Nj,torek, 13. 4. 1982
CENA 9 din
' prednik: Igor Slavec
Odgovorni urednik v d. Jože Košnjek
Št. 29
Leto XXXV
35 let
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
Dobro delo
je treba nagraditi
Gorenjski gozdarji in lesarji so v predkongresni razpravi, ki jk> je občinski komite ZKS Škofja Loka pripravil v Železnikih, spregovorili o družbenoekonomskih odnosih v gozdarstvu in lesarstvu - Devize tistemu, ki jih ustvarja
ceniki - Ko so minuli četrtek i;U'/zdarji in lesarji v Alple-!*«nikih spregovorili o druž-Pbmukih odnosih v gozdar-ilatrtfvu na Gorenjskem, o turnem povezovanju, o zdru-'■,'A'i in sredstev, o možno-mo, so zastavili kritično tdji, da bi v svoji predkon-"apravi tudi s svojega po-
I
dročja opozorili na največje probleme, s katerimi se srečujejo.
V gorenjskem gozdnem in lesnem gospodarstvu je zaposlenih okoli 5.600 delavcev. Letno da Gorenjska 400.000 kubičnih metrov lesa, blagovna proizvodnja pa znaša 310.000 kubičnih metrov. Čeprav je pol Gorenjske pokrite z gozdovi, ima gorenjska lesna predelava hude pro-
■edstavitev
etijstva in gozdarstva
je kmet Jože Skodlar iz  Podbrezij odprl 21. sejem a in kmetijstva   v   Kranju   —   Organizatorji so ' Andreja Marinca  in   Iva Marenka s prizadevanji da sami pridelamo čimveč hrane — Spremeniti se odnos do zemlje   —   Na   sejmu se z vso dejavnostjo sestavljena organizacija KIT — Vrsta spremlja-reditev
tudi s pomočjo politike kmetijsko-zemljiških skupnosti.
Predsednik organizacijskega odbora sejma Jože Kavčič pa je ob otvoritvi gozdarskokmetijskega sejma pudaril pomen obeh panog za pridobivanje lesne mase in pridelavo hrane. Sečnja lesa v zasebnih gozdovih se bo povečala tudi z lažjim dostopom v gozdove, saj gozdarji gradijo veliko novih cest. Kljub dobremu gospodarjenju, namreč na Gorenjskem ugotavljajo, da imajo še neizkoriščene rezerve. Vidijo jih v intenzivnosti pridelovanja hrane, pridobivanju novih zemljišč, izboljšavah in založbah zemljišč. Vlogo povezovalcev morajo prevzeti kmetijske zadruge in družbena kmetijska proizvodnja
Na letošnjem sejmu, ki mu daje pomen kmetijstvo s predstavitvijo sestavljene organizacije KIT, ki je največji pridelovalec hrane in vključuje številne kmetijske zadruge in delovne organizacije z ljubljanskega območja, Gorenjske in Dolenjske, Štajerske in Vojvodine, saj se podrobneje predstavlja z vso dejavnostjo od primarne proizvodnje do prodaje in gostinsko turistične dejavnosti.
Do 19. aprila organizatorji pripravljaj o še več spremljajočih prireditev s predavanji in ogledom novitet kmetijske mehanizacije.
Jože Skodlar, kmet iz je v petek dopoldne odprl Ifldni sejem gozdarstva in 11 Kranju. Organizacijski »a, sestavljen iz zastopnikih organizacij kmetijske ^nedejavnosti ter poslovnih jt privabil v nove in stare •> j/ostore poslovno-priredi-ttttt Gorenjskega sejma • (Od razstavljalcev, med j ji je 72 iz Avstrije, 81 iz pa   se   na sejmu MM   tudi predstavniki t d Švedske.
otvoritvijo sejma so organi -Kznanili Člana predsedstva Andreja Marinca in pred-r^iteja za kmetijstvo, goz-■ prehrano Ivana Marenka oko <e Gorenjci na družbe-in zasebnem kmetij-jo, da bi sami pride-hrane Spregovorili so o zemlje, delovanju za-r.T/rtijskih delovnih organi-Hfentvu in trgovini. Andrej > '/,<riari, da mora vsak delež k razvoju kme-tako je pomembno ji zasebnega in družbene-< dl bi z založbami zemlje natoj zemlji več pridelali, p je mora spremeniti mi-loduosdo rodovitne zemlje
bleme s surovino, saj jo morata Jelovica, in Gradiš kljub pomoči gozdnih gospodarstev še dodatno uvoziti. Vsa minula leta izvoz ni bil velik, ker so doma lahko dobro prodajali, lani pa se je zaradi dobrih poslov Jelovice in Gradisa povzpel na zavidljivo nadrepubliško povprečje. Medtem ko je izvoz leta 1980 znašal 480 milijonov dinarjev, je bil lani veliko večji, saj so izvozili za milijardo 638 milijonov dinarjev — pokritje uvoza z izvozom je kar štirikratno.
Lesarji in gozdarji se zavedajo, da takšnega posla in takšnega izvoza letos ne bodo mogli doseči, saj je tako visoko pokrivanje uvoza z izvozom precej nad jugoslovanskim povprečjem. Tudi sicer slovenska lesna industrija dosega izredne rezultate. V Sloveniji je, denimo, zaposlenih v lesni industriji 37.0(K) delavcev, v Jugoslaviji pa 100.0(X) delavcev. Lani je imela slovenska lesna industrija izvoza za 276 milijonov dolarjev, jugoslovanska pa milijardo 400 milijonov dolarjev. Lesna industrija je strogo finalna proizvodnja, vendar imajo lesarji izredne težave zaradi številnih administrativnih ukrepov in nesorazmerij. Veliko vprašanje so devizni prilivi, zato lesarji želijo, naj se povsod strogo uresničuje zakon o združenem delu in naj se prilivajo devize izključno tistemu, ki jih ustvarja. Dohodkovno povezovanje mora sloneti na tržnih zakonitostih, nujna pa je tudi stabilnejša izvozna poiitika. Odstotek deviz naj bi bil že naprej znan.
Tudi v gozdni in lesni industriji opažajo, da je dobro delo še vedno premalo plačano in vrednoteno. Dobro delo bi bilo treba stimulirati, slabo pa sankcionirati. Gozdarji in lesarji zahtevajo, da dobijo svoj ustrezni status v vseh organih in organizacijah ter ustanovah Gorenjske, saj imajo dobre rezultate in velike nadaljnje možnosti za dobro proizvodnjo in tudi izvoz. Nenehno si morajo sami prizadevati, da uspejo na tujem tržišču, zato si želijo večjega razumevanja in pomoči bank, gospodarskih in drugih združenj in ustanov. (Več o kongresnih pripravah na Gorenjskem na 2., 3. in 20. strani.)
D. Kuralt
jledno varčevanje Verige
k Verigi so elektroinženirji izdelali napravo za kontrolo P*dektrićnemoči — Izdatni prihranki
Bft - Delovne  in temeljne f združenega dela plaču-ltelektrične energije, peta ična moč,  za katero Hf števce. Vsi si na moč da bi kar  se   le da wfajo električne energije, m porabi potrosijo tudi m Kazen tega pa je ob predeta tudi sama proti«, kjer so zadnja leta tjiTi porabo mazuta, ze-JHM m električne energi-MBie gorenjske odje-rdjhujsih redukcijah sicer x»kupini, ko elektrogospo-pfepi najprej največje »o vse tri slovenske Rude in Kidričevo, so pa v ,ii ko iim ob hudem po-k grozijo omejit ve. Prav
zato so pred tremi leti začeli intenzivno razmišljati o tem, kako bi porabo elektrike racionalizirali.
Leta 1978 so našli zgled v ravenski železarni, napravo za kontrolo konične moči. Naprava za verigo ni bila povsem primerna, zato so se elektroinženirji Ješke Verige, predvsem ob prizadevanju Jožeta Mikli-ča, odločili, da jo izdelajo sami. Aparat za kontrolo konične moči je treba prilagoditi vsaki tehnologiji posebej in izdelava terja nedvomno veliko dela in znanja. Uvoziti pa je ni bilo mogoče, uvozili so le manjši del Siemensove naprave, nato pa tri leta trdo delali.
Prizadevanja so se obrestovala in danes v Verigi že imenitno nadzorujejo vso potrošnjo električne energije in zgledno varčujejo. Edini na Gorenjskem so, ki imajo takšno na-
pravo — imela jo bo le nova elek-trojeklarna — poraba energije pa se jim iz meseca v mesec znižuje. Za vso porabo morajo v tovarni odšteti letno več kot 60 milijonov dinarjev, od tega za porabo električne energije kar 20 milijonov dinarjev ali tretjino. Na dan porabijo 40.000 kilovat-nih ur električne energije, kar je ogromno, s kontrolo konične moči pa vsak mesec prihranijo 200,000 dinarjev. Verjamejo, da bi z nadaljnjo izpopolnitvijo svoje lastne naprave prihranili še več, vendar je že to eden izmed najpomembnejših dosežkov naše industrije in njenih razvojnih oddelkov pri varčevanju z. električno energijo.
