SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Ф
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gid., za četrt le'» i gidM aa jedel
meiec 1 gld. 10 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za sel* leto 13 gld., «a pol leta в gld., za četrt leta 3 gld., sa jed en mesec 1 gld
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. v*6 na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
■ i; .1
Naročnino in oxnanlla (inseratej vaprejema upravniStvo in ekapedieija d 4£atel. Tlakami", Vodnikove uilee St. 2.
Rokopisi *e ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo
VTodniatvo j* v SementSkth ulicah St. 3, I., 17.
Idutfa vsak dan, iavaemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
JŠtev. 2.
V Ljubljani, v ponedeljek 4. januvarija 1897.
Letnili XXV.
Vabilo na naročbo.
SI. januvarijem pričenja se nova narocba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji:
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 8 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
Četrt leta 4gl. —kr. Jeden mesec 1 „ 40 „
TJpravništvo „Slovenca".
Pred petindvajsetimi lell.
i.
„Slovenec" je nastopil letos svoj petindvajseti tečaj. Kmalu bo štela njegova zgodovina četrt stoletja. Kako je izvrševal svojo nalogo, nej sodijo drugi. Njemu samemu pristaje le obnavljati v spominu dejstva, ki so ga rodila. Iz teh dejstev naj se razvidi, da je potreben tudi v naših dneh. V naslednjih vrstah hočemo podati svojim bralcem nekaj zgodovinskih spominov v ta dokaz. Nadejamo se, da bodo v sedanji zmedeni dobi dobro služili prijatelju in sovražniku.
C a s. S požrtvovalno pomočjo slovenskih domoljubov, mej katerimi je bila v prvi vrsti slovenska duhovščina, je začel leta 1869 v Mariboru izhajati slovenski dnevnik z imenom „Slov. Narod". Vrednik mu je bil blagi Tomšič, ki je v resnici umeval vzvišeno nalogo prvega slovenskega političnega lista. Duševnemu in gmotnemu blagru celega naroda je bil namenjen. Krrg sebe je imel zbirati vse dobro-
misleče slovenske izobražene*, vzgajati jih z* učitelje in voditelje narodove, bodriti jih k lepemu, složnemu delovanju. A dolgo ni tako ostalo. .Narod" se je preselil v Ljubljano. Tomšič je umrl. List je prišel v druge roke in mladi možje, ki ao z vseučilišča prinesli strupene liberalne, protivereke nazore, so začeli z „Narodom" podirati prejšnjo elogo, blatiti zaslužne može duhovekega in posvetnega značaja in uporabljati list za razširjanje liberalnih nazorov in svoje lastne slave.
.Slovenski Narod" je jel rušiti prejšnjo jedinost in služil je z liberalnim orožjem osebnega napadanja in pro t i cerk veneg a hujskanja razdoru in prepiru. Tega dejstva ne izbriše nihče iz „Narodove" povestnice in prepričani smo, đa bo zgodovina naše politike zaznamovala vedno z naj-črnejšimi barvami žalostni, larodovemu mišljenju in razvoiu neizmerno ibnd!:i®i )»»"»»' aI— »t-"-*--v liberalne zmote in nesmisli, katerih se je duhu časa vedno najbolj dostojna mladina poprijela z veliko vnemo. Liberalizem je bil v modi, vladal je v javnem življenju, v zbornicah, pri vladi, v leposlovju, v znanstvu.
Kdor si je hotel ohraniti ime omikanega moža, je moral tuliti z židovskimi časnikarji — volkovi — proti mračnemu srednjemu veku, proti duhovskemu tiranstvu, proti verski šoli, proti konkordatu, proti vatikanskemu cerkvenemu zboru, moral se je na-uduševati za ločitev cerkve od države, za civilni zakon, za stroge zakone proti duhovnikom in samostanom.
Leta 1873 so prekipevale liberalne strasti. Na Nemškem je vsled zmage nad Francozi oholosti pijani Bismarck pričel kruti boj proti katoliški cerkvi in pri nas so seveda nemškim vzorcem vedno zvesti opičaki hoteli, da se vprizori ta boj tudi v Avstriji. Toda v nečem je bila pri nas vendar velika razlika. Umazana strankarska dobičkaželjnost, ki označuje
našo politiko, odkar jo krmijo židje, se je tudi tu pokazala. Dne 1. maja leta 1873 se je otvorila dunajska razstava, ki je že ob otvoritvi požrla 11 milijonov goldinarjev več, nego ji je bilo izprva dovoljenih. Divja špekulacija, ki se je polotila vseh krogov, je ustanavljala z grozovitimi goljufijami in ne-prekoeljivim „švindlom" nova podjetja, ob' katerih ustanovitvi so si polnili brezvestni židje, časnikarji, poslanci itd. svoje žepe. Grozne posledice tem goljufijam so se pokazale v velikem krahu, pri katerem je od maja do oktobra 1873 propadlo mnogo milijonov ljudskega premoženja in nebrojno ljudij prišlo ob vse svoje, često s trudapolnim delom privarčevano premoženje.
To je bilo mogoče le vsled čudovite skvarjenosti parlamentarnega življenja. Mej 167 poslanci v državnem zboru je bilo razdeljenih 125 mest „upravnih svetnikov" pri raznih bankah in delniških pod-
(v4«n ллтаритлл .v..Miv. ji» o.«»«, uu upi«>uit! o<t)t-
uikov mej* svojimi člani. Taki možje bi bili pač bolj spadali v kako roparsko četo, nego v zbornico, kjer se gre za splošno blaginjo avstrijskega ljudstva.
Liberalizem se je pokazal v vsi svoji nagoti ; komaj je nastopil, je že odri nebrojno ljudij, one-srečil brez števila rodbin, raztrgal pogoje zdravemu obstoju celim stanovom in na stotine nesrečnikov spravil v obup in v — samomor.
Premetenim liberalnim voditeljem se je pa šlo zato, da ljudstvo ne spozna svojih peklenskih sovražnikov. Obrtniki, uradniki in učitelji po mestih, kmetiči na deželi niso smeli izvedeti, kedo jih odira, kedo jih izsesava in gmotno in duševno tira v propad. Bližale so se nove volitve v državni zbor. Za mesec november so bile razpisane. In liberalizem je imel še dovolj dela proti cerkvi in verskim nazorom. Da bi si zagotovil zmago pri volitvah, se je lotil istega sredstva, kot nekedaj kronani materin morilec Neron. Kakor je ta ob požaru, ki ga je sam provzročil, nahujskal ljudstvo proti kristjanom,
L i S T £ K.
Brodnik.
Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Klitsche de la Grange; prevel Ivan čestimir.)
