6t. 9 t V Gorici, v torek dne 30. avgusta 1910. Uhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K % „ . . 10 „ V. ,, • • 5 w Posamične, številke sta.neio 10 vin. V Gorici se ptAdaja^^oca^; V vseh tobakarnah. nS0ČAu ima naslednje izredne priloge : Ob novem letu .Kažipot po Goriškem in Gradi^anskem"' in dvakrat V letu-foEtti reil železnic, paruikd? m poMnHrzvez\ Na naroČila brez doposlane naročnice se ne oziramo. TeCaJ XL . Uredništvo ; nahaja v, Gosposki ulici št. 7 • Gorici v I. nadstr. na desno. Upraviiištvc se nahaja v Gosposki ulici št. 7, v L nadstr. na le?0 v tiskarni; Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi., Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tolttfon ftt. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabrščsk (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. J|ort)bii ii) ^Fibap. Da cvete v Gorici irredeuta, to je znana reč. C. kr. državna policija ima v rokah poino uradnih poročil o laškem ir-ledentističuein ugunjanju v Gorici. Glavno gnezdo irredente je bila bi je »limone liuiiiastiea«. Koliko irredentistienih razgovorov, naklepov in priredite v je /e bilo v :>GH*nastiki«! Tej »Gimiastiei« je n a č e 1 o v a I .dolgo vrsto Je t .sedanji župan Giorgio Bombig. Mi smo večkrat beležili irredeutistične prireditve v Uiimastiki«, v št. 33. *Soče« z dne 23. marcu 191*7, pa smo opisali »veselici) laš-k:h-otrok« v »Ginnastiki«, ki sicer tako- »Na mizi v dvorani, okrašeni ultralaš-ku, so surli 3 otroci, stari okoli 7 do S let, icr predstavljali: eden Garibakiija, druga dva pa »bersagUerN-a. Mali Garibaldi je unči v rokah zastavo v barvah laškega k-aljestva, zastavici sta imela tudi >ber-sagierka. Mali Garibaldi pa je tudi vk-k!amiral, in sicer GarilKildijevo himno. In je < iaribaidinčck skončal. so ploskali in divjali navdušenja vsi navzoči. Navdušenje ji!i je s;?odje. ki hočejo drugače veljati za dobre Avstrijce. Navzoč je bil podžupan soriški, poslanec Botnbig. Navzočih je 1 :m> tudi dosti laških podanikov-........ (>b jednem smo poročali na kratkem tudi '* veselici društva -d Ju ione dei giovani f"*riu!ani j. ki je bi'a tudi v •gnezdu irreden-ti/ina, v ) (ihmastiki -•>. Vse je bilo v bar- vah laškega kraljestva. Da je odmevalo navdušenja za Italijo, se ume samo po sebi. — Pripominjamo, da je bilo naše poročilo točno in natančno. Take prireditve je lahko pohajal Bombig, takratni predsednik »Ohunasti-ike« -~ vendar ni imela vlada niti trenutek pomisleka, ali bi'1 (predložila njegovo izvolitev županom cesarju v potrditev ali ne. Predložila jo je in Bombig je bil potrjen za župaimt brez ovir. Če bi se v prostorih kakega slov. društva počenjalo kaj tega, kakor v ipa-lestri Ginnastike«. joj, to bi bilo aretacij in razprav radi veleizdajstva s strašnimi obsodbami. Bombig pa je bil brez drugega takoj potrjen za župana. In če bo pi ihodnjič izvoljen, uajbrže tudi ne bo vlada pomišljala, predložiti izvolitev v potrjenje, dasi se Bombig ni nič spremenil, ali uačelstvo »Ginnastike« je odložil, ker bi bilo vendar že 'predebelo, če bi biti še nadalje talko očitno načelnik irreden-tovske (iinnastike<. Nasproti irredentizmii se vede vJada Jako različno. I:"i:krat jej je i r reden ta otročarija«, na katero ui nič dati, drugič pa jo smatra resneje, ker pri preiskavah dognani nameni in najdene reči vendar le ne kažejo, da je in edema le otročarija. V zadnjem času nnsiopa vlada strožje proti irrdentovsskim prireditvam. Letos je bHa v Tržiču slavnost v korist Lege. Ob vsaki taki priliki pride do irredentističnih pojia-vov. Zato pa je kar mrgolelo po Tržiču detektivov in orožnikov. Lahi so molčal, dasi bi bili radi na vse grlo kričali in še celo Tržačani so bili poparjeno tihi, ko so se zvečer vračali domov. Le jedeu je bil v množici zakričal »Viva Italia!« pa so ga seveda hitro prijeli in utaknili v luknjo. Pri-lično tako je bilo tudi v Ogleju na slavnosti Lege. - Irr-edenta ima zvezo z Italijo, v stalnih stikih je z raznimi društvi v Italiji, ki delajo na to, da bi odrešila •meodrešeue brate«, denar dobiva iz Italije, v Avstriji ima Časopisje, združbe, ki kupujejo bombe in, orožje ter bi zbrale v slučaju izbruha vojne cele čete »neod- rešeneev« iz primorskih dežel itd.. . Vse to so znane teči. Pridno hodijo natihoma 'tud; v Italijo neodrešenei in odrešcuci v Primorje. da se dogovarjajo in sklepajo med seboj...... Kakor rečeno: Bombig je bil brez vsake ovire potrjeni. za župana. Da Hribar ni bil potrjen za. župana, se navaja kot eden poglavitnih razlogov: da je Neoslovan. Kaj pa je n eo s 1 a vi zem? Neoslavizem stremi le za duševnimi stiki s slovanskimi brati, za gospodarskim istiki, nima pa niikaike