Elektroinženirji iz leske Verige so vložili v izboljšavo izredno veliko dela in znanja, toda trud prinaša izdatne prihranke ne le Verigi, temveč tudi našemu elektrogospodarstvu nasploh.
D. Kuralt
Voda bo ogrevana - Voda v tržiškem letnem kopališču bo že v tej sezoni ogrevana. Delavci ljubljanskega IMP napeljujejo toplovod iz tovarne Zlit, ki iz kurjenih odpadkov dobiva več energije kot je sama potrebuje, do bazenov. Delo bo sklenjeno predvidoma čez mesec dni, topla voda pa bo kopalno sezono podaljšala za najmanj dva meseca. — H.Jelovčan
f Pripravljeni na festival
KRANJ - Mladina Niša, Subotice, Slavonskega Broda, Prištine, Trebinja, Reke, Bosanskega Samca, Bitole, Nik-šiča, Gornje Radgone, Zagreba in gostitelja Kranja se bo konec meseca maja srečala na festivalu bratstva in enotnosti v Kranju. Osrednja manifestacija bratstva in enotnosti, ki bo hkrati sklep praznovanj ob mesecu mladosti, bo od 27. do 31. maja.
Prav te dni potekajo sklepne priprave na to veliko prireditev bratske mladine iz vse Jugoslavije. Načrti, ki jih organizacijski odbor bratstva in enotnosti pripravlja že skoraj vse leto, zdaj dobivajo otipljivo podobo. Komisija za informiranje je izdala brošuro, ki jo bo sleherni udeleženec festivala prejel v spominskem paketu.
Brošura je vodič po Kranju, saj s sliko in besedo prikazuje vse važnejše točke, pomembne za dogajanje med festivalom. Brošura prinaša tudi okvirno predstavitev udeležencev festivala. Fotografije enajstih mest, udeležencev festivala, in besedilo govore predvsem o značilnostih teh središč, prinašajo pa tudi podatke o mladih in njihovi
dejavnosti. Uvodno besedo je v brošuri napisal Milan Baj-želj, predsednik organizacijskega odbora Festivala bratstva in enotnosti. Mladim z vseh koncev Jugoslavije, ki se bodo ob sklepu meseca mladosti zbrali v Kranju, je zaželel dobrodošlico in jim v nekaj besedah orisal smisel vsakoletnih bratskih srečanj. Poleg zveznih mladinskih delovnih akcij je namreč bratsko srečanje mladih 12 jugoslovanskih mest edina neposredna oblika povezovanja mladih vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Vsebinsko se idealno dopolnjuje s Titovim izročilom bratstva vse mladine Jugoslavije, ki jo najgloblje izraža vsakoletna štafeta mladosti. Ko bo le-ta potem, ko bo obšla vso Jugoslavijo, ostala v muzeju 25. maja v Beogradu, bo festival bratstva v Kranju nadaljeval njeno izročilo in svečano dopolnil mesec mladosti.
Potekajo tudi ostale organizacijske priprave, ki naj zagotovijo da bo Kranj ob času dostojno sprejel zastopnike mladine iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin
D. Zlebir
Prek 70 vojaških poklicev
Do konca aprila se lahko mladi vpišejo v vojaške srednje gole P° SSSSrt Velike možnosti za rcb.ro pokl.ea - Tud,
in akademije štipendije
Ljubljana — Vpis v vojaške srednje šole je še mogoč, saj. so veljavnost razpisa podaljšali do konca aprila. Do takrat se mladi lahko prijavijo tudi za študij na vojaških akademijah. V večini vzgojno izobraževalnih ustanov, ki usposabljajo kadre naših oboroženih sil za prek 70 različnih poklicev, še niso v celoti popolnih učnih mest. Radi bodo sprejeli fante iz naše republike, katerih glede na potrebe ni nikoli preveč.
Možnosti za izbiro vojaških poklicev je torej veliko. Zato predstavimo vsaj šole in akademije, kjer si mladi lahko te poklice pridobe!
Splošne srednje vojaške šole v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Mostarju (letalska) obiskujejo učenci, ki nameravajo nadaljevati študij na vojaški akademiji rodov kopenske vojske oziroma letalski vojaški akademiji. Nižje oficirje rodov in služb armade usposabljajo v šestih srednjih šolah; v srednji vojaški šoli kopenske vojske v Sarajevu za potrebe pehote, kopenske artilerije, oklepnih enot, inženir-Stva, zvez, protiletalske obrambe in al otnsk o-bio loš k r> kemične obrambe ter intendanske službe; v tehniški srednji šoli kopenske vojske v Zagrebu za delo pri tehnični oskrbljenosti enot, ustanov, rodov in služb KOV; v letalsko tehniški srednji šoli v Rajlovcu pri Sarajevu za potrebe vojnega letalstva in protjzračne obrambe; v mornariški tehniški srednji šoli v Splitu za strojno, elektroniško in elekt rikarsko usmeritev v vojni mornarici; v intendanski srednji vojaški šoli v Sarajevu za splošno smer ali kuharske tehnike; v sanitetni srednji šoli v Novem Sadu
za medicinske tehnike. Razen tega se lahko mladi odslej odločijo za vpis v srednjo tehniško šolo, kjer usposabljajo kadre za delo z radijskimi, radijsko relejnimi in telefonsko telegrafskimi napravami.
Visoko izobrazbo si vojaški starešine pridobe na eni od petih vojaških akademij; akademiji kopenske vojske v Beogradu s smermi pehota, artilerija, protiletalska obramba, oklepne enote, inže-nirstvo, zveze, ABK obramba, intendantska, finančna in geodetska služba; tehniški akademiji KOV v Zagrebu s smermi oborožitev, motorji in motorna vozila, elektronika, energetika, računalniki, raketna tehnika, kemična tehnologija in promet; letalski akademiji v Zadru s smermi splošno piloti letal in piloti helikopterjev; letalski tehniški akademiji v Rajlovcu pri Sarajevu z letalsko-strojno in elektronsko smerjo; mornariški akademiji v Splitu s pomorskim in tehniškim odsekom.
Poleg tega pridobivajo v armado strokovne delavce, ki se usposabljajo izven vojaških akademij, s štipendiranjem; gre za sanitetne, veterinarske, gradbene in nekatere druge strokovnjake. Resni kandidati za študij na vojaških akademijah pa se lahko prijavijo tudi na razpis za dodelitev štipendije med izobraževanjem na katerikoli srednji šoli.
S. Saje
21,
114 ICl^lCTfJSTVA
KRANJ, 9.-19, APRIL
• razstava in prodaja gozdarske in kmetijske mehanizacije • hlevske opreme vseh vrst priključkov • orodja za vrtičkarje • lovska razstava in ponudba lovske opreme • razstava živilske in prehrambene industrije • prodaja blaga široke potrošnje po sejemskih nižjih cenah
Bralci in
naročniki
Glasa!
No zamudite naslednje številke,  ki ho izšla v petek, 16. aprila V njej vas čaka presenečenje, ki smo ga pripravili skupaj z PPC Gorenjski sejem!
G LAS 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA
TOREK. 13. APRILA 1982
PO JUGOSLAVIJI
LJUBLJANA PRIČAKUJE GOSTE
Za četrtek dopoldne, ko se bo začel 9. kongres Zveze komunistov Slovenije, je v Ljubljani in v Cankarjevem domu vse pripravljeno. Vseh udeležencev bo 1669, od tega bo 785 delegatov, drUgipa bodo gostje in novinarji, ki se jih je doslej prijavilo 383.
Med več kot 500 gosti bo 19 delegacij, od tega 11 tujih. Tako bodo prišle delegacije iz sosednjih dežel in predstavniki zamejskih Slovencev. Razumljivo je, da bodo navzoče delegacije iz vseh republik in pokrajin, razen tega pa bodo na kongresu tudi člani slovenskih vodstev, narodni heroji in revolucionarji, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in pomembnih ustanov.
TEKMOVANJE
V RAČUNALNIŠTVU
Na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani se je v soboto pomerilo v znanju računalništva r ič kot stodvajset srednješolcev u vse Slovenije. Uspešna sta bila tudi dva osnovnošolca. Tekmovanje je organiziralo slovensko društvo Informatika v sodelovanju s Fakulteto +za elektrotehniko in Inštututom Jožef Štefan, s finančnimi sredstvi pa ga je podprla slovenska računalniška industrija.
PRIPRAVE NA LETOŠNJE AKCIJE
V Novem mestu je bil tridnevni seminar za mladince, ki bodo vodili 120 brigad na republiških in zveznih delovnih akcijah. V Sloveniji bodo delali v Brkinih, Beli krajini jn na Kozjanskem, na Krasu in Goričkem v okviru republiških delovnih akcij, zvezne pa bodo v Suhi krajini, Posočju, na Kozjanksem, v Slovenskih goricah in v Istri. Na vseh bo sodelovalo več kot 500 brigadirjev.