Drugi del. Goti. I.
B i m.
Kdor je videl B m za časa Domicijana, Nerve ali Trajana, čudil se je živahuosti, ki je vladala v njem. Vozički, napolnjeni s trgovinskim blagom, so švigali mej množico ljudstva sem in tje. Tu si videl ljudi v najnazličnejih oblačilih : grških, azijskih, afričanskih. Trgovci različnih narodnostij so kričali po ulicah, kolikor jim je pripuščalo grlo. V tem so tekmovali zlasti trgovci s slanim mesom in trgovci s sužnji, ki so kupčevali s svojim blagom pred krčmami. Slavni patriciji so prihajali iz svojih bivališč v sijajnem spremstvu sužnjev. Igralci in glumači so na trgu uganjali svoje burke, pesniki so javno predavali svoje proizvode, Klijenti so se glasno raz-govarjali in iskali svojih varuhov, da so jih po-
zdravljali. Oni, ki niso imeli nikakega dela, so postajali pod lopami in pezvedovali po dnevnih novicah. — Gospe so prihajale iz svojih hiš v sijajnih oblačilih, vozeč se na bogato okinčanih dvokoles-nicah. Kamorkoli se ozreš, pavsodi ti vrve ljudje : jasen dokaz ljudskega blagostanja.
Vse drugače je bilo v Bimu življenje za časa Konstantina. Paganski templji so bili zaprti, in ljudstvo je že brez strahu molilo pravega Boga in ga slavilo v krščanskih cerkvah, nad katerimi se je lesketal križ, znamenje rešenja sveta. — Pesniki niso več deklamovali po ulicah ljubavnih pesmij; igralci in glumači niso več javno predstavljali stvarij, ki žalijo človeško sramežljivost.
Sicer je tudi tedaj v Bimu bilo zelo živahno, toda bilo je vse bolj sramežljivo. Bim je bil podoben grešnej ženi, očiščenej z blagoslovlieno vodo; skali, ob katerej naj se razbije človeška pokvarjenost. Bim je bil tedaj zavetišče preganjanih kri-stijanov, skala, na katerej naj se sezida sveta zgradba katoličanstva.
Križ je premagal paganske malike ; Judov lev je slavil zmagoslavie!
Pagani so bili ponižani; njihovej ošabnosti je Konstantin pristrigel peruti. Plakali in vid h ovali so za onimi srečnimi dnevi, ko so se valjali, ko-
likor se jim je zljubilo, v blatu čutnih strastij. — Na licih sužnjev pa je odsevala radost, da je došel konec njihovemu neznosnemu suženjstvu. Glas svetega evangelija jim je govoril : „Sin božji je prelil svojo neprecenljivo kri za bogatine in siromake, za služabnike in gospodarje".
Kdor pa je videl Bim štiri mesece potem, ko je Valerija našla varno zavetišče pri Melaniji, se je zgrozil. Črno zagriujalo je zastiralo mesto. Patri-cijske hiše, vzlasti paganske, so bile krepko zaprte. Na hodnikih pa so stali sužnji, oboroženi s palicami, ki niso pustili nikogar stopiti v hišo. Najsi-jajneje ulice, v katerih so bivale najugledaeje rodo-vine, so bile popolnoma prazne ; prodajalnice so bile zaprte. Videti ni bilo nikogar razven uradnikov, ki so hodili v urade v spremstvu sužnjev, oboroženih z biči. Vsak hip se je čulo žalostno petje, in v dolgih vrstah so prihajali bosi in v raševino oble . čeni ljudje, da molijo na grobu apostolskega poglavarja. V onih ulicah, kjer so stanovale odličnejše rodovine, je vladala tuga in žalost, v onih pa, kjer je prebivalo priprosto ljudstvo, strah in trepet. Po vseh kotih si ugledal žene z razmršenimi lasmi; otroci jih prosijo kruha, same pa umirajo od gladu. Ob potih so ležali mrtveci, tudi taki, ki so jih vrgli iz hiš, da ne okužijo ostalih njenih prebivalcev. Mr-
eš ti so tvoji sovražniki, tako je tudi liberalizem 1. 1873 z vladno pomočjo vprizoril po časopisju, z brošuricami, s poljudnimi t. zv. znanstvenimi spisi, s shodi i. t. d. mej ubogim, gmotno propadajočim ljudstvom — ostuden boj proti duhovnikom in redovnikom.
Minister Depretis je že dne 13. maja odpravil čl. 14 bančnega zakona, po katerem je bila avstro-ogerska banka vezana imeti pokrit vsak goldinar nad 200 milijonov izdanih bančnih not v svojih bla-gajnicab.
S tem je z novo krivico proti ljudstvu v toliko popravil roparski berlog, — ali kakor so ji drugače rekli: b o r z o, da se je divji ples za ljudske groše lahko dalje vršil, dasi seveda ne več v isti meri, kot popreje.
Krščansko misleči možje niso bili pripravljeni. Liberalizem je prepregel s svojimi časopisi vsa mesta. Kavarne in gostilne niso podajale svojim obiskovalcem druzega berila, nego liberalno. Tudi posamniki so si naročali le take liste, ki so bili na glasu. In na glasu so bili samo liberalni; glas so jim prikri-čali tisti, ki so jih pisali in katerim so služili.
Krščansko časopisje je bilo še popolnoma v po vojih in tako se je moglo zgoditi, da so ljudje sedali na limanice svojim naigorjim sovražnikom. Znano je bilo, kako skvarjeno je bilo liberalno časopisje. Po 1000 do 4000 gl in še več so dobivali uredniki t. zv. narodno-gospod. oddelka pri posamnih listih, da so prinesli kako kratko notico o kakem goljufivem podjetju ali tudi, da so le zamolčali kak neugoden dogodek.
Skvarjena zbornica, skvarjeno časopisje, skvar-jena vlada so se pa opirale s tem, da so 1 a ž-njivo iznašle „klerikalizem" in proti njemu vprizarjale gonjo. Sovraštvo proti „klerikalizmu", ki še sedaj polni žile meščanstvu in t. zv. inteligenci, se je rodilo v napominanih razmerah. Služilo je kot sredttvo, da je odgnal liberalizem sovraštvo od sebe. Iznašlo se je, da zakrije ljudstvu divje roparje gmotne in duševne sreče.
Sredstvo se je izkazalo. Pri volitvah I. 1873 so bili zopet izvoljeni prejšnji možje, ki so kot poslanci izvrstno pokazali, kako se na korist narodnega blagostanja skrbi za zasebne upravno-svetniške
---s...