irre4leaitistične tendence. Slovanski možje so zborovali očitno in javno so-povedali, kako stremljenje vsebuje neoslavizem. Tu vmes ni nikake nevarnosti za države. Da ne morejo živeti avstrijski Nemci čisto odcepljeni od bratov v Nemčiji, je jasno, isto velja za avstrijske Lahe nasproti Italiji, taki stiki M) umljivi ter se ne more nihče nič ,spod-tikati nad njimi. Zakaj bi si torej tudi avstrijski Slovani ne iskali takih stikov med seboj in med brati izven čruožoltih mej? Saj tu nihče me misli na spremembe v meji, nihče noče ničesar odtrgati Avstriji! Da, take kulturne in gospodarske zveze morajo edino le še koristiiti Avstriji! Vendar tudi radi iieoslavi/.ma Hribar ni bil potrjen. Vlada je pokttzala, da hoče pobijati neoslavizem ter pristaše spraviti ob moč in ugled. Lepa je ta dvojna mera! Nemški in laški irredeirtovcc se smeta izpostavljati kakor hočeta, v Avstriji taki ljudje vseje-dno lahko županijo, potrjeni od krone na priporočilo vlade, aili Slovan ne sme ganiti iz svojih ozkih mej. Če so stremljenja tudi le kulturna, nevaren je obstoju Avstrije in lop po njem! Pokazalo se je pri nepo+rditvi Hribarjevi, da živi v Avstriji duh Slovanom skrajno sovražen. No, to pričajo že dovolj tudi znani škandalozni procesi. Slovan je parija v Avstriji, gospoda so pa nemški in 'laški irredentovci. Slovan je le za to dober, da žuli h) kri preliva za Avstrijo; če se hoče dvigati kvišku, če si hoče kulturno pomagati ter išče stikov, vsestransko neoporekljivih. pa ga prime policijska pest za vrat in ga davi........ — Irredentizem ni nevaren, neoslavizem, ta je velikanska nevarnost za Avstrijo. »Ubimo ga torej, udarimo, in ker so Slovenci mal nairod, udarimo naj-prvo> po njih. Tam se bo škoda najbolj poznala.« Udarili so.,., ali neoslavizem cvete in 'bo cvetel ter-prinese zaželjenc sadove. Na svetli strani z zlatimi črkami bo zapisano v zgodovini neoslavizma Hribarjevo ime — na temni pa bodo beležene avstrijske persekucije___., Znamenja novodobne »krščanske" ljubezni. HI. S posebno vnemo se zaganja klerikalno časopisje v e. kr. okrajni šolski .svet v Gorici. »Oorica« je prinesla celo poseben .članek, v katerem toži, aije). ! »Brez dvoma; kadar je moštvo v polnem številu pre-limovalo v severnih krajih, so si znali dobro preganjati dolg čas.« Res?« de Altamont, »radoveden sem, s čim so si pomagali; morali so bitLže duhovite duše, da so v takih ! uziuerah bili še dobre volje. Ugank, mislim, si niso stavili ¦n jih reševali.« •>Ne, a mnogo ni manjkalo.« odvrne doktor; »dvoje I "•edstev so imeli za zabavo v teh severnih Krajih: tisk1 ¦" igro.« »Kaj? časopis so imeli?« se divi Altamont. j »Komedijo so igrali?« vzklikne Bell. , »Seveda, s tem so se prav pošteno zabavali. Tako je Poveljnik Parrv za časa svojega prezimovanja na otoku Melville predlagal svojim ljudem ta dva načina zabave,-"i uspeli je bil velikanski.« »No, naravnost povem,« reče Johnson, »jaz bi bil srčno rad oni; to je mora.,> biti čudno.« »Čudno in prijetno, moj dragi Johnson; poročnik fteecherv je bil vodja gledališča, kapitan Labine pa ured-!'ik »Z i m s k e kronike ali Č a s o p i s a za S e v e -r-" o G e o r g i j o«. »Lepi naslovi,« de Altamont. »Ta časopis je izhajal vsak pondeljek od 1. nov. letal 1 s 19. do 20. marca 1. 1820. Prinašal je vse zimske dogodke, kako je bilo na lovu. razne podrobnosti in slučajnosti, vremenske in temperaturne zapiske; obesgal je bolj ali manj zabavno kroniko. Seveda se ni moglo najti v njem duha kakega Sterncrja, ali lepih člankov »Daily-Te-1 e g r a p h a«; pa da je le čas potekal in da so se motili. Čitatelji niso bili niti preveč sitni niti preveč omejeni, in nkdar, mislim. Se ni bilo tako prijetno, opravljati časnikarske službe.« »Presneto,« de Altamont, »jaz bi rad slišal par odstavkov iz tega časopisa, moj dragi doktor; gotovo so morali biti vsi zmrzli od prvega do .zadnjega.« »Toda ne in ne,« zanikuje doktor; >-kar bi se bilo zdelo Modroslovski družbi ali literarnemu krogu v Lon-| donu malo naivno, je docela zadoščalo ljudem, ki so bili zakopani v snegu. Ali hočete mar sami soditi o tem?« »Kaj. vi ste si zapomnili?...« »Ne, toda vi ste imeli na P o fp o i s u potopise Par-rya in treba mi je samo citati njegovo poročilo.* j »Dajte, dajte!« mu"zakličejo vsi iz enega grla. j »Nič ni lažjega.