane države. Glede ne-turških manjšin v Carigradu se je sklenilo, da se Svet Društva narodov opomni na položaj teh manjšin. Prihodnje zasedanje lige Društva narodov bo v Bruslju. — Tudi Macdonald je na zboru angleške delavske stra„nke zagovarjal v zunanji politiki obveznost manjšinske pogodbe za vse države in razširitev varstva narodnih inaujšin. Grško-bolgarska meia zaorta. v Atene, 12. oktobra. (Izv.) Dve tolpi bolgarskih komitašev, ki sta včeraj vdrli na grška tla, so danes zopet potisnili preko bolgarske meje nazaj. Grške vojaške oblasti so danes odredile zaporo grško-bolgarske meje. V Kavali so aretirala dva Bolgara, ki sta baje imela namen pognati v zrak pristaniški urad. PRVA SEJA ANGLEŠKEGA KABINETA. v London, 12. oktobrn. (Izv.) Angleški kabinet se je danes po mesecu avgusta prvič sestal na sejo. Prisotni so bili vsi ministri razen angleškega kolonijalnega ministra Ameryja. Razpravljali so o vprašanjih, ki so se med tem časom nabrala. Velik del seje je zavzelo poročilo Chamberlaina o njegovih razgovorih v Parizu, Malorki in v Ženevi. Ukrajinske demonstracije proti Romuniji. v Moskva, 12. okt. (Izv.) Ukrajinska CTK v Harkovu je danes sprejela na znanje poročilo o triletnem delovanju vlade moldavske republike, pri čemer se je poudarjala posebno moldavizacija pouka. Predsednik sveta Starij je poudarjal, da mora biti Prut, ne pa Dnje-ster meja proti Romuniji, vendar da vlada ne vodi agresivne politike. V razpravi je več govornikov poudarjalo, da prebivalstvo v Mol-davi želi zopetno združitev z brati na desnem bregu, ki ječe pod Romunijo. Član ukrajinske vlade Buzenko je trdit, da zunanje meje moldavske republike še niso določene, ker se še važen del prebivalstva nahaja pod tujo oblastjo. Ta proti romunski aktivnosti v Ženevi naperjena demonstracija pa ni treba da pomeni, da se načenja celokupni besarabski problem. K snoru z Bolgarijo. M Ljapčev, bolgarski ministrski predsednik. Protest ljubljanske akademske mladine proti zločinom makedonskega komiteja. Akademska omladina ljubljanske univerze, reprezentirana po zastopnikih kulturnih in strokovnih društev na meddruštveneni sestanku Sveta slušateljev ljubljanske univerze dne 11. oktobra 1927 je z ozirom na zadnje dogodke na jugu nase države izdala sledeči komunike: Akademska omladina ljubljanske univerze najodločneje obsoja težnje in zločinska dejanja makedonskega komiteja ter protestira proti podpiranju akcije makedonskega komiteja s strani Italije, kateri ni nobeno sredstvo dovolj ogabno za motenje mirnega sožitja dveh slovanskih držav na Balkanu. Klanja se manom generala Kovačevioa in se pridružuje ogorčenim protestom, izraženim ua številnih zborovanjih sirom naše države. Za svet slušateljev ljubljanske univerze: Vekoslav Iskra, stud. iur., predsednik. Niko Kuret, stud. phil. ,tajnik. Litvanska vlada ie zatekla k Društvu narodov. v Kovno, 12. oktobra. (Izv.) Litvanska vlada se je včeraj brzojavno obrnila na tajništvo Društva narodov, da ga opozori na razmere v pokrajini Vilne in da obenem prosi za odločne ukrepe proti temu. Vsi litvanski listi poročajo o razgovorih Pilsudskega v Parizu o Vilni. List >Lietova« vidi v tej konferenci provokacijo ter presoja položaj radi raz-govorov Zaleskega z Briandom in Chamber-lainom kot zelo resen. MIS RUT HELDER LETI V EVROPO. v Nevvvork, 12. oktobra. (Izv.) Popoldne ob 5. njujorškega časa je startala za Pari2 mis Rut Ilelder z letalom Stinson Detroit, dasi vremenska poročila niso bila ugodna. Spremlja jo pilot kapitan Ilaldeman. Smer poleta gre po vozni progi parnikov. Podjetje financirajo nekateri farmerji iz Floride in zapadne Virginije. Mis je pomočnica zobozdravniki Lakelanda iz Floride. Letalca upata priti \ četrtek zjutraj v Pariz. v New)'ork, 12. oktobra. (Izv.) Parni! Emerich Tanker je ponoči opazil letalo na 4) stopinji severne širine in 65 stopinji zapadn« dolžine ob jasnem vremenu približno 540 mil od Newyorka. Letalo torej preleti po 100 mil v eni uri. v Pariz, 12. oktobra. (Izv.) Po zadnjih po. ročilih gre polet letala »American Girl« po vsem gladko. Vremenska poročila pa napovedujejo za to noč slabo vreme, posebno severno Kanadskih otokov, vsled česar se ^ Parizu boje, da podjetje nc bi uspelo. Prihoc letala pričakujejo jutri dopoldne od 10 do 12 Obmorske postaje v Brctagni in Normandij so vse v pripravljenosti. v Pariz, 12. oktobra. (Izv.) Letalca Coste in Lebry bi imela danes zvečer odleteti v drugi etapi v Nalnle di Pernambuco. Ob vsej zahodni afriški obali pa je bilo veliko deževje, tako da bilo letališče v St. Louisu neporabuo. Svoj polot bosta morala torej odgoditi. Načrt novega stanovanjskega zakona izdelan. Belgrad, 12. okt. (Izv.) Predlog, s katerim se' do 1. mu ju 1928 podaljša zaščita stanovanjskih najemnikov, s katerim pa se daje malo večj« prostost v stanovanjskih zadevah, se glasi: Do 1. maju 1928. Člen t. Prisilna izselitev najemnikov, zaščitenih z zakonom o stanovanjih od 15. maja 1925 oziroma 23. oktobru 1020 ( Zakon o spremembah in dopolnitvah k zakonu o stanovanjih od 15. maja 1925.) Iz stanovanj, ki spadajo pod omejitve navedenih zakonov, se odlaga brez razlike, ali je najemnik pristal na odpoved ali ne, dokler najemnik ne dobi drugega stanovanja, v katerega bi se lahko preselil, naj-dalje pa do 1 maja 1. 1928. To velja tudi za najemnike, katerim bo odpovedano po <5J. 3 zakona o stanovanjih po 1. novembru 1927. Stanovanjska sodišča ne bodo več dodeljevala stanovanj. Člen 2. Od 1. novembra 1927 dalje preneha iz-vzemši slučaj po čl. 4. in 7. tega zakona, vsako dodeljevanje stanovanj od strani stanovanjskih sodišč. Večja svoboda gospodarjem pri oddaji stanovanj. Člen 3. Stanovanja, ki so do 31. oktobra 1927 spadala pod omejitve zakona o stanovanjih od 23. oktobra 1926, lahko gospodarji v času od 1. novembra 1927 pa do 1. maja 1928 vedno odpovedo in svobodno oddajo najemnikom, ki že stanujejo v takem stanovanju. Ce se najemnik stanovanja, ki je do 31. oktobra 1927 spadalo pod omejitve zakona o stanovanjih od 15. maja 1925 oziroma 23. oktobra 1926, izseli, pa ni v istem mestu zasedel drugega takega stanovanja, lahko gospodar odda njegovo stanovanje tudj drugim osebam, navedenim v H. 6. zakona od 23. oktobra 1926. Sankcije. Člen* 4. Gospodarja, ki odda stanovanje, kj je do Si. oktobra 1927 spadalo pod omejitve zakona o stanovanjih od 15. maja 1925 oziroma 23. oktobra 1926, v nasprotju s predpisi 61. 5, ali pa da v roku enega meseca po izpraznitvi ne bi oddal oziroma ga zadržal za sebe, kaznuje pristojno stanovanjsko sodišče z denarno kaznijo 5—20.000 Din, dotično stanovanje pa sta-novan-ko s d išče odda i- iteri od oseb, ki se navajajo v 51. 6. zakona stanovanjih od 23. oktobra 1926. Pritožba proti lakšn razsodbi ne odloži njene izvršitve. Člen 5. Ce se je na :mnil .emu je gospodar oddal stanovanje v na. a: tiu z odredbami čl. 5., že vselil. m< ra stan inje v roku od 8 dni po obvestitvi 0 razsodi pristojnega stanovanjskega sodišča i, praznit , sicer l>i izvršna oblast njega v roku 24 ur prisilno izselila. Ravnototo velja tirdi za gospodarja, ki so je v nasprotju s predpisi čl. 3. sam vselil v i zpraznjeno stanovanje. Najemnine. Člen 6. Veljavnost čl. 11. zakona o stanovanjih od 15. maja 1925 oziroma 51. 6, zakona o stanovanjih od 23. oktobra 1926 o dovoljeni višini najemnine za stanovanja, ki so do 31. oktobra 1927 spadala pod omejitve navedenih zakonov, in sicer za osebe, navedene v 51. 6. zakona o stanovanjih od 23. oktobra 1926, se podaljšuje do 1. maja 1928. Člen 7. Stanovanjskim najemnikom, ki spadajo pod omejitve zakona od 15. maja 1925 oziroma 23. oktobra 1926, ki po odpovedi stanovanja v roku treh mesecev ne bi našli drugega stanovanja, gospodarji lahko od tega roka dalje zvišajo najemnino tudi preko višine, ki jo določa čl. 11. zakona o stanovanjih od 15. maja 1925 oziroma čl. (i. zakona o stanovanjih -od 23. oktobra 1926, in sicer največ do desetkratnega iznosa najemnine v juliju meseca 1. 1914. Najemnikom, katerim je bilo stanovanje odpovedano pred 1. oktobrom 1927, lahko gospodarji v navedenem slučaju povišajo najemnino od 1. februarja 1928 dalje. Vselitev v prazna stanovanja. Člen 8. Stanovanjsko sodišče lahko v stanovanje, ki bi v času od 1. novembra 1927 do 1. maja 1928 iu dalje, bilo neprestano najmanj dva meseca prazno, vseli osebe, navedene v čl. 6. zakona o stanovanjih od 23. oktobra 1926, za najemnino, določeno v zakonu o stanovanjih od 15. maja 1925 oziroma 23. oktobra 1926, za zaščitene osebe in stanovanja, ki so spadala pod omejitve navedenih zakonov. Glede odpovedi stanovanj najemnikom, vseljenim na ta način, veljajo odredbe, obstoječih civilnih zakonov in postopkov. Ministrski svet je pooblaščen, da lahko po 1. maju 1928 dalje do 1. moja 1929 podaljša veljavnost odredbe 51. 8. s spremembo, da s tem dnem ustanovljena pristojnost stanovanjskih sodišč preide na upravno oblast. Člen 9. Veljavnost odredb čl. 4. in 5., kakor tudi drugega dela zakona o stanovanjih od 15. maja 1925, ostane v veljavi do 1. maja 1928. Člen 10. Minister za socialno politiko se pooblašča, da lahko izda potrebna navodila za izvršitev tega zakona. Člen 11. Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko ga podpiše kralj. Obvezno moč pa dobi s 1. novembrom 1927. 0 tom zakonskem načrtu fco ministrski svet razpravljal na prihodnjih sejah. Danes ladnjja šefa verifikacilskega odbora. HERCEGOVSKI IN BOSANSKI MANDATI. - NOVI IZBRUHI RADlČEVSKEGA DIVJANJA PROTI KATOLIŠKI DUHOVŠČINI. r Belgrad. 12. oktobra. (Izv.) Na današnji seji verifikacijskega odbora se je razpravljalo o volitvah v mostarskem okrožju, kjer sta bila izvoljena 2 radikala. 1 radičevec in 2 muslimana. Proti izvolitvi g. dr. Laze Markoviča in časnikarja g. Radko Parežanina, ki je bil na Markoviževi listi, so bile pritožbe, in sicer proti g. Lazi Markoviču v splošnem, da je dobil mandat z nasiljem, proti Parežauinu pa, da nima še dovolj let. Proti Markovičevemu mandatu je govoril predvsem radičevec g. Boriša Smoljak, ki je v svojem govoru na ordinaren način napadal tudi tamošnjo duhovščino, predvsem frančiškane, ki da so podpirali g. Markoviča pri njegovi agitaciji, (i. dr. Boriša Smoljak je šel v svoji izjavi proti radikalom še dalje, kakor g. Stjepan Radič. Seveda je govoril tudi g. Čeda Kokanovid (zemljoradnik). ki je soglašal s Smoljakovim predlogom, da je treba uničiti Markovičev mandat. V imenu muslimanov je govoril g. Sahih-Baljič. Nato se je glasovalo. Večina je odbila Smoljakov predlog in overovila vse mandate. Verif. odbor je sklenil, da se vsi predsedniki volišč, na katerih so se vršile nepravilnosti, ali na katerih so se izvršili falzifikati, izro-čijo sodišču. Drobne vesti »z sveta. v Newyork. 12. okt. (Izv.) Dvanajsta igra med Capablanco in Aljehinom je bila po 4». potezi prekinjena ter se bo jutri nadaljevala. v Monakovo, 12. okt. (Izv.) Regensburški škof Anton Franc von Henle je danes umrl vsled srčne kapi v starosti 76 let. On je imel izdati odločbo v zadevi Terezije Neumann iz Konnersreutha. Nato je verif. odbor razpravljal o volitvah v Sarajevu. Ker so proti tem volitvam vložene obširne pritožbe, katerih ni bilo mogoče tekom seja dovolj proučiti, se je razprava o tem okrožju prekinila in se bo nadaljevala jutri. Zatem je prišlo v razpravo tudi ljubljansko okrožje. Verifikacijski odbor mora tekom jutrišnjega dne delo dokončati, ker ima po poslovniku določen rok. Zato se bo debata v verif. odboru forsirala. SKUPŠČINSKA SEJA BO /E V SOBOTO ALI NEDELJO. r Belgrad, 12. okt. (Izv.) Po iniciativi predsednika vlade g. Vukičeviča so se danes sestali zastopniki vseh klubov, da bi razpravljali o načinu nadaljevanja verifikacijske debate. Opozicija je pristala na to, da se rok za tiskanje 111 razdelitev poročila o debati v verifikacijskem odboru skrajša. Na ta način bo mogoče, da se skupščinske seje skličejo že prej. Po dosedanjih dispozicijah bi so imele skupščinske seje vršiti v soboto ali nedeljo, tako da se bo 19. t. 111. verifikacijska debata v skupščini končala. Potem se pa 20. t. ni. otvori redno zasedanje narodne skupščine. Kakor znano, se 20. oktobra voli stalno skupščinsko predsedstvo. v Brcscift, 12. okt. (Izv.) V prisotnosti številnih visokih funkcionarjev se je danes slo-vesiio izročila cerkev in grad v Assissiju iz 14. stoletja minoritskemu samostanu. Samostan se bo v bodoče porabljal kot seminar za misijonarje. v Praga, 12. oktobra. (Izv.) Finančno ministrstvo namerava izdati srebrn denar po 10 Kč v proslavo desetletnice obstoja češko-l slovaške republike. »Usodni ponfedelfek demokratov". Demokratska Pravda« od 12. t. m. pod i gorenjim naslovom podrobno poroča o zadnji seji demokratske zajednice« ter med drugim prinaša te le zanimivosti: »V ponedeljek dopoldne so dolgo konfe-rirali g. Ljuba Davidovič, demokratski ministri in prvaki. V demokratskih krogih so takoj naglašali, da so ti razgovori velikega pomena. Demokrati uiso niti tajili, da so ti razgovori usodni. Razgovori so se vršili za to, da bi se našla skupna rešitev v pogledih na današnji položaj. G. Davidovič je razlagal svoje znano stališče. Dopoldne so razgovori delali dober vtis. Dosegel se je sporazum, da na pepoldnevni seji g. dr. Voja Marinkovič poda poročilo o politiki, pravzaprav o odnosih v vladi, ter razloži, kakšen je sporazum in program sedanje vlade, da bi klub videl, v koliko demokratska stranka lahko deluje z radikali pri delitvi oblasti. Za njim bi imel govoriti g. Lj. Davidovič j ter izjaviti, da odobrava sedanjo koalicijo, ker ' se že vidi, da je tudi klub razpoložen za njo. Nato bi imel klub 1. izreči zaupanje g. Davidoviču kot šefu stranke iu 2. vzeti na znanje i« j a ve članov vlade ter jini za njihovo delo izreči zaupnico. S tem l>i se naj imela zaključiti razprava in seja. — Demokratski prvaki so včeraj izjavljali, da je g. Davidovič za časa dopoldanskega posvetovanja v šali večkrat rekel: »Dobro, pa pojdem v šumadijskj Cavtat.« Toda popoldne je nastal usoden preobrat. G. dr. Marinkovič je razlagal poglede demokratskih ministrov ua položaj; a g. Davidovič je nato imel govor proti radikalom, a posebno proti g. V. Vukičeviču, izjavljajoč, da sedanje koalicije osebno ne more odobriti ter da bi na sodelovanje z radikali mogel pristati še samo, če bi to bila koncentracijska vlada, v kateri bi bila g. S. Pribičevič in g. Radič. Ker pa tega ni mogoče izvesti, bo g. Davidovič odložil vsa mesta v stranki in bo odšel na odmor in zdravljenje. Govor g. Davidoviča je iznenadil demokratske ministre, ki tega preobrata niso pričakovali. Dalje poroča »Pravda«, da je g. Davidovič izjavil demokratskim poslancem Radoviču, Pečiču in Šačerovu, ki so ga prosili, naj pride na sejo in pristane na resolucijo, ki jo je klub pozneje sprejel: Nočem se več vtikati. Tam imate klub, pa naj on sklepa!« — Eden uglednih demokratov pa je izjavil »Pravdi«: »Ne vemo, kaj bo. Obnašanje g. Davidoviča dela vtis, da se ne zanima več za khtbove odločbe. Bomo videli...