T---1:„_
hip. rentne banke — Sturm, izvoljen špekulant G i s k r a, izvoljen baron H o p f e n, slaven po dun. bančnem kreditnem društvu i. t. d. i. t. d.
Ljudstvo je bilo oslepelo. Mreno lažnjivih puhlic, obrekljivih surovostij so mu liberalni časopisi nadeli na oči in norelo je — ue proti tistim, ki so je skubili in uničevali, marveč proti papežu, škofom, duhovnikom, menihom, nunam, sploh — proti cerkvi in veri. Po mestih so kazali osle za duhovnikom, če se je prikazal v javnosti, pljuvali pred njim, surovo napadali usmiljenke, z blatom in kamenjem metali po menihih. In če se je kedo ojunačil, da je javno ožigosal tega duha in po pravici označil smrdljivi tok vse politike, so ga — zaprli kot kalivca miru, kot upornika.
V tem času je izhajal v Ljubljani list, ki se je ponašal z imenom „Slovenski narod" in ki je iz
ličev je bilo toliko, da jih pri najboljši volji edilov ni bilo mogoče pokopati. Razpadajoča trupla so napolnjevala zrak z neznosnim smradom.
Sredi teh groznih in žalostnih prizorov je bilo kaj lepo videti, koliko samozatajevanja in požrtvovalnosti da vzbuja vera, in koliko da premore v največjih nezgodah krščanstvo. Sredi tolike nevarnosti so se ročno gibale plemenite gospe in svete device, ki so včasih zapustile samostan in stregle revežem. Duhovniki sivih las in vsled starosti upognjenega hrbta so obiskovali s romaške koče, ne boječ se nevarnosti. Lačnim so dajali kruha, pomagali bolnim, hrabrili umirajoče, mnogi izmej njih so celo pokopavali mrtvece. Vse to pa so delali le vsled tega, ker so smatrali siromaka in nesrečneža kot namestnika Sinu Božjega.
Najdelavneji je bil Hijeronim. Trudil se je po dnevi in po noči, bal se ni nevarnosti, ki mu je pretila, ne truda, ne dolzega pota. Bil je pravi _*angel dobrodelnosti; z dobrim vzgledom, z vzneseno zgovornostjo je učil samozatajevanje in krš Čatiske kreposti.
Nikdar še ni bilo tako groznih časov, kakor so bili ondaj Kuga in lakota ste vladali v večnem mestu, divje čete pod hrabrim Alarikom pa so se bližale grobu sv. Petra.	(Dalje sledi.)
židovsko-liberalnih mlakuž zajemal ves smrdljivi liberalni gnoj in ga v slovenski posodi trosil po naši domovini. Ali je bilo mogoče v takih razmerah molčati ?__
Politični pregled.
v Ljubljani, 4 januvarija.
Državni «bor je pričel z današnjim dnem nadaljno razpravo o državnem proračunu. Po dovr-šenju tega dela je na duevaem redu še nekaj manjših predlog. Iz zanesljivih virov dohaja zagotovilo, da se razpusti sedanji držsvni zbor s 23. ali 25. ja-nuvarijem. Ob jednem so se sošli danes člani bud-getne komisije gospodske zbornice, da se istotako posvetujejo o državnem preračunu, kakor tudi o predlogah, ki so došle iz poslanske zbornice. Na ta način bo toraj odobren proračun v obeh zbornicah skoro istodobno iu bo vlada lahko še pred koncem januvarija odslovila sedanji državni zastop.
Predsedstvo gospodske zbornice se, kakor poročajo dunajski ;isti, ue spopolni v tem zasedanju, marveč še-le po volitvi novega državnega zbora. Zatrjuje se, da pride na predseduiški stol knez A fred Windischgraetz, podpredsednikom bo pa baje imenovan knez Karol Auersperg. Grof Falkenhayn je odklonil opetovano ponudbo predsedstva gospodske zbornice.
II. krščansko - socljalni strankarski shod za Avstrijo se vrši, kakor je razvidno iz poziva na krščansko-socijalno delavstvo cele A strije, dne 31. januvarija in 1. februvarija letos na Dunaju z nastopnim vsporedom : Poročilo izvrševalnega odbora o delovanju od prvega strankarskega shoda dne 6. januvarija lanskega leta do letos, krščansko-eocijalen načrt, razgovor o vspešni organizaciji, taktiki, strankinem časopisju ter konečno, kar je naj-važneje, o bodočih volitvah v peti skupini. Zboro-valni prostor se doluči pozneje. Bazna društva, kor-poracije itd. bodo dobila poleg tega poziva še posebne prašalne pole, ki naj se vsaj do 20. t. m. z eventualnimi predlogi vpošljejo izvrševalnemu odboru na Dunaju, VIII., Piaiistengasse 26. Bog daj tem shodu najboljših vspehov, ki so posebno sedaj nujno potrebni.
Grof Ferdinand Zichy o bodočem delovanju katonsice l)U(isne siran/ce. voaja ogerskih katoličanov, grof Ferdinand Zichy, je odgovoril na novoletno voščilo opata Molnarja, kot načeluika posebni deputaciji, nekako takole : Ljudska stranka ne bo nikdar jenjala bojevati se za preos-novo civilnega zakona. Sedaj seveda še ni ugoden čas za odločno postopanje, čakati je treba prilike, ko se reši tako važna naloga z gotovim vspehom. Poleg tega je pa treba preosnovati malone vse ostale zakone po katoliških načelih. V prvi vrsti se moramo z vso odločnostjo proti viti zahtevi liberalne stranke, po kateri bi ona imela odiočevalno besedo nad katoliško cerkvijo. Katoličani nikdar ne moremo in ue bodemo dovolili, da bi brezverci ali drugo-verci odločevali o stvareh, ki se tičejo jedino le katoliške cerkve. V gospodarskem oziru hočemo postopati natančno v smislu našega programa ter s:m-patizovati s krščanskimi socijalisti onstran Litave. Da se seveda ne moremo strinjati z vsemi zahtevami naših onnstrauskih bratov, je vzrok to, da živimo mi na Ogerskem in se moramo ozirati toraj najpoprej na vse narode tostran Litave. Konečno zahtevamo jeduakopravnost za vse narode, kajti oni ni liberalec, ne nacijonalec in tudi ne krščanski so-cijalist, ki zatira jeduo ali drugo narodnost. I zginiti mora toraj vsak boj proti tej ali oni narodnosti.