« i Doktor gre v skrinjo pq rečeno delo in hitro najde j »mesto, za katero je šlo. ; »Vidite, tu imamo nekaj odlomkov iz Časopisa za j »Severno Georgijo«, jim reče. Tu je,pismo na urednika: I »Z velikim veseljem smo sprejeli vaš predlog, da se ustanovi časopis. Prepričan sem, da bo pod vašim vodstvom zelo zanimiv in da Jiain bo zelo lajšal težo dolgih temnih dni. »Ker se za stvar zanimam, seih preisikal, če je vaše I nazoarvilo kaj vipiivalo na vs(i idnižbo, lin (lahko vas zago- tovim, da rabim iprav londonske easnlilkanslke izraze, da je stvar vzbudila vdiko senzacija med občinstvom. ^Naslednjega dne po naznanilu vašega načrta, se je jelo spk>šHK> povpraševati po črnilu, kar je bilo 'nekaj nc-navadneg«. Naši zeleni namizni1 pntli so ibilii kar preplavljeni s iperesnitai, ura veliko smolo euegia mašili strežajev, kateremu se je feno pero. zadrlo v noht, ko jih je hotel pomesUi z mize. Vrudli '.sem« poučen iz zanesljivega vina, da nima sirežaj MaTttim nič manj nego fdeviet noževforusitii.'« ' »Naše mizfc se kar šibe (pod .nienavafd'n'0 težo -pisalhiih map, ki že dvu meseca niso videle belega idne. Priipoveti nje se celo, dia se na dno ladje hodli po mlairsika-ko ipHto pa'p*rja, ki n!i miislala, da se jo bo talko kmalu zdrtegalo iiz mltrnega počaka. »Da vam ne pozabim omeniti, jaz ¦n:ekalk,0 'slutim, 'da nameravate nekaj sestavkov vreči v koš, ker niso popol-[ noma izvirni in ki se itorej me 'striii^ajo z vašiim namenom. Jaz vam iHaliko povem, da se je C. M. podružnic*.in da se osnujejo ljudsko izobraževalni -klubi v naLih a&ad. društvih in da se posveča več pažnje slovenskim srednješolcem. šetakoliitro.vgiiznitLv to sladko jabelko, ker je za vas še prekislo. E no, pa že pojde, le korajža! Saj ste se tudi pred Sokoli morali nekdaj križati, sedaj so vam pa dovolili* d&Tjih smete po opiejs posnemati. Sicer Jim niste še prišli do pet, ,ker je ta šport res malo prehud, ali pri plesu pojde lažje. — 2e sedaj vidim, kako spretno se boste sukali z debeloličnimi in dičnimi gospodičnami. Juh! to bo .veselje, ko boste smeli zaplesati, kakor so vaši očetje, Še »po starem en fajir »štajeriš*. juhi __ Bum, bum! — O, zlati vek zdaj slovenskim klerikalcem pride. Resolucije sprejele na l useslouenskem shodu narodno-radikalnih abiturijentou. Na shodu v Trstu so bile sprejete te-le resolucije: Narodno radikalno dijaštvo, zbrano na shodu v Trstu: 1. Umeva narodnost pozitivno. Torišče socialne praikse je narod. j 2. Je prepričano, da je za smiselno življenje potreona le nravnost, temelječa na poznanih vede. 3. Razumeva socialno vprašanje nrav-no. Vzbuditi zavest in čut za socialno odgovornost med ljudstvom je njegovo glavno .stremljenje. i. Dijakinje, zbrane na faar. rad. abit. sestanku v Trstu uv!devajo, da pride pri reševanju slov. ženskega vprašanja v prvi vrsti vpoštev kulturna in socijalna stran našega feminističnega gibanja. 2. Kot prvo sredstvo v dosego svojih stremljenj pa smatraio izpopolnitev naših ženskih izobraževališč m razširjenje izobrazbe v vse ženslke sloje. , 3. Sposobnost reševanja vseh nalog domaČega m javnega svojega delokroga pa se mora doseči Je potom koncentriranih moči. 4. Vsled tega se uvideva potrebo izdajati ženski list in reformirati oz. ustanoviti splošna vseslcvansko žensko društvo v smislu naprednih, in, demokratičnih načel. Shod 1. 'pavdarja pomen slovenske inženirske organizacie, ki naj me bo le interesna, temveč tudi znanstvena in slovenski tehnik preiskuj naše pokrajine. 2. vidi v oživitvi in sistematičnem delu tehničnih klubov prvo stopinjo k realizaciji inženirske organizacije, in opozarja obenem tehnike, da stopajo tudi v druga akademična društva. 3. Da ne stopi slovenski realec popolnoma neorientiran ina visoko tehnično šolo, zahtevamo, naj se pri dijaških srednješolskih knjižnicah uvede, poseben oddelek s poljudno in primerno tehniško literaturo. DOPISI. Iz goriške okolice. V Kojskem se je nabralo 80 kron za C. M. ob 80 letnici cesarjevi pri banketu občinskega starešinstva, h fcojemu so bili vabljeni kot gostje tudi nekoji učitelji -rojaki, lokalno c. kr. orožništvo in c. (kr. fin. stražniki. Ker je svota precej izdatna je vredno tudi, da na ikratko opišem, kako smo prišli do iste. — Bilo je taiko-le: Po dovršeni seji je zasedlo starešinstvo z vabljenimi omizje. — Bila je grobua tišina le srebanje okusne juhe se je slišalo pri posameznih. Kljub temu, da se je malo okrepčal želodec, se vendar še ni razvozlal jezik nijednemu. Krčmar, kot dober strokovnjak in izvedenec v sličnih slučajih, jo takoj pogodi, česa še treba, zato prinese Sladke rujne rebulice. Že sam pogled na njo razjasni obraze vseh navzočih. Dobili smo pogum in sledili so govorniki drug za drugim z daljšo in ikrajšo, resnejšo in šaljivejšo vsebino tako, da je s časoma postala zabava iziborna. Najprej je govoril župan g. Fr. Obljubek kot predsednik zbora. V (kratkih besedah nam je razložil velevažen pomen današnje slav-nosti ter pozval vse navzoče, da zakličejo cesarju kot jubilarju današnjega dne v znak udanosti