« ..Peturni razgovor med Radičem in Pribičevičem". Radičev »Val poroča pod gornjim naslovom, da sta se Radič iu Pribičevič 9. t. m. sestala v Zemunu na stanovanju posl. dr. Dr-ljeviča, Ivi jima je priredil kosilo, ki je trajalo do pol 7. zvečer. Na tem razgovoru : sta Radič in Pribičevič sklenila: SDS ne gre v nobeno vlado brez Radiča. HSS ne gre v nobeno vlado brez Pribičeviča. Oba prvaka sta sklenila, da bosta poslej vzajemno delovala. Avstrija dobi 700 mlij. posojila. Avstrija upa s tem posojilom kriti potrebe za pet let. v London, 12. oktobra. (Izv.) Na današnji seji kontrolnega komiteja je sekcijski šef dr. Schiiller poročal o avstrijskem gospodarskem položaju. Povdarjal je napredek v poljedelstvu, stabilizacijo državnega proračuna in dosežene industrijske uspehe. Navajal je, da zavzema vlada stališče, da mora investicije nadaljevati, njeni stroški pa, da se ne morejo kriti iz davkov. Plačilna bilanca po investicijah ni ogrožena, ker bi se vsled investicij moralo pojaviti gospodarsko zboljšanje. Sekcijski šef dr. Jucli je pojasuil proračun. Tekom triurne debate se je jasno pokazalo prijazno razpoloženje napram Avstriji. Debata je rodila splošno mnenje, da posojilo ne bo nič ogrožalo plačilne bilance. Pogajanja se bodo jutri nadaljevala. Višina posojila bo znašala predvidoma okoli 700 milijonov šilingov in bo s tem krita potreba za pet let. Posojilo bi bilo podobno kot nekaka druga hipoteka glede onih varnosti, ki služijo posojilu Društva narodov. DANES PODPIS POLJSKEGA POSOJILA. v Varšava, 12. okt. ,(Izv.) Po izjavi ministra Bartla se bo jutri podpisalo drugo poljsko zunanje posojilo. Skupno se bo emitiralo 62 milijonov dolarjev in 2 milijona funtov šler-lingov, in sicer 45 milijonov dolarjev v Ameriki. 17 milijonov na Švedskem, v liolandiji in Švici, 2 milijona funtov šterlingov v Londonu. Emisijski kurz je 92%, amortizacijski pa 103 s 7% obrestovanjero Posojilo se izda 15. ok-lol na za 20 let. Vsako leto se bo dalo 4% za amortizacijo. KITAJSKA VOJNA SE JE POOSTRILA. v London, 12. oktobra. (Izv.) Severne kitajske čete so z napadom v bok ob železnici Pekiug-Hankau zavzele kraj Tingkov 128 milj j južno od Pekinga. S tem so četam Šau-si odrezale zvezo z jugom. Zavzele so tudi kraj j Silhivang. Po ameriških poročilih so se Šan-si i čete umaknile proti zapadli in morale pustiti velike množine municije. Mukdenska armada jih zasleduje. V Peking so pripeljali 1200 ranjencev. Slovenci v Italifi v Trst, 12. oktobra. (Izv.) Po odloku Iržaškeg! prefekta je bilo danes razpuščerto društvo Tabor i Dolenji vasi z utemeljitvijo, du je delovanje dru štvu proti nacionalnim interesom. RADI LAKOTE - NAD SPOMENIKE. v Postojna, 12. okt. (IzV.) Iz Trsta prihaja poročilo, da so v noči med torkom in sredo prevratni elementi poškodovali Verdijev spomenik na trgu S. Giovanni. Iz mramorja, ki služi za podstavek, so zbrisali napis. Dogodek je Izzval v mestu razne komentarje ter se smatra za demonstracijo proti režimu radi go-.;podarske bede v Trstu. Radovedna množica je dolgo ogledovala pokvarjeni spomenik, do-kler ga občina ni dala izprati. Poiožai Makedoncev --in Slovanov v Italiji. Zakaj se je te dni italijanski tisk tako odlo& no zavzel za bolgarsko ovco, ki jo hoče požreti jugoslovanski volk« — da rabiano besede nekega rimskega lista — bo vsakomur, ki zasleduje italijansko politiko na Balkanu, povsem jasmo. Raz-j umljivo nam je prav radi tega skrb fašistovskega ! tiska za Makedonce, »ki krvavijo pod srbskim za-i tiranjem«, kakor ugotavlja človekoljubni »Piccolo«. Jugoslavijo hoče iztrebiti s silo Makedonce, modru-1 jejo italijanski listi, Makedonci se branijo s silo. i Odtod umor generala KovaČeviČa. »Piccolo« piše v j svojem uvodniku dalje: »Jugoslavija je v Make-: doniji zatrla cerkve, šole, liste, jezik in vso svo-; bodo.c »Popolo di Trieste«, glasilo fašistovske stranke sekundira samozavestno: »Pretežka je | služibu tirana, ki jo Jugoslavija vrši kakor se je I naučila od Avstrije. In tudi navada sramotiti Italijo ni v pravem razmerju z obsegom te majhne nasledstveme države. Ako se Jugoslavija, ta majhna in nemirna država, ki ima na sebi poteze roparskega uaroda in na katero moramo paziti, ker nam v. svoji drznosti lahko raztrga ali vsaj umaže hlače, ako se Jugoslavija ne otrese svoje domišljavosti tn ne podvrže procesa nove politična vzgoje, riskira, da dobi od zgodovine primerno lekcijo.« Ker vemo, da pišejo vsi fašistovski listi — drugih v Italiji ni — na komando, se ne čudimo, da je. neki fašistovski list v Rimu v tej zvezi imenoval našo državo »ustanovljeno po trmasti demokraški neumnosti \Voodrovva VVilsona«. — Fašisti, ki vedno vpijejo po logiki, nam bodo dovolili to-le vprašanje: Zakaj se idealni in človekoljubni fašistovski tisk ne zanima tudi za zatiranje drugih narodnih manjšin? Kaj bi hodil doli v Makedonijo iskat narodno manjšino, o kateri ni gotovo, kakor piše sam »Piccoloc, »ali imajo Makedonci specifičen in popolnoma določen etničen in jezikoven značaj, da bi lahko tvorili narod«, ko imaš doma narodno manjšino, o kateri sam ne dvomiš, da ima vse lastnosti, da lahko tvori narod zase, in o kateri veš, du trpi hujše krivice kakor vsaka druga narodna manjšina v Evropi? Rimska oficielna »Tribuna« je vprašanje narodnih manjšin v Italiji absolvira-la s tem-le stavkom: Medtem ko se odigravajo v Makedoniji ti dogodki, bi se sociaimasonerija, ki nalašč prezira trpljenje in muke Makedoncev, podložnih krutemu srbskemu režimu, rada bavila z neznatnimi tujerodnimi manjšinami v Italiji, ki uživajo najboljše zdravje (!), in sicer na onem smešnem kongresu udruženja društev za Družbe narodov«. Dokler bo' fašistovska Italija tako krute zatirala svoje lastne narodne manjšine, ne bo nibče verjel v iskrenost njene skrbi za narodne manj-šine v drugih državah, temveč bo sklepal, da izvira ta skrb vseprej kakor iz idealnih nagibov. * it it Šola jn veronauk. C. g. Josip Vodopivec, župnik v Nabrežini, je te dni prejel od šolske oblasti dekret, da lahko zopet poučuje verstvo v ljudski šoli. Pred meseci smo poročali, da je ista šolska oblast prepovedala, g Vodopivcu vstop v šolo. bolski nadzornik se je torej umaknil in s tem priznal, da ni bil njega prvi poskus na mestu. Toda g. nadzornik stavi za pogoj zahtevO, da mora slovenski katehet poučevati slovenske otroke v italijanskem jeziku. Tako, važna zadeva ie zadobila lice prave kramarije. To je -glihenga« za duše nedolžnih otrok. Fašisti pregnali slovenskega duhovnika. V nedeljo se je poslovil od svojih vernikov č. g. Martelanc, župnik na Proseku. G. župnik mora zapustiti nesrečno primorsko deželo, ker so mu fašisti onemogočili bivanje med svojimi rojaki. Kaj so fašisti uganjali na Proseku, kako so šikanirali g. župnika, je znano po vsemu Krasu. Na njegovo mesto pride č. g. Josip Križman, dosedaj kaplan pri Sv. Vincencu v Trstu. G. Martelanc je dal Proseku vse svoje sile. Kako težko je delo v fari, ki je zastrupljena po liberalizmu in komunizmu ter stoji na robu moralno-propadajočega mesta! In k temu naj se potem pridružijo še večne šikane fašistov, ki se izpremenijo v pravo trpinčenje. Po odhodu č. g. Martelanca je nastala med slovenskimi duhovniki nova vrzel, ki je ne bo lahko zakriti. NEVARNOSTI ŠTRAJKA NI VEČ. v Praga, 12. oktobra. (Izv.) Ministrski predsednik Švehla je danes popoldne izročil zastopnikom železničarskili organizacij odgovor železniškega ministra. Odgovor je povsem pomirljiv. Ministrstvo jc pripravljeno pogajati se z organizacijami o njihovih zahtevah. Pri razpravi bo posebna komisija v prvi vrsti obravnavala zahtevo glede izpremembe vladne reforme glede plač železničarjev. Vsled pomirljivega odgovora je napetost bistveno ponehala; celo komunisti ne bodo imeli dosti poguma, da bi dovedli stvar do resnega konflikta. ; v Praga, 12. oktobra. (Izv.) Poljski Aero-j Lloyd namerava letos otvoriti letalske proge i Varšava-Gdansko, Varšava-Krakov, Varšava-Lvov, Krakov-Lvov in Krakov-Dunaj. Zadnje imenovana proga bo šla preko Brna. kjer se bodo letala ustavljala trikrat na teden. t Socijalna beda med duhovščino. Župnik Mikš: Kaj pa duhovnik? M°d uredništvom vseh vrst vlada zadnje tedne največje zanimanje, kako se bo vršila revizija uradniškega zakona. V uradniških krogih se o nameravanih spremembah marljivo razmišlja in debatira. Dne 25. sept. t. 1. se je vršil v Mestnem domu v Ljubljani izredni občni zbor »Zveze državnih nameščencev«, kateremu je prisostvovalo okoli 300 članov iu delegatov, da zavzamejo stališče, kakršno bi bilo v odločilnem trenutku potrebno. Projekte za revizijo je sestavila zasebna centralna komisija, ki je svoje predloge oddala raznim ministrstvom, ki so jih pa razposlala različnim uradniškim organizacijam v informacijo. Omenja se, da je namen revizije dvojen: 1. znižati državne izdatke, 2. doseči pravičnejšo razvrstitev uradništva. Je torej prav verjetno, da drž. nameščenci od revizije nimajo bogvekaj pričakovati. Osnovne plače bi ostale nespremenjene, stanarina tudi, zvišajo pa se položajno plače. niče, vredne danes, če se računa met. stot po 300 Din, 45.000 Din. Tolika povprečna plača, to bi bil danes socialni predvojni nivo za uradnike. Šele potem, če se izvrše napovedane korekture mi uradniških plačah, bo danes znašala povprečna plača vseh 3 kaleg. in vseh skupin, če se sumirajo osnovne, položajne plače in drag. doklade, za uradnike samce. 25.713 Din, to je 57 odstot.; za oženjene s štiričlansko rodbino z rodb. dokladami vred 32.913 Din ali 73 odstot. predvojne plače. Kdor to vpošteva, si bo tudi na jasnem glede draginjskih doklad, ali jih kaže reducirati ali ne. V tem momentu pa, ko je za veliko stanov to materialno vprašanje na dnevnem redu, si drzne pisec teh vrstic — duhovnik, tudi vprašati: Kaj pa duhovniki? Videti je, da smo duhovni — res nullius! Dovolimo si ugotoviti nekaj dejstev: 1. Duhovniška kbngrua (osnovna plača in star. dold.), v katero pa so se vštevali dohodki zemljišč, delna štolnina in dajatve v naturalijah, je znašala pred vojsko za slov. duhovščino povprečno 1500 zlatih kron, skromno vsoto, za 100 odstot. manjšo kakor je bila istodobna plača drž uradništva. Vendar je tedanja minimalna duhovniška pla- I. Kategorija: Skupina Po novem Po starem Povišek Povprečno I. predlog II. predlog I. predlog II. predlog I. predlog II. predlog 4. 18.000 24.000 12.000 6.000 12.000 5. 12.000 12.000 9.600 2.400 2.400 6. 9.600 9.600 7.200 2.400 2.400 7. 7.200 7.200 5.400 1.800 1.800 8. 5.400 5.400 4.200 1.200 1.200 9. Odpade ' Skupno 52.200 58.200 38.400 13.800 19.800 2.776 3.960 V I. kategoriji se položajne plače povišajo res znatno samo v 4. skupini, brezdvomno zato, ker je bil dozdaj med položajno plačo 4. skupine (12 tisoč) in položajno plačo 3. skupine (36 tisoč) — velik skok. Od pete do osme skupine bi bile spremembe kaj neznatne. Akademski študij se več ne splača. II. Kategorija: Skupina Po novem Po starem Povišek Povprečno 1. 2. 3. 4. 5. 12.000 9.600 7.200 5.400 4.200 6.600 4.800 3.600 2.640 1.920 5.400 4.800 3 600 2.760 2.280 Skupno 1 38.400 19.560 18.840 3.785 III. Kategorija: Skupina Po novem Po starem Povišek Povprečno 1. 2. 3. 4. 9.600 7.200 5.400 4.200 4.200 3.000 2.400 1.680 5.400 4.200 3.000 2.320 Skupno 26.400 11.280 14.920 3.730 Iz zgoraj navedenih pregledov je razvidno, da so sc dosedanje plače I. kat. od 4. do 8. skup. prenesle v II. kaleg.; in istotako dosedanje plače I. kateg. od 5. do 8. skupine v III. kat. Povišek terej zadene v prvi vrsti nižje uradništvo, III. in II. kateg., I kategorijo pa prav malo. Ker je učiteljstvo osnovnih šol v 11. kateg., bi imelo isto participirati na po viških iste kategorije. A napoveduje se, da osnovni učitelji ne pridejo več v to skupino. A kljub temu, če se ne spremenijo drag. doklade, bo učiteljstvo za kakih 3000 Din na leto na boljšem kakor dozdaj. Zvaničniki dobijo v 1. skup. 2400 Din (1820), v 2. skup. 1800 (1440), v 3. sku;). 1200 (900). Slu-žitelji v 1. skup 1400 (1200), v 2. 960 (720) Din. Številke v oklepaju pomenijo stare prejemke. Položajne plače zvaničnikov in služiteljev se niso veliko dvignile, morda zato ne, ker so rodbinske doklade za vse državne nameščence jednake. Ker se hoče vlada držati načela, da ne poveča skupnih stroškov in bodo le nekateri uslužbenci dobili kaj več, a drugi manj; ker se namigava, da se namerava celo skrčiti osebno draginjsko doklado, potem bo v oboe pravilno, če uradništvo ne stavi prevelikih upov v predsloječo revizijo uradniške pragniatike. Nam se zdi tudi čudno, da se tak važen zakon spreminja z odredbami. Po vsem tein so uniljive in opravičene resolucije, ki jih je sprejelo uradništvo na zadnjem zborovanju »Zveze< v Ljubljani, iz katerih povzamemo dve: »1. Kraljeva vlada posvečuj vso svojo skrb in pažnjo na lo da dvigne v najkrajšem času aktivne in upokojene državne nameščence na socialni in moralni nivo predvojne dobe, kakor sc je po veliki večini posrečilo vsem drugim državam, pa najsi so izšle iz svetovne vojne kot zmagovalke ali kot pornženke.« >2. Prejemki aktivnih in upokojenih državnih nameščencev naj se dokončno regulirajo na način, ki 1)0 splošno paraliziral draginjo.« K tej rcsoluciji si dovolim pripombo: Kolikor nam je znano, so znašale predvojne plače uradništva povprečno na lelo 3000 zlatih K, s katerimi se je lahko takrat plačalo 150 q pše- ča predstavljala vrednost 75 q pšenice, kar je danes vredno od 22.500 do 26 tisoč Din. 2. L. 1918. — še med vojno — se je kongrua za kaplane povečala za dvakrat in za župnike za nekaj manj ko-t dvakrat, vkljub temu, da se je tedaj draginja povečala za osemkrat. 3. Dne 28. aprila 1921 so se uradniške kronske plače pretvorile v dinarske v enaki višini. Duhovni so še zmeraj ostali pri kronah, kakor so še danes. 4. L 1923 je prišla uradniška pragmatika, za duhovnike se ni zopet nič storilo. Draguijske doklade so bile vedno malenkostne. 5. Kakšne plače imajo sedaj (^uhovni? Po uradnem izkazu drž. verskega proračuna za 1923-24 je država za ljubljansko in lavantinsko škofijo kot kougrualno dopolnilo za vso aktivno dušnopastirsko duhovščino, t. j. 836 oseb, izplačala skupni znesek 480.970 Din, ali za enega duhovna 575 Din. To je bila državna plača za celo leto!! 6. Kakšne so draginjske doklade? I*o 420 Din na incsec. Pa je ne dobivajo vsi; prav veliko je takih, ki ne dobijo nobene drag. doklade ali pa samo nekaj. Zato bi prišlo povprečno drag. doklade na duhovna 4784 Din, če se ne bi odtrgavalo za »poplavljeni«« 15 odstot. — reci petnajst odstotkov — kakor pri 1., 2. in 3. sirup. 1 uradniške kategorije. Zato ostane od drag doklada samo 4067 in če se prišteje še zgorajšnja vsota 575 Din, znaša skupno celo državno izplačilo 4642 Din letno. Na enega župnijskega duhovnika pride pri 1. starokatoličanih 60.960 Din 2. pravoslavnih 17.582 „ 3. muslimanih 12.294 „ 4. Židih 10.614 „ 5. evangeljsklh 7.111 „ 6. katoličanih 6.842 „ 7. slovenskih duhovnih s 15 odstot. odteglj. samo 4.642 „ Dr. Gregorij Pečjak, predsednik Društva katehetov. 7. Pa imajo duhovniki še lokalne dohodke. Res je lo. A še pred vojno so znašali fasionirani lokalni dohodki samo eno tretjino skupne plače, dve tretjini j9 daj-la vlada. Po vojni se je od teh domačih prejemkov kakih 50 odstot. izgubilo, ker obresti od glavnic nimajo skoro nobene vrednosti in so zemljišča tudi odpovedala. Na sedanjo valuto proračunj -no znašajo lokalni dohodki na posameznika kakih 3000 Din. Ako k vsoti, ki jo izplačuje država v znesku 4,642 Din, prištejemo še teh 3000 Din, dobimo 7.642 Din, kar je povprečno sedanji letni prejemek duhovščine. Ako smo rekli zgoraj, da bi morala povprečno sedanja plača znašati 22.500 do 26.000 Din, da bi prišli na tisto, kar sano imeli 1. 1914., dobimo pa sedaj samo 7042, je jasno, da so sedanji duhovniški prejemki najmanj za 300 odstot. manjši kakor pred vojno. Dr. Tomaž Klinar, predsednik stanovskega društva duhovnikov in urednik stanovskega glasila »Vzajemnosti«. Pa to velja samo povprečno. Taki duhovniki, ki imajo še manjše lokalne dohodke ali jih celo nič nimajo, so celo za 400 odstot., tudi 500 odstot. na slabšem kakor pred vojno. In teli ni malo. Taki so vsi bolni iu vpokojeni duhovniki. Pokojnina njihova znaša z drag. doklado vred 5 do 6 tisoč Din. Pred vojno je imel župnik po -10 letni službi 2000 kron pokojnine, za diines 30.000 Din. A danes ne dobi niti petine tega zneska. 