Meščanske garde v Belgiji. Belgijska vlada je predložila poslanski zbornici načrt zakona po katerem bi se zisteuatično uvedle po vsej Belgiji takozvane meščanske garde ter znatno preosnoval njih delokrog. V predlogi se določa, da se morajo take garde izvežbati v najvažnejih vojaških opravilih, častniki morajo prebiti strokovne izkušnje in se mora ob času vojske podati vse v ozidje utrjenih postojank ter jih braniti do zadnjega. Volitev višjih častnikov za take garde se prepušča kralju. S tem se namerava nadomestiti oni zakinski načrt, katerega je pred nekaj časom predložila vlada gledć preosnove vojaštva in kateri je propadel v poslanski zbornici. V vojaških krogih s to predlogo seveda niso zado voljni, meščanstvo pa tudi ne.
Novi srbski kabinet se bode najbrže v kratkem označil najbolje z imenom ministerstvo za preosnovo ustave, kajti njegova naloga obstoii v glavnem v tem, da mora popolno prevrediti deželno
upravo in s tem d -»ločiti razmerje mej kraljem in ljudstvom ter 8 tem zagotoviti deželi vsaj za nekaj časa miren in vspešen razvoj. Novi kabinet meni biti kos tej nalogi e tem, da izvršuje svoje posle strogo zakonito, pravično in nepristransko in goji lojalue in prijazne razmere z ostalimi državami. V to evrho bodeta razposlala v kratkem ministerski predsednik in zunanji minister posebne okrožnice vsem sosednim kabinetom ter jim zagotovila svoje vztrajno delovanje v označenem oziru. Ako se kabinetu vse to posreči, potem mu je zagot>vljen daljši obstanek, toda njegova naloga ni lahka in je torej obljuba ministeretva zelo neznatne vrednosti.
Dogodki v Turčiji. Kakor navadno, opaža se tudi sedaj velika počasnost turške vlade v izvrševanju nujnih poslov. Že precej časa je minulo, odkar je potrjen in odobren zakon glede popolne amnestije krščanskih iu mohamedanskih kazuencev, toda dosedaj je odpuščenih šale 107 jetnikov — Armencev, mej tem ko uživajo raohamedovski ro-govileži že davno zlato svobodo. Nad 400 Armencev zdihuje toraj še v zaduhlih, ostudnih jtčah. — Minuli petek se je posvetoval ministerski svet v Carjem gradu o opetovani zahtevi evropskih poslanikov, naj se veprejmo mej orožništvo tudi krščanski možje. Ministri so uvideli, da se ne morejo nič več proti-viti tej opravičeni zahtevi mnogoštevilnih nemoha-medovskih prebivalcev, in so vprejeli predlog ter ga kmalu nato predložili sultanu v potrjenje. Drugi dan pa dojde iz sultanove palače skoro neverojetna vest, da sultan ni potrdil omenjenega sklepa, ako-ravno mu je dobro znana še vedno veljavna ka-lepska pogodba, kakor tudi mnenje ogromnega števila prebivalstva. S tem činom je sultan pokazal, da ne mara miru v deželi.
Cerkvena umetnost.
Iz Črnomlja.
(Konec.)
Bazven dveh oltarjev je gospod Vurnik postavil še novo prižnico, ki ni sicer tako bogato okrašena, pa vendar jako okusno izdelana. Menim, da ima tudi tukaj gospod Vurnik prav. Glavna pozornost naj bo v cerkvi obrnjena na oltarje ; prižnica, spo-vednice itd. naj bodo rajše praktične, kot pa čez mero okrašene.
Ambon sloni na mogočnem stebru, ki ima okraske akantovega lista; tudi zunanje dno prižnice, katero počiva na stebru, je podobno plitvi cvetlični čaši iz akantovih listov. Ambon sam, ki je mnogo-koten, je okrašen s petimi podobami Zveličarja in štirih evangelistov. Podobe so vzbočeni reliefi na zlatem dnu. Streha nad prižnico je gledć akustike zelo primerna; glas se ne more pozgubiti v višavi, ker sega streha precej čez prižnični rob. Vrhu strehe stoji soba sv. Janeza Krstnika — glas vpijočega v puščavi. Cela prižnica s stebrom, streho in soho spopolnjuje od tal do oken srednje ladije prazen prostor na episteljski strani.
Se neko posebnost zapazimo pri novih oltarjih in prižn ei. Leseni deli namreč, ki so konstruktivni in ne služijo v okraske, imajo barvo lesa. In to se zdi popolnoma umestno; lesu naj se pusti lesna barva. Predelavati les v mramor z mramoriranjem je nekaj pretinaravnega in posnemati barvo kamena na lesu s čopičem je nehvaležna naloga, ki se še spretni roki le težko posreči.
Pravi kras za cerkvene stene so tudi postaje novega križevega pota. Tu pa sta slikar iu kipar pokazala svojo spretnost. Slike so 1 meter visoke in 75 cm. š roke; cela podoba z okvirom vred p» meri na visokost 2 metra 40 cm. Slikal je gospod Ogrin in napravil lep posnetek slavnega Filrichovega dela. Slikam se vidi, da so zelo natančno izvršene, tudi lepa lastnost pravega umetnika. Okviri so v renesančnem slogu izdelani in se odlikujejo po bogatih okraskih, umetnih nastavkih in pravem razmerju. Vsa čast gospodu Vurniku in gospodu Ogrinu, ki v tem delu jeden druzega spopolnjujeta; bogato pozlačeni okviri napravljajo krasne barvane slike še lepše iu veličastnejše.
Štiri spovednice iz hrastovega lesa so izdelane po načrtu gospoda Vuruika; napravil jih je domač mizar iz Krupe; so lepo ornanientirane iu prav praktične.
Tako je vsa notranja cerkvena oprava dostojna za hišo Gospodovo. Le tlak in preveč priprosta or-namentalna slikarija kazita cerkveno notranjščino. Daj Bog, da se tudi to v kratkem prenovi. Potem bo cerkev, če prav še vedno pretesna, imela vsaj prijazno in lepo lice.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4 januvarija.
(Osebna vest.) Deželni predsednik baron Hein se je povrnil iz Opatije v Ljubljano. Gosp. Karol Sašelj je izvoljen načelnikom okrajnega zdravstvenega zastopa v Mokronogu, namestnikom pa g. Fr. Zupančič pri Sv. Križu. — Načelnikom okrajnega cestnega odbora v Metliki je izvoljen trgovec Auton Rainer iz Metlike, namestnikom pa župan boža-kovski Martin Vukšinić. — Poročil je danes v cerkvi n. v. r. mil. gosp. stolni prošt grefv Kiioigla, koncipista pri deželni vladi, z gospodično Marijo Pajkovo, hčerjo državnega pravdnika v L ubljani.