JUGOLINIJA SE KREPI
Sodobna kontejnerska ladja Jadranekspres, ki ima nosilnost 19.455 ton, je postala last Jugo-linije. Jadraneskpres so izdelali leta 1978 na Japonskem in je odtlej plul-za Jugolinijo, bil pa je v lasti Liberijske družbe. Ladja bo še naprej skrbela za redni kontejnerski prevoz med Jadranom in Seivrno Ameriko. Jugolinija bo konec meseca kupila še eno sodobno ladjo v Zahodni Nemčiji. Ladja bo plula pod imenom Buzet.
r
Tito, revolucija, mir — Devet ekif) iz kranjskih osnovnih šol in pet iz srednjih se je prejšnji teden udeležilo občinskega kviz tekmovanja »Tito, revolucija, mir«, ki tokrat zajema dogodke iz Titovega obdobja. Ekipna zmagomlca letošnjega tekmovanja sta bili osnovna šola Staneta Žagarja z najboljšim posameznikom Leonom Maračičem in Ekonomsko-administrativni šolski center, kjer se je najbolje odrezala Marjeta Anderle. Zmagoviti ekipi bosta sodelovali na gorenjskem tekmo vanju, ki bo 24. aprila v Radovljici. — Foto: D. Žlebir
Gorenjska pred kongresom ZKS
Turizmu manjka korajže
Na Bledu so turistični in gostinski delavci ter drugi, ki delajo v turizmu, spregovorili o svojih težavah — Potrebna bo konkretna akcija za smotrno združevanje dela in sredstev
Bled- - Občinski komite ZKS Radovljica je v Golf hotelu na Bledu pripravil predkongresno razpravo o problematiki turizma v radovljiški občini. Tako je bilo slišati o številnih težavah in problemih, ki še vedno zavirajo razvoj turističnega gospodarstva, čeprav ima na Gorenjskem, še posebej na Bledu in v Bohinju idealne možnosti razvoja.
V radovljiški občini že dolgo govorijo o povezavi turističnega gospodarstva in enotni turistični ponudbi. Prizadevanja so do zdaj rodila bore malo sadov, saj je večinoma ostalo le pri besedah. Ne moremo reči, da se nič ni spremenilo, vendar je napredek tako neznaten, da je potrebna učinkovitejša in uspešnejša akcija.
Turistični delavci in ostali, ki delajo v turizmu, vedo, da vse ni tako, kot bi moralo hiti, vendar ostajajo njihova prizadevanja in akcije večinoma le. na papirju. Ne vedo, kako naj bi se bolje in uspešneje povezovali, ker jim hudo manjka predvsem poguma in ambicij. Ne le za Bled, tudi za Bohinj velja, da je ponudba preveč enostranska. Samo lepo urejena in privUčna Kobla je letos sprejela 150.000 obiskovalcev, ki bi gotovo radi potrošili dinar v dobri trgovini ali v lepem gostinskem lokalu ali v Bohinju prenočili. Za nove gostinske ali trgovske lokale ni zanimanja, kajti zdi se, da se vsi, ki bi lahko v Bohinju kaj iztržili, boiiio vikanj. Len primer, kak" •«»
treba hrabro v naložbo, ki se bogato obrestuje, je denimo leska Murka, ki se_ ni obotavljala in je pravočasno zgradila na Šohcu trgovino — zdaj pa le-ta prinaša več kot vse manjše trgovinice v Lescah.
Organizacijskih in dohodkovnih povezav je v blejskem in bohinjskem turizmu vse premalo, saj jih ovirata samozadovoljnost posameznikov, obenem pa očitna zaprtost posameznih hotelov ali temeljnih organizacij. Malo je skupnih akcij, ki bi prinašale več deviz, vsak se zapira v svoj hotelski vrtiček in je zadovoljen, če nima izgube. Nadvse pomembna vprašanja so tudi vprašanja infrastrukture, kanalizacije, komunale. Blejskega jezera. Moral bo prevladati poslovni interes, ki naj bi združeval k večji učinkovitost i".
Razprava o turizmu je bila kritična in tudi samokritična in je kljub množici problemov, ki so bili nakazani, pokazala, da imajo turistični delavci še vedno dovolj zaupanja v lastne sposobnosti. Poudarili so, da je treba probleme jasno povedati in konkretno načrtovati nadaljnji razvoj. Strinjali so se s tem, da je devize treba dati tistemu, ki jih ustvarja. Pri uresničevanju posameznih programov so odgovorni vsi delovni ljudje, predvsem pa komunisti, ki delajo v posameznih temeljnih in delovnih organizacijah.
I). Kuralt
Neutrjene dohodkovne vezi
Tržič — Izvozni uspehi slovenske usnjarskopredel ovalne industrije so lahko zgled vsem drugim gospodarskim vejam. »Čevljarji« namreč držijo pet odstotni delež v slovenskem izvozu na konvertibilni trg, medtem ko je njihov 15-odstotni prispevek v celotnem prihodku najvišji v republiki. Usnjarskopredelovalna industrija dosega 164.0(X) dinarjev izvoza na delavca, kovinskopredelo-valna 138.000, lesna 132.000, tekstilna pa 101.090dinarjev.
Seveda pa ti rezultati ne smejo voditi v samozadovoljstvo. Tudi v usnjarskopredel ovalni industriji še marsikaj šepa, so ugotovili na četrtkovi okrogli mizi, ki jo ie v okviru priprav na 9. kongres slovenskih komunistov pripravila tovarna obutve Peko na temo: združevanje dela in sredstev ter vlaganja za določene namene na kvalitetnih dohodkovnih osnovah. Udeležili so se je tudi predstavniki žirovske Alpine, kranjske Planike, Tria in tržiški delegati na devetem kongresu, ki so se najbolj razživeli, ko je So za odnose v reprodukcijski verigi.
Naša industrija mora za nadaljnjo predelavo uvoziti kar polovico surovih kož. Iz domačih usnjarn prihajajo kože precej slabše kakovosti, spoštovanje rokov, ki nato prekriža tudi račune čevljarjev na zahtevnem
zahodnem trgu, je vsakdanji pojav, podobno kot izsiljevanje višjih cen in deviz. Slovenci so se letos v okviru splošnega združenja sicer povezali in sklenili sporazum o združevanju dinarjev in deviz za surove kože, kljub temu pa slabosti na širšem reprodukcijskoverižnem področju ostajajo.
Največ težav izvira iz nespoštova-nja zakona o deviznem poslovanju, ki bo lahko zaživel šele tedaj, ko bodo vzpostavljeni notranji dohodkovni odnosi. V združevanju deviz za skupne potrebe se namreč pojavlja »luknja«. Potrebe so v praksi prav raznolike in porajajo izsiljevanje, zapiranje trgov, kršenje samoupravnih sporazumov, dogovorov, pogodb. Poslovni jezik celo na domačem trgu že uporablja številke v dolarjih.
Za tako stanje so nekoliko krivi tudi finalisti sami, ko so dopustili združevanje deviz namesto dohodkovnih odnosov v zunanji trgovini in dovolili obravnave o uvozni substanci. Na zunanjem trgu je potreben organiziran nastop vseh udeležencev v reprodukcijski verigi, saj bi na ta način avtomatično izravnali potrebe po devizah oziroma uvozu. Na tefi osnovah bi potem morah planirati tudi izvoz, ne pa ga načrtovati iz deklarativnih pobud.
Gost
na 9. kongresu ZKS Dragan Stojilković
Ekonomske odnose s tujino še vedno vodimo z dveh stolov. Vsi samoupravni sporazumi in predpisi nalagajo odgovornost združenemu delu, po drugi strani pa je prisotno tudi administrativno urejanje. Čimprej se bo potrebno dogovoriti, kdo DO nosilec zunanjetrgovinskih odnosov in kdo naj odgovarja.
Izvoznike zelo motijo tudi nestabilne gospodarske razmere. V času, ko začnejo načrtovati izvoz in ko ga uresničijo, se pogoji bistveno spremenijo, če omenimo samo politiko stimulacij in cen pa razlike v tečaju dinarja, ki je v0 primerjavi s tujimi valutami realen. Razen tega nihče v reprodukcijski verigi, na primer klavnica in usnjarna, ne nosi finalist ovega rizika.
Poslovna skupnost, ki naj bi uravnavala dohodkovne odnose v usnjar-skopredelovalni reprodukcijski verigi in omogočala enoten nastop na zunanjem trgu, tudi še ni zaživela. Nekateri členi se ji izmikajo, po svoje pa jo hromijo še finalisti, ki se vsak zase dogovarjajo z usnjarnami in tako dvigajo ceno. Zato se bo treba tudi čimprej odločiti za združevanje denarja za povečanje domače surovinske osnove in za izboljšanje njene kvalitete.