9. Pa se nekaterim boljše godi. Vseh davčno prostih duhovnikov je v Sloveniji, aktivnih in umi-ro vi jenih, 920. Ce rečemo, da je od teh 5 odstot. za silo primerno priskrbljenih, pa smo najbrže rekli preveč. Plače duhovnikov rezu Hirajo iz lokalnih in državnih prejemkov. Ker so oboji ti prejemki po župnijah kaj različni, je čisto umljivo, da so gmotne razmere i>o župnijah lahko tudi različne. Po večini je sedaj povsod zanič. Ako pa šteje kaka župnija po 4, 5, 6 tisoč duš in so župljani s starimi fundacijami poskrbeli za svojo duhovščino, je lahko mogoče, da so lokalni dohodki na ia.kih krajih večji. Spodtikati se radi tega nad lem se opravičeno nihče ne more, ker tudi o takih boljših župnijah velja: ni vse zlato, kar se sveti, lloteti pa take redke slučaje aplicirati na vse druge in govoriti in pisati: glejte, koliko imajo — pa razodeva ali nevednost ali pa zlobnost. Dejstvo ostane, da se ogromna večina duhovščine bori s pavjicrizmom. Pa ne samo kaplani, ampule še v večji meri župniki, ki morajo vzdrževati samostojno gospodarstvo. 10. Pr zakaj je tako? Ali se država ne zgane? Ali ni dolžna pomagati? Na račun verstva vleče država iz Slovenije blizu 30 mil. Din. S tem denarjem bi se lahko vsa slovenska duhovščina provedla v I. uradniško kategorijo in še nekaj milijonov bi ostalo. Gmotno stanje slov. duhovščine je pa naravnost bedno. Sedaj se niti verski proračun no razdeljuje sorazmerno med koufesijami, kakor zahteva čles: XII. naše ustave Od onih 30 mi!., ki jih Slovenija plača, dobimo nazaj samo (i milijonov! Te krivice je država dolžna popraviti. Upamo, da se bo to tudi zgodilo, in sicer že v proračunu 1928-29, saj se nam zagotavlja z visokega mesta, da se bo vladalo v okviru ustave. 11. Državni uslužbenci zahtevajo, da se jih -r.iialno postavi na predvojni nivo! Sedanje plače duhovnikov — z akademično izobrazbo — ne dosežejo niti plač služiteljev. Sistem draginjskih doklad, kakršen je sedaj, je morda še prikladen za uradnike, ki imajo vsaj v posameznih kategorijah enake plače, enako delo in enake razmere (pa še tukaj bi bilo morda pametnejše, če bi se doklada jemala procentualno o dosnovnih in položajnih plač) — za duhovniške razmere je ta sistem čisto pogrošen in nevzdržen. Skupni dohodki posameznih duhovnikov so za 300, 400, 500 odstot. in še čez manjši kakor pred vojno. V tem trenutku, ko se preurejajo plače uradnikom, ki stopajo na plan z devizo: predvojni nivo — smemo tudi mi staviti vprašanje: kaj pa duhovniki? Glede duhovniških plač vlada nered v Sloveniji, še večji nered ni. Hrvaškem in še večji v Srbiji... Vkljub lomu se poklicani krogi ne teoretično ne prnktično za te razmere dosedaj zdatno niso zavzeli. Vse, kar se je dosedaj storilo, je površno in nezadostno. Ali sc bodo vnovič zatlsnile oči na vse le kričeče razmere, ki vladajo med duhovniki' v Sloveniji, Dalmaciji. Bosni, Hercegovini, Vojni Krajini in hrvaškem Priniorju, pa tudi med drugimi koufesijami? Bankerolna Avstrija, Češkoslovaška sta duhovniške kongrue povoljno uredili. IVi nas trkamo že deset let na gluha ušesa. To so zavoji pristnih T* Varujte se pot-vorb in slabih nadomestil. K problemu duhovniških plač. Problem ureditve duhovniških plač je nroogo bolj kompliciran kakor bi kdo na prvi [x>gled mislil. Pravno stanje, ki se je stoletja razvijalo, se ne da na mah presekati kot gordijsld vozel. Ako bi se hotel problem v celoti in končno« veljavno rešiti, bi se zahtevala obenem rešitev prilično sledečin vprašanj: 1. ureditev in izenačitev nadarbin sedanjemu gospodarskemu redu primerno; 2. bera z vsem kompleksom pravnih vprašanj, ki so s to institucijo in njenim odkupom zvezana; 3. štolnina; 4. verski zaklad; 5. državni prispevki po čl. 12 ustave. Nekaj teh vprašanj bi brez dvoma rešil konkordat, ko bi se sklenil. Podrobnosti bi še vedno ostale naši zakonodaji v končno ureditev. Da se problem v celoti reši, dotlej duhovni-štvo ne more čakati, kajti z državnim uradništvom vred je trenotno v gmotno skrajno žalostnem položaju. Ta položaj ogromnega dela inteligence je morda najvočja nevarnost, ki preti naši duhovni kulturi. Oni, ki so bili stalni odjemalci izdelkov znanosti, literature in umetnosti in s tem vzdrževalci kulture, nimajo niti sredstev zadosti za mate-rielne potrebe svoje in svojih družin. Njihove kulturne potrebe morajo molčati. Začasno rešitev našega problema, ki je tudi v danili razmerah mogoča, jo v sledečem: 1. Državni prispevki duhovnikom se naj uredijo in primerno zvišajo. Za to zahtevko imamo neoporečno zakonito podlago. Vlada stoji na pravilnem stališču, da je s propadom Avstrije i' Habsburžanov uki-njeu deželnoknežji patronat, izvirajoč deloma ia verskega zaklada. Zato ne plačuje več prispevkov za popravila cerkvenih poslopij. S tem je odpadel verskemu zakladu velik letni izdatek; tega mora pač porabiti za prvo in glavno svrho tega fonda, za plače duhovnikov. 2. Nagraditi se morajo zopet veroučne ure v osnovnih šolah. 3. Pritegniti jc treba vernike k vzdrževanju cerkvenega osobja in poslopij, ako ostanejo drugi viri nadalje zaprti. Zglede za to že imamo v naši državi. Pri nas si nihče ni upal te zadeve resno in praktično vzeti v roke. 4. Vzajemna samopomoč. Tudi v tej reči nismo prišli preko rahlih poizkusov. S tem pa sem načel težavne probleme, o katerih bi se dale napisati cele knjige, a načeti jih moramo, če hočemo svoj gmotni položaj toliko dvigniti, da bo neovirano stanovsko delovanje mogoče. Dr. Rozman. Katoliški duhovnik od vseh pozabljen? (Glas iz Like.) V časopisih čitam, kako tožijo uradniki in vpokojenci radi slabih plač, s katerimi ne morejo prehranjevali svojih rodbin. Razumem jih in jih pomilujem, ker tudi jaz isto trpim. Duhovniki v Liki dobivamo 637 Din draginj-skih doklad in 29 Din redne plače. Kako naj ves mesec živim s lem, ko pa moram samo za postrežbo dati 250 Din, a življenjske potrebščine moram dražje plačati kakor v mestu. Maš nimam skoro nič. Linam travnik, da bi redil kravo, pa je ne moreni kupiti. Ali je to življenje za akademsko liaobraženega d uhovnika ? Gozdar brez šol ima mnogo večjo plačo kakor župnik Ali ni vuebovpijoča krivica, da si duhovnik ne more kupiti niti obleke, da si ne moro nabaviti brevirja in drugih knjig, da ne more ničesar poslati svojemu potrebnemu očetu iu materi. Pravoslavnim duhovnikom sc godi mnogo boljše. Moj tovariš, pravoslavni parok (župnik), ima mesečne plače z dokladami 670 Din, parohija-la 700 Din, državne podpore za gorujekarlovsko škofijo uiesiično 250 Din. Kakor mi je pravil, jim bo sedaj povišan parohijal na 1400 Din. Poleg tega prejema draginjske doklade za soprogo, ki je učiteljica in sama prejema 1300 Din mesečne plače. Ne tarnamo samo mi v Liki, ampak tudi duhovniki zagrebške nadškofije v bivši Vojni Krajini, ki imajo še manjše drag. doklade. Pa tudi mnogi duhovniki v Sloveniji vprav stradajo. Ali ni že skrajni čas, da se odpravi ta krivica in sramota? Nc rečem, da se naš episkopat ni zavzemal za to, saj je storil kar največ mogoče. Krive so bile prejšnje Iramasonsko razpoložene vlade. Če sta kljub temu pravoslavni episkopnt in njihovo duhovniško društvo dosegla vsaj svojemu kleru pri inerno plačo, zakaj bi se ista ne dosegla tudi m katoliški klor? Trpin. Dnevne novice Krek m nasprotniki irajniške deklaracije. Ob spominu na pogrebni dan dne 13. okt. 1917 objavljamo prezuačilno in za našo politično zgodovino v dobi majniške deklaracije prezanimivo pismo dr. Kreka, pisano na uradnem papirjty avstr. parlamenta prijatelju laza ristu Tumpeju navdušenemu pristašu maj-niškega gibanja. Pismo-ima datum: 23. VI. (1917) in se glasi: Predragi! Vesel sem, da imamo politično tako teden Krsnik. Ob velikem ognju, ki sveti od Mure do Kotora se niti ne vidi, da je na Kranjskem nekaj ljudi, ki hočejo po svojem icošer sok zase posebej. Zdaj, sodim, vidijo vsi duševno slobodni ljudje pri »ae, da je bila taktika potrpljenja in pasivnosti v malem, dasi težka, pravilna. Ko molite za nas, izprosite nam predvsem zmago nad osebno občutljivostjo pri vsakem, kdor ima kaj vodilnega opravka. Iskreno pozdravljam Vas in vse pravo-vernike V« ••«. ' tej prilik; se je določil« a cs-sin,. e i -110—Pred voje 50.000 l) 111. Na al. ■ .... ..o, da se da trasirati ce- ,1 t/a -Cezmožiše v rogaškem l.i.\|.i. B i se nakaže prvi obrok oblast ,dpoi.-. la vzdrževanje vini-čarskih tečaji- in sice. za Pekre se izplača podpora 10.00* Din, za onega v Kapeli 15.000 dinarjev. k Državoslovni izpiti na ljublj. univerzi Prijave absolviranih juristov, ki žele opraviti državoslovni državni izpit do letošnjih božičnih počitnic sprejema vsak torek od 18. oktobra do 29. novembra 1927 razen 2. novembra) med pol 12. in 12. uro predsednik iz-praševalne komisije za ta izpit, načelnik v p. Janko Kremensek, iu sicer v palači velikega župana, pritličje soba št. 1, vhod iz Erjavčeve teste št. 13. k Jurčičeva rojstna hiša. Odbor za popravo Jurčičeve rojstne hiše sporoča javnosti, da se je doslej nabralo skupno 3.339 Din in sicer so darovali: neimenovani 1000 Din; mestna občina Maribor 500 Din; mestna občina Kranj 200 Din; firma Dolenc—Hudovernik—Javor-nik 500 Din: g. Jos. Javornik, Žalna, 500 Din; g. prof. dr. Simon Dolar nabral 100.50 Din; g. Dragctin Hribar 100 Din; ga Helena Bav-dek 100 Din; g. notar A. Zevnik, Višnjagora, 318.50 Din; s. prof. dr. Perne 20 Din. Od te svote se morajo odbiti dosedanji stroški v znesku 687 Din in sicer: 500 Din Jurčičevim sorodnikom v podporo in ostalo za tisk, tako, da ostane čistega 2.652 Din. — Odbor se zahvaljuje vsem imenovanim darovalcem; ugotavlja pa da bodo znašali vsi stroški za popravo hiše približno 40.000 Din in prosi zato vnovič za denarne prispevke v označeni na- L Dolenec: Ob desetletnici Krekove smrti. (Osnutek govora za spominsko proslavo v Ljudskem domu dne 7. oktobra 1927.) (Dalje.) Pri tem pa njegova zgovornost ni bila morebiti mrka, patetična alj svečanostmi, ampak prisrčna in vesela. Njegov selški znanec gostilničar »na Frbick ga je takole označil: »Posebno mi je na Kreku všeč to, da zna v govoru neposredno lakoj za resnimi besedami postati tako veselo domač in se zasmejalj tako iz srca.« Krek je bil velik delivec veselja. Slovenci nimamo pisatelja, ki bi nam kakor Kep-pler pri Nemcih v celj knjigi kazal, kako je naša doba zašla glede veselja na napačna pota in kako je naše življenje dostikrat v mnogem oziru preresno. prestrogo in pretrdo, brez toplote in veselja. Imeli smo pa morebiti še več: imeli smo moža, ki je to učil s svojim zgledom, ne radi kake teorije, ampak ki je pri tem l/življal svojo lastno solnčno naravo. Vesel je bil sam in vesele ljudi je hotel imeti okoli sebe„ Krekovi govori in predavanja — po številu jih ceni Anton Vadnjnl na kake 3000 — pa niso vplivali samo po prirodnih darovih uma. volje in srca. Krek se je neprestano iz-nKra^ol in lonn i« rpikfd n niem nieirov nemški '««.1 .X. —I-.. JV .... .........." ^ biograf, da je malo velikih duhov, ki niso go- men, ako nočemo pripustiti, da Jurčičeva rojstna hiša razpade. Spomenik kralju Petru v Bački. V nedeljo, dne 16. t. in., odkrijejo in blagoslove v Rački Topolj spomenik kralju Petru Osvoboditelju. Spomenik je delo kiparja Dinčiča iz Som lwra. k Dioklecijanova palača. Splitska mestna občina je dovolila Matici Hrvatski 10.000 Din podpore za izdajo Don France Buličeve »Dioklecijanove palače«. * Novo Meštrovičevo delo. Prihodnje dni bo prispel v Split Meštrovič da pripravi vse potrebno za postavitev spomenika Grguru nin-skemu. Meštrovič sam je mnenja, da bo to njegovo najboljše delo. Spomenik bo visok 8 m. Istočasno grad j Meštrovič lastno vilo na Marjanu. k Nesreča. V Poljčanah se je ponesrečila 22 letna Fani Medved. Padla je ter si pri padcu zlomila levo nogo pod kolenom. Prepeljana je bila v bolnico v Mariboru. k Livarna za umetnine v Belgradu. Po prizadevanju kiparja Sr. Stojanoviča se je v Belgradu ustanovila livarna za umetnine. Strokovnjaki so prišli iz Zagreba. Livarna je doslej vlila Stojanovičev spomenik za Nevesinje, delo profesorjev Roksandiča in Valdeca ter mnogo drugih manjših umetnin. k Pletarska šola za otroke. V Belgradu so otvorili pletarsko šolo za zanemarjeno de-00 in sploh za otroke, ki so zapustili šolo in ne hodijo nikamor v uk. •k Stavbna delavnost v Zagrebu. Zagreb se je v novi državi že vsa leta odlikoval po svoji izredni stavbni delavnosti, letos pa je v tem samega sebe prekosil in dosegel rekord. Zida se trikrat več nego v prejšnjih letih. Vzrok je iskali v dejstvu, da ljudje, iainodreni po bančnih polomih, svojega denarja ne vlagajo več v banke, marveč raje nalagajo v stavbe. — Največja med letošnjimi novozgrajenimi je ogromna nadškofijska stanovanjska zgradba v Klavnički ulici, ki bo imela dvesto stanovanj in lokalov. Zgrajena bo v obliki velikega H; med obema frontama vodi pokrita ulica, a nad njo se nahajajo stanovanja. — Na Gogoljenom leregu gradi občina 150 stanovanj na Cisto originalen način; tako da se zgradbe popolnoma prilagodujejo terenu. Monumentalne zgradbe grade razne velike tvrdke. Še to jesen začne graditi država v Maksimiru 32 enodružinskih hišic za železničarje. * Tifus v Dalmaciji. V okraju Imotski se je pojavil tifus. Bolnih je nad 40 oseb. k ITmrl je dne 11. t. m. nenadoma od kapi zadet znanj posestaik Bernard Bevc, po domače Drnovšek, iz Lok pri Blagovici. Naj v miru počiva! — Isti dan je pa povozil cestni nadzornik g. Seljak domačina tudi iz Lok, Franca Morela, s svojim motorjem jn ga takoj odpeljal v bolnico, ker je hudo poškodovan in ima nogo zlomljeno. k Čez on mesec. 13. november vzbuja v Prefemirrju že sedaj veliko razburjanje. Vršilo se lx> namreč ta dan v Murski Soboti žrebanje velike loterije — 680 dobitkov — »Martini-šča«. — Ker ima odbor v zalogi le še malo srečk, povpraševanje pa je veliko, prosi vse župnijske urade in sploh vse, ki jim je poslal srečke v razprodajo, da mu nerazprcdane srečke nemudoma vrnejo. k Dražba tiskarne »Panonija« bo dne 19. oktobra ob 10 dopoldne v Murski Soboti. Vsa pojasnila daje Posojilnica v Gor. Radgoni. k Pomnite! Pralni prašek Ženska hvala ima 50% Schichtovega mila. k Pri težkočah v želodcu, gorečici, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, tesnobnih pojavih, tresenju udov, oslabelosti spomina povzroči časa naravne »Franz-Josef«-grenčice pri vsaki starosti in spolu točno poživljanje v zaostali prebavi. Zdravniška sporočila iz tro- pičnih dežel hvalijo »Franz-Josek-vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži kakor tudi obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specerij. trgovinah. OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana. Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. 4. Tam stoji poslopje širno lepo, čisto in primerno. Niso strle ga klevete: še stojijo (Dalje prih.) Cfubljana O Klub občinskih svetnikov SLS se je včeraj konstituiral sledeče: predsednik prof. Evgen J'a r c, podpredsednik dr. Josip Jerič, člani predsedstva Janko Jeglič, Franc O r e h e k in Josip P i r c. O Maša zadušnica po pokojnem višjem davčnem upravitelju g. Vilkotu Praprotnik bo v petek, dne 14. t. m., ob desetih pri 00. frančiškanih. 0 Pri »Graničarjih«, katere vprizori v soboto ob csiinih zvečer v Ljudskem domu kot otvoritveno predstavo »Krekova mladina«, sodeluje ludi pevski zbor pod taktirko g. Zde-šarja in železničar, glasbeno društvo »Sloga«. Poslužite se vstopnic v predprodaji vsak večer od šestih dalje na Starem trgu 2/1, da se ne boste jezili v soboto tik pred predstavo, ker takrat najbrž ne bo nikake vstopnice več na razpolago. V Celju so »Grauičarje« igrali sedemkrat, toda vstopnice so bile vselej razprodane v predprodaji. Zato ne odlašajte! 