(Iz deželnega šolskega sveta.) V Podžagi v občini Lužarji pri Vel. Laščah se vstanovi dvoraz-redna ljudska šola iu euorazrednica v Kokri. Vrhniška dekliška šola se pomuoži s tretjo učiteljico. Nadučiteljem na dvorazreduici v Hrenovicah je imenovan ubeljski učitelj g. Fr. Z*maa in drugim stalnim učiteljem ua šoli v Lienfildu ua Kočevskem gosp. Otmar Herbst. Kotnikovo vstanovo je dobil Viktor Adamič, tehnik na Dunaju.
(Na župnijo Brusnice) je b i danes kanonično vmeščen č. gospod Ivan P i b e r, dosedaj kaplan v Mošnjah.
(Slovensko gledališče.) „Ali je to dekle?-1 na slovljena je burka s petjem, ki se je v soboto predstavljala. Glavni vlogi v tej igri nahajali ste se v priznano spretnih rokah gospoda Inemanna in gospodične P o 11 a k o v e. Gospod Iuemann pokazal se je jako izvrstnega komikarja, gospodična Pollakova pa je s svojo kokttno najivnostjo, ki se jej je kaj dobro prikladala, občinstvo kar očarala. Žela je mnogo ploekovite pohvale; podarila sta se jej tudi dva krasna šopka. Pohvalno omenjati nam je vzlasti gospoda Podgrajski in Perdan, ki sta svoji vlogi v splošno zadovoljnost izvrševala; vendar se nam je zdelo, da je slednji patos včasih malo pretiraval. Tudi manjše vloge bile so v dobrih rokah. Vzlasti opazujemo, da nekatere manjše moči, med njimi tudi gospod Benčan, prav vrlo napredujejo; treba jim le hvaležnejših vlog. Toliko o predstavljanju, ki je popolnem doseglo svoj smoter — občno veselost iD smeh. Potrebno pa se nam zdi, izraziti svoje mnenje v drugem oziru. Zal, da moramo zopet in opetovano poudarjati, da se pri nas premalo jemlje ozir na občinstvo, koje najpridnejše obiskuje gledališče. Mislimo v prvi vrsti na našo mladino, vzlasti na dijake. Tudi gledališče naj blažilno vpliva na gledalca; strasti se v mladem človeku tudi brez zunanjih pripomočkov često še prezgodaj probude. Ako motrimo sobotni igro v tem oziru, moramo pač reči, da ni bila za mladino. Kakemu preživelemu gizdalinu ali kaki grboličui koketi zdela se je mogoče da še premalo „p kautna". Toda po ukusu ljudij lake vrste se naši intendauciji ni ravnati. Kostum gospodične Pollakove v tretjem dejanju pa je bil kar naravnost „izzivajoč". Vzlasti pri ženskih kostumih treba velike iQ izbirčne skrbnosti; osobito pri gledališču, koje v neprimerno velikem številu obiskuje mladina tieba strogo varovati de-centnost ne samo v izrazih, ampak tudi v predstavljanju in kostumih, Torej manj telesne nagote in več drugačne pristnosti! Toliko v resen prevdarek I — Jutri bode prva predstava Parmove izvirne opere „Ksenija". Pred opero se bode igrala tudi prvič na našem odru Vrchlickega jednodejanska veseloigra „Katulova osveta". — V sredo, dne 6. t. m., se bode pela priljubljeua opereta „Mam-zell N i t o u c h e ".
(Volitve za trgovsko iu obrtniško zbornico) Prejeli smo nastopne vrstice, s prošnjo, da jih objavimo : Po dogovoru z mnogimi udeleženci se priporočajo za volitve v trgovsko iu obrtniško zbornico častitim volilcem naslednji gospodje: 1. Trgovcem I. in II. volilnega razreda, kateri dobe rudeče glasovnice: Vaso P e t r i č i č, veletrži-c, predsednik mest. hrauiluice v Ljubljani, Karol Pollak, trgovec in posestnik v Liubljani, Avgust S k a b e r n e, trgovec iu hišni posestnik v Ljubljani. 2. Trgovcem III. volilnega razreda, kwteri dobe višnjeve glasov-uice: Lan Krajec, knjigetržec in posestnik v Novem mestu. Franc O m e r s a, trgovec iu posestnik v Kranju. 3. Obrtnikom II. volilnega razreda, kateri dobe bele glasovnice; Anton Klein, lastuik
tiskarne in posestnik v Ljubljani. Frai.c K o 1 m a n, steklar in posestnik v Ljubljani. Jjs p K u š a r, lastnik mlina, državni poslanec v Ljubljani. Josip Lenarčič, tovarnar in posestnik na Vrhniki.
(Dnevni red) redni seji občinskega sveta ljubljanskega v torek, dne 5. januvarija t. I. ob 5. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Predsedstvena naznanila. 2. Oitauje in odobreuje zapisnika zadnje seje. 3. Stavbinskega odseka poročila: a) o preuredti mestne dvorane; b) o prizivu Karola Bmderja proti mag. odloku št. 25.948 ex 1896; c) o prizivu Iv. Godca proti mag. odloku št. 33 467 tx 1896. 5 Policijskega odseka poročilo o obliki, katero naj imajo v bodoče ulične table in hišue tablice. 5. Šolskega odseka poročilo o računu vodstva II. mestne deške ljudske šole o porabi dotacije letnih 80 gld. za vzdržavanje šolskih delarnic v letu 1895/96. 6. Di-rektorija mestnega vodovoda poročila : b) o prošnji „Kranjske stavbinske družbe" za odpis vodarine v hiši št. 8 na Tržaški cesti; b) o prošnji iste za podaljšanje vodovodnih cevij v njeno lesno skladišče na Vrtači; c) o prošnji vrtnarja Luke Tomšiča na Poljanskem nasipu za povrnitev plačane najt-mščine od vodomera in vodovoda ; č) o zopetni prošnji prebivalcev ob Trnovskem pristanu za napravo vodnjaka na tem prostoru; d) o proračunu vodovoda za 1. 1897; e) o ureditvi vrhovnega tehničnega upraviteljstva pri vodovodu. 7. Občinskega svetovalca dr. Danilo Majarona samostalni predlog, da se do c. kr. železničnega ministerstva in do generalnega ravnateljstva južne železnice pošlje spomenica o nujnej potrebi naprave centralnega kolodvora v Ljubljani.