trikratni živio, čemur so se vsi navzoči odzvali. Po kratkem presledku se je spomnil podžupan iz Vipolž, g. Školaris, naše velevažne in prekoristne družbe sv. C. in M. Njegovemu vabilu so se odzvali vsi navzoči z večjimi ali manjšimi svotami. Ker se pa nekaterim še ni dozdevala dovolj velika nabrana svota in so jih tiščale v žepu bele kronice, so dodajali še prostovoljne prispevke. To je provzročilo, da je navdušenje zavednih vedno bolj in bolj rastlo tako, da smo prišli konečno do licitacije, Ikatero je vodil sam starosta g. Šikolaris. Marsikateri je tem potom položil na narodni žrtvenik nad 5 K in več, tako da smo dosegli konečno svoto 70 kron. Tu je za nekaj časa obtičalo. Kar se raznese po sobani glas: »80 letnica — 80 kron«. In padale so ponovno kronice. Videč to veliko navdušenje je pristopila še gospa K. Kumar kot zadnja licitantka s svojim znatnim prispevkom tako, da,smo ikonečno dosegli zaželjeno lepo svoto ter smo si postavili najlepši spornim na cesarjevo 80 letnico. Na to so sledili razni govori na g. župana in čislano starešinstvo od strani povabljencev in obratno.ter na najstarejša uda starešinstva g. Anton Vendraraina m g. Franca Mariniča kot starosti vse sicer obširne občine Kojščanske (rojen je namreč 1. 1818.) Tfliko se je zabava polagoma izborno razvila in upam, da ohrani ta dan vsakteri navzočih v trajnem spominu. Ob jednem bode imel tudi tukaj lep izgled, da se je v vdobnosti svoji vedno spominjati tudi naših narodnih revežev ob narodnih periferijah. — Bito mnogo posnemovalcev. : Iz Mirna. — »Prim. List« in »Novi Čas« sta se bila spet zagnala v naša napredna društva. Ne »Sokol«, ne »Ipava« in ne kolesarsko društvo nič ne delajo. Dopjsnik pravi, da kar.se tiče delovanja omenjenih društev, beleži njih kronika le ples in ples in še enkrat ples. In ta presneti ples, pravijo seJ.aj, ni nič druzega, kakor navaden šport; kakor na primer kolesarenje. — .Pa imajo tudi popolnoma prav in k temu je še ta šport eden najlepših — kaj ne? O, saj mi dobro vemo, da ste vi tega kruha lačni. Mi vemo, da se vam po njem cede sline, kakor oni dan po teličku. Vemo pa tudi, da ne morete Iz ajdovskega okraja. Rihemberg, 26. avgusta 1910. — Zadnji *P. L.« pravi, da bi se rihemberški liberalci radi polastili Pavličeve kože sedaj, ko vidijo, da je ta revček popolnoma vničen. Pavličeve kože rihemberški na-prednjaiki ne maramo; naj si jo pridrže (klerikalci in naj napravijo iz nje »boben« za »čuke, kajti trdna in trpežna mora pač 'biti, ker bi jo drugače Pavlica po strašanskem porazu, ki ga je doživel, ne samo ipred ajdovsko sodnijo, pač pa tudi pred sodnim dvorom v Gorici, — nikdar več ne prinesel na sohice. Kar je »ČenčHi-mož« pričal v Ajdovščini, je ^ola istima, koje (ponovnu objavljeno) niti Pavlica niti tvrdka Madiie & C.o ne morejo ovreči. Kaj je pa izjavilo rinem::« -ško občinsko starešinstvo in Silvestep Cigoj, slednji kot tačasni načelnik cestnega odbora za ajdovski okralje za nas in za vsakega postranska stvar. Kaj si pa mislimo mi o teh izjavah, ugane lahko tudi Še največji 'klerikalni zaruka-nec in kaj so si mislili gospodje sodniki ko so odšli v posvetovalnico, nas prav nič ne zanima. Za nas zadostuje, da je Pavlica dobil, kar je iskal. Toraj fblamažo nad blamažo! — Obcr-tblamaža je pa, da so zavednejši rihemberški podžupani iin starešine, 'kateri se sploh ne vtikajo v politiko, takoj ko je insceniral Pavlica pranje zamorca — demonstrativno zapustili sejno dvorano. Tukaj se vidi, ikake zaupnice je vdobil Pavlica od riherrtberškega starešinstva! Na radovednost »P. L.« bodi povedano, da je zapusti! »Cenčiii-mož« službo pri tvrdki Madiie & C.o v Dalmaciji prostovoljno ter je šest tednov poprej ustme-no svojemu gospodarju odpovedal in ko je ta silil vanj, naj vendar ostane, odpoved takoj pismeno ponovil in zahteva! potrdila- Pri vsem tem bodi pa radovednemu »P. L.« povedano,-da je vendar bil nekak pritisk, kojega urednik »P. L.« lahko ugane. Če ga pa ni še tiščalo, naj popraša očko Pavlica, kajti tega moža je dosti — dostikrat tiščalo iSn sicer tiščalo — ko bi ga ne smelo tiščati! Vam zadostuje?! Nieii mož pa se je one dni izrazil,, da so začeli sveti misijon v Kanalu samo radi liberalcev! Morebiti so: klerikalci bolj potrebni svetega misijona nego: liberalci ali kakor jih oni imenujejo »brezverci«. Mož bi boljše storil tisti čas, ko je to trobil po vasi, da bi rnolil par očenašev, da bi Bog obvaroval ženo skušnjave! Možu menda ni znan pregovor, da vsak pometaj pred svojim pragom in še le potem pred drugim! Iz krminskega okraja. V Fojani se je vršilo popisovanje organiziranega društva »Čuk«, Voditelji so bili Koderrnac Alojzu Tz Nebla