0 Drugi prosvetni večer, kj bo v petek 14. t. m. oh osmih zvečer v Ljudskem domu bo brezdvoma zanimal slehernega Slovenca. Na sporedu je predavanje dr. Korošca o »Slovanski vzajemnosti«. Vsi znaki kažejo, da vendarle prodira med slovanske rodove spoznanje, da je bodočnost posameznih slovanskih držav, kakor tudi celokupnega naroda v slovanski vzajemnosti. Prosvetna zveza je postavila v program svojih večerov spoznavanje slovanskih držav in sodobnih perečih vprašanj med slovanskimi narodi. S tem delom bo gotovo zbudila naša prosvetna centrala smisel za splošno slovansko orientacijo. (V slučaju, da bi bil dr. Korošec nepričakovano zadržan, se vrši kljub temu prosvetni večer v petek, s predavanjem msgr. V. Steska: Po potih sv. Cirila in Metoda.) O Stavka pekovskih pomočnikov ugodno poteka in smemo pričakovati, da bo v prihodnjih dneh končana. Večja podjetja, ki zaposlujejo tretjino pomočnikov, so že podpisala novo kolektivno pogodbo. Pri teh podjetjih pomočniki že delajo. Spričo tega je večina ostalih podjetij tudi pripravljena podpisati novo delovno pogodbo. Vse ljubljansko prebivalstvo bo z veseljem pozdravilo konec te stavke. O Umrli so v Ljubljani. Pretekli teden so v Ljubljani umrli: Alojzija Drinovec, žena vpok. žel. uslužbenca, 49 let. — Bernarda Kar-pucelj, delavka. — Ivan Novak, sin posestnika, 8 mesecev. — Dimitrij Dimitrijev, dijak, 15 let. — Josip Vavtar, delavčev sin, 9 mesecev. — Ivo Zoran, delavec, 33 let. — Srečko Dov-šek, elektrotehnik, 26 let. — Josip Blasevich, sodarjev sin, 9 mesečev. — Anton Gruntar, vpokoj. sprevodnik, 51 let. — Marjan H orjak, pastir, 18 let. — Jožefa Nepožlen, posestnica, 30 let. — Apolonija Schantel, žena trgovskega zastopnika, 54 let. O Ravnateljstvo mestnega dohodarstvene-ga urada ta Kontrolni urad vsled nujnih popravil uradnih prostorov dne 13., 14. in 15. t. 111. za stranke ne posluje. O Vladni komisar g. ^\nton Mencinger je od jutri naprej odsoten za nekaj dni in ne sprejema, strank. O Večerni gospodinjski tečaji v »Mladi-ki«. Vpisovanje se vrši 13. in 14. oktobra, obakrat od 17. do 19. ure v pritličju »Mladike«. Hkratu se vršita dva trimesečna tečaja, vsak po trikrat na teden, ki sta namenjena v prvi vrsti dekletom in ženam mestnih delavskih družin, mestnim uradnicam in ženam mestnih uradnikov. Pričetek tečaja je dne 17. oktobra. 0 Splošna obrtno-nadaljevalna šola t Ljubljani na Vrtači prične v nedeljo, dne 16. oktobra t. 1. ob osmih zjutraj z rednim poukom. Vsem vajencem in vajenkam se bo napovedala razporedila pouka ob delavnikih in nedeljah. Upraviteljstvo. O Ljubljanski zrakoplov dospel. K temu poročilu nas naproša ljubljanski Aeroklub. da ugotovimo, da je jeseniška carinarnica in njeno uradništvo postopalo povsem po zakonu in s toliko ljubeznjivostjo napram Aeroklubu, da jim je klub zato iskreno hvaležen. 0 Male latvinc. Mesarskemu pomočniku Alojziju Vrhoven so bili ukradeni novi, 250 dinarjev vredni čevlji. — Posestniku Valentinu Kajzerju v Tomačevem je nekdo ukradel z voza v Razpotni ulici 200 Din vredno odejo. — Posestnici Jerici Černetovi je neka ženska pobrala s polja v Rožni dolini 28 zeljnatih glav, vrednih 06 Din. — Leopoldu Špreicerju na Tržaški cesti je Ml odnešen iz drvarnice lep, 50 Din vreden puran. O Tri liste za v obrtni odsek zborniee TOI. Kakor čujemo, bodo za volitve v obrtni odsek zbornice TOI vložene tri liste: Stanovska obrtniška lista, 2. lista SKS in 3. lista SDS. Zadnji dve listi imata strogo strankarski značaj. Za v trgovski odsek bosta najbrže vloženi le dve listi: Lista združenih trgovcev in lista SDS. 0 Razstava in zaloga pletilnih strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubljana, Židovska ulica 5. Danske modne plaSCe za jesen in zimo v veliki izbiri srednjih kakor ludi najfinejših kvalitet s kožuhovino ali brez nudi od Din 300 — do Din 900 — F. tn. I. Gortčar, Sv. Petra cesta štev. 29. Oglejte si razstavo v izložbi! Mairitoor □ Mariborski volivci — zdaj je še čas reklamacij! Uredite, če veste za kakd napako! Volivnj imeniki naj bodo popolni in natančni! □ »Kaj je s 50.000 dolarji« — izprašuje-jo socijalistični delavci, ki bi tudi radi te dolarje po 4%, kakor jih je prejel Kristan iz Amerike iz delavske kase. To vprašanje smo stavili, pa odgovora ni in ni. Je pa res škandal, če smejo celo ameriški listi v naše kraje ter celo eni razforinkujejo naše socijaliste, kakšni delavski prijatelji da so. □ Koliko bo kandidatnih list pri občinskih volitvah? To vprašanje se ponavlja pri širši publiki, ki nima vpogleda v to, kje in kako se sestavljajo kandidatne liste. Znano je dozdaj, da borno imeli te-le samostojne kandidatne liste: SLS, SDS, s katero pa ne gredo več narodni socijalisti, ki hočejo postaviti svojo listo, nadalje radikali in davidovičevci, Nemci, socijalisti, Bernotova oz. Moderndorfer-jeva socialistična skupina. Torej najmanj sedem kandidatnih list. SDS je nameravala pripraviti več svojih list in jih vezati, pa se ji dosedaj še ni posrečilo. — Zanimanje za obč. volitve dozdaj iz strankinih pisarn med voliv- mu jemlje. Zato so vroče naravnost iz srca privrele solze ob grobu moža, ki je dal svojemu narodu vse iu edino, kar je imel: svoje življenje.« (Naprej, 15. oktobra 1917.) Tudj če bi Krek ne bil imel drugih velikih lastnosti kakor ti dve, ki sta nam jih poklicali v spomin izjavi delavca in delavke, bi se mi ue moglj več čuditi silnemu razmahu sleherne organizacije, ki jo je Krek poklical v življenje. Ne bom Vam jih danes podrobno našteval. Vsi veste, da je Krek pričel 1. 1894. z organizacijo delavcev, da je ustanovil prvo društvo za delavke, da je njegova zasluga sijajni razmah zadružne in izobraževalne organizacije. Sam se je primerjal s kolomazom: koder je kaj škripalo v organizaciji, je prišel Krek iii je pomazal s svojo bistrostjo, s svojo stvarnostjo, s svojim humorjem in, če je bilo treba ,tudi s svojo odločno besedo. Ker že govorim o velikih uspehih Krekovega dela, naj omenjam prav na kratko še to, kako je sodil Krek o viru svojih uspehov. Ni jih pripisoval sebi, ampak je pisal 30. junija 1908 novoinašniku Ludoviku Dostalu takole: : Dne 23. julija bo 20. let moje nove maše. Vam, samo Vam, za novomašnj odpustek, razkrijem tajno, kje je iskati tisto malo uspehov, kar pravijo, da jih ima ta pest časa. kar delujem.'Moja prva intencija je bila: ad int. B. M. V.' In vsaj meni je jasna kavzalna zveza med to intencijo in med novim svežim življenjem na naših tleh.« Zdelo se mi je umestno, da J e i V namen blažene Device Marije. vorilii njemu. Naj zadošča to o Kreku kot govorniku. Vzemimo sedaj še drugo označbo: označbo delavke, ki se je s Krekom vred trudila pred tremi desetletji za prospeh organizacije delavk. Na vprašanje, kaj se ji je zdelo na Kreku največje, je rekla, da ji je na Kreku najbolj imponiralo to, da je imel za delavca vedno dovolj časa. Kadar si prišel k njemu zaradi kake stanovske ali lastne zadeve, nikdar ni rekel, da ne utegne. Nekoč je prišel v prvih popoldanskih urah v društvene prostore organizacije delavk. Razgovarjal se je celo uro o vseh društvenih potrebah, obravnaval je podrobno vse, o čemer so želele delavke ž njim govoriti. Nato je šele povedal, da prihaja baš s kolodvora, da se je vso noč vozil in da še ni kovs.il. (Glej oktobrsko številko Vigredi!) Delavka je torej gledala njegovo veličino predvsem v njegovi požrtvovalnosti. Ta se ni nanašala samo na denar, ki ga je Krek skoro preziral, če je šlo zanj, a skrbno pazil nanj, če je bil namenjen drugim. Bilo je zvečer na Prtovču; Krek in cerkovnik Peter sla se pogovarjala o denarju. Krek je ležal prj peči in rekel med drugim tole: »Veš, Peter, če bi bil tainle gori za tramom tisočak, pa tri se meni ne ljubilo stegniti se za njim, če bi moral biti samo zame namenjen.« Ta njegova brezbrižnost za denar, namenjen njemu, je šla tako daleč, da bi bil on pravi revež, če bi ne bila njegova sestra rešila od njegovih dohodkom toliko, kolikor mu je bilo zn življenje nujno potrebno. Čisto drugače pa je pazil na denar, 'ki je bil last drugih. Mož, ki sam nikdar ni imel v hranilnici vinarja, je ustanovil stotine hranilnic, da so imeli v njih denar naložen drugi. Nj pa razdajal samo denarja. Ob nekem razgovoru o vprašanju, kako naj se pomaga obmejnim Slovencem, je govoril nekako takole: »Nekateri mislijo, da je za obmejne Slovence že vse storjeno, če zbiramo zanje denar. Toda s tem jim damo tisto stvar, ki je najmanj vredna. Mi moramo dati tudi bolj neposredno sami sebe. Naši ljudje naj bi hodili na Koroško, se seznanjali tam s fanti in dekleti ter si pozneje ž njimi dopisovali. To bi bila najlepša zveza z obmejnimi Slovenci.«. In Krek ni dal ljudem samo svojega denarja, dal jim je res samega sebe: svoj čas, svoj počitek, svoj humor, če hočete, svojo potrpežljivost, vso svojo osebnost. Kako malo je imel časa zase! Neprestano so ljudje prihajali in odhajali kakor čebele v panju. Tudi na cesti ga niste videli skoro nikdar samega. Bil je kakor magnet, ki je slehernega privlačil v svojo bližino. Radi tega je pa tudi mož z zanemarjeno zunanjostjo, z dostikrat blatnimi čevlji, s preširokim ovratnikom in z rokavom preproste suknje, ki ga je daljše! ven moleč kos rjave srajce, kraljeval med nami tako, kakor med Slovenci pač ni še nikdo. Njegova agitatorična sila je deloma izvirala iz njegove res heroične nesebičnosti. V tem oziru ga je mojstrsko označil Cankar: Narod je kakor otrok: brez dolgega premišljevanja in brez omahovanja previdi bistvo, občuti brž, kdo mu daje in kdo ce Se ni prešlo. Najbolj so v skrbeh socijalisti, ker se jim delavstvo punta zaradi njihove | zveze z demokrati in zaradi hišnih preiskav j med delavstvom in ne naj/adnie zaradi nosilca liste socijalistov, bivšega župana Grčarja, ki ga delavstvo pozna, v koliko je pravi socija-list, v koliko pa drži z meščanskimi strankami. □ Obrtniki — to le si zapomnite: Lani smo imeli v začetku šolskega leta za obrtno nadaljevalno šolo — štrajk učnih moči. Uprizorilo ga je društvo, ki ga vodi bivši župan in bodoči kandidat Grčar. Društvo je zahtevalo izredno visoko urnino. Zupan dr. Leskovar je zavrnil vsako pogajanje z društvom ter je povabil učiteljstvo na razgovor in mu sporočil, da se jim plača 20 Din na uro, če hočejo, naj gredo. Učittjjstvo se je udalo in Grčar, ta veliki prijatelj mestne občine, je s svojo preti- > rano zahtevo propadel, ln letos? Zopet se šo- , la ne prične v redu in zopet g. Grčar stavlja zahteve, ki jih moramo označiti kot pretirane j in bi šle le na škodo občine oz. tudi obrtni- j kov, ki morajo prispevati. Potrebno bo, da si to naklonjenost g. Grčarja do občine in obrtnikov, katerih tu in tam kdo še hiti za rdečo zastavo, dobro zapomnimo. No, g. Grčar, lep uvod ste napravili za svojo kandidaturo! □ Socijalisti priznavajo! Ivo smo preteklo nedeljo priobčili notico, da je bil socijalist Petejan na demokratski kandidatni listi pri volitvah v verifikacijski odbor, niso moglj so-cijalisti-delavci tega verjeti, ker so jim socijalistični agenti govorili, da to ni res. »Del. po-liitka« pa zdaj sama prizna, da je to res bilo, pravi pa, da to ni zadeva g. Petejana, če ga je klub SDS dal na svojo listo. Mi pa danes vprašamo: kako pa je klub SDS kaj takega mogel storiti, če res ni nobene glihenge? □ Oddaja del. Mariborski oblastni odbor je oddal gradbena dela v Rogaški Slatini ma-irborski stavbeni tvrdki Rudolf Kiffmaan, tesarska dela je dobil g. Gologranc iz Celja. □ Ljudska univerza. V petek 14. oktobra predava priljubljeni zagrebški pedagog- vse-učil. prof. dr. Turič o zelo aktualni temi: Kulturna in politična kriza sodobne inteligence kot posledica zgrešenega prosvetnega sistema.« — V pondeljek 17. oktobra prične državljanski ciklus s predavanjem vseučil. prof. dr. Pitamica iz Ljubljane o predmetu; »Kaj je država«? — Vodstvo Ljudske univerze prosi Mariborčane in ostale rojake, da podpirajo injeno kulturno delo s predavanji o aktualnih in interesanlnih problemih. Kdor ima na razpolago tako snov, naj jo blagovoli nam ponuditi brez nadaljttega s kratko označbo vsebine. □ Vlomilci na delu. Ze nekaj tednov vznemirja Mariborčane neka vlomilska družba, kateri policija še ni prišla na sled. Izvršili so dosedaj že precej manjših vlomov. V noči od torka na sredo so iznova poskušali srečo in eo tudi uspeli. Vlomili so v gostilno Josipa Ro-gine na Tržaški cesti, ki stoji tik Delavske pekarne. Zaščiteni z ropotanjem strojev v pekarni so pi.ncči preskočili dva metra visok plot pri gostilni ter vlomili v notranje prostore tako. da so razbili okno in zvili s pet metrov dolgim drogom železne križe na oknu. Skozi odprtino, ki je bila tako velika, da se je sla-bejši človek lahko spravil skozi, so odnesli 1500 Din gotovine, eno moško stiiknjo, en rjav usnjat ženski dežni plašč, en moški ternno-zelen suknjič, osem komadov namiznih prtov z monogramom R. T., tri kilograme klobas, petlMersko steklenico vina, poldrag liter sli-vovke, 500 komadov Zela, 50 komadov Var-dar cigaret, 10 viržink, 35 smr.dk — vse 'skupaj v vrednosti 4000 Din. Storilcem je policija že za petami. □ Aretacije. Včeraj je policija aretirala štiri ženske in enega moškega radi vlačugar-stva in prepovedanega povratka. □ Nepreviden kolesar. Delavec Štefan Vertič je včeraj zjutraj podrl z kolesom na 1la na Glavnem trgu 76 letno branjevko Magdale- sem citiral ta odstavek, ker še vedno najdete tu in lam mnenje, da Krek ni bil veren katoličan. On samo svoje pobožnosti in vernosti ni kazal mnogo na zunaj, oziroma je vsaj le redko o njej govoril. Tudi tukaj je trikrat podčrtal, kako smatra svojo pobožnost za svojo globoko notranjo zadevo, prikrito javnosti: on govorj o njej »Vam, samo Vam, za novomašni odpu k.< In če verjamemo bostonskemu k; lalu 0'Connellu, je baš lo znamenje r<_ aiiične pobožnosti. Kc je namreč 1. 1026. praznoval kardinal 25 letnico svojega nadpa-stirstva, je priobčil Slovenec (1926. št. 151 z dne 8. julija 1926) tale njegov izrek: »Pobožni ljudje o svojih pobožnostih malo govore, po-božnjaki pa sploh ne govore drugega.« In ker ste prav danes slišali Krekovo Ančk i no povest«3, naj navedem še drug izrek istega kardinala, ki sem ga istotam bral: Najzanesljivejše znamenje za svetost kakega duhovnika je njegova ljubezen do padlih.« * »Ančkina povest« (Naša mor IV. st. 3, z dne 18. decembra 1908) opisuje trpljenje dekleta, ki jo je »Bog k sebi vzel«. Pesem je bila prvotno na sporedu Krekovega večera kot deklamacija, a se je pozneje zamenjala z drugo. Objavljena je sedaj v Slovencu. (Dalje.) KUPUJTE SREČKE II. STADIONSKE LOTERIJE Glavni dobitek vila »Stadion«, Din 160.000—. no Venbauer. Starka je vsled padca dobila težike poškodbe. □ Nesreča vsled zlobnosti. 16 letni Emil C. je na Ruški cesti obmetaval s kamenjem osemletno Ano H. Nenadoma jo je zadel s težkem kamnom na sredino čela tako močno, da ji je povzročil težko rano. □ Daneg prosvetni večer! Nadaljevalo se bo predavanje o Egiptu posebno z zgodovinskega stališča. Predavatelj je dr. Anton ,Ie-hart. Predavanje se vrši v dvorani Zadružne gospodarske banke, začetek ob osmih zvečer. Na sporedu so tudi skioptične slike. £iiifa Dclnžacija. Sobotno iJutro« sporoča iz Litije, da je sodnija v mrzlem jesenskem času deložlrala Čevljarskega mojstra Okorna z mnogoštevilno družino. Da se ae bo mislilo, Ješ da je hišni gospodar, ki je odločen pristaš SLS kak neusmiljen trdosrč-než brez socialnega čustva, ugotavljamo, da je imel g A. Mahkovec tako važne vzroke za deložacijo, katere si je tudi objektivna sodnija osvojila, da bi g. dopisnik »Jutra« žo zdavnaj v svoji hiši isto storil. G. Okom je svojo čevljarsko delavnico odprl v pritličju Šrib-irjeve hiše v Gradcu, kjer tudi stanuje. O vzrokih deložacije pa ne moremo v javnosti razpravljati, ker ne bi tega niti g. Okom, niti dopisnik želela. Drobno novice. V Sklendrovcu pri Litiji jo gostilničar ln lesni tigovec renoviral svojo žago. — Ob potoku Šklendrovcu dela nov mliji trgovec Fr. Drnovšek. — Franc Bajda pa stavi novo žago ob Medvedovem potoku. Vsekako lep napredek letošnje leto. — Zadnje dni se je v Gradcu pri Litiji v Frankotovi dvorani mudilo jugoslovansko marionetno gledališče pod vodstvom g. Wertheiina v veliko veselje in zabavo otrok in tovarniških dekM. — V nedeljo se je pri občinski seji v Litiji na predlog g. župana H. Lebingerjn podaljšal ohčinski lov lovišča Lilija za prihodnjih pet i et dosedanjemu najemniku, lo je tnk. Lovskemu društvu za letnih 1000 Din. Šmartno pri Litiji. Župnijski konkurz je do-I vršil č. g. Franc Pleša, beneficijat v Šmartnem. — I Prosvetno društvo bo praznovalo prihodnjo nedeljo Krekovo desetletnico s pestrim sporedom, kakor bomo še poročali; v nedeljo ti■!