(Darovi.) Za monsign. Jeranovo dijaško mizo č. g. Ant. Nemec, župnik v Kokri 1 gld. — C. g. Mat. Brence, župnik pri S'. Gregorju 1 gld. 50 kr. — Za pogorelce v Hrenovicah: C. gospod kanonik A. Zameiic, 10 gld., gospod profesor Alf. Mtil-lner, muzejelui kustos v Ljubljani 1 gld. ; kanonik A. Kalan 5 gld. — Za gimnazijsko kapelo v Kranju: C. g. vpok. župnik Alojzij Kummer 2 gld. 50 kr. G. P. Bernard Vovk 2 gld. Neimenovan 2 gl.; neimenovana dobrotnica 20 gld. — Bog plačaj blagim dobrotnikom !
(Z Dol pri Litiji) [Nameravani umor.] Nekaj dni pred Božičem se je dogodil grozen zločin. Ob 7,9. uri dopoludne je prišel Martin Repovš, okolo trideset let star z dolske fare, v župnišče ua Doleh in sicer naravnost k častitemu g. Igni.ciju Salebarju. C. g. župuik je zapisaval nekaj in sicer stoje v prvi sobi. Kar se vrata močno odpro iu nekdo prilomasti notri : „Ali boš dal cegelc za Turško". Komaj se č. g. župnik ozre nazaj, zakaj dozdaj je imel hrbet obrnjen proii vratom, da vidi, kdo je prišel, pa v istem trenutku ga je udaril iločinec s kamenom pest debelim, katerega je imel zavezanega v robcu, iu sicer po očalih tako, da so se na več kesov razdrobila in je ranil tudi lice, da se je kri pocedila. G. župnik si z roko briše oko, katero pa na čudovit način ni nič poškodovano, in je bil omamljen, in ni vedel takoj, pri čem da je; tako hitro se je stvar zgodila. Med tem norec zgrabi g. župnika in ga potisne k šipi tako, da g. župnik z glavo skoz njo prodre in šipo ubije. Nato začue župnik klicati, da naj bo pri miru, a norec ga še vedno udarja in tlači. Pride postrežnica, a si ne ve drugega pomagati, kakor da teče po g. kapelana. Med tem časom pa spravi zločinec g. župnika na tla, a ta je še vendar tako srečen, da na tleh ležeč norcu nasproti drži stol. Norec udarja z železnimi podkovicami oko-vauirai čevlji po stolu in namerava tudi g. župuiku. Parkrat je udaril norec kakor besen po stolu, kateri ima še sedaj sledove podkovic, enkrat pa je zadel g. župnika na glavo. Iu gotovo bi bil gospoda popolnoma ubil, ako bi ne bil prišel g. kapelau Paulus in dekla, katera ga je šla klicat. G. kapelan, videč veliko nevarnost, zakliče nad norcem, naj bo pri miru. Iludobuež se pa sedaj obrne proti kaplanu in hoče njega udariti. Ta spravi med župnika in norca mizo, tako da hudobnež ni mogel gospoda župnika doseči. V jez;, da mu je g. kaplan preprečil njegovo namero, zamahne proti kapelanu, a ta se mu pravo časno umakne. Ko je še posrežnica klicala, se je nazadnje zlobnež zbal iu sam pobegnil iz sobe. Pri vežnih vratih je iskal ključa, da bi bil župnišče zaprl, a ključa ni dobil. Jezen zažeue kamen, s ka-
terim je g. župnika prvič udaril, v prvo nadstropje in sicer tako močno, da je kamen ubil dvojno okno in priletel v župnikovo obednico. Vsi so bili seveda vsled tega močno prestrašeni. G. župnik par dnij ni mogel maševati; na sv. vtčer in druge dneve je le težko maševal tihe sv. maše in tako tudi sedaj le težko rnašuje. Zločinec je res neumen, a še bolj hudoben. Da je mislil g. župnika popolnoma umoriti, priča to, da je rekel: „Dozdaj ga nisem, a drugič prinesem še bolj spičastega (kamen)". A sedaj ne bo mogel izvršiti tega strašnega naklepa, ker je že v Ljubljani v norišnici. Prvič ga je nekaj mladenče» peljalo pravzaprav spremilo v Litijo rekoč mu, da imajo tudi oni cegelc na Turško. Tudi njemu so dali neki list. Pnš'i so tako v Litijo h glavarju; tam so se pa nekaj menili nemški: „Der ist fflr'e Narreuhaus". Toda, ker je bil prej pri vojakih, je to razumel, šel k vratom in pobegnil. Prišel je na strah vseh na sveti večer ua Dole nazaj, kjer so bili zopet zlasti g. župnik iz nova v skrbeh. V nedeljo po Božiču so ga pa, ko je stopil iz cerkve, prijeli iu zvezali. Oklenjenega so ga peljali skozi Sv. Križ v Lilijo. Od oudot pa ua Študente v norišnico, S^mo da bi ga ne spoznali za pametnega in ga zopet izpustili, ker potem bi gotovo izvršil še marsikaj hudega. G. župnika Saleharja pa priporočamo v iskreno molitev, da se mu povrne ljubo zdravje in da zamore zopet z gorečim navdušenjem delovati za svoje župljane.
(Kolcki za zdravniška spričevala.) Vsled odloka fiuančnega ministra je poslom, pomočnikom, vajencem, dninarjem in sploh vsem, katerih zaslužek ne presega navadne dnine, za zdravniška spričevala plačati le 15 kr. od pole.
(V Starem Trgu pri Ložu) je bilo v preteklem letu 146 mrličev in 202 novorojenca.
(Srečke kranjskega posojila.) Zaznamek dne 2. januvarija 1897. leta izžrebanih obveznic 4od-stotuega deželnega kranjskega posojila, katerih gla-vinski zneski se bodo 1. julija 1897. leta v imen-skej vrednosti izplačali: a 10.000 gld.; štev. 19; a 5000 gld.: št. 19; it 1000 gld.; št. 113, 176, 270, 354, 381, 444, 648, 756, 793, 807,813,853, 868, 902, 973 984, 1020, 1185,1243, 1326,1415, 1488, 1515, 1521, 1610, 1697, 1820, 1871, 1907, 2078 91ЛК, 9.13R; 1ЛЛ 0M . Л* «O, CA, OK, 177, 188, 295, 319, 321, 322, 347, 376,440,441, 467, 521, 528, 583, 599, 605, 646, 765,787,814, 858, 875, 877, 897, 899, 913, 994, 1026, 1038, 1043, 1050, 1057, 1089, 1162, 1215, 1222, 1240, 1275, 1341, 1447, 1458, 1510, 1517, 1557, 1559, 1598, 1609, 1736, 1744, 1745, 1363, 1810, 1811, 1829, 1841, 1850, 1855, 1866, 1882, 1906, 1926, 1928, 1942, 1961, 2042, 2049, 2091, 2111, 2152, 2163, 2178. 2184, 2209, 2270, 2278, 2289, 2298, 2320, 2332, 2342, 2353, 2434, 2506, 2519, 2546, 2550, 2557, 2567, 2638, 2652, 2702, 2711, 2713, 2715, 2725, 2781, 2801, 2805, 2854, 2887, 2908, 2985. — Zaključek: 106 komadov po 100 gld., glaviuska imenska vrednost 10.600 gld. a. v. 32 komadov po 1000 gld., glavinska imenska vrednost 32.000 gld. a. v. 1 komad ii 5000 gld., glavinska imenska vrednost 5000 gld. 1 komad po 10.000 gld., glavinska imenska vreduost 10.000 gld., skupaj 140 komadov, glavinska imenska vrednost 57.000 gld. a. v. — Navedene obveznice, izžrebane z gl&vinskimi zneski v imenski vrednosti, bode kranjska deželna blagajn;ca v Ljubljani izplačevala omenjenega dne, držaje se dotičnih veljavnih predpisov. Dalje se še omenja, da se bodo izžrebane obvezirce, kakor tudi kuponi _tri mesece pred zapadlim rokom izplačevale proti 4odstotui eskomptni pristojbini.