in pa njegov pristaš, sin čuvaja g. Baguerja. Koderrnac jih je navduševal, da gre samo za vero in boj proti liberalcem, zatiranje plesa, pijančevanja, panočevanja, da čuki so mirni ljudje, da niso obrekovalci itd. Pa čukovska politika se je hitro pokazala, ko so se nekateri čuki iz Fojane, oziroma Brbane začeli zaganjati v Fo-janske Sokole, češ, da so brezverci, da so slabši kot judje, da ne hodijo v cerkev in fk spovedi itd. — Vam povemo \ .;braz, Čilkovski farizeji, da hodite v cerkev zase ne za druge. Kesajte se svojih grehov, saj jih imate dovolj, druge ljudi pa pustite v miru. Proti plesu govorijo, šli pa so na dva plesa en dan; iz Fojane in Brbane so odkorakali ponosno čuki, češ, mi storimo, kar hočemo, tudi na dva plesa lahko gremo. Hitro pa so pdkazati svojo čukovsko oliko, da je imel orožniški postajevodja ž njimi opravila! — Očividec. Družba sv. Cirila in Metoda. Moška podružnica šenijakobsko-trnovska pospešuje prav požrtvovalno družbo sv. Cirila in Metoda. I3revze!a je v oskrbo vse nabiralnike svojega okoliša, sklenila pa je tudi, razpečati družbeno jubilejno knjigo »Pogled na prvo četrt-stoletje družbe sv, Cirila in Metoda v Ljubljani«, teh knjig ima družba v zalogi še več tisoč in želimo, da se prav kmalu razpečajo, da se povrnejo družbi stroški in da se slovensko občinstvo bolj in bolj seznani s plemenitim delom naše šolske družbe. Priporočamo obenem razpeča-vanje družbenih jubilejnih razglednic, ki se dobe v njeni pisarni po znižani ceni in jih je še več tisoč. Prosimo vse C. M. podružnice! Ciril-Meflodove podružnice, ki še niso letos naznanile glavni družbi svojih odborov in članov, prosimo, da store to čimpreje, ker bi bile sicer izkazane v koledarju kot mrtve. Tolstovrska slatina, ta edina slov. kisla voda, ki daje del dobička v narodne namene, se začne razpošiljati, kakor brž dospejo naročene steklenice. Ciril - Met. podružnicam se razpošljejo prospekti, ki se naj blagovolijo razobesiti po vseh gostilnah. Naročila je nasloviti: Oskrbništvo tolstovrške slatine, Ouštanj. Koroško. Za Ciril >Metodov obramben! sklad so se nadalje prijavili: 811. Dijaški pevski ikvartet v Gorici (plačali 60 K). 81?. dr. Andrej Lisjak, zdravnik sedaj zasebnik v Ljubljani, (plačal 200 K). Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala tvrdka Golob in Votk. tvoniica čistila za •kovine in tla ter vazelina za črevlje v Ljubljani, 125 K pogojenega prispevka za drugo polletje 1910, Cenjeni tvrdki se prav lepo zahvaljujemo in jo rodoljubnim krogom prav tako lepo priporočamo. Iz kanalskega okraja. Iz Ajbe. — Čudne reči so se začele goditi tu v našei zapuščenej Vasi. Pred kratkim se je hotela obesiti žena nekega unetega .klerikalca. Zadrgo je napravila kar v kuhinji vpričo svojega 15 letnega sina. Na sjnovo vpitje je k Isreči pritekel sosed, da je zaujko prereza^ in tako rešil vbogo ženo. Domače vesti. Smrtna kosa. — Včeraj popoldne je umrl po daljšem boiehariju gospod Ivan D r u i o v ka, trgovec in posestnik v Gori" cj. Pokojni, ki je bil rojen v lokavški občin* pri Ajdovščini, je ustanovil s svojo veščo-stjo in pridnostjo leta 1866, svojo znano trgovino z usnjem na Travniku ter se pospeJ do uglednega trgovca. Drutovka je bil jeden prvih slovenskih trgovcev v Gorici, svoj čas je. imel on jeditii slovenski napis. Tihi mož je užival ugled v trgovskem svetu. Bil je vedno zvest narodnjak, Čia^i narodnih društev, skrben družinski oče. Sedaj imata trgovini po njem sinova v Gosposki ulici šn v Raštelu. Naj počiva v miru, preostalim pa naše sožalje! • Naš slovenski rojak Julij Betetto je pel 29. pr. m. v dvomi operi v .»Prodani nevesti« ulogo Kecaia. Dosegel je velik uspeh. Občinstvo mu je ploskalo navdušeno ter ga pozvalo Štirikrat na oder. Redni občni zbor akad. fer. dr. »Pro-svete« se bo vršil v Ljubljani 3. sept. 1.1. točno ob 7. zvečer v hotelu »Ilirija«. »Občevalni jezik« pri ljudskem štetju. in Lahi. — »Piccolo« j;.- že povedal, da so Lahi zadovoljni, da se bo pri ljudskem Štetju po novem letu štelo po »občeval-nem jeziku«. Pravi celo, da če bi se bila določila narodnost pri ljudskem štetju, bi Slovani to zlorabili v škodo Lahom! — »Piccolo« navaja tudi čisto odkrito, kako se ima šteti služkinje v laških družinah, f^ravi, da mora navesti oni jezik, katerega govori družina; to se pravi: slovenska služkinja v laški družini mora biti upisana za Lahinjo. Seveda je res, da občuje z laško gospodinjo laško, ali Še to ne vedno, ker marsikatera laška gospodinja zrna slovensko in s služkinjo tudi govori slovensko, toda vzemimo slučaj: da laška družina občuje s slovensko služkinjo le laško. Res je, da je oib če v a 1 n i je z ik laški; ali radi tega ne sme iti v' zasnjko ter zapisati občevalni jezik laški, kajti če to stori, potem bo valjala za Lahinjo, dasi je Slovenka. Prišteta bo laškemu narodu, odvzeta slovenskemu. Ali po »Piccolo-vem« receptu se bodo ravnali Lahi ter bodo vse svoje slov. uslužbence in uslužbenke upisali za Lahe. Tako požro ob novem ljudskem štetju brez dvoma na tisoče Slovencev! Lahi so zadovoljni z >.abče^mH^:.iegkom«. Nep€ir4^v$aJ-iM^-viti kaUir.