■ a pa bodo igrali naši vrli igralci zopet znano petdejanko: »Mlini pod zemljot, na kar že danes opozarjamo cenjeno občinstvo. SPD Litija je priredilo zabavni izlet v soboto na Sljeme pri Zagrebu. Udeležilo se ga je pet izletnikov pod vodstvom g. društvenega tajnika Jož. Zupančiča. Strašna smrt. Kakor blisk se je v torek popoldne raznesla po Litiji pretresljiva vest, da je vlak, ki prihaja ob eni iz Ljubljane v Lilijo, na ostrem ovinku v Strmolah malo pred Hrezanovo čuvajnico do smrti povozil mladega človeka. Neznanec se je vozil najbrže iz umobolnice proti domu, pa .je na označenem ovinku skočil iz vlaka, ki ga je vsega razmesaril: bil jo seveda v trenot-ku mrtev. Pri njem niso našli nobenega dokumenta, razen všile št. 5(i. Pripeljali so ga v mrtvašnico v Ilotič, nadaljnje poizvedovanje je v teku. Pojavljajo se razna vprašanja: Če je bil ponesrečeni res izpuščen i/, umobolnico, zakaj ni imel nobenega spremljevalca in če ga jc imel, zakaj ni pazil na reveža? Strogi pasji koutuniac. Pred pur dnevi je Razborškov pes v Šmartnem popadel dve v isli hiši bivajoči osebi. Ker je bila sumnja, da je morda pes stekel, so poslali popadena v Pasleuerjev zavod v Celje, pa sta se že domov'vrnila. Ker sta hitro iskala zdravniško pomoč in sta še vedno v oskrbi domačega zdravnika, je upanje, da ne bo nevarnih posledic. Ker pa je sumljivi pes prišel v dotiko z drugimi psi,in je strah pred steklino upravičen, je litijsko okrajno glavarstvo razglasilo strog pasji kontumac za ves litijski okraj. Jesenice V spomin 10. letnice smrti dr. Kreka priredi Krekova mladina sporazumno z Katoliškim del. prosvetnim društvom in njegovimi odseki Krekov prosvetni večer s sledečim sporedom: 1 Mladim dnem (deklamacija) 2. Osnove dr. Krekovih idej. (Govor.) 3. 1'oklonitev dece. 4. Pel je. 5. Ob vojski. (Igra v 4. slikah. Spisal dr. Krek.) Vstopnina običajna, Ker »Obrtni Vestnik z dne 1. oktobra napada našo Obrtno zvezo na Jesenicah kol največjo škodljivko obrtnega stanu, ki onemogoča j skupno in uspešno delo, dajemo za danes le par I pojasnil. Obrtna zveza se je ustanovila zato, ker so vse druge obrtniške organizacije, pa naj bo liji-] hovo ime še taiko vabljivo in nestrankarsko, popol-i noma liberalne. Voditelji teh organizacij so noto-rični pristaši SDS ki ob vsaki priliki, tudi v tako ' zvonih stanovskih organizacijah rinejo v osiprodje svoje politično prepričanje in ga celo vsiljujejo drugim. Le tako nam je mogoče razumeli, kaj imajo opraviti na obrtniških sestankih tajniki in drugi funkcionarji demokratske stranke. Obrtniki, ki so se predrznih priznavati kako drugo politično prepričanje, so bili vedno prezirani, zapostavljeni in šikaniram Celo učencem naših mojstrov so nagajali pri izpitih. — Sicer je pa škoda besedi! Na Jesenicah ni nili enega Človeka, kateri bi verjel, da je Obrlno društvo in Obrtna zadruga — nestrankarsko, kot tii moralo biti; najmanj pa to verujejo odborniki teh organizacij sami! Besede? o ovadušlvu so zadeve zašel O tej stvari bi se dalo dosti govoriti!! Pribijemo, da Obrtna zveza od začetka svojega obstoja ni odposlala nikamor niti ene ovadbe. Vemo pa'čisto gotovo, da so to storile nekatere druge organizacije in posamezniki, ki pa svojega imena ne upajo povedati. Skoro vsi pri na« organizirani obrtniki so bili že ovadeni oblastem in to po večini laž.njivo alf vsaj pretirano. Mislimo, da boste gospodje sami priznali, da svojih lastnih pristašev nismo denun-eirali mi sami. Kdo jih je, to je lahko uganiti! Privatno je eden liikajšnjih duhovnikov res naznanil nekatere obrtnike, ker «o s svojimi vajenci postopali lako, da jim je bilo to telesno in dušno v kvar. To mi radi priznamo, ker je dolžnost dušnega pastirja, da skrbi za moralo vernikov zlasti mladine. Ali je bilo lo leipo, da so nekateri mojstri prav po živinsko izrabljali vajence? Delali j so cele noči — in cele nedelje, lako da niti k sv maši niso smeli. In to se morda ni godilo saino' včasih, ampak redno! Če so slučajno ti sijajni mojstri demokrati ali celo odborniki različnih obrtniških in trgovskih zadrug, lo vendar ni naša krivda. Mi smo priznali, kar smo storili, ker smo s tem storili le svojo sveto dolžnost. Gospodje nestrankarski demokratje, sedaj pa še vi pritisnite inirnn javno na svoje ovadbe, ako se upate! N". upali se borfe, ako sle možje! Če pn tega ne bosle storili, potom pa vemo s kom imamo opraviti! Prihodnjič nadaljujemo! Trbovlje Volivni imenik. Pri zadnjih skupščinskih volitvah ni volilo veliko število oseb, ker se niso potrudile pogledat volivne imenike, ki so bili na novo sestavljeni. Mi smo večkrat volivce, posebni) vpokojence, opozarjali na to, ker smo vedeli, da je bilo lansko leto veliko preseljevanja. Tudi županstvo jc dalo pred cerkvijo razglasiti, da sc imeniki popravljajo Ko pa niso smeli voliti, so pa godrnjali. Bliža se zopet popravek imenikov. Vsak naj se prepriča, ali jc v imeniku ali nc. Volivci, storite svojo dolžnost! Delo prosvetnega odseku Delavske zbornice. Odsek ima letos predvidenih 28 skioptičnih predavanj, od teh štiri mladinska. Za odrasle sc vrši predavanje vsako sredo ob 6. uri zvečer, za mladino pa 25. novembra, 30. decembra 1927, 5. februarja in 21. marca 1923. Računski tečaj se prične 5, novembra t 1 in se zaključi koncem meseca julija 1928. Vodstvo računskega tečaja ; prevzame g. ravnatelj Vodušck, ki bo poučeval i skupno z g. ravnateljem Zavrlom. Pouk sc bo vršil I redno vsako soboto od 5. do 7. ure zvečer. Priglasi se sprejemajo pri odboru, v Društvenem domu, v Delavskem domu ter v javni čitalnici na Vodah pri Forteju do 28. t. m. Kranj Zanimiv večer za gospodinje. Tukajšnje Kolo jugoslov. sester bo priredilo v četrtek, 13. t. m., ob pol šestih zvečer v tukajšnji gimnaziji poučno predavanje o užitnih in neužitnih gobah. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Predaval bo znani strokovnjak g. prof. Kuščar. Po zaključku predavanja se bo vršilo pokušnja na rai-lične načine pripravljenih gob. Mesto vstopnice se bodo hvaležno sprejemali prispevki v korist dijaške kuhinje. Poučno nabiranje gob. Danes popoldne ob 14 se bo pod vodstvom prof. Kuščarja vršil poučen izlet v bližnje gozdove, združen z nabiranjem užitnih gob. Zbirališče pred gimnazijo. Kočevje Občinske volitve se bodo vršile 30. oktobra t. 1., in sicer od 8. ure dalje do 5. ure (17.) popoldne na volišču Kočevje št. 75, to je v sejni dvorani mestne občine, L nadstropje desno. Popravljeni in končnovcljavni volivni imeniki so razgr-l njeni v občinskem uradu pet dni, od 12. do vštetega 16. oktobra 1927. Kandidatne liste se morajo vložiti najkasneje tekom 10 dni po razgrnitvi prn-vomočnih volivnih imenikov, to je do vštetega 21. oktobra do 12. ure dopoldne na okrajnem glavarstvu v Kočevju. Spominska slavnost v Stari cerkvi. V nedeljo se je vršila spominska slavnost, ki so jo priredili vojni invalidi kočevskega okraja v Stari cerkvi. Ob 10. uri dopoldne se je vršila svečana služba božja s slavnostno pridigo. Cerkev je bila nabito polna ljudstva, ki se je na la način oddolžilo spominu vojnih žrtev. Nato se je vršilo pred cerkvijo slavnostno zborovanje. Pred spomenik vojnih žrtev je položil krasen venec predsednik invalidskega združenja za kočevski okraj g. Franc Benčina; nato je govoril podpredsednik g. Avgust Miille, za njim pa oblastni poslanec in domači župnik g. Josef Eppich, ki se je v krasnih besedah spominjal žrtev nesrečne svetovne vojne. Vse točke slavnosti jc spremljal cerkveni zbor pod vodstvom učitelja g, Alojzija Erkerja. Zvečer sc jc vršila še veselica v gostilni g. Matije Sieg-mund v korist invalidskega združenja. Gostilničarska zadruga naznanja, da je ministrstvo za trgovino in obrt izdalo dovoljenje za trikratno letno polovično karto vsem članom zadruge, ki velja za železnice cele države. Legitimacije za polovično vožnjo bo izdajal predsednik gostilniške zadruge g. Verderbcr Gustav. Vsak naj prinese tudi svojo fotografijo, ker to zahteva železniška direkcija. Osebna vest. Mesto odgovornega urednika lista »Goltscheer Zeitung« je z 11. oktobrom prevzel vodja nove hranilnice g. Alojzij Krauland. Metlika Uboj v silobranu. A. Masner je poslal v soboto večer žrtev revolverske krogle. Ko sc jc ta večer vračal nek fant domov, ga je čakal Masner z revolverjem. Žc po dnevu je izzival in grozil, da mora biti »danes« eden mrtev. Ker je fanta zelo sovražil, ga je čakal in napadel. Ta pa je v sili potegnil revolver in ustrelil ter ga pogodil naravnost v srce, kakor je pokazala obdukcija. Dogodek, ki kaže na podivjanost take mladine, se je dogodil v Krtu v semiški fari. Zadnje občinske volitve so tudi pri nas razburile duhove. Vendar resnici na ljubo povedano I ni bilo od strani SLS nobene divje agitacije, i kot | je menda »Jutro« poročalo. Šlo jc predvsem le za osebe obeh tekmecev za županska mesta. A grdo sc drži nekdo tretji, ki meni, da bi bil lahko župan, da bi imel čas in sposobnosti za lo. — Županske volitve bodo v četrtek, 13. t, m. V Argentinijo se spravlja zopet nova eks-pcdicija naših fantov. Saj bo izumrl ta rod. Novo mesto Proslava Krekovega večera. Katoliško prosvetno društvo v Novem mestu je s sodelovanjem katoliškega dijaštva priredilo dne 0. oklobra i. 1. ob 8. uri zvečer v Rokodelskem domu proslavo Krekove smrti. Dvorana je bila skoro pretesna, da bi sprejela množico hvaležnih častilcev dr. Kreka. Spored je bil srečno izbran in ludi dobro podan. Vrstilo so se deklamacije recitacije, pevske točke izbornega kvinteta. Središče vse prireditve pa je bilo predavanje gosp. prof. dr. Kajetana Gantarja, ki je v krepkih in jasnih besedah pojasnil pomen in zasluge nepozabnega našega velikega Evangelista. Prireditev je zaldjučilo zadnje dejanje Krekove igre .Tri sestre«. Čast katoliškemu prosvetnemu društvu, ki si je zamislilo to proslavo, časi in zahvala pa ludi našemu dijaštvu, ki jo sodelovalo na celem programu. Spomin na velikega Kreka pa ostane v naših srcih neizbrisen. Moste pri Uubfjani Naš orliški krožek je s spominsko prireditvijo o Krekovi desetletnici v nedeljo dosegel prav lep uspeh. Dvorana je bila natlačena občinstva, ki je z zanimanjem sledilo vsemu vsporedu. Ugajala je zlasti telovadba. Doseženi uspeh naj Orlico bodri, da se bodo večkrat pokazale. KodcljiiTo se bo odcepilo od naše občine in se bo združilo z mestno občino ljubljansko; tako bo spadal ves otok pod mesto. Mod prizadetimi občinami del Kodeljevega je v dobrunjski občini — se je doseglo popolno soglasje in poslej ni nobeno ovire proti združitvi. Konečno besedo ima oblastna skupščina, ki bo dogovor gotovo potrdila. Ne bo dolgo, ko t »odo razmere prisilile, da sc 1 bodo tudi deli občine ob periferiji mesta, ki ilak dobivajo značaj mesta, priklopile Ljubljani. Davno za telo zamazane Športne volnene stvari je Persli pravo pralno sreottvoi Pertll Jih ohrani mehke M puhaste. , (I Jedilna ilicj na 5 litre mlatoc vod«.) _ Jiavnafi »c po navodilu uporabe, se pravi svMaff u (tak Vr&nika Cerkveni koncert. Vstopnice za nedeljski cerkveni koncert se dobe pri tukajšnjem župnem uradu. Sedeži so po 10 Din, stojišča pa po 15 Din. Prodajale se bodo vstopnice ludi v nedeljo, Iti. t m. eno uro pred pričetkom koncerta pred cerkvenim vhodom, vendar je v interesu vsakega posameznika, da si vstopnico že popreje preskrbi, d i: si prihrani nepotrebno čakanje pri blagajni. Začetek koncerta točno ob 4. mi popoldne. Utonila jo v Ljubljanici bivša posestnica ga Marija Pišler. Iz vode so jo potegnili dne 8. t. m opoldne Domnevajo, da se ji je pripetila nezgoda, ker je truplo ležalo prav blizu brega. Pred leti jc istotako tragične smrti umrla njena hčerka učiteljica, ki je utonila pri kopanju v Kolpi. Pogreb sc jo vrši! v nedeljo popoldne. Blag ji spomini Kamnik. Slovesno zadušnico po pokojnem dr. Jan. Ev. Kreku je daroval kanonik Lavrenčlč 8. oktobra. Zimska sezona društva »Kamnik« so je otvo-rila 0. oklobra z zabavnim večerom, ki ga je prav lepo pripravil naš režiser g. Joško Grašek. Dvorano so dekleta naravnost slavnostno okrasila, da te je že pri vstopu objelo ugodno čustvo. In tako pester spored: orkester, pevske točke, kratki dra-matski prizori, srečolov itd. ('isto samoodsebe se je razvilo neprisiljeno domače razpoloženje in vsesplošna zadovoljnost. Udeležba je bila prav lepa, mnogi so morali oditi, ko niso dobili prostora. Dokaz, da so ljudje že komaj čakali .kdaj zopet začne društvo živeti. — Naj še povemo javnosti, da naš režišer, ki je duša vsega dela, že pripravlja lepo dramo, ki bo občinstvo gotovo zadovoljila. Razširjovalci ndvontističnih knjig. Pred kratkim je prodajaln po našem mestu in okolici dvojica ljudi razne brošure in knjige, ki jih izdaja neka privatna družba v Novem Sadu. Njihov prvotni vir pa je adventistična družba v Berlinu. Slabi prevodi, nerazumljiv slog, med vrsticami pa kar mrgoli prolikatoliških idej! Ker sta imela oba zelo namazan jezik, jima je marsikdo nasedel. Bodite previdni iu ne zaupajte vsakemu v ovčjem oblačilu, posegajte raje pridno po našem zdravem bo-rivu, ki se vam ga dovolj nudi! Vas Duplica si bo ustanovila svojo laslno ]>o-žarno brambo, po zaslugi g. tovarnarja Remca. mu j Koncert. Glasbeno društvo >Sloga iz Ljubljane izvaja s svojim reorganiziranim pevskim zborom dne 13. oktobra v društveni dvorani v Ptuju koncert. Zmagoviti uspeli, ki ga je deležna v zadnjih desetletjih ruska glasba, opremlja tudi zborovske skladbe, ki tvorijo spored koncerta. Pr svoji klasični umerjenosti se odlikuje znamenita Boethovnova kantala, ki je deležna vedno največjega uspeha. Zaključek koncerta tvorijo en ruski in trije domači moški zbori a cappella, vse priznane in priljubljene skladbe. Ostali del se izvaja s spremljevanjem klavirja. Olimpijski dan. Na sestanku zastopnikov vseli športnih organizacij v Ptuju so določili za olimpijski dan, dne 16. t. m. v Ptuju sledeči program: Oh četrt na 12 dopoldne manifcslacijski sprevod z igrišča SK Ptuj po sledečih ulicah: Na Pristanu. Vošnjakova ulica, Hrvatski trg, Muršičeva, C-afu-vova ulica, Prešernova ulica, Slovenski Irg, Slomškova ulica, Srbski Irg, Trstenjakova ulica, Panonska ulica, Florjanski Irg, Krempljeva ulica, Mino-ritski tl'g, in nazaj na igrišče. V sprevodu korakajo klubi v sledečem redu: 1. Odborniki klubov. 