H. Jelovčan
f> * • f» Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenic«. Kranj. Radovljica. Skorja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — V. d. odgovornega urednika Jože Kosniek — Novinarji: Leopoldina Bogataj. Danica Dolenc. Dušan Humer, Helena Jelovčan. Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej-Kuralt. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Andrej 2alar in Danica 2lebir — Foto reporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec. Toma* Gruden, Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januara 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od iulija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj. Moie Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju itevilka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. redakcija 21-860. odgovorni urednik 21 -835. tehnični urednik 21 835. komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463. mali oglasi, naročnina 27-960— Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 72 — Polletna naročnina 300,— din
Visoka stopnja borbene pripravljenosti
»Ponosen sem, da se bom lahko udeležil največjega zbora sloveč-skih komunistov kot gost. To štejem za veliko priznanje, vendar tudi za obvezo pri nadaljnjem delu.
Naš največji prispevek k temu pomembnemu dogodku je prav gotovo visoka stopnja borbene pripravljenosti enote in moralno plitič-nih razmer v njej, kar je ena osnovnih nalog komunistov v armadi nasploh. Ob tem smo se v armadi kot sestavnem delu naše družb* aktivno vključili v bitko za gospodarsko ustalitev. To se ne odraža lev racionalnem in ekonomičnem poslovanju, uspešnih vajah in strehanjih ter odličnem vzdrževanju tehnike, ampak tudi v vzgojumladih ljudi ta čim uspešnejša prizadevanja na tem področju v domačih krajih po odhodu iz armade. Ker so naše enote .Jugoslavija v malem', v njih prav tako stalno prispevamo k utrjevanju in razvijanju bratstva in enotnosti med vsemi našimi narodi in narodnostmi.
Politično delo komunistov v enoti ocenjujem za zelo dobro IV t.ni strani to potrjuje veliko zanimanje za sprejem v organizacno 7.K. po drugi strani pa velik vpliv komunistov na uresničevanj \seh načrtovanih nalog z lastnim zgledom. Komunisti tudi aktivno sodelujejo v delu drugih družbenopolitičnih organizacij v enoti ter se «talno povezujejo z okoliškim prebivalstvom v dejavnostih na raznoterih področjih.
Pričakujem, da bo kongres vplival na nekatere premike v naš' družbi. Mislim na hitrejše in učinkovitejše družbeno dogovarjanj m lo da bi moral naš delegatski sistem v popolnosti zaživeti v praks: dalje gre za obvezo komunistov po še večjem prispevku k razvijanju socialističnega samoupravljanja in izboljšanju gospodarjenja, potrebno bo tudi sprejemati večje Število neposrednih proizvajalcev v Inm komunistov; ne nazadnje pričakujem polno odgovornost vseh komunistov v uresničevanju sklepov kongresa.
Tudi komuniste našega kolektiva čaka veliko nalog v pridobiva« novih članov ZK in ideološko političnem usposabljanju članstva c> tem si bomo še naprej prizadevali za izpolnjevanje stalnih dolžn*-* med katerimi je v ospredju skrb za borbeno usposobljenost, mor' politično trdnost, bratstvo in enotnost vseh pripadnikov armade pripravo vojakov na naloge v prihodnosti.«
Kandidati za izvršni sve
JESENICE - V sredo, 14. aprila, se bodo na prvi seji zbrali novoizvoljeni delegati jeseniške občinske skupščine. Izvolili bodo nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini, za katere sq kandidate predlagali na obeh občinskih kandidacijskih konferencah. O tem smo že poročali, zato naj vas tokrat seznanimo s kandidati za člane občinskega izvršnega sveta, ki jih predlaga kandidat za predsednika izvršnega sveta SREČKO MLINARIC.
Za podpredsednika izvršnega sveta je predlagan JOŽE RES-MAN, ki je bil doslej dve mandatni razdobji sekretar občinske skupščine, opravljal pa je že vrsto odgovornih funkcij v občini. Za člana izvršnega sveta, ki bo zadolžen za področje ljudske obrambe, je predlagan FRANC KOBENTAR, znani družbenopolitični delavec, doslej sekretar občinskega komiteja ZKS Jesenice. Ponovno je za člana izvršnega sveta predlagan RADO KOSIR, ki bo zadolžen za področje družbenega planiranja in družbenoekonomskega razvoja. Za področje obče uprave in splošnih zadev je predlagan TEODOR KREUZER, ki je vrsto let delal v vzgojno izobraževalnih organizacijah, pred šti-
rimi leti pa je bil izvoljen predsednika   obči nskega s: kalnega   sveta.   Za članico vršnega sveta za področje t ma in gostinstva je predlaga MARIJA MIKLIČ, zdaj zaposl v Ljubljanski banki — Tem? banki Gorenjske kot stroko svetovalka za kreditiranje o nizacij združenega dela. Z« dročje družbenih dejavnosti predlagan   DR. ANTON PC zdaj zaposlen kot zobozdra specialist v Zdravstvenem i na Jesenicah. Za področje i strije   je   predlagan ERN PUSNIK, vodja nabave-uvo** delovni skupnosti za komer* ne in finančne zavode Želel* Jesenice. Za področje drob gospodarstva,  cen, trgovin« krajevne skupnosti je predi VIKTOR VAUHNIK, vodja mercialnega sektorja v Ko Jesenice. Za področje notra zadev je predlagan LUDVIK LOK AR, ki je doslej dve ma ni  razdobji   opravljal dol predstojnika  upravnega o za ljudsko  obrambo skupi občine. Za člana izvršnega s za področje urejanja prostora varstva okolja pa je predi*, JOŽE ZIDAR, zdaj zaposlen SGP Gradbinec kot vodja to«.-stanovanjske in visoke gradnj**
r
Poimenovanje šole na Planini
KRANJ — Celodnevna osnovna šola na Planini je še vedno brez imena, saj doslej nobena rešitev ni ustrezala. Zdaj pa je organizacijski odbor za priprave 27. festivala bratstva in enotnosti dal pobudo, naj se ta šola poimenuje »Osnovna šola bratstva in enotnosti«. O predlogu so odločala predsedstva družbenopolitičnih organizacij, predsedstvo občinske konference socialistične zveze pa jo je predlagalo družbenopolitičnemu zboru in svetu šole na Planini.
Nekateri so sprva pomišljali, ali je smiselno šolo poimenovati s parolo, vendar so sc pomisleki razblinili ob dejstvu, da tu ne gre za parole, temveč za ustavni temelj in vodilo notranjih odnosov v Jugoslaviji. V prid predlogu organizacijskega odbora Festivala Bratstva in enotnosti govore tudi okoliščine, zaradi katerih  ie  takšno  ime pri-
merno. Sola je namreč v okolju, kjer žive, delajo in složno samoupravljajo pripadniki različnih narodnosti, njihovi otroci pa jo obiskujejo. Tudi vzgojni procesi v njej so naravnani k uresničevanju načela bratstva in enotnosti.
Kranj veliko sodeluje « mesti, občinami, šolami, delovnimi organizacijami po vsej Jugoslaviji in tako t praksi potrjuje bratstvo in enotnost. Med 27. festivalom bratstva in enotnosti pa bodo v Kranju predstavniki vseh jugoslovanskih republik ia pokrajin in to okoliščino nameravajo izkoristiti tudi a poimenovanje osnovne iole na Planini.
Slovesnost poimenovanja bo združena z zasaditvijo spominskega parka poleg sole, kjer bo vseh dvanajst udeležencev bratskega festivala trajno zaznamovalo svojo ive-stobo bratstvu in enotnosti ter utrjevanju prijateljstva.   D. 1
13.APRILA 1982
GOSPODARSTVO
3. STRAN GLAS
spodarili zadovoljivo
I?^rbaiZIICV?kih ukrepov za gospodarstvo občine kam-»woinvo - v novih pogojih so se skušale organizacije
------pogojin so se skušale organizacije
«**a aeia prilagoditi zahtevam po povečanju izvoza, ZnvSt Produktivnosti in manjšim stroškom -
kot leto poprej. Planska predvidevanja so presegli za skoraj 6 odstotkov. Večina celotnega prihodka
,JB*ik - Kamniško gospod a r-minulem letu doseglo 34 *w ni celotnega prihodka
tekstilnih inženirjev in tehnikov
lektronika in avtomatika atatudi do tkalskih strojev
Na redni skupščini so se Mfli Društva inženirjev in ^tekstilcev Kranj, ki poveže« vse Gorenjske. 314 čl a-^društvo. Kot so ugotavljali najbolj aktivni na področju izobraževanja in inven-»fcjirnojti, pa tudi družabno nfimiin je bilo kar živahno. Mjuspesnejše akcije izobražujejo predavanja mag. Ri-*wtija, ki jim je spregovoril *pain možnostih tekstilne in-jeta 1981. Posebno pozor-* posvetili izvozu in uvozu, Ittrnorti in iztrošeiiosti opre-Jiatja so organizirali seminar smerjevalcev Gorenjske tik mehanskih tehnikov — , ki je bil pri prvem vpisu M '.'finek akcije je bil zelo f »j je danes vpis mehanskega bjiopolnjen. Prav pa bi bilo, m takih srečanj več, saj bi in industrija na Gorenjskem bcadre, ki jih nujno potrebuje, t* je premalo pletilcev, tkal-lalćev in tekstilnih tehnikov, zanimanje je le za konfek-ty ki pa jih je že zdaj preveč. %■ napore vlaga gorenjska bindustrija v večjo produkta večji izvoz in čim manjši t ta dosega že lepe rezultate, v; večjih vlaganj v elektrod/tarnat iza ci j o tkalskih stro-
jev, bodo stagniriui ... nazadovali. 2e zdaj veliko iztrošenost strojev skušajo zapolniti s tretjo izmeno in izrednimi napori delavcev, ki skušajo zviševati produktivnost kjub slabi opremljenosti.