(V mestni žnpniji škofjeloški) bilo jih je leta 1896 poročeuih 27 parov, rojeuih 147, umrlo jih je pa 190, izmej teh pobrale ste jih največ davica in škarlatinka.
(Od Sv. Gregorija) V naši fari imamo 34 krstov, mrličev 35 in porok 15. Lansko leto smo imeli 11 mrličev. Razlika velika je p»č odtod, ker je letos gospodarila en čas vročinska boleztn, in ta je zahtevala nekoliko žrtev. Zdaj nas je zapustila ta bolezen, naspotila pa je druga in ti se pravi pomanjkanje denarja. Menda ta bolezen povsod gospodari!
(Iz lavautinske škofije.) Premilostni knezoškcf lavantinski so imenovali konzistorijalnim svetnikom
Menjalnica bančnega zavoda	Wien,
v kurznem listu C4 _ t	| |	O	I	I I	1 Bwdrk,
...лт:..,» ochelhammer & Schattera пуг^г*
prečast. g. Jos. Heržiča, prošta, župnika in de kana v Ptuji; duhovnimi svćtuiki so imenovani preč. g. dekani: I. C a t pri Sv. Tomažu pri Vel. Nedelji, dr. L. G r e g o r e c pri Novi Cerkvi, A. H e c 1 v Marenbergu in H. V e r k na Vidmu. — Župnijo sv. Jerneja v Zibiki je dobil č. g. I. Kraj nc na Vranskem.
Društva.
(Pevski večer) priredi društvo „Slavec" v svojih društvenih prostorih v „Narodnem domu" dne 6. t. m. (sv. Trite kralji) ob 6. uri zvečer. — Vstop imajo samo društveni člani ter po njih vpeljani gostje. Vstopnine ni. Ta večer sa vrši tem povodom, ker si je društvo omislilo krasno omaro za društveno zastavo. Omaro so izdelali večinoma društveniki v renesančnem slogu z bogatimi zlatimi okraski, ter je pravi kras domače umetnosti. Omara bode v društveni dvorani tudi na vpogled razpostavljena, ter se bodo dnevi in ure pravočasno naznanili.
Telegrami.
Dunaj, 4. januvarija. (Poslanska zbornica.) Nujni predlog poslanca Steinerja, naj vlada predloži načrt zakona glede termino-kupčije, se je izročil gospodarskemu odseku. — Imunitetna zadeva posl. dr. Luegerja se je odstavila z dnevnega reda, ker je radi bo-lehnosti odsoten poročevalec odsekov. Nato se je nadaljevala podrobna razprava o proračunu za naučno ministerstvo.
Dunaj, 4. januvarija. Ministerski predsednik Banffy ter poljedelski minister Daranyi sta dospela iz Budimpešte.
Dunaj, 4. januvarija. „Fremdenblatt" poroča, da je podelil bolgarski knez mini-sterskemu predsedniku grofu Badeniju veliki križ Aleksandrovega reda.
PulJ, 4. januvarija. Namestnik vitez Ri-naldini in deželni sanitetni referent dr. Bo-hata sta dospela včeraj zopet sem ter se podala takoj v bolnico.
Petrograd, 4, januvarija. V predmestju Ochta je nastala eksplozija v mlinu za smodnik. Ponesrečene so samo štiri osebe.
Bim, 4. januvarija. Kardinal Sanfelice di Acquavella je umrl včeraj zjutraj ob 1. uri 40 minut v Neapolju v dobi 68 let.
Bombay, 4. januvarija. Minulo soboto so priredili muhamedovci več shodov, pri katerih so opravljali očitne molitve za od-vrnenje kuge. Promet je v mestu popolno ustavljen.
sliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so antlkatar&lldne paitile lekarjaPlooollJa v Ljubljani (Dunajska oeata)
katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kašelj. — Cena skatljiei 25 kr., 10 škatljic gld. 2—. 124 (60-45) 4
Umrli so:
1. januvarija. Ferdinand Pogacar, narednika sia, 5 let 10 mesecev, Pred kosamo 4, daviea.
V deželni bolnišnici; 23. decembra. Anton Hribar, dninar, 23 let, miliar. tuberkuloza.
31. decembra. Franc Kušar, delavec, 50 let, nephritis.
Meteorologično porodilo.
a * a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
2	9. zvečer	71V5	—1-2	sr. svzh.	jasno	
3	7. zjutraj 2. popol	743 0 741 1	—53 0-2	sr. svzh. sr. jjvzh.	jasno del. jasno	0-0
3	9. zvečer	740 5	—18	al. jvzh.	oblačno	
4	7. zjutraj 2. popol.	740-2 740-6	-6 5 -1-2	sr. jjvzh. si. szah.	oblačno sk. jasno	00
oreunja lemperaiura buuui« —i o, za ± 6 nau вигшшиш.
Srednja temperatura nedelje —2 3°, za 04° nad normalom.
VABILO.
Pod vodstvom svojega koncertnega vodje gospoda, Josipa Čerina priredi
zbor „Glasbene Matice" s sodelovanjem solistov in orkestra slavne vojaške godbe c. kr. pešpolka kralj Belgijcev štev. 27
tri redne koncerte
n sicer: dne 7. januvarija, 10. marcija in 12. »urila 1897» 1. v Sokolovi dvorani „Narodnega doma"
z nastopnim programom:
Karel Bendl: „Molitev", mešan zbor.
,H y m n u s", op. 30, mešan
„K amarinskaja" za orkester.
dve ruski.