2. Slovenski tenis klub Ptuj, 3. Ilazena Ptuj, 1 Lahkoatleti SK Ptuj, 5. Hazenn družina Mura in rezerva Mura v Ptuju, 6. Dijaški športniki Ptuj, 7. Nogometaši SK Ptuj, 8. Zimski športnik s smučarji, 9. Voj. športna reprezentanca garnizije v Ptuju, 10. Delavsko kol. društvo Ptuj, 11. Kolesarska sekcija SK Ptuj, 12. Kolesarsko društvo Zvonček , 13. Motorna sekcija SK Ptuj, 14. Auio-mobilisti. — Oh 2. uri popoldne športne tekme: Ilazena Ptuj—Mura. Nogometna tekma SK Ptuj— rezerva SSK Maribor. Lahkoatletski miting, kolesarska dirka Sv. Vid—igrišče S. K. Ptuj. Slovenska krajina Urednik »Novin«. Ker je g. Ivan Jerič, urednik >Novin izvoljen za narodnega poslanca, lista v smislu tiskovnega zakona ne more šc dalje urejevati in Novinec dobijo drugega urednika. Začasno bo novi urednik g. Franc Bajlec, kand. iur. Od svoje stroj)! mu želimo k težavnemu delu mnogo uspeha. Razne nesreče. V Lipovcih si je Horvatov triletni otrok zlomil nogo. Zdravi se v bolnici v Murski Soboti. — Kolarski vajenec Mekič Štefan i? Solino se tako vsekal v nogo. da jc moral v bolnici iskati pomoči. — V M. Soboti se je na dekletu Mariji Drvarič po neprevidnosti užgala obleka. Zh dobila je take opekline, da jim je podlegla. Zborovanje šolskih vodij. Šolski vodje dol njelendav. okraja imajo 13. t. m. v Dolnji Len davi zborovanje. Razpravljali bodo o važnih Sol razmerah, med drugim se ho pretresalo tudi vprašanje šolskih letnih proračunov. Dopisi Hajdin. Slov. kal. izobraževalno društvo pr Sv. Barbari v Halozah priredi povodom obiska svo jega bivšega voditelja č. g- Verbanjšekn na Hajdini v Društvenem domu po večernieah dve igri: Mo liere: Scapinove zvijače in burko Luknja v namiz nem prtu. Kdor 5e ni videl teh iger. naj ne zamudi te prilike, saj bo smeha dovolj. h Kulturni pregled Ljubljansko gledišče DRAMA. Začetek ob 8 zvečer. Sreda, 12. oktobra: IDEALNI SOPROG, igra. Pre- mijerski abonma. Četrtek, 13. oktobra: UKROČENA TRMOGLAVKA, komedija. Red B. Petek, 14. oktobra: Zaprto. Sobota, 15. oktobra: HLAPEC JERNEJ in njegova pravica, drama. Premijerski abonma. Nedelja, 16. oktobra: UKROČENA TRMOGLAVKA, komedija. Izven. Ponedeljek, 17. oktobra: IDEALNI SOPROG, igra. Red D. Prva reprizu Sliukespearjeve komedije »Ukročena trmoglavka« bo v drami v četrtek dne 13. oktobra. Komedija je pri sobotni premijeri dosegla tako pri kritiki kakor tudi pri občinstvu absoluten uspeh. Predstava se vrši za abonente reda B. Tretja premijera v ljubljanski drami. V soboto dne 15. I. m. je v ljubljanski drami tretja premijera v letošnji sezoni in sicer se vprizori Cankarjev »Hlapec Jernej in njegova pravica*.- v Skrbinškovi dramatizaciji. Glavno vlogo igra režiser g. Skrbin-šek sam, v ostalem pa nastopa ves dramski ansambel z močno komparzarijo. Predstava se vrši za premijerski abonma. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Četrtek, 13. oktobra: Zaprto. Petek, 14. oktobra: Zaprto. Sobota, 15. oktobra: FAUST, debut gdč. Vere Maj- d i če ve. Red C. Nedelja, 16. oktobra ob 15. uri: ORLOV, opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 17. oktobra: Zaprto. Prvi nastop gdč. V. Majdičeve v ljubljanski operi. V soboto dne 15. t. m. debutira v ljubljanski operi domačinka gdč. Vera Majdičeva iz znane narodne industrijske družine iz Kranja. Gdč. Vera Majdičeva je bila učenka opernega pevca g. Julija Beteta. lansko leto pa se je šolala tudi na Dunaju pri znani r-ski pevki Kašovski. Pri sobotni vprizo-ritvi Fausta bo pela važno vlogo Margarete. Predstava se vrši za red C. Mariborsko gledišče Repertoar: Četrtek, 13. oktobra ob 20. uri: ŠKOLJKA. AB. B. Za mladino neprimerno. Petek, 14. oktobra: Zaprto. Sobota. 15. oktobra ob 20 uri: REVIZOR. Ab. A. Nedelja, 16. oktobra ob '.Hi. uri: BAJADERA. »ŠKOLJKA«! Drama sicer nima več tiste moči, kakor jo je imela v Cankarjevih časih. Leta so oblekla revolucionarne osti v nervozne kapricioznosti. Književni jezik Kraigherjev je zvenel mnogokje neteatrski. Toda igravci so jo naštudirali z desetkrat večjo ljubeznijo, kot so jo sprejeli naši Mariborčani. Res je: Pepina nosi krila do kolen in ji ni mogoče meriti nogavice; res je tudi, da je drama le slovenska. Tistih "slo pa, ki 'jih je menda bilo, so na koncu precej ploskali. Sicer posebnega navdušenja naši gledavci ne poznajo: morda ne vejo, da je igravcu tisti hip, ko pade zastor, kakor sodba in mu ni večje nagrade kakor navdušeno ploskanje; ali pa so mariborski gledavci še včerajšnji gostje raznih dvornih gledališč in jim v Mariboru res noben igra-vec ne more zaslužiti priznanja. Gdč. Starčeva (Pepina) je igrala s strastjo in se je v divji pestrosti prelivala iz rafinirane kokote v lirično dekle in v strupeno ženo in zopet v neko wedekindsko igravko. Morda jo je včasih patos zapeljal, morda najbolj v tistih prizorih, ko je stlačila mehko čuvstvo vase in se vzpela do mrzlega prezira; imela pa je toliko življenja v sebi in toliko viharja čuvstev, da je igranje sproti zabrisala. Izredno intimen ji je bil prizor v prvem dejanju, ko ob Maksu zasanja v deviški pregrešnosli na planine. Ko jo v drugem dejanju udari Maksovo »razmerje«, sta ona "in režiser znala prenesti igro v ozračje in s tem dosegla tisto napetost, ki je pooč;-tila Pepinino hrepenenje za očiščenjem. Najbrž bi dosegla gdč. Starčeva s tako temperamentno kreacijo uspeh prav povsod. , G. Železnik je bil neodločni Maks, ki se ne dvigne v noben dramatičen položaj razen prizora, ko izgovori Tonin težko vprašanje. Kakor Maks mu je odkrhal g. Železnik dramatično ostrino G. Grom je dahnil Toninu sentimentalno moro, tako da je bil ves simpatičen in je vzbudil resnično sočutje. Gdč. Kovačičeva (Olga) jeugajala s svojo prirod-nostjo. Skupinsko modrovanje o ljubezni v tretjem dejanju je ravno /. njo dobilo tisto neposredno draž. Gdč. Kraljeva (Strelovka) išče preprostost^ in odkriva ravno z njo barve, ki jih drama včasih le sluti. (Pogovor z Maksom o Lubinovem razmerju s Pepino.) G. Kovič P. jo bil Lubin — v tisti odmerjeni blaziranosti bonvivana; g. Skrbinšek zanimiv Podboj, ograjen pred družbo, čeprav so meje še vse nove. Režiral je g. Železnik, z okusom barv in z ljubeznijo do situacije. Troskupinska igra v prvem dejanju — ko pridejo gostje — je bila morda preveč razklana in ni imela prehodov. Dr. F. S. E. KALMAN: BAJADERA. Kot prvo operetno predstavo nam je dalo gledališče v nedeljo ine 9. t .m. Kalmanovo »Ba jader o. Ne dejanje samo, ki je vsebinsko prazno in skoro vsakdanje, ampak živahna Kalmanova muzi-ka, dobra igra in pester kolorit so Bajaderi zagotovili uspeh tudi na našem odu. Gdč. U d o v i -č e v a je bila kot Br.jadera na mestu; če nas njena še nekoliko začetniška igra morda popolnoma ne zadovolji, pa nas je ogrel njen glas, ki očividno napreduje. G. Braluž se je potrudil, da je bil dober orientalski princ. Obilo smeha je žel g. Danes kot sef-klaker; zdi se, da je naš oder dobil z njim dobro novo moč. Pa i ostali so se držali. Da se g. M i t r o v i č kot dirigent vživi, je znano. Kar nas je motilo, je bil indijski ples v drugem dejanju in skunine, ki so bile mrtve in niso sledile dejanju, zlasti pa skoro huronsko vpitje številnega dijaštva, ki je na ta vsekako čuden — ne toliko indijski, kakor indijanski — način pozdravljalo začetek posameznih dejanj. V obče pa: dober začetek I —ič. Ljudski oder v Ljubljani. V nedeljo, dne 23. oktobra t. 1., ob pol 8. uri zvečer otvori Ljudski oder svojo letošnjo sezono, 16. od svojega početka, in sicer s premijero izvirne slovenske igre »Zlalorog«. Znana je pripovedka o Zelenici v triglavskem pogorju, o belih ženah, o beli čredi in njenem vodniku Zlatorogu, o rdečih triglavskih rožah in o bajnih zlatih zakladih, kf jih nadnaravne sile skrivajo pred človeškim pohlepom v gori Bogatin. Vse to se nam v omenjeni igri živo predstavlja poleg nevtešnega benečansko-italijanskega poželenja po na£ih krasnih pokrajinah, po bogatih rud- nikih in plavžih v trentski dolini. Srečata se gizdalinski Benečan in krepki naravni naš planinec, udarita se na vasi in na gorah za Marinino hčerko Anico-Slovenijo. Po naklepih zlega duha — zelenega lovca — pade domačin Slovenec in nad Anico — Slovenijo — zakrili tujec — Benečan. V igri nastopajo sojenice bele žene, nagajivi škrati in hudobni zeleni lovec, domačini obojega spola; mladi in odrasli, Benečani, lovci, rudarji in biriči. Dejanje je polno močnih efektov; benečan-ski grof, ki ljudi Anico, vrže v ječo njenega fant i, divjega lovca Špika. Ta priseže, da navali pred Marino ogromno zlata, gre nad Zlatoroga, a v gorovju ga ubije strela. Anica obdolži krivde grofa, ta pa, ko spozna, da nikdar ne dobi Anice, jo hoče v divji jezi ustreliti, prepreči pa to njegov oskrbnik Rikardo in ustreli njega samega. Predvajajo se krasni plesi, ki jih je v narodnem duhu ustvaril in naštudiral akademik Pino Mlaker, pojo se melodiozne Vodopivčeve sk'adbe, ženski, mešani in moški zbori, spremljani po salonskem orkestru glasbenega društva »Sloga«. Vodslvo Ljudskega odra se ni zbalo nobenih žrtev, da čim dosloineje uprizori to domače delo, občinstvo pa bo gotovo tudi v obilnem številu obiskalo to prvo ■ letošnjo predstavo. Šport ILIRIJA : PRIMORJE. Drugo srečanje nogometnih moštev v jesenski sezoni. Na olimpijski dan, v nedeljo 16. t. m. se Ilirija in Primorje drugič v jesenski sezoni srečata na nogometnem polju, to rot v tekmi za Olimpijski fond. isti dan se vrše nogometne tekme za Olimpijski fond širom cele države, pri nas tudi v Mariboru, Celju in Ptuju. Ker prekine LNP z ozirom na namen prireditev vse zabrane in omejitve igranja. bo marsikateri klub mogel postaviti v nedeljo dosti močnejše moštvo kot razpolaga z njim za prvenstvene tekme. Posebno velja to za ASK Primorje, ki bo moglo — ojačeno z Buljevičem, Zemljakom, Sla-mičem in Jančigajem — nastopiti proti Iliriji z mnogo boljšimi izgledi kot nedavno v prvenstveni tekmi in ki bo brez dvoma tudi napelo vse sile, da se Iliriji revanžira za zadnji rezultat ter jo premaga. Tekma, ki se vrši ob 15.30 na prostoru SK Ilirije, bo privedla na prostor pač rekordno število publike, ker obeta ne samo dobro, temveč tudi skrajno napeto igro. Kot predigra se vrši ob 14. uri hazenska tekma med Ilirijo in kombiniranim ljubljanskim teamom ter razne lahkoatletske in ležkoatletske tekme. * * * SK Ilirija — nogometna sekcija. Danes, v četrtek, ob 16. uri trening na dva gida za prvo in drugo skupino. Poziva se k točni in polnoštcvilni udeležbi. — Po današnieni treningu ob 18.15. uri važen sestanek članstva nogometne sekcije v klubski sobi v kavarni »Evropi«, na katerega se vabijo tudi seniorji; za prvo in drugo skupino udeležba strogo obvezna. — Načelnik. Jubilejna nicdklubska kolesarska dirka se je vršila v nedeljo dne 9. okt. na progi Ljubljana— Vransko in nazaj km 100. Rezultati so sledeči: 1. Šolar Joso. kolesarska Ilirija 3 ure 33 min. 42 sek., 2. Peršin Makso, kolesarska Ilirija 3 ure. 33 min., 42l/r, sek., 3. Kosinatin Ivan, (Primorje). 4. Zanoš-kar Srečko (Primorje), 5. Kosmina Alojz (Primorje), 6. Abulnar Josip (Sava). Junorska skupina: 1. Goltes Ivan (kol. Ilirija) 3 ure, 37 min., 14 sek., 2. Pctrovčič Anton (Zarja) 3 ure, 46 min.. 39 sek. — Dirki je prisostvovalo mnogobrojno občinstvo, katero je z velikim zanimanjem sledilo poteku dirke, žal da se je premalo oziralo na odredbe redite!j-stva, ter je po prihodu prve skupine navalilo na cesto, brez ozira na to, da so sledili v kratkih presledkih in v najboljši formi dirkači juniorske skupine. Sicer je dirka potekla v redu in brez nezgod. Pri dirki so bili v velikem številu navzoči bivši člani Kluba slov. biciklistov, na čelu prvi predsednik g. dr. Vinko Gregorič. Kolesarska zveza, pododbor Ljubljana, poživlja vse dirkače, da se polnoštevilno udeleže med-klubske olimpijske dirke dne 16. t. m. na progi Ljubljana—Vrhnika—Ljubljana. Start in cilj na Aleksandrovi cesti. Dirkači se imajo javiti vodstvu dirke točno ob 7.30 (Narodni dom, podpritličje). Ing. Torlcif Tunold Hanssen — trener JZSS! Naši ziniskosportni zvezi je uspelo pridobiti znanega norveškega športnika, ing. tlanssena, da pride v Ljubljano, kjer bo vodil trening naše olimpijske smučarske vrste. Ing. Hanssen je znan smučar, izvrsten v smuških skokih ter je za čas svojega bivanja v Pragi treniral skoro tri leta češke smučarje. Zveza bo skušala omogočili tudi ostalim smučarjem, da bodo mogli trenirati in vaditi pod llanssenovim vodstvom. V Ljubljano se pripelje 15. novembra ter ostane zaenkrat do konca februarja pri nas. KOPJE FRČI 70 METROV DALEČ! V Viborgu je bilo, na Finskem. 3000 jih je gledalo, ko so nastopili tekači na 1500 m. itazen Nurmija je bilo navzoče vse, kar v teku na srednje razdalje med finskimi tekači kaj pomeni, tudi Ejno Borg, finsko upanje. Pa ni prišel do lavorik, vzel mu jih je Nemec Pellzer, ki je prav na koncu se-zije vzšel v prav izborno formo. Osem stopenj samo je kazal toplomer, zato je Peltzerjev čas 3:57 prav izboren. Drugi je bil Borg, nato Lagerstrom in Helga. A to ni bilo vse. Dogodek dneva je bil novi svetovni rekord v metanju kopja. Pentila ga je napravil. Že prvi met je pognal kopje 63.50 m daieč. drugi met pa 67.42, nov svetovni rekord, doslej Šved Lindstrom 66.62 m. Pentila je pa še enkrat poskusil, in <59.88 m daleč je frčalo kopje. Pišejo tudi 69.80 m; ni dosti razlike. Šp par centimetrov, pa bo dosežena 70-meterska meja. Spričo tega uspeha drugo ni prišlo dosti v poštev, čeprav je bilo izvrstno. Na primer Wahlsledtov sunek io-rabil neki Italijan za to progo 2:31, leta 1918 neki Šved prvič pod 2:30, leta 1922 drug Šved, znani Lundgreen, 2:28.6. Lani se je posrečilo Francozu Baratonu, da je z 2:27.2 priboril rekord Franciji nazaj, in istega leta ga je popravil Serafin Martin, tudi Francoz na 2:26.8. Najboljši nemški tekač na srednje razdalje, dr. Pellzer, je bil označen kot oni, ki ima pravico tudi do 1 kilometrskega rekorda; saj je premagal olimpionika Lovveja na 8S0 y, Nurmija in \Videja na 1500 m. Nenadoma je pa zgubil svojo formo, in Martinov rekord je ostal. Že so rekli, da je Peltzer ugašajoča zvezda na športnem nebu; pa so se zmotili. Tik pred sklepom sezije je Peltzer dokazal, da je še zmeraj najhitrejši med hitrimi. Peljal se je v Pariz in je na sladionu v Colombes premagal svojega hrabrega nasprotnika in še svetovni rekord povrhu. V končnem spurtu šele se mu je to posrečilo, na zadnjih 20 metrov. Navdušeno so mu tudi Francozi ploskali, 15.000 jih je bilo, za lahkoatletsko tekmo izredno veliko. Martin je tekel 1000 m v 2:26, 0.8 sekund pod svetovnim rekordom, Peltzer pa še 0.2 sekunde bolje. 2:25.8. Oba la dva bosta med najboljšimi, ki jih bo poslala Evropa v Amsterdam. Program tekem v Colombes je bil prav do- ber, pa se niso dosti menili zanj, vso je čakalo na dvoboj med Nemcem in Francozom. »Nastop na 1000 metrov!