Uvoz krijejo z izvozom, in kar je zelo pomembno, zadnji dve leti nobena tekstilna tovarna v Sloveniji ni imela izgub. Izvažamo za vsako ceno, so poudarili na skupščini, pa vendar ni pravega razumevanja za vlaganja v tisto industrijo, ki ima ob današnjih težavah možnosti izvoza, ki dosega primerno ceno tudi na tujih tržiščih. Tekstilna panoga je že med temi uspešnejšimi, le družba bi morala imeti večji posluh zanjo in ji z združenimi močmi omogočiti opremljenost, s katero bodo dosegali kvaliteto in primerno ceno in bodo kos še tako zahtevnemu tujemu tržišču. Tekstilno proizvodnjo je nujno treba modernizirati. Inventivna dejavnost v tekstilni industriji je izrednega pomena, saj bo vsaka delovna izboljšava lahko zmanjšala stroške tehnologije, dala prihranek in zvišala dohodek. Naloga društva bo tudi v prihodnje, da zainteresira slehernega tekstilca za inventivno dejavnost. Velik napredek pa je bil na tem področju narejen v zadnjih letih, ko so delovne organizacije izdelale samoupravne sporazume ter akte o in ven-tivni dejavnosti. ^ Do|enc
rnovno
devizno izsiljevanje
uj-Tekstilna tovarna Zvez-H £ je pred dobrimi štirimi L porodila iz zasebne tovar-ligflifoe Čistilnice, sodi danes Ltfpatoej&e slovenske kolek-[ftdartilni veji. Oglejmo si le (fujftkov iz lanske bilance po-5* dohodek na  delavca je dinarjev, kar 55 od-„ *f kot 1980. leta, osebni fcio v povprečju dosegli blizu Ifcarjev, medtem ko se je B zaposlenega  povzpel na ijjkrjev in je bfl v primerjavi z ej višji za 88 odstotkov. Inim poslovnim kazal-v Zvezdi   težav ne mil i j o n o v met rov tor jih v enem letu jn pošljejo konfekcijski industriji kožne konfek-gtveni industriji, dobijo kar metrov surovih tka-kooperantov in drugih j ^izvajalcev. Ti vse pogo-jfevajo devizno pokritje, pa cenovni ples za tkani-Igjlfttre reprodukcijske mate-ippe na uvoženih surovi-foifipko prekoračuje dogovor-Preplačevanje v devizah seveda zajeda dohodek Zvezde in jih sili  k še
večjemu izvozu. Centelin izvažajo izključno na konvertibilni trg, največ v Italijo, Veliko Britanijo in skandinavske dežele Čeprav je njihov prodor na tuje uspešen, se bojijo, kako bodo letos zagotovili nemoteno oskrbo proizvodnje, saj so devizni apetiti domačih dobaviteljev v njihovi reprodukcijski verigi vedno večji. Najbrž bodo morali ubrati pot združevanja dela in sredstev s kupci medvlog.
Del avce tekstilne tovarne Zvezda razen cenovnega in deviznega izsiljevanja še posebej motijo tudi omejitve v uvozu opreme. Dve leti že niso kupili nobenega pomembnejšega novega stroja Če se bo tako nadaljevalo, utegne njhova konkurenčna sposobnost, zlasti na zahodnem trgu, čez nekaj let ob zastareli opremi opešati. Zato si toliko bolj prizadevajo, da bi prihodnjo leto prišli do novega kašjrnega in plasti-ficirnega stroja, brez katerega potreb čevljarske industrije ne bodo mogli zadovoljiti. Stroj jih ho veljal okrog 50 milijonov dinarjev. Njihovi naložbeni cilji so razen tega usmerjeni že v izboljšanje delovnih razmer v nekaterih obratih, ki jih bodo postopno uresničevali v soglasju z možnostmi. H.Jelovčan
je ustvarjena s prodajo na domačem trgu, delež prodaje na tujem tržišču pa je v celotnem prihodku zastopa z nekaj več kot sedmimi odstotki.
Kamniška industrija je leta 1981 izvozila za 589,940 tisoč dinarjev, kar je v primerjavi z letom poprej za 21 odstotkov več. Plan izvoza je bil uresničen 91 odstotno. Pretežni del izvoza odpade na tri največje delovne organizacije: Stol, Titan in Tovarno usnja Utok. Te so v izvozu zastopane z 71 odstotki. Precejšen je bil tudi uvoz, kar 300.080 tisoč dinarjev, uvozili pa so največ reprodukcijskega materiala. Glavni uvozniki so spet delovne organizacije, ki so naravnane v izvoz, predvsem Stol in Utok. Delež uvoza v izvozu je znašal 50,9 odstotka, kar pomeni, da je bil izvoz še enkrat višji od uvoza.
V kamniškem gospodarstvu nekaj delovnim organizacijam ni uspelo doseči dohodka iz leta 1980. Med njimi je Titanova temeljna organizacija Livarna z obdelavo, Stolovi temeljni organizaciji Sedežno pohištvo, Tovarna ploskovnega pohištva, Vzdrževanje in tehnične storitve ter Delavska restavracija. Lan.kega dohodka ni dosegla tudi Planinka, temeljna organizacija kranjskega Centrala. Pri Tovarni ploskovnega pohištva je nizek dohodek posledica izpada realizacije v zadnjih dveh mesecih, Ker se je nanašala pretežno na izvoz, je bila plačana šele v začetku tega leta.
Na nižji dohodek v TOZD Sedežno pohištvo pa je vplivalo nenormalno povečanje cen surovinam in repromaterialom ter še ne vključena kompenzacija za iverne plošče.
Produktivnost je v lanskem letu porasla 25-odstotno, nad 40 odstotkov rasti produktivnosti izkazujeta le področji kmetijstva in gozdarstva, najnižje povečanje pa je v gradbeništvu, ob^ti in stanovanjsko komunalni dejavnosti. Iz globalne delitve dohodka je razviden znatno povečan delež za skupne družbene potrebe, upada pa delež za splošne družbene potrebe. Čisti osebni dohodki so v primerjavi z letom 1980 večji za 35,5 odstotka, večja je tudi -akumulacija. Stopnja reproduktivne sposobnosti občinskega gospodarstva pa je ostala na isti ravni.
,Z izgubo, ki je nastala zaradi izplačanih akontacij osebnih dohodkov in drugih obveznosti, ki niso bHe krite s čistim dohodkom, sta sklenili leto temeljni organizaciji Livarna z obdelavo v Titanu in Hoteli in žičnice pri Integralu. Skupna izguba, 16.765 tisoč dinarjev, je skoraj dvainpolkrat višja kot preteklo leto. Titan ima 11.563 tisoč dinarjev izgube, Žičnica in gostinstvo pa 5.203 tisoč dinarjev. Obe izgubi sta bili pokriti iz lastnih rezervnih sredstev ali iz skupnih rezerv organizacije združenega dela.
Ob teh rezultatih v Kamniku ugotavljajo, da je stanje enako kot ob ocenjevanju devetmesečnih rezultatov, da razen v izvozu ne dosegajo slovenskega gospodarstva, da pa tudi kvalitetnih sanacijskih programov za delovne organizacije v izgubi št? ni. Razlogi, ki so ovirali poslovno uspešnost, so podobni kot v ostalih občinah. Najbolj je otež-k očal o proizvodne procese pomanjkanje reprodukcijskega materiala in sovlaganje deviz ža domače dobavitelje, krivo je tudi zmanjšanje investicij, ponekod pa je odločilna tudi cenovna politika,    rj Zlebir
P, SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ
Izobraževanje ob delu
in izobraževanje ob strani
& je vpis za izobraževanje ob delu in iz dela ^nazadoval. Številke pa niso zlezle navzdol le ^//•njskern, pač pa tudi drugod po Sloveniji. «».#o najbrž botrovali številni razlogi, ki še niso '♦^«no preverjen i. Ali bo letos kaj bolje? V^fiake srednje šole so v februarskem skupnem >,za prihodnje šolsko leto razpisale 810 mest za Vranje odraslih. Od tega so namenile 270 mest »(krtjfane programe srednjega izobraževanja, 480 *z*«rednje programe in 60 mest za nadaljevalne »mm. Možnosti za pridobitev strokovne izo-H4t*>ponudile širokemu krogu delavcev: tistim, ki »dokončane osemletke, delavcem, ki so uspešno Znosni razred osnovne šole in iz različnih razlomi nadaljevali ali dokončali  strokovnega izo-
braževanja, in končno tudi tistim, ki imajo v žepu diplomo poklicne šole (nadaljevalni programi).