žavne uradnike; vsi deželni Da nI talne vode na zemljišču deželne norišnice, to je -ponovno pribito. Znano je tudi, kako so jo iskali, ali zaman. Sedaj ipa kar naenkrat poroča »Corriere«, glasilo dež. odbora, da so dobili imenitno pitno vodo za norišnico. Nw, da bi le bilo res!! Podržavljenje okrajnih šolskih nadzornikov. — Nau5ni minister grof Sturgkh hoče baje okrajne š^ls^ke nadzornike na- iinister^kaVdr^lSa"*i3raVTrjim v prilog izdana ter je naperjena proti Slovanom! — V Gorici pač menda4 poskusimo vsi, storiti vse potrebne 'korake, da se laške nakane pri Ifadsj^nv štetju kolikor toliko izjalovijo. Iz Kobarida. — Vsied odloka c. kr. namestništva bo vpisovanje učencev na c. kr. pripravnici za srednje šole v Kobaridu šele 17. septembra. — Vodstvo.. Članom deželnega šolskega sveta za Goriško Gradiščauskn je imenovan ravnatelj tukajšnje višje realke V.ktor Slop pl. Cadenberg. Na c. kr. ženskem izobraževališču in na dekliški vadnici začne šolsko leto 1910/11. dne 19. septembra. 1. Vpisovanje na c. kr. izobraževališču za učiteljice, ibode dne 19. in 20. sept. od 9---12 ure zjutraj. (Jojeukc, ki so ta zavod že obiskovale, oglasijo se s, tem, da se same predstavijo ali pa dopošijejo ravnateljstvu svoje zadnje šolsko spričevalo. Nove gojenke za 1. tečaj se pa imajo 19. septembra predstaviti od 9-12. ure dop. pri ravnateljstvu. V više tečaje se ne sprejme novih gojeuk. Dne 2X septembra ob 8. uri se začnejo pcmavljalni izpiti. II. N a c. kr. d e k 1 i š k i vadnici bode vpisovanje dne 20. septembra od 9-12. ure dop. in sicer za učenke v I. razred iti za one, ki so to šolo že obiskovale: te naj prineso zadnje šolsko spričevalo. Učenke za I. razred pa naj prineso: krstni; ali rojstni list, zdravniško spričevalo o zdravih očeh, o stavljenju koz in ubožni list. V više razrede se ne sprejme novih učenk. III. T udi na deški v a d n i c i bo vpisovanje 20. septembra. Redno podučevanje začne 22. sept. ob 8. uri zjutraj. Kako uboga Slomškar Jaklič svojega' nadškofa. — Goriški nadškof in knez Pranceseo Borgia je poslal »krščansko-mislečemu« učiteljstvu, tki je romalo na Sveto goro posebno pismo, v katerem na koncu Slomškarjem priporoča »t u d i I j u b e z e i! d o svojih z a s I e p l i enih tt a s p r o t n i k o v«. Ali Jaklič je ume! to ljubezen do nasprotnikov tako. da je takoj po prečitanem uadškofovem pismu začel udrihati po naprednem učiteljstvu. In kako je udrihal! Jaklič je udrihal poslušajoče »uboge reve« so se pa smejale in ploskale so. »Slovenec« prinaša cel govor Jakličev in navaja, na katerih mestih Jakličevega govora so se smejali. Kdor čita tisti govor, bo videl, da so se smejale »uboge reve« takrat, ko ni bilo prav nič umestno; tako pač, kakor se smeje neoiikanec v gledališču na najbolj tragičnih mestih. — Jaklič si je bil privoščil po sveti maši na Svetigori učiteljstvo, zabavljal je. kar je mogel, dasi je slišal metropolitovo priporočilo o ljubezni do "nasprotnikov! Toda, ali je morda vendar prav umel priporočilo?! — Prejšnji večer je pa pri »treh kronali« tolkel po učiteljstvu in rekel »d a tako trapastih 1 i b e r a 1 n. učite-I j e v v e n d a r na Kranjske m n i b i lo, k a k o r s o s e d a j nekateri na Goriške m«. Zakaj je torej prišel Jaklič na Goriško? Samo za to, da je zabavljal in udrihal po svojem bližnjem. Poprej se je seveda še priporočil Materi božji. Kaj take tiče naj ščiti Mati božja na Sveti gori?! Deželna norišnica bo otvorjena menda meseca oktobra. S prvim novembrom oddajo umobolne iz tukajšnjih dveh bolnišnic deželni norišnici. Dijaška veselica. — V nedeijo 4. septembra priredi dijaški pevski kvartet v Koprivi na Krasu zabavni večer z lepim vsporedom. Poleg pevskih, vijolinskih in šolo vili toak igralo se bode tudi burko in spevoigro. Cene: Sedeži I. vrste 1 K, sedeži M. vrste 70 v, stojišča 40 v. ~ Začetek o>b f> uri in pol zvečer. Vrši se ob vsakem vremenu. šolski sveti so dobili tozadevne cirkularje. Vojaške vale na Krasu. — Tukajšnji pešpoEk št. 47. je odšel včeraj zjutraj na vaje na Kras. Popoldne je prišel iz Kanala v Gorico bataljon lovcev, Iki je tudi že odšel ha* vaje. Vojaške vaje na Krasu bodo velikega obsega, kajti udeležijo se jih: 47. pešpoik, 97., 87., bošnjaški, 