« Mrzlo je bilo tekačem, plesali so sem.in tja. Ozračje je polno, v par minutah se bodo kresale iskre. Ali bo Nemec zopet premagan? Bo-1j zboljšal * Martin svoj lastni rekord? Naenkrat vse tiho, še celo dež je ponehal. Vsi so ob startu; znotraj Peltzer, zraven njega Bontemps, nato Con-ger, Martin, Baraton, Vancou in še eden. Sedem torej. Strel poči! Francozi zunaj vod i,jo par sto metrov, Bontemps poostri tek, Martinu v prid, Peltzer je predzadnji! Pri 500 metrih zboljša Peltzer svoj položaj, kmalu je za Martinom, na tretjem mestu. Ko hoče Peltzer zaviti kot prvi v krivuljo, mu izkušeni Martin prepreči načrt, Peltzer je zadaj. Vodi Bontemps, sicer že ves »groggy<<:, vodi pa le. Strašansko hiter je tempo, vse je na klopeh, ne slišiš lastne besede. Zmeraj močnejše je vpitje, ko zboljša Martin svojo razdaljo od Peltzerja za dobra dva metra. Samo ravno črto morajo še preteči, pred tribuno. Bližji in bližji je Peltzer, obupno se Martin brani, deset metrov pred ciljem mora pustiti Peltzerja naprej. Zmagal je Nemec, njegova dva poraza proti Martinu sla popravljena. Dva metra pred Martinom je šel Peltzer skoz cilj. Bil jo I o eden največjih tekaških bojev zadnjega časa. Avion ljubljanskega Acrokliiba »Ljubljana«. Slika je posneta še v Nemčiji, kjer je bil avion zgrajen. Pri prvem poletu v Sloveniji od Vrbe na Gorenjskem do Ljubljane ga je vodil pilot Gabriel Vodišek. Modu Večerna toaleta. Letošnji novi vzorci večernih oblek odražajo razveseljivo raznolikost, kot že davno ni bil slučaj. Posebno važnost se polaga na linijo in tej primerno seveda tudi na blago samo, tako da prejšnji starejši vzorci in načini prihajajo v osamljenost. Izmed oblik prevladuje zvončasta, dasi se pri tem izbira in prikroja še nešteto drugih različic. Izmed blagov so letos, zlasti v jesenski sezoni, najpriljubljenejši; georget, maroški krep, mongolski krep, krep-satin in svileni baržun. Kakor rečeno je raznolikost zadostna, da si more vsaka ženska razbrati vzorce po svoji volji in po svojem okusu. Kateri je do mirnega, enotno ubranega vtisa, si bo brez nadaljnega izbrala črno barvo, je pa tipično za to sezono, da je zelo priljubljena bela barva, in tudi pisani blagovi, ne pa preračunjeno, upoštevajoč velikost postave, barvo jas in polti. Značilno |e pa tudi, da letošnja jesenska sezona noče zametavati nakitja na oblekah. Čipke nikakor niso nemoderne, zlasti pa ne vezene obleke. Čc se pa že ne oprijemlje ves ženski svet čipk ali vezenja, pa sežejo po primitivnih, pa zato izdatnih sredstvih. Recimo velika rdeča roža čudovito preobrazi enoličnost, ali pa monotonsko ubranost. Da si pa ustvarimo lako sliko o večerni toaleti, si oglejmo današnjo sliko. Prvi vzorec sc lesno vlega na telri in proti dno prehaja v okusno zvoneasto obliko. Barva jc trna ali izrazito lila, ali pa cclo bakrena. Priljubljeni so pa tudi isto- baxrvni biseri, našiti v premišljenih pozicijah. Obleke z dolgimi rokavi so prav umestne za večerne ure in kakor se iz slike razvidi, so ti vzorci po svojem sestavu primerni zlasti za močnejše postave. Na tretjem vzorcu že opazimo, kako prihaja do izraza vezenje, kar obleko popolnoma spremeni in privede do okusne linije in simpatične razporedbe barv in kontur. Zadnja slika pa pred-očuje najnovejši sistem večerne toalete. Pri tem vzorcu gre samo za linijo. Krilo je spredaj po načinu plašča križno prepeto. Za ta vzorec je pa treba z vso vestnostjo zbirati blago, kajti le nekaj vrst blaga je, ki prihaja v poštev za la vzorec. Še najbolj hvaležen jc krep-salin in georget. Pri tem vzorcu je jasno izražena popolnoma nova tendenca zaokrožiti linijo. Popolnoma nov je pri krilu na eni strani podaljšek, ki jc v sredini v skladu s prepono z imiliranimi dragimi kamni. Vse kaže, da letošnja jesenska sezona polaga veliko važnost na večerno toaleto, in po leh izgledih in po tem kratkem pregledu sc smemo nadejati, da bo prevladovala praktičnost in pa este-lično gledanje. Plašči. Kar se pa plaščev tiče, zlasti plaščev za popotovanja, so najmodernejši in najbolj priljubljeni s kožuhovino podloženi in vloženi. Niso tako zelo dragi, kot bi kdo mislil; v zadnjem času dobimo spretne imitacije najdražjih kožuhovin, in dobro ie Dri teiu lo, da so imitacije tudi troežne. Gospodarstva Dr. Fran \Vlndischer: Tečaj za izložbene dranžerje. Reklama igra v modemom kupčijskem poslovanju veliko vlogo in je zlasti v večjih kupčijskih središčih odlične važnosti. Meti reklamnimi pripomočki in sredstvi, ki naj obrnejo pozornost občinstva lia posamezno trgovsko hišo in privabijo kupo-valca v prodajalne, pa je posebne Individualne Važnosti izložba. Lepa, svojevrstna, okusna, prikupna iu vabljiva izložba obrača pozornost nase in na lastnika podjetja. Kakor drugod posvečajo trgovski ln obrtni gospodarji tudi pri nas v Ljub-, ljani svojo skrb in pozornost prodajahiiškim izložbam v vedno večji meri. Naše izložbe postajajo vso lepše, okusaiejše in svojevrstnejše. Zgledi vlečejo in spodbujajo. Stopinja in nivo naših Izložb in izložbenih prostorov se trajno dviga. Pri nas jc že dokaj ličnih in lepili izložb, katere bi smeli pokazati tudi v vsakem drugem velikem mestu, ki je v tem pogledu napredno in se ponanš z razvilo izložbeno reklamo. Trgovina je živa in %e izpopolnjuje. Stremljenje trgovskih in obrtnih organizacij mora biti obrnjeno na to, da je napredek čim splošnejši, skrbeti morajo za to, da se da prizadetim krogom vseh vrst prilika zu izpopolnjevanje in dovrševanje. Trgovec kakor trgovski sotrudnik ,ki je stremeč in se želi izpopolniti, gotovo pozdravi z veseljem priliko, ki mu jo v kratkem ponudi Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani s tem, da priredi tečaj za izložbene aranžerje. Pred nekaj meseci sem lo misel sprožil v odborovi seji tega društva in je odbor predlog sprejel soglasno. Prireditev takega tečaja ni lahka, pa je bilo potrebno posvetovati se delj časa o načinu lake prireditve. 1'riprave so sedaj jako napredovale, pa je v bližnji bodočnosti že lahko računati z uresničenjem te namere. Tečaj za izložbene aranžerje se bo v kratkem vršil in je nameravan na ta način, da pričnemo uvodno s splošnim predavanjem o predmetih in stvareh, katerih poznavanje je vsekakor potrebno, predno pričnemo s tečajem za izložbeno aranžerje za posamezne trgovinske skupine. Naš odlični akademični slikar Ivan Vavpotič se je prošnji Trgovskega društva »Merkur ljubeznivo odzval in bo imel vrsto javnih predavanj v okviru Trgovskega društva »Merkur«. Razpravljal bo o harmoniji barv, o razsvetljavah, o delitvi prostora, o splošnih estetskih teorijah, o modernem dekorju. Predavanja bodo obsegala predvidoma tri ure in bo njih vsebina taka, da bo zanimala trgovca, sot rudnika in sotrudnico, pa tudi širšo javnost. Predmetna prireditev bo gotovo zanimiva in bi na njo opozoril že sedaj osobito vso one naše žene, ki imajo opravka v trgovini in obrti te'r one, ki se zanimajo za estetska vprašanja. Prepričan sem, da priredba najde živahen odziv v Ljubljani. * * * Državne finance v aprilu 1027. V mesecu aprilu t. 1. so znašali državni dohodki 722.3 milijona Din (proračun 95(3.5), izdatki pa 535.8 (proračun 950.5) milijonov Din. V aprilu pret. leta so znašali državni dohodki 765.0, izdatki pa 662.6 milijonov Din. Konkurz je razglašen o imovini Aniona Novaka, lastnika podjetja »Odeon« v Ljubljani, Vegova ulica. Roki: 22. okt., 1. dec. in 17. dec. Mast, živina, prašiči. V našem včerajšnjem tozadevnem poročilu tvrdke Evald Popovič mora stati, da naša država ne le tvrdka izvaža tedensko 3000 komadov prašičev na dunajski trg. Položaj na hmeljskik tržiščih. Zatec, 12. okt. (Izv.) Povpraševanje je sicer ponehalo ,vendar jo nakupovanje še vedno znatno. Plačuje se 40 do 60 Din za kilogram. Na zunanjih tržiščih jo danes položaj sledeči: Žatec. Cene so od 2250—2500 Kč za 50 kg. Zelo čvrsto. Niirnberg. Cene neiprenie-njene. Položaj zelo čvrst. Posojilo Monnpolske Uprave. Kakor poročajo iz Belgrada, bo v kratkem monopolska uprava razpravljala o ponudbi Drž. hipotekarne banke glede posojila v znesku 200 milijonov Din. Gradba proge Bakar—Bakar luka. Prometni minister je odredil zgradbo proge Bakar—Bakar-pristanišče. Za zgradbo bakerskega pristanišča so bili potrošeni Ze mnogi milijoni, ki bodo sedaj ra-cionelno izkoriščani. Vpokojitcv pomočnika prometnega ministra. ; Jutam j i lisi« juvlja iz Belgrada, da je Upokojen pomočnik ministra za promet g. Bora Popovič. Novi potniški tarifi. Kakor smo že jioročali, se uveljavijo 1. januarja 1927 novi potniški tarifi, ki bodo znatno nižji za vse razrede kil kor dosedanji. Prvikrat po prevratu se tarifi znižujejo. Svetovni trg sladkorju. Cone na svetovnem trgu sladkorja nazadujejo Cenitve o evropski produkciji so visoke: za 17 odstotkov .und prošlo kampanjo. Zato je pričakovali, kakor smo že pisali, pocenitve sladkorja. Mednarodno združenje za sladkorno statistiko ceni' letošnji pridelek sladkorne pese v naši državi na 065.000 stotov, produkcijo sladkorju na 90.0«) Ion napram 56.000 ter 77.800 tonam lani. Naša produkcija bo torej za 16 odstotkov večja kakor lani. Aretacija dr. Wutfeja. Iz Gradca poročajo, da je bil aretiran bivši predsednik železniške družbe Graz-KOflach dr. Viktor Wutte, dobro znan Iudi slovenskim gospodarskim kropom. Dr. Wutte jo bil aretiran radi kazensko prijave obratnega sveta železnice Graz-Koflach, ki mu očita poneverbo. Gotovo igra vlogo tudi afera z delnicami Trboveljske. Dr. Wutte je namreč prodal delnice Trboveljske, teira zneska pn ni vknjtžil v dobro železniški družbi Graz-Koflach, ampak njemu blizu stoječi tvrdki Pojalzi & Comp., ta pa je propadla in železniška družba Grnz-KOflach je izgubila te delnice, oz. izkupljeno svoto za nje. Nadalje poročajo iz Gradca, da je bil aretiran radi njegovega poslovanja in vodstva pri železniški družbi Graz-Koflach. T&orsza Dne 12. oktobra 1927. DENAR. Deviza London nadaljuje svoj dvig. Včeraj je v Ne\vyorku dosegla svoj najvišji kurz od 1. 1914. sem: 487.20. Tn dvig funta je pripisovati veliki ponudbi dolarskih kreditov na angl. trgu radi velike razlike med obrestno mero Londona in Ne\vyorka. Zato jc dolar radi prevelike ponudbo čekov na Ne\vyork tlačen. Gre torej tu predvsem za disagio dolarja. VLjubljani jebil zopet dražji za 5 par, kakor tudi v Zagrebu, dočim je v Belgradu ostal ne-izpremenjen. V ostalih devizah ni izprememb. Promet jc bil v Ljubljani večji kakor včeraj. Narbdna banka je dajala devize Curih in London. Promet je bil najznatnejši v devizah Curih in London. Ljubljana. Devize: Berlin 13.54 den., Curih 10.94—10.97 (10.955), Dunaj 800—803 (801.5), London 276.80—277.10 (276.70), Ne\vyork 56.64 -56.81 (56.74), Praga 168—10S.80 (168.40), Trst 309—311 (310) Zagreli. Berlin 13.54—13.57, Curih 300.41 — 311.41, Dunaj 8(H>—803. London 270.30—277.10, No\vyork 56.045—56.845, Praga 168—168.80, Trst 309.41—311.41. Belgrad. Atene 75.75—70.25. Amsterdam 22.80 —22.80. Berlin 13.53—13.56, Budimpešta 0.92—9.95, Bruselj 7.915—7.945, Curih 10.94—10.97, Dunaj 7.995—8.025, London 270.25—279.05, Nevvvork 56.60 -56.80, Pariz 222.25—224.25, Praga 168—168.S0, Trst 309.25—311.25. Curih. Belgrad 9.13. Berlin 123 67. Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.24, Dunaj 73.20, London 25.25, Ne\vyork 518.60. Pariz 20.3625, PrAga 15.37. Trst 28.335. Sofija 3.76, Varšava 58. Dunaj. Devize: Belgrad 1217, Kodanj 189.85, London 34.50875. Milan 3K.73. Ne\vyork 70S.4. Pariz 27.825, Varšava 79.41. Valute: dolarji 706.4, lira 38.68, dinar 1242, češkoslovaška krona 2098.75. Praga, Devize: Lira 181.5. Belgrad 50.45, Pariz 132.5, London 163.4. Ne\vyork 33.745. Dinar: Newyork 176.15, Berlin 7.39, London 270.5. VREDNOSTNI PAITR.T1. Tendenca za drž. papirje nadalje čvrsta, zlasti za vojno odškodnino.. Na Dunaju Ruše 32.90. Ljubljana. Celjska 104 den., Ljublj. kreditni 138 den., Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 d., Strojne 80 bi., Vevče 135 den., Ruše 260—270, Stavbna 56 den., šešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 84—84.5, agrari 55, vojna odškodnina 402—103, dec. 409, Hrv. esk. 91, Uipobanka 55—58, Jugobanka 91, Praštediona 8 50 — 860. Ljublj. kreditna 138, Drava 595, Slavonija 15—18, Trbovlje 480—485, Vevče 132.5. Belgrad. 7% invest posoj. 84.25—84.5, vojna odškodnina 403.5—404.5, agrari 54 —54.5. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.75. Živno 107.5, Hrv. esk. 10.5, Hipo 6.8, Alpine 47, Greinitz 5.0, Leykam 11,52, Trbovlje 60.9, Ruše 32.9, Slave.\ 14, Slavonija 18. BLAGO: Ljubljana. Les: Oglje suho vilano fko vag. naklad, post., 1 vag. po 78. drva buk. suha. fko vag. nakl. post., 2 vag .po 19; iščejo se: (rami po noti kupca fk ovag. nakl. posl. 250 den., nudijo se: tra- . v. • p ■< •••' !••' ■ "•V'* * ■ • ■ '.it Sel lichtov - m acin >- pranja Namočiti v ekstraktu za pranie »ŽENSKA HVALA" mM Tri Izprati s Schichtovim W ■ ' '■ -i Qti '.v • " ... > V_S'- TERPENTINOVIM MILOM. mi monte fko vag. nakl. post. 230 bi. Zaklj. 3 vag. Tendenca neizpremenjenu. Dež. pridelki (vse samo ponudbe; plač. 30 dni, dob. prompt, slov. post.): Pšenica 78—79 kg 2%. .bač. 340.5—342.5, za nov. 350-352.5, srem. 337 —339. slav. 334—338, koruza bač. nav. vozn. 245—250, ml. tar. 240—245; moka 0 g cel vag. plač. po prejemu 490; zaklj. —; tendenca mirna. Novi Sad. Pšenica 78—79 kg, •>%, bač. 290— 295, ban. 285—290, srem. 285-290, rž bač. 72 kg, 2%, 280—290, oves bač. 202.5—207.5, srem. 205— 210, ječmen bač. in srem. 05—6« kg, 2%, 255—260, bač. 68—69 kg 270—275, koruza bač. 202.5—205, suš. 10 192.5—196, nova 12-1 1,".5—187.5, 3—4 210 —215, bač. 3—4—5 ok. Novi Sni 215-217.5, ban. 200—202.5. ban 12—1' par. Vršac 185, srem. 202.5 —205, 12—1 185—187, suš. okt. 192.5-195, fižol bč. beli prebran, 2%, 325—330, moka baška 0 g 415— 425, 2 395—405, 5 370—380, 6 315—325, 7 270—280, 8 200—205, otrobi bač., slav., srem. 170—175. Tendenca nespremenjena. Promet: 9 pšenice, I koruze, 2 moke, skupaj 15 vag. Dunaj, 12. okt. Tuzemska pšenica je neizpre-menjena, le ogr. tiska je bila za pol šilinga cenejša. Trgovana je bila: jugosl. tiska pšenica 80—83 kg za 1.88 Kč ex Komarno, ozir. 1.99 Kč Bratislava. Rž je bila za pol šilinga višja za tuzemske provenience. Male množine so kupili avstrijski mlini. Uradno no-tirajo vključno blagovno prometni promet brez carine v šilingih za 100 kg: Pšenica VVienerboden 39 —40. Franz-Josefsbahn 37.75—38.5, Norduest bahn 38—39, marchfeldska nova 39—40, ogr. tiska 81— 83 kg nova 43.50—44, ogr. 79—80 kg 41.75—42.25, rž tuz. marchfeldska nova 38.75 39.25, VVienerboden 38.25-38.75, estala 37.5—38, gradiščanska 38.50—38.75. ogr. nova 38—38.25, Pesterboden 88.25—38.75, ječmen tuz. izbran 40—43.50, srednji 36—38, klajni 32.5—33.5, koruza 25.5—28, oves tuz. nov 29.50—29.30, ogr. 29.75—30.25. Budimpešta, 1,2. okt. Tendenca medla. Pšenica okt. 30.36. 30.38. zaklj. 30.30—30.32, marec 32.54— 32.36, zaklj. 32.30—32.38, rž okt. 29.66—29.54, zaključek 29.58—29.00, marec 30.48—30.32, zaklj. 30.32—30.36, koruza maj 24.80—24—82, zaključek 24.82—24.84. 0 borzi v Chieago jc danes poročilo izostalo. "Poiscvedovania Zatekla se je v nedeljo zvečer angleška doga. Dobi se pri Karlu Majce, čevljarski mojster, Pu-harjeva ulica 3. • Turisiika T. K., Skala. Redni člani se poživljajo, da si oskrbijo pri tov. blagajniku nove legitimacije s sliko, in to v klubovem lokalu vsak torek in četrtek od 18. do 19. ure. S seboj naj prinese vsakdo fotografijo v formatu 6X9 cm. Obenem prejme vsak tudi cn izvod klubovih pravil in turne kontrolne pole k l. novembru t. 1. Cena legitimacije in pravil 13 Din. — Gospod doktor, čezdalje bolj u videva m. da alkohol onemogoča vsako delo. — Torej se boste le odrekli uživanju alkohola. — Ne, bom rajši opustil vsako delo. Darovi Upravni odbor Hranilnega in posojilnega konsorcija državnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani jc meslo venca na grob blagopokoj-nega Vilkola Praprotnika, bivšega načelnika nad-zorovalncga sveta konsorcija, naklonil skladu Ivana Rostana za zaščito najbednejših vdov in sirot državnih nameščencev znesek 300 Din. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dno 12. oktobra 1927. Višina barometra 308'8 m Opazovanja k M! čas Baro-metei loplolo T C' Kcl. »lapo Velcr ln brzina v m Oblač nosi 0-10 Ljubljana 8 768-8 4'3 100 NW 2 Maribor 767-4 7-0 U)() NW 6 0 Zagreb 767-0 6-0 87 S 4 5 Belfirad H 766-6 50 96 mirno 10 Sarajevo 767-3 6-0 84 mirno IU Skoplje 765-9 9-0 83 mirno 0 Dubrovnik 763-7 15*0 37 mirno 0 Split 7 764-0 12-0 64 NE 4 10 Praga 768-8 8-0 — N 4 10 Vrsta padavin oh opazovanju vmmdo7h II . II 13-0 3-6 13 4 — 4 ;ie 4 14 5 14 5 17 10 21 12 18 6 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran ua morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer uad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved zu 13. oktober: V severnih Alpah večinoma oblačno, morda lahen dež, temperatura nižja, severni vetrovi. V južnih Alpah večinoma jasno, nižja temperatura, severni vetrovi. 36 Mark Twain: Kraljevič in siromak. Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. Poliitimo v veliko dvorano, kjer se je imel vršiti obed, in med tem, ko so pripravljali Tomažka za imeniten dogodek, si oglejmo prilike v njej. Dvorana je bila prostorna, strop so podpirali pozlačeni stebri in stebriči, in strop in stene so bile poslikane. Ob vratih so stali vitki stražniki nepremično kot kipi, oblečeni v bogato, slikvoito opravo, s helebardami v rokah. Na visoki galeriji, ki je potekala okoli in okoli dvorane, je bila nameščena godba in gosta množica meščanstva obeli spolov v bogatih oblekah. Sredi dvorane je na vzvišenem odru stala Tomažkova miza. Sedaj pa pustimo pripovedovati starega kronista, ki takole opisuje to posebno priliko: : V dvorano stopi plemič s palico v roki in ž njim vred drug plemič, noseč namizni prt; potem ko sta obadva nad vse spoštljivo trikrat pokleknila, razgrne drugi plemič prt po mizi, na kar obadva iznova trikrat poklekneta in odideta. Nato prideta dva druga, eden zopel s palico v roki, drugi pa s solnico, krožnikom in kruhom; potem ko sta pokleknila kot prva dva in položila na mizo, kar je eden prinesel seboj, tudi onadva odideta ob istili ceremonijah kot prva dva. Naposled prideta dva velikaša v bogati obleki; eden nosi velik nož; ko se trikrat dostojanstveno prikloni do tal, se približa mizi in jo drgne s kruhom in soljo s tako spošiijivostjo kakor da bi bil kralj navzoč.« Tako so se končale slovesne priprave. Naenkrat se je daleč po odmevajočili hodnikih začulo trobenta-njc in nerazločni klici: Prostora za kralja! Prostora za prevzvišeno kraljevo veličanstvo!« Ti glasovi so se ponavljali od trenutka do trenutka — prihajali vedno bližje in bližje — in zdajci je zabučala skoraj pred nami mogočna trobenta in je zadonel klic: Prostora za kralja! V tistem hipu se je prikazal blesteč sprevod in odšel z umerjenim korakom skozi vrata v dvorano. Pustimo zopet govoriti kronista: > Najprvo pride nižje plemstvo, potem baroni, grofi, vitezi reda hlačnega traku, vsi bogato oblečeni in gologlavi; za njim pride kancler med dvema plemičema, izmed katerih eden nese kraljevo žezlo, drugi pa državni meč v rdeči nožnici z ostjo navzgor obrnjeno. Za njim pride sam kralj — čim se približa, ga pozdravi dvanajst trobent in mnogo bobnov, ljudje po galerijah pa vstanejo in kličejo: Bog živi kralja!« Za kraljem pridejo plemenitaši, ki so mu prideljeni, na njegovi desnici in levici pa stopa njegova častna straža plemičev z bojnimi sekirami v rokah.« Vse je bilo krasno in imenitno. Tomažku je srce močno utripalo in v očeh mu je žarel ogenj veselja. Vedel se je jako dostojanstveno in to toliko bolj, kor ni mislil nato, kako se je vedel, ker so je njegov duh pečal 7. veselimi prizori in glasovi okoli njega — in povrh vsega nikdo ne more biti posebno grd v lepo se prilegajoči krasni obleki, potem ko se je nekoliko privadil — posebno, ako se v trenutku ne zaveda tega. Tomažek se je spominjal naukov in navodil, in je pozdravljal z rahlim pokimvaanjem in vljudnim: Ilvala vam, dobro moje ljudstvo Sedel je za mizo nc da bi snel čepico z glave in brez najmanjše zadrege; jesti s čepico na glavi je bila kraljeva navada, v kateri so bili kralji in Kantijevi enaki. Sprevod se je začel in plemiči so se slikovito razpostavili okoli odra in ostali gologlavi. Sedaj je vstoplia ob zvokih godbe telesna straža, največji in najmočnejši možaki cele angleške države, ki so bili skrbno izbrani za to službo — a pustimo zopet pripovedovati kronista: Vstopila je telesna straža, gologtava, oblečena v škrlat, z zlatimi rožami na hrbtu; prihajali so in odhajali in vsalcikrat prinesli na krožniku eno kolo jedil. Ta jedila je sprejemal nek plemenitaš v istem redu, kakor so jih donašali, in jih postavl jal na mizo, medtem pa je okuševalec jedi dal vsakemu vojaku en grižljaj vsakega jedila, ki ga je bil prinesel, in to za slučaj, da bi bilo zastrupljeno. Tomažek je izborno obedoval vzlic temu, da se je zavedal, da je stotine oči sledilo vsaki mrvici jedila, ki je je nesel v usta, in opazovalo, kako je jedol. z zanimanjem, ki ne bi bilo moglo biti manjše, ako bi bil vsak košček jedi smrtonosno razstrelivo in bi bili pričakovali, da ga vsak hip raznese na koščke in raztrosi po dvorani. Pazil je, da ni hitel, in je enako skrbno gledal na to, da ni ničesar sani storil, ampak je vedno čakal, da je dotičnu uradna oseba pokusila in storila delo zanj. Pokosil je brez vsake pogreške — imenitno zmagoslavje! Ko je bil obed naposled pri kraju, je zopet odšel aredi sijajnega sprevoda; po ušesih šo mu doneli srečni zvoki glasnih trobent, bobnov in groniovitega ploskanja; bil je prepričan, ako javni obed ni bil nič hujšega, da bi ga i/, srca rad imel nekaterikrat na dan, samo da bi se s tem mogel odkupiti od nekaterih drugih bolj neprijetnih nalog svojega kraljevega" dostojanstva — K > e to c-. C/3 C C r 3 o J* 5 io g - m » S" ° • S vj r* £ ! s> V, ^ 2" š p 5 > O " — ^ 7) N vj na - C £S S' <5 fe o _ Jj ?.. C ? o S to (g «1 * sssf 3 m < o h N jr I TO » O Ii t s g- I — f. Nt TO • TO IO j," _ CJ E 3 3 o tc C N C? — 5 O r> a a D E" CO £ n u> a n _ (S — »r ' a o » K" <3. 2. N o* o •c K MALI OGLASI |Vsaka drobna vrstica 1-50 l>In ali vsaka beseda 50 par. 'Najmanjši oglas 3 ali 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovoi znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. dobite danes žal prav malo ali nič, vendar pa morete že za "j naročiti znesek J UIll m a > oglas za Slovenca, ako ne obsega nad 6 besedi. — Malo večji oglasi od 5 Din dalje. Več o tem pove cenik za oglase, ki ga brezplačno pošlje vsakomur upravništvo PRODAJALKA z večletno prakso, i.vež-bana manufakturnc, mod. in konfekcij, stroke, želi premeniti mesto. Zmožna tudi za blagajničarko. — Ponudbe sc prosi upravi >Slovcnca-t pod: Zelo dobra prodajalka«. 8040 STROJEPISKA in stenograiirja, z dveletno prakso, vešča tudi drugih pisarniških del — želi premeniti službo. Ponudbe na upravo lista pod: »Marljiva« št. 8036. Prodajalka mešane stroke, stara 20 let, išče službe s 15. novembrom, najraje z vso oskrbo v hiši. - Ceniene ponudbe pod »Zanesljiva« Št 8080 upravi Slovenca, SLUŽBO ŽELI PREMENITI prodajalka z dolgoletnimi lepimi spričevali. Pisma na upravo lista pod št 8040. Poravnajte naročnino! Potnik se sprejme za prodajo čevljev. Znan mora biti v južnih krajih države. -Ponudbe na upravo pod »Provizija« št. 8078. TRI MIZARSKE POMOČNIKE sprejmem v trajno delo. Plača oo dogovoru. JOS. SLEJKO, Zg. Šiška 82, Ljubljana. 8044 Išče se redni dobavitelj 8 mm desk od 10 cm širine navzgor, v dolžinah od 2 do 4 m. Ponudbe pod: »Za zaboje št. 8029« na upravo lista. Sprejmem takoj enega čevljar, pomočnika za najfinejša dela, in dva VAJENCA. Franc Šifrer, čevljar — Škofja Loka. VAJENK~0~ sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Stanovanje in hrana v hiši. Sprejmem le ono iz poštene hiše in z dobrimi spričevali. Drugo po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8024. ženitev! Samski, 48 letnik, izvežban najemnik prvovrstne žage in prevzemnik krasnega posestva, si išče skrbne gospodinje v svrho takojšnje ženitve s premoženjem od 20.000 D naprej. - Blagohotne ponudbe z navedbo starosti in premoženja pod značko »Vinska trgatev« št. 8091 upravi Slovenca. MAJHEN LOKAL na promet, točki vzamem takoj v najem. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Takoj lokal« štev. 8088. ZOBOZDRAVNIKI POZOR! V lepem porenj-skem kraju btiz'j Ljubljane i redno železniško in uvto-7.vezo se ODDA v svrho nastanitve zobozdravnika kom-fortnp stanovanje s 3 sobami, ordinacijsko sobo. sobo za služkinjo, kuliinjo. kopalnico z vsemi pritiklinami in souporabo vrta. Dobra klien-tela! — Ponudbe na upravo pod: »Zobozdravnik« šl. 7975. Trgovski lokal iščem za trgovino z meš. blagom, z dobrim prometom, najrajši 1-rez zaloge, za takoj. — Ponudbe na upravo lista pod št 8026. Kroj. vajenca sprejme takoj FRANC MALiS, dipl. krojač — Tržaška cesta 29. 8085 POMOČNIKA za mizarsko obrt, dobrega delavca, sprejmem takoj. Naslov povedo iz prijaznosti v upravi >Slovenca pod št 8044-b. PRODA SE dobro ohranjena zimska suknja in en žaket. Naslov pove uprava pod št 8(193. Prodam nov, nerabljen PISALNI STROJ A E 9 Mignon. Cena po dogovoru. - Naslov pove uprava lista pod št. 8089. =111=111=111=11! Najbol šo reklamo so oglasi v »Slovencu"! fiii=iii=iii=in= Iščemo prodajalko za mlekarno v Ljubljani. — Vprašanja na upravništvo »Slovenca« pod številko 8063. Licitacijo tiskarne Dne 19. oktobra 1927 ob 10 dopoldne se bo vršila v Murski Soboti sodna dražba kompletne tiskarne »PANONIJA«. — Interesenti se na to opozarjalo % pristavkom, da jim je za vse informacije na razpolago Poso|iinica v Gornji Radgoni. Posestvo večje in lepo, bi kupil v Sloveniji. — Ponudbe z detaljnim opisom in ceno je poslati na adreso M. Grgin, Kaštelstari, Dalm. Kupil bi srednje veliko posestvo v kakem kraju Slovenije, blizu železnice. - Naslov v upravi pod štev. 7933. Kopalna BANJA pločevinasta, se ceno proda. - Streliška ulica št. 8, pritličje. 8087 Naprodaj po ugodni ceni kratek, črn, zelo dobro ohranjen KLAVIR - Naslov pove uprava lista pod št. 8053 A. črn, kratek, zelo dobro ohranjen, naprodaj. Cena ugodna. - Naslov v tpr. »Slovenca« pod št. 8053. Klavir KROMPIR, lep, odbran, oddam v poljubni množini. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8068. R™ jo dobro ohranje-UClIlJCl n3i se po njz_ ki ceni proda. Naslov v upravi lista pod št. 8090. Krompir po Din 1-03 kilogram, lep, prebran, dobavim več vagonov takoj. - L. REBOLJ — KRANJ. 8068 NEKA.! ORLEKE, moške, prav dobro ohranjene, naprodaj po ugodni ceni. Kje, pove uprava »Slovenca pod št. 8093-c. AUTO »Wrnderer« priporočljiv za potnike, zelo dobro ohranjen, izvrsten motor s prvovrst, pnevmatiko — se ugodno proda. Poizve se: Rudolf Oroszy, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2. Javna dražba pohištva in pisarniške opreme se vrši v četrtek 13. okt ob 2 popoldne v skladišču »BALKAN« na Dunajski cesti. Prodaja se: kompl. spalnica z 2 posteljama, razno drugo pohištvo, kuhinjska oprema in posoda, karnise, štelaže, smuči, itd. ter pisalne mize in pisarniška oprema. Koruzo za Krmo oddata najceneje veletrgovina ž Itn In moke A, VOLK. Llubllana Resljeva casta št. 24. Stavbno podjetje AECETTO & drugovi družim z o. z Maribor, KoroSčeva nI. Družba »Ilirija« Premog - drva - koks - oglje. Dunajska cesta 46, poleg Iv. Zakotnika. Tel. 2820. .S10IOTC Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku veliki ali pa tudi v priprosti je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo. v tem med našim ljudstvom po deželi naj-Vsak oglas, pa bodisi v majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5D) zagotovi oglaševalcu gotov uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je »Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj priporočili?! nus&HHfflBaiBEBiiHiivMeraaBBB Vabilo! Gospe! Gospodje! Pred nabavo raznega blaga jesensko in zimsko dobo oglejte si tudi naše zaloge, ki vsebujejo najnovejše vzorce prvovrstnih svstovnih tvrdk sukna, Blago solidno. — Cene konkurenčne. Državni nameščenci dobijo blago na obroke brez drugih pristojbinskih stroškov. Obiačiinics za Slovenijo, r. z. z o. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 7. Prvovrstno deio, Zmerne ccne, To je naše geslo! KNJIGOVEZNICA K. T. D. črlalnica in ivornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjevo ul. 6/11 Cen01 še kol on RAZPRODAJAH se dobi usakoorsmo manufaklurnu blaga samo pri l RPIJ\, MARIBOR. Gloon, trg 4/eo. 1" TAJINSTVENE SILE hipnoze in jusertij njih čudežna zd ivilna moč, telepatija, vidovitost in mnogo drugih čudes naše duše pojasnjujo na lahko razumljiv način kr.jiga z mnogo praktičnimi navodili, ki sc naroča za 28 Din pri »VEDA IN ZNANOST«, Celje, Razlagova 3 A. 8069 Kdo želi svoj lastni dom? V Savinjski dolini, tik železn. postaje, v lepi in zdravi vasici, se bo prihodnje leto zidalo več majhnih enodružinskih hišic skupno z zemljiščem, vrtom, električno razsvetljavo in vodnjakom vred po ceni 40.000 Din. "3SH Vsaka hišica bc kompletno izgotovljena. — Zidalo sc bo le tedaj, ako se bo najmanj skupno oglasilo 16 reflektantov, kateri bodo založili v posojilnici 40.000 Din do 1. januarja 1928, ter izpolnili poboje. — Hišice bo-df> pripravne za penzijoniste, zasebnike, uradnike iz Celja ter za majhne rokodclce. — Reflektanti naj vložijo svoje ponudbe v zapečateni kuverti do 20. oktobra t927 pod: »Lastni dom« št. 8025 na upravništvo »Slovenca«. w ♦ a vseh vrst za gospode, dečke in otroke si nabavite res najceneje edino le: Konfekcija Bersnda, Ljubljana Gradišče, nasproti dramskega gledališča. Za praznik »Kristus Kralj« (zadnja nedelja v oktobru) priporoča Jugoslov. knjigarna v Ljubljani cerkvenim zbi Kimovec dr. Franc: Srce Krf'®vo za mr ini zbor in orgle (izide še ta teden). Zelo lepa skladba in veličastna; za ta praznik kar najprimernejša. OČC naš. 12 obhajilnih pesmi za mešani zbor. Partitura Din 20.—, glasovi po Din 6.—. PfPrnr! ^t " Slava presv. F.vharistiji. I 1UHE2J . 75 evharističnih napevov za mešani zbor. Part. Din 60.—, gl. po Din 12.—. Povsod Boga. Za mešani ozir. enoglasni zbor z orglami. Din 1.50. Ponačnik I.: SIava prcsv-Src"Desct -J nnsnu vn mpšnni r/nn titura Din 12,- pesmi za mešani zbor. Par-glasovi po Din 6.—. mmjfti Sveže najfinejše, norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani se priporoča bledim, slabotnim osebam Opozorilo. Obveščava cenj. odjemalce tvrdke Pelrič & Co. v Ljubljani, da r. Ivan Petrič ni upravičen nastopati niti v svojem n it i v iinenu svoje soproge kot lastnik tvrdke, sklepati za isto kake pravnoveljavne dogovore ler jo zastopati v kakor-šnemkoli oziru niti zaključevali kake kupčije v nr.enu in za imenovano tvrdko. Vsi njegovi tozadevni koraki ostanejo od naju nepriznani. Amalija Zorčit Terezija Dular Da sem kot rožica lilija, da vedno se smejem vesela, to je zasluga najboljšega, slovečega mila — »Gazela zeleno francosko žganje ft3 ■■••Jt**^* je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim, daje apetit itd. - Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini. - Trgovci zahtevajte engros cene. - Glavna zaloga: Vitomir Dolinšek, agentura „Juniper" Celje, Gosposka ulica 26. EIIIEillEIII=lll=IIIEIHEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEII!EIIIEIIIEI!lEIIIE Sedmi natis velike izdaje Priredila S. M. Felicila Kalln$ek Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. i i i=111=li 1=11 i=i i 1=tll=i i I=1 i (=111=111=111=111=111=111=111=111=111 V nepopisni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša preljuba ZORA v cvetu svoje mladosti mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb se bo vršil 13. okt. ob 4 pop. iz hiše žalosti, Ilirska ul. 19. Ljubljana, dne 12. oktobra 1927. Žalujoča rodbina Outrata. Zahvala Iskreno se zahvaljujemo tem potom prav vsein za vse izraze sočutja in za vso ljubezen, ki ste jo izkazali na tako izreden način, ko ste. od blizu in daleč v tako obilnem številu prihiteli izkazal zadnjo čast naši dobri ženi, dragi sestri, skrbni materi, stari materi in tašči, gospej 3oz@fs Prešeren roj. Jeglič in jo spremili na zadnji poti na božjo njivo, kjer smo položili njeno telo k počitku, od katerega — upamo — vstane po božjem usmiljenju poveličano na sodnji dan. Posebej se še zahvaljujemo: g. župniku Petru Koprivcu in g kaplanu Vin-kotu Gosliši, za vso skrb, ki sla jo imela, ko sla pokojno večkrat v bolezni obiskovala; dalje vsem gj. duhovnikom, ki sle sc v lako obilnem številu udele-žili njenega pogreba; potem tudi vsem blagim osebam, ki sle ji ljubeznivo stregle in prečule pri njej več noči; pevskemu zboru za ganljivo petje; gasilnemu društvu za čnslno spremstvo in vsem, prav vsem, ki »te na katerikoli način pripomogli, da se je pogreb lako slovesno izvršil. Bog bodi vs^ni večen plačnik. Zabrcznira pri Žirovnici na Gorenjskem, dne 12. okt. 1927. ŽALUJOČI OSTALI.