Podrobnejši pregled razpisa kaže, da ima docela drugačno podobo kot pred leti. Družbene usmeritve in zasičenost s kadrom neproizvodnih usmeritev so povzročile, da ima razpis izrazito »proizvodno-teh-nično barvo«; le 90 mest ali 11 odstotkov celotnega razpisa gre na račun izobraževanja neproizvodnih poklicev. Pomeni, da je znano razmerje 70:30 pri izobraževanju odraslih še znatno osirejše.
Kolikor nam je znano, je bil zaenkrat odziv na razpis skromen. Na šole se je do 25. marca nateklo malo'prijav za izobraževanje ob delu, kar pomeni, da bodo razpisi in zbiranja kandidatov podaljšani do konca avgusta ali celo v prvo polovico septembra. Ob tem ni treba posebej poudarjati, da imajo ključno vlogo pri usmerjanju delavcev v izobraževanje organizacije združenega dela. Če razpisa ne bodo podprle z internimi razpisi o izobraževanju, tedaj bo ostal mrtva črka na papirju. Vemo namreč, da vse manj ljudi, ki so se pripravljeni šolati zgolj na lastni žep, žrtvovati pri tem redni dopust in podobno.
Zakon o usmerjenem izobraževanju, zakon o delovnih razmerjih in družbeni dogovori o kadrovski politiki v občinah zavezujejo organizacije združenega dela, da objavijo interne razpise o izobraževanju in da so z njimi delavci seznanjeni. Normativno je torej stvar jasna, a kljub temu v praksi še škriplje.
Razpisanih 810 mest za šolsko leto 1982/83 pomeni komaj en odstotek zaposlenih na Gorenjskem. Ali bodo v jeseni napolnjeni? Odgovor bo pritrdilen le v primeru, če izobraževanja ob delu ne bodo nekateri razumeli kot »izobraževanja ob strani«.
Franc Belčič
Lansko kranjsko gospodarjenje
Ugodni
rezultati kljub težavam
Kranj — Kljub temu, da se je lani gospodarstvo v kranjski občini znašlo v precej zaostrenih pogojih, so bile vendarle vse pomemebnejše naloge iz resolucije za leto 1981 izpolnjene. To velja za rast dohodka, ki seje povečal za 36 odstotkov od načrtovanih 24 odstotkov, zaposlenost je porasla celo manj, kot je dovoljevala reslucija, družbena produktivnost je bila večja od načrtovane. Treba je omeniti tudi močno zmanjšane investicije tako v gospodarstvu kot negospddarstvu, kar je bila prav tako ena pomembnejših resolucijskih nalog, še posebej pa uspešno izpolnjevanje izvoznih nalog.
Ugodna ocena velja seveda za dvanajst mesecev lanskega leta, če pa bi se nadaljevali bolj uspešni kazalci gospodarjenja iz prvih devetih mesecev tudi zadnje tri mesece leta 1981, bi bile verjetno številke gospodarjenja še večje. Tako pa so v zadnjem trimesečju lani nujne uvozne omejitve glede surovin in reprodukcijskega materiala vplivale na zmanjšanje industrijske proizvodnje, saj je bila oskrba tako iz uvoza kot tudi jugoslovanskega trga občasno tako slaba, da je prihajalo do prekinitev v proizvodnji. •
Vendar pa so kranjske organizacije združenega dela kljub temu izvozile za 31 odstotkov več kot leto poprej, ob tem pa je bil izvoz na konvertibilno področje večji za 14 odstotkov. V primerjavi z ostalimi gorenjskimi občinami povečanje izvoza sicer ni tolikšno, je pa večje od republiškega povprečja. Uvoz je bil nižji od načrtovanega, kar je seveda vplivalo na večje nadomeščanje uvoženega reprodukcijskega materiala z domačim. Med delovnimi organizacijami, ki so lani dosegle izredno visoko povečanje izvoza, so predvsem Ikos, Gorenjski tisk, Zvezda in
^"^Ce sicer ugodne številke o rasti celotnega prihodka in ekonomičnosti poslovanja veljajo na splošno za vse gospodarstvo, pa v vseh, dejavnostih ni bilo enako; uspešneje so namreč gospodarili v industriji, gozdarstvu, kmetijstvu in stanovanjsko-komunalni dejavnosti, medtem ko je ekonomičnost poslovanja upadla v gradbeništvu, trgovini, obrti prometu in vodnem gospodarstvu. Z izgubo pa so lansko leto zaključili Iskrin tozd Računalniki, K2K - tozd Klavnica, RTC -Krvavec in Merkur - tozd Zunanja trgovina. Skupna vsota izgub v teh delovnih organizacijah nekoliko presega 100 milijonov novih din, kar pomeni 0,8 odstotka dohodka v gospodarstvu. Med vzroki za »rdeče številke« v bilanci je pri RTC Krvavec manjši obseg poslovanja, v Klavnici so poleg manjše proizvodnje še nerešeni notranji problemi in nesorazmerje pri odkupnih in končnih cenah mesa, medtem ko je pri Merkurju nastala izguba zaradi visoke neplačane realizacije. Izguba v Iskrinem tozdu Računalniki pa je posledica nerešenega dogovora o skupnem računalniškem programu v Sloveniji.
m     * trak v Savi - Se tako urejen notranji prevoz
™°S,Č™™X?i?ani spodobnimi obratnimi prevoznimi sredstvi je pre-lZielk°V ^^emUhTprvizvodnih površin, in če je še hitrejši, ovira počasen *?v?™%™yJi* kranjski Savi. Zato so se odločili za grad-Pr»*^W.*o^™£™ trnku, ki bo pobiral vse vulkanizirane gume TJS^^Th^e^tm od strojev, jih »peljal« čez cesto in A >,^nSikilro^orv »finiš«, to je na očno in retngensko kontrolo odprt Tako bo ne le odpadel prevoz z viličarji in
terinT?. Ižkh Jum na vozičke, temveč se bodo izboljšale tudi TellZmz^ vroče gume, ki prihajajo
f "iZnialo zdai pri strojih, bodo takoj odstranjene in zrak v 12 P    TJ ho velikobolj čist in zdrav. Predvidevajo, da bo novi
Z^o^ " ° D°lenC
v__-■—--—-
Delavci še premalo odločajo o gospodarjenju
Člani občinskega sindikalnega sveta v Kranju so obravnavali akcijo ocenjevanja lanskih gospodarskih rezultatov v občini in obravnavo zaključnih računov - Ta politična naloga sindikata vse pomembnejša, vendar razprava še ni zajela vseh delavcev
Kranj - Člani občinskega sindikalnega sveta so razprave o zaključnih računih in lanskem gospodarjenju v kranjski občini ocenili kot kvalitetne, čeprav jih še vedno spremljajo nekatere slabosti. Razprave so bile kritične, v vseh okoljih pa so jih izkoristili tudi za dopolnitev gospodarskih načrtov do leta 1985.
Razprava je bila namenjena pretežno tekoči problematiki m nekaterim vprašanjem nadaljnjega razvoja, ki zadevajo zlasti politiko gospodarske stabilizacije. Industrija je največkrat opozorila na kritično preskrbo s surovinami in reprodukcijskim materialom, ki je ovirala normalen potek proizvodnje in vplivala na nizko produktivnost. Veliko pozornosti je razprava namenila tudi združevanju dela in sredstev ter vzpostavljanju dohodkovnih odnosov v tako imenovanih reprodukcijskih kompleksih. Tako povezovanje, je navrgla razprava, je namreč nujnost, če naj težimo k razumnemu in povezanemu gospodarjenju ter nemoteni, tekoči proizvodnji.
Varčna raba energije je terjala zmanjšanje ogrevanja, prehod na kurjenje s trdimi gorivi, termostatno regulacijo in le hitra prilagoditev na trde energetske razmere je uspela preprečiti ustavitev proizvodnje ter
izpad dohodka zaradi primanjkova-nja goriv. O energetskih situaciji so v vseh sindikalnih organizacijah veliko razpravljali. Ponekod so skušali z dodatnimi varčevanimi ukrepi zmanjšati odvisnost od težavne oskrbe z naftnimi derivati, mnogi pa se bodo morali tudi v prihodnje bolj zanesti na lastne iznajdljivosti in gospodarnost.
Poleg ostalih področij gospodarjenja (zunanjetrgovinskih gibanj, naložb, zaposlovanja), ki so jih podrobneje razčlenili že ob devetmesečnih rezultatih gospodarjenja, je bilo težišče razprav na gospodarjenju v tem letu ter možnostih za uresničitev letošnjega načrta.