27., artile-rija, dragonci i-n lovci. Torej cel Kras bo veliko bojno polje! Navtični kiirz za abiturijente. —-. Naučno ministerstvo je dovolilo, da se osnuje na c. kr. navtični akademiji enoletni navtični kurz za abiturijente gimnazij ali realk. Učni jezi1' je italijanski. Po dovršenem kurzu !, moral vsakdo položiti izpit, na kar bo imel enake pravice za nastop v pomorske karijere, kakor absolvent navtične akademije. Razpisano je mesto potovalnega poljedelskega učitelja s slov. učnim jezikom za politični okraj sežanski, sodni okraj Podgrad in tržaško okolico; sedež v Sežani. Prošnje do 25. sept. na namestuištvo v Trstu. »S pozorlšča stopajoča »Krojaška zadruga«___Med zasluge in velike pridobitve šteje Gregorčiču njegova »Norica« tudi »s pozorlšča stopajočo »Krojaško zadrugo«..... To so vspehi. pravi na to »Noriea<, to je napredek. A'" ima za norca svoje bravce! Uspeh h\ ¦ apre-dek je to, če je Gregorčič (njega spravlja »Norica« v zvezo s K. z.) izigral s lo-v e n s k o trgovino v roke zagrizenega Laha i Take uspehe ima torej Gregorčič po sodbi »Norice« same. Ja ja, take vrste I >zaslug« je poln Gredolčič! I Lovsko in strelsko društvo za Goriško priredi v nedeljo 4. septembra t. !. j streljanje na dobitke v Pauovcu. Zjutraj-' tnega streljanja od 8'/a - 12, se sme vdele- ) j žiti vsakdo, popoldanskega od lY8za narodnih društev. . Javna ljudska knjižnica v Staremselu pr| Kobaridu. — Akad. fer. društvo »Ad-rija« v Gorici je ustanovilo s pomočjo od neimenovanega na razpolago danih 500 K lepo javno ljudsko kinjižinco v Staremselu pri Kobaridu. Knjižnica, ki začne začetkom septembra poslovati šteje okolu 250 'najlepših stov. knjig iu jo bode začasno oslkrboval gTl. Skočir, tamoSnji podžupan. Ker je to ena najlepših javnih ljudskih knjižnic na. Goriškem pričakovati in želeti ji je najboljšega uspeha. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Izkaz posredovalnice trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. — Sprejme se: 2 korespondenta, 2 kontorista, 1 poslovodja, 2 potnika, 12 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železniške stroke, 8 pomočnikov manufakturne stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 1 blagajni-: Čarka, 5 prodajalk, 16 učencev, 3 učenke. Službe išče: 3 knigovodiji, 2 korespondenta, 7 kontoristov, 3 poslovodji, 3 potniki, 24 pomočnikov mešane stroke, 12 pomočnikov železniške stroke, 11 pomočnikov manufakturne stroke, 13 pomočnikov špecerijske stroke, 12 kontoristuij, 10 blagajničark, 8 prodajalk, 8 učencev, 5 učenk. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Francija ima kapitala v izobilju. '--To kažejo zlasti bilance velikih depozitnih zavodov. 5 glavi.ih zavodov je izkazovalo koncem lanskega leta 5178 milijonov, za pol leta potem.pa 5446 milijonov, kljub temu, da so efektuirali številne iu znatne emisije. pa samo člani. Dobitki so zjutraj in popoldne jednake vrednosti in sicer: 1. po K 80.—. 2. 60.—, 3. 40.—, 4. 20.—. Vsak strelec, ki se hoče vdeležiti streljanja, se mora priglasiti pri društvenem blagajniku g. Josipu Kerševaniju. puškarju v Gorici, Stolni trg, ali pa pri g. Josipu Pečenkotu, lastniku kavarne Central v Gorici, ter vložiti K 4.--. Strelja se z vojaškimi puškami na 300 korakov na tarčo. V.sak strelec odda 20 strelov. Veselica v St. Mavru se preloži iz nepričakovanih vzrokov na 17. septembra t. 1. — Dobitki bodo razstavljeni od srede do sobote 3. t. m. v Trgovskem domu v trgovini g. A. Gabrščeka. Vspored društvene veselice se objavi pravočasno. V Sočo je skočila 30 letna T. Gatnikova s Ptacutc. Truplo so potegnili iz Soče v Stračicah v nedeljo v jutro. V soboto zjutraj je šla Gatnikova z doma, rekoč. da gre k maši na Kostanjevico. Bila je baje" pri spovedi in obhajilu potem pa je šla v Sočo. Reva je bila zmešana. Pristojbina za poset goriškega gradu je znašala doslej 20 v, odslej naprej pa bo znašala za osebo 50 v. Pristojbine se razdeli tako le: 20 v za jubilejni fond voja* škili sirot, 20 v za podporni fond za podčastnike. 10 v za mestne reveže. Aretirali so v Gorici nekega 40 letnega Franca Strussa iz Gradca, ker je hodil od hiše do hiše beračit po mestu. Imel je pri sebi sicer nekaj denarja, ali ker ni imel nobene legitimacije in je brez dela, so ga pridržali. Sokol v Prvačini vabi K 19. rednemu letnemu občnemu zboru, dne 7. sept. t. I. ob 7. uri zvečer v prostorih brata Mozetiča. —¦ Dnevni red: 1. Nagovor brata* staroste. 2. Poročilo brata tajnika. 