Dr. Antonin Dvorak zbor in orkester. Mihael Iv. Gltnka : ,
narodni pesmi Edvard Kremser : „Balkanski glasovi", op.. 144, za sopran in baritonsolo, moški zbor in orkester.
Zdenko Pibich : „2 d 4 ni", mešan zbor. Feliks Mendelssohn - Bartholdi: „Sen poletne noči", soli, ženski zbor in orkester z zveznim tekstom.
Feliks Mendelssohn Bartholdi : „K o n c e r t" za gosli z orkestrom.
W. A. Mozart: „Requiem", soli, mešan zbor» orkester.
Stanko Pirnat: „V z p o m 1 a d n a", mešan zbor. Franc Schubert: „Simfonija", orkester. Rihard Wagner: „Nastop gostov iz opere Tanhiiuser", mešan zbor in orkester.
Pogoji za predplačo za vse tri koncerte: Sedež I. vrste : 4 gld. za posamnika, 8 gld. za rodbino ; sedež II. vrste: 3 gold. za posamnika, 6 gold. za rodbino; sedež III. vrste: 2 gld. za posamnika, 4 gld. za rodbino. — Za rodbino štejejo trije člani; vsak član več plača 1 gld. za vse tri koncerte. — Predplačuje se lahko v dveh obrokih, pred prvim in pred drugim koncertom. — Predplačila se sprejemajo v trafiki g. Šešarka v Selenburgovi ulici.
Konsumno društvo v Cirknioi pri Rakeku razpisuje
Plača in kavcija po dogovoru. Prošnje takoj na društvo.	6 5-1
Koverte s firmo
in
vizitnice
priporo'a
,Katol. Tiskarna'
v LJubljani.
St. 3.
Št. 41.038.
831 3-3
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane sklenil je v svoji seji dne 23. t. m., da je v svrho pokritja izvanrednih troškov mestne občine ljubljanske mestne doklade zvišati in od 1. januvarija 1897. leta počenši pobirati nastopne doklade:
1.	od pridobitnega davka (obrlariue) z državnimi dokladami vred: do 5 gld. 25 kr. čiste obrtarine.......6°/0
od 5 gld. 25 kr. do 26 gld. 25 kr. čiste obrtarine . 10% od 26 gld. 25 kr. naprej čiste obrtarine pa . . . 15°/,
2.	od dohodnega davka z državnimi dokladami vred :
do 50 gld......10%
od 50 gld. do 500 gld. .	15°/0
od 500 gld. naprej . .	25%
3.	od hišnonajemninskega davka ....	15°/0
4.	od zemljiškega davka tudi.....15%.
To se z ozirom na določilo § 43. obč. reda za deželno stolno mesto Ljubljano oznanja z dostavkom, da more vsak, kdor misli, da se mu s tem sklepom gndi krivica, uložiti svoje ugovore v štirinajstih dneh, t. j. do 11. januvarija 1897. leta pri podpisanem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 26. decembra 1896.
Razglas.
5 3-1
Pri podpisanem magistratu izpraznena je
služba blagajničnega kontrolorja
s prejemki IV. činovnega razreda.
Kdor hoče dobiti to službo, dokazati mora, da se je izšolal na velikem gimnazij', ali pa veliki realki, ali pa na zavodu jima jednakem ter da je prebil izpit iz državnega računstva in blagajniški izpit.
Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, uložiti je do 15. dn6 januvarija letos pri magistratnem uložnem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 1. januvarija 1897. Št. 41039	"Т^	"j	830 3—3 j
Razglas.
Pri podpisanem magistratu podeliti je
službo provizoričnega blaga j ničnega azistenta
s prijemki VI. činovnega razreda, eventuvalno
službo blagajničiiega praktikanta
z adjutom letnih 480 gld.
Prosilci za eno ali drugo teh služb morajo dokazati, da so dovršili višjo gimnazijo, višjo realko ali pa kako drugo jima jednako šolo ter da so prebili izpit državnega računavodstva in blagajniški izpit.
Tisti, ki Se nimajo predpisanih izpitov, zavezani so ju narediti v teku dveh let po nastopu službe.
Prošnje vložiti je do 10. dnć januvarija meseca leta 1897. pri magistratnem vložnem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 25. decembra 1896.
Dunajska bor

553
Dn6 4. Januvarija.
Skupni drtarni dolg ▼ notah.....
Skupni držami dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista ........... . .
Nemiki dri. bankovci za 100 m.nem.drž.velj,
20 mark...........
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci......r .
0, kr. cekini...........
101 gld. 90	
101 ,	90
122	90
101	—
122 .	20
99	60
95»	—
376	In
119	90
58 .	75
11 ,	73
9 „	52
45 .	45
6 „	66
kt.
Dn6 2. januvarija.
4* državne srečke L 1854, 260 gld. . .	— gld.
o% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	155 „
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . .	187 .
4 % zadollnice Rudolfove želez, po 200 kron	99 ,
Tišine srečke 4%, 100 gld.......137 ,
Dunaveke vravnavne srećke 6% . .	— ,
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878	107
Posojilo goriškega mesta ... . .	112
i% kranjsko deželno posojilo.....98 ..
Zastavna pisma av. oer zem.-kred.banke4%	99
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	225
, , južne železnice 3% .	174
„ , južne železnice 5* .	128
, dolenjskih železnic 4 %	99
— kr
50 . 75 .
25 "
60 „
85 ; 40 .
85
n
60 „
Kreditne srečke, 100 gld................— gld. — kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	138 — „
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19 , — ,
Rudolfove srečke, 10 gld.......23 . — .
Salmove srečke, 40 gld................70
St. Genćis srečke, 40 gld.......72
Waldsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke..................—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	157
Akcije Ferdinandove sev. železu., 1000 gl. st.v.	3440
Akcije tržafikega Lloyda, 500 gld. . . .	435
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	91
Dunajskih lokal, železnic delniška drulba	80
Montanska družba avstr. plan.....86
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	160
Papirnih rubljev 100........127
75
50
75 50 15
•• ШШШШШШШШШШШШШШШЛ
■SdT Nakup ia prodaja
mkovrstnih državnih papirjev, агебк, denarjev itd.
tavtrovanjl za zgube pri trebanjlh , pri izžrebani« najmanjšega dobitk 8 * 1 a n t n a izvršitev пагобИ na borsl.
Menjarnična delniška družba
„Л № R C U
KolizBili it. 10 Dunaj, Raruhilferstrasti 74 B
66
ОЈГ PoJaenllaTfctt v vseh gospodarskih in Inaninlb stvareh,
potem o k ur sni h vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednost«:* papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visouega ibrestovanja pri popolni varnosti Stf naloženih glavnic.