Sindikat ugotavlja, da so bile razprave dobre, ustvarjalne in tudi dokaj široke. Vendar pa so delavci še vedno premalo vključeni v razreševanje in razčiščevanje poslovne problematike, čeprav so se v razprave poglobile tudi sindikalne skupine. Nosilci odločanja, ocenjevanja in tudi razprav v gospodarstvu so še vedno prepogosto strokovni in politični krogi. Obveščenost delavcev o gospodarjenju je dobra, saj jih poleg tovarniških glasil seznanjajo tudi razlagalci in vodje sindikalnih skupin, vendar kljub' temu še niso premagane vse ovire, da bi bila ta naloga bolj uveljavljena. D.Žlebir
O LAS 4. STRAN
SKLIC
1. seje zbora krajevnih skupnosti, 1. seje zbora združenega dela in 1. seje družbenopolitičnega zbora
DELEGATSKO ODLOČANJE
TOREK, 13. APRILA 1812
DOGOVORIMO SE
Določanje delegatov
v zbor občin skupščine SRS
r
Skupščine občine Kranj
V sredo, 14. aprila, ob 8. uri v dvoranah Skupščine obči ne Kranj
DNEVNI RED:
1. Določitev delegata ki prične in začasno vodi ločeno sejo, določitev zapisnikarja in dnevnega reda seje zbora
2. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja verifikacija pooblastil delegatov in ugotovitev sklepčnosti zbora
3. Izvolitev predsednika in podpredsednika zbora ter imenovanje tajnika zbora
4. Izvolitev predsednika in podpredsednika občinske skupščine
5. Imenovanje sekretarja in namestnika sekretarja občinske skupščine
6. Izvolitev komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve
7. Izvolitev predsednika izvršnega sveta podpredsednikov in članov IS
8. Izvolitev skupine delegatov, ki de legira delegate za sejo Zbora občin Skupščine SR Slovenije
9. Izvolitev delegata za 1. sejo Zbora Skupščine SR Slovenije
10. Samoupravni sporazumi o oblikovanju skupin delegatov, ki delegirajo delegate v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije
11. Izvolitev delegatov za skupine delegatov iz občin Kranj za Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije
12. Izvolitev štirih delegatov za 1. sejo ZZD Skupščine SR Slovenije področje gospodarstva
Prve tri točke bodo zbori obravna vali ločeno, ostale točke - do 9. pa na skupni seji, za katero se predlaga naslednji dnevni red:
1. Izvolitev  predsedstva  (za izvedbo volitev)
2. Glasovanje o izvolitvi predsednika in članov Predsedstva SR Slovenije
3. Volitve delegatov za zvezni zb skupščine SFRJ
PREDLOG KANDIDATOV ZA KOMISIJO ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN ADMINISTRATIVNE ZADEVE
Zaradi  nemotenega poteka dela občinske skupščine, zlasti za pripravo predlogov organov in delovnih teles  skupščine  in  njenih zborov, morajo zbori skupščine na prvi seji imenovati komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Občinski konferenci SZDL Kranj je po izvršenih volitvah delegacij oziroma delegatov evidentiral   kandidate   izmed izvoljenih delegatov  za  zbore skupščine, za organ, ki bo v bodoče pripravljal predloge za volitve, imenovanja, to je komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve v skladu z 209.členom statuta občine Kranj. Za komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve so evidentirani:   predsednik  Marjan Gantar, delegat   družbenopolitičnega zbora, namestnik predsednika Ivo Miklav-čič,    delegat družbenopolitičnega zbora, člani: Huso Bakrač, član OK ZKS Kranj, Roman Nahtigal, delegat     družbenopolitičnega zbora. Alenka Por, članica delegacije KŽK Gorenjske za ZZD SO Kranj, Darja Centa,   delegatka družbenopolitičnega zbora, HinkoUle, vodja delegacije tozd ATC Iskra Telematika za ZZD SO Kranj, Bogomir Grčar, namestnik vodje delegacije KS Zlato polje za ZKS SO Kranj in Mojca Purič,    članica    delegacije KS Primskovo za ZK SO Kranj.
Zbori občinske skupščine bodo na^ svoji   prvi   seji   novega mandata določili tudi skupino delegatov, ki delegira delegate v zbor občin Skupščine SR Slovenije. V skupini delegatov  so:   Stane  Bobnar, delegat družl)enopolitičnega     zbora SO Kranj, Ivan Cvar. delegat družbenopolitičnega zbora, Marjan Gantar, delegat družbenopolitičnega zbora, Darinka Jereb,  delegatka družbenopolitičnega zbora, Štefan Kadoič, delegat  družbenopolitičnega zbora, Kristina Kobal, delegatka družbenopolitičnega zbora, Ivo Miklavčič, delegat  družbenopolitičnega zbora, Milorad Miloševič, delegat družbenopolitičnega zbora, Tine Zaletel, delegat  družbenopolitičnega zbora, Ciril  Globočnik,   vodja delegacije tozd Velepnevmatika Sava za zbor združenega dela, Jošt Bajželj, član delegacije KS Stražišče za zbor krajevnih   skupnosti,  Štefan Horvat, vodja delegacije KS Planina za zbor krajevnih skupnosti, Ljubica Buršič, članica delegacije KS Huje za zbor krajevnih skupnosti, Sonja Kerec, članica ZKS SO Kranj, Marija Lončar, članica delegacije KS Primskovo  za   zbor  krajevnih skupnosti, Drago Štefe,  član  delegacije KS Primskovo za zbor krajevnih skupnosti, Stanislav Božič, član delegacije KS Vodovodni  stolp, Franc Bobič, član delegacije KS Velesovo za zbor krajevnih skupnosti, Franc Lavrič, član delegacije KS Kokrica za   zbor   krajevnih   skupnosti in Franc Zumer, član delegacije KS Planina za zbor krajevnih skupnosti.
Zbor združenega dela pa bo na prvi seji določil skupino delegatov, ki delegira delegate za 12. okoliš v zbor združenega dela Skupščine SRS — področje gospodarstva in določil delegate v skupine delegatov za prosvetnokulturno, zdravstveno, kmetijsko področje, področje obrtnih in podobnih dejavnosti, področje državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev in področje oboroženih sil. Za področje gospodarstva so delegati: Marta Bogoev, zaposlena v Veletrgovini Živila, Franc Boštar iz KZK Gorenjske, Slavica Bratina, zaposlena v SDK, Mile Brdberina, zaposlen na Aerodromu Brnik, Marko Čavlovič iz SGP Gradbinca, Brane Hervatin, zaposlen v Alpetour DO Creina, Matija Cerne iz Gorenjskega tiska.
Milan Hribar iz Cestnega podjetja Kranj, Brane Lipič iz Planike, Janez Lukan iz KOGP, tozd Komunala, Marjan Majnik zaposlen v Podjetju PTf, Ferdo Meglic iz Save, Branko Mervič iz Elektro Kranj, Nada Mi-hajlovič iz Iskre — Telematika, Ana Mešič iz Centrala, Primož Mohorič iz Merkurja, Vekoslav Mulej, zaposlen v Carinarnici Ljubljana, carinska izpostava Kranj, ŽarkoOkorn iz TekstUindusa, Milan Pogačnik iz Save, Jurij Plemelč iz Domplana, Dora Rihar iz IBI, Konrad Sarabon iz Iskre — Kibernetika, Franc Verd-nik, zaposlen v 2G, tozd za promet — postaja Kranj, Leopold Zupan iz GG Kranj, Tanja Zugelj zaposlena v LB-TGB Kranj. >
Skupina delegatov — prosvetnokulturno področje — okoliš 4: Vladimir Tehovnik, zaposlen na Zavodu za šolstvo OE Kranj, Ivo Triler, zaposlen v Kinopodjetju Kranj.
Skupina delegatov — socialno zdravstveno področje — okoliš 4: Franc Dolenc, zaposlen na Centru za socialno delo Kranj, Milivoj Mer-molja, Univerzitetni institut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik.
Skupina delegatov za področje kmetijstva — okoliš 1: Vinko Hafner, kmetovalec in Janko Šumi iz Gorenjske kmetijske zadruge.
Skupina delegatov za področje obrti in podobnih dejavnosti — okoliš 1: Ludvik Jug, obrtnik, Alojz Podgoršek, obrtnik
Skupina delegatov za področje državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev - okoliš 1: Griša Nagy, Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko
Skupine delegatov za področje oboroženih sil - okoliš 1: Stanislav Kolar, starešina JLA
Predlog kandidatov za predsednika in podpredsednika občinske skupščine
Občinska konferenca SZDL Kranj po predhodno opravljenem kandidacijskem postopku predlaga
1. kot kandidata za predsednika občinske skupščine Kranj Ivana CVARA.  delegata  družbenopolitičnega  zbora  občinske skupščine
K,a"J kot kandidata za podpredsednika občinske skupščine Kranj Kristino  KOBAL, delegatko družbenopolitičnega! zbora občinske
skupščine Kranj
Obrazložitev: -
• Ivan Cvar, roj. 1928, iz Kranja je zaposlen v Iskri Kranj kot v.d.direktor DO Kibernetika. Ima višjo šolo za upravne delavce. Opravlja vrsto pomembnih funkcij: med drugim je član družbenopolitičnega zbora SO Kranj, podpredsednik Lovske zveze Slovenije, predsednik komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ph SO Kranj, predsednik kadrovske komisije pri VSOD Kranj ter član koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Kranj.