3. Poročilo brata blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Raznoterosti, — Na zdar! — Odbor. Politični pregled. j Državiiozborske volitve v Belikrajini. — Ker je odstopil državni poslanec pl. Šuklje, se bo vršiia v kratkem nadomest-tna državnozborska volitev v Belikrajini. Nai (/dno-napredna stranka kandidira dež. poslanca E. Gangla, belokranjskega rojaka. Zunanja ministra, avstrijski in laški, Aerental in San Giulianc sta se sešla danes v Solnogradu. Sestanku se pripisuje velika važnost. Črnagora — kraljestvo. — V nedeljo je imela narodna skupščina slavnostno sejo, v kateri je bila Črnagora na svečan način proglašena za kraljestvo. Knez Ni-kita ima naslov: Nikolaj I., kraj Črne-«» ne pozna, ker nikjer ne innerirajo. SkotU ni. majhna V bližini mesta 4 prazne sobe s prostim vhodom, po želji tudi kuhinjo in vrt. — Kje, pove upravnistvo. ; Na stanovanje in hrano "SHIS!"' Naslov pove naše upravnistvo. novanje (lepi zračni prostori z vrtnini. Naslov pove upiavnfctvo. , Razglas. Vpisovanje na c. kr. pripravnico za učiteljišča v Sežani bode dne tč. septembra t. I. Vsprejmejo se dečki v starosti od 18 in pol let nadalje, ki so dovršili z dobrim vspeliom ljudsko šolo ali kak srednješolski razred. K zglasilvi naj prinese učenec: a) krstni list, b) zadnje šolsko spričeval in c) zdravniško spričevalo. Vsakoršna drugačna pojasnila se izvedo pri voditelju. Vodstvo c, k. pripravnice za učiteljišča v SčM Ivan Kravos na Karnu il ii. GiRitfi na Kornu t. II sedlarsta delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko dalje različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov-čege, torbic«*, denarnice, listnice „____ itd. — Izvršuje in sprejma v Gp||Q3^ popravo različne koteseljne in <^gpg|l*|§ — kočije. - Popravila se izvršujejo točno. Cene zmerne. "7MB L#L#LLL^L^fc»LLL Rojaki, izpoinujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C. in. m.! lat birmo! Častiti botri in botrice, nudi se Vam najlepša prilika za nakup birmskih daril. — Velika izbera ur, verižic, uhanov itd. -Razni predmeti iz zlata, srebra in kovine. Vse blago po tovarniških cenah. Za obilen obisk se uljudno priporoča Aleksander Ambrožič nrar In zlatar D Gorici, tekal. JosDerdija šteu. Z6. Sprejme se ii)tdi$ei)fi>o gospodično za tr$o\h"i)o Zahteva so znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Ponudbe na naše upravnistvo. Napoleon stopal od zmape do slave. bil mož je v resnici prebrisane glave; gotovo —, (o tem zgodovina molči) — „0110" je on nosi/, vsaj meni se zdi. kepa hiša 7. vrtom in kegljiščem, v kateri se nahaja gostilna, nai lepem zračnem prostoru v Ajdovščini pri kolodvoru, se proda radi preselitve po zmerni ceni. Vprašati je pri Al. .llatičič-u v — — — Ajdovščini. — — — Ustanovljena tvrdka 1806. J. Drufovka - Gorica Gosposka ulica 3. Tovarniška zaloga usnja ter potrebščin za čevljarje. — Usnje za sedlarje in knjigoveze i. t. d. J^astaa grajama v pernicah* Odlikovana tovarna nadplatov. One Jami so jako krasi ki se umivajo le s PilnaČkovim nedo — milom — ..UM' ki je na prodaj po 70 vin. kos ali pa s 3 kosi za 2 K. To milo, ki je zakonito varovano, i: J. Pilnaček, c kr. dv. založnik v Kralj. Gradcu na t Največjo zalogo \n>h\U a na Goriškem z 1 mizarsko in tapetniško delavnico itn Anton Bresčak v Goi v fiosposki ulici št. 14 (v lastni hiši). *H Velika izbor žimnic, blazin za pod g ogledal, slik, okvirjev, stolic. itd, tev potrebno za hišno opravo. Gene konkurenčne, ker prodaja blagi lastnega i; Bglejie si zaloro in prepričajte se! J. Medved, Carica letališče, Josipa Verdi it. 32. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jama tvora. (V lastni hlil, Gosposka ulica ftc. 7, 1» nadstr.) — Telefon št. 79. Račan poStne hranilnice Ste«. 837.315. Ns občnem zboru dne 30. aprila 1910. se je določilo: Hranilne vloge se obrestujejo po V/t%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojil- Hranllne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%. na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1009. sGJ, Stanje 31. dec. 1900.: Zadružnikov 18.*1 z deleži v znesku 85374 kron. ~ Hranilne vloge: 1,654 661* 17. Posojila: 1,643 638--. — Keservni zaklad: 91.740-59. — Vrednost hiš: 304 416 72. GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej le hlapčevaii tujcem. Slorasie min! PosMajte milo iz te intt tovarne! Izdelek je izvrsten. Cene običajne! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s sohicem.PossvTkivoj!m!ite' i -mr* i 30 let obstoječa strokovna krojačnica sa I gospode vsakega stana. I Zaloga usakourstnega blaga iz ino-1 zemskih in čeških louaren ler izg> I touljenih oblek. I Blago na meter po najnižih cenah, j = Zaloga blaga = za sokolske kroje. Na željo se obleka tudi ukroji. I Zaloga orožja ui vse oprave k uniformam, I kakor tudi za brate »Sokole", samo t trgovini M. POVBRAJ I v Gorici na Travniku štev. 5. |