JeČI#8Kristina Kobal, roj. 1940, iz Britofa, dipl. pravnica, je direktorica v Zavarovalni skupnosti Triglav - Gorenjska območna skupnost dosedanja podpredsednica občinske skupščine. Med drugimi pomembnejšimi funkcijami so še: predsednica skupščine Združenja zavarovalstva Slovenije, predsednica Plavalnega kluba Tnglav Kranj, predsednica odbora za spremljanje gradnje avtoceste, članica republiškega sveta za razvoj samoupravljanja pri RS ZSS. Je član ZK.
Predlog sestave izvršnega sveta SO Kranj in predlog imenovanj funkcionarjev, ki vodijo upravne organe in strokovne službe občine Krani za mandatno obdobje 1982 — 1986
KANDIDATA ZA PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Občinska konferenca SZDL Kranj predlaga kot kandidata za predsednika   zbora   krajevnih skupnosti občinske skupščine Kranj Franca LAVRIČA, roj. 1940, dipl. ekonomista iz Kranja, zaposlenega v DO Zarja Kamnik kot direktor. Je predsednik krajevne konference SZDL Kokrica, predsednik komisije za odlikovanja in priznanja pri KS Kokrica  Bil  je  predsednik   mladine v Iskra   —   Elektromehanika Kranj, predsednik Počitniške /veze Kranj ter predsednik Atletskega kluba Triglav Kranj. Je član ZK.
Za podpredsednika pa je predlagan kandidat Franc ŽUMER, rojen 1946, iz Kranja, zaposlen v Savi kot vodja samskih domov. Je predsednik odbora za delitev sredstev sveta ZKS Planina, načelnik Taborniške zveze Slovenije Kranj, predsednik odbora za delitev sredstev (2/3) krajevnim skupnostim pri SO Kranj ter član odbora za varstvo okolja Kemične industrije Slovenije. Je član ZK.
KANDIDATA ZA PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA DRUŽBENOPOLITIČNEGA
ZBORA
Občinska konferenca SZDL Kranj po predhodno opravljenem kandidacijskem postopku predlaga Jožeta Kavčiča za predsednika družbenopolitičnega zbora SO Kranj; rojen 1938, dipl. sociolog iz Kranja, zaposlen v KŽK kot generalni direktor. Med pomembnimi funkcijami, ki jih opravlja, so: član OK ZKS Kranj, predsednik komisije za medobčinsko sodelovanje   pri   SO   Kranj, član komisije za organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko pri C K ZKS, član predsedstva Smučarske zveze Slovenije, predsednik odbora za skoke Smučarske zveze Jugoslavije in Slovenije. Je član ZK.
Kot kandidata za podpredsednico  družbenopolitičnega   zbora SO Kranj se predlaga Jožico PUHAR, roj. 1942, dipl. sociolog, zaposlena kot   sekretarka  Občinskega sveta ZSS K ran j. Je članica predsedstva ter   članica   sekretariata   pri OK SZDL Kranj, Članica koordinacijskega odbora za organiziranost in kadrovsko  politiko pri občinskem svetu ZSS Kranj, sekretarka komisije za LO in DS pri občinskem svetu ZSSS, članica DPZ SO Kranj, delegatka   v   delavskem   svetu tozd Zobna poliklinika Kranj, članica 10 Društva kadrovskih delavcev, člani--ca IO sloven. sociol. društva, članica sosveta za kadrovski razvoj do leta 2000 pri Republiškem komiteju za planiranje. Je član ZK.
Na podlagi 223. in 238. člena statuta občine Kranj po izvedenem evidentiranju in kandidacijskih postopkih v osnovnih organizacijah sindikata in krajevnih konferencah SZDL in v skladu s priloženim mnenjem občinske konference SZDL •predlaga kandidat za predsednika izvršnega sveta SO Kranj Franc Hočevar zborom občinske skupščine, da v izvršni svet SO Kranj izvolijo oziroma, da za funkcionarje, ki vodijo upravne organe in strokovne služ be, imenujejo:
1. Staneta Boitjančiča za podpredsednika IS, zadolženega za koordinacijo dela upravnih organov in s'trokovnih služb; roj. 1942. dipl. pravnik s pravosodnim . izpitom, iz Kranja, zaposlen pri SO Kranj kot predsednik izvršnega sveta
SO Kranj.
2. Ferda Rauterja za podpredsednika IS, zadolženega za področje komunalne infrastrukture; roj. 1936, gimnazijski maturant, iz Kranja, zaposlen pri SO Kranj kot predsednik izvršnega sveta in predsednik Komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve
3. Bogdana Greifa za sekretarja izvršnega sveta; roj. 1950, dipl. pravnik iz Kranja, sedaj sekretar izvršnega sveta
4. Anuško Soklič za članico IS in predsednico komiteja za družbeno planiranje; roj. 1947, iz Kranja dipl. ekonomist, članica izvršnega sveta in predsednica komiteja za družbeno planiranje pri SO Kranj
5. Jožeta JenSterleta za člana izvršnega sveta in predsednika komiteja za ur banizem, gradbene in komunalne zadeve; roj. 1954, iz Kranja abs. ekonomske fakultete, zaposlen pri SO Kranj kot svetovalec izvršnega sveta za področje urbanizma, gradbenih in komunalnih zadev.
*«"•«"«• za člana izvrš-
pomočnik   glavnega   direktorja v Planika Kranj
Sestava izvršnega sveta je v sklati zakonom  o  temeljih  sistema <fri— uprave, izmed članov izvršnega svttt so predlagani predsedniki občinski mitejev in sekretarji občinskih tariatov.
Po določbah statuta občine Kranj samezne upravne organe vodijo stojniki, ki jih imenujejo na p predsednika izvršnega sveta zbor ženega dela zbor krajevnih skupnosti družbenopolitični zbor. V občini Kitaj poleg upravnih organov, katerih ?r stojniki so v izvršnem svetu, oblikovni Uprava družbenih prihodkov, Gtoi uprava in Splošne službe. Ker je p stojnike teh organov imenovala obfr skupščina v letu 1960 in ker imajo statutu štiriletni mandat, ponovno novanje ob izvolitvi nove deleg* skupščine ni potrebna
>ora imen
6. Janeza Tavčarja
nega sveta in predsednika komiteja za gospodarstvo; roj. 1939, dipl. ing. organizacije dela iz Šenčurja, zaposlen v KZK Kranj kot direktor tozd Kmetijstvo
7. Lojzeta Rakovca za člana izvršnega sveta in predsednika komiteja za •družbene dejavnosti; roj. 1936, iz Kranja član izvršnega sveta zadolžen za družbene dejavnosti in predsednik komiteja za družbene dejavnosti SO Kranj.
8. Franceta Jamnika, člana izvršnega sveta in sekretarja sekretariata za občo upravo; roj. 1936, dipl. pravnik iz Kranja zaposlen pri SO Kranj kot sekretar sekretariata za občo upravo,
Predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta Kranj
Občinska konferenca SZDL Kranj na podlagi sklepov prve in druge kandidacijske konference predlaga, da zbori občinske skupščine za predsednika izvršnega sveta Skupščine občine Kranj s štiriletnim mandatom izvolijo Franca Hočevarja, roj. 1933, dipl. strojnega ing. iz Kranja, direktorja DO Tekstilindus Kranj. Svoje organizacijske vodstvene in strokovne sposobnosti je Franc Hočevar dokazal z večletnim uspešnim vodenjem ene izmed večjih tekstilnih tovarn v SFRJ v ob-dol )ju, ko se je zaradi zapletenih družbenoekonomskih razmer tekstilna industrija tehnološko preusmerjala.
Franc Hočevar je član izvršnega odbora Splošnega združenja tekstilcev Slovenije, član izvršnega odbora Splošne zveze tekstilcev Jugoslavije, član izvršnega odbora Gospodarske zbornice Gorenjske, predsednik organizacijsko kadrovske komisije pri Splošnem /druženju tekstilcev Slovenije in predsednik izvršnega odbora poslovne skupnosti tekstilcev Slovenije.
Občinska konferenca SZDL glede na sprejete usmeritve pri oblikovanju izvršnega sveta podaja pozitivno mnenje tudi k predlogu mandatarja Franca Hočevarja za sestavo izvršnega sveti« in za vodenje pr/sameznih upravnih organov in strokovnih sklžn obline Kranj,
KANDIDATA ZA PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA
Občinska konferenca SZDL Kranj predlaga kot kandidata za predsednika zbora združenega dela SO Kranj Rudija NADIŽEVCA. rojen 1930 iz Strahinja, varnostnega inženirja v DO Sava, tozd TAP. Je podpredsednik zbora združenega dela v skupščini občine Kranj, je član skupine delegatov za zbor združenega dela SRS, član skupščine KS Naklo in član odbora SIS za požarno varnost K ran j, je član ZK.
Za kandidata za podpredsednika zbora združenega dela je predlagan Boris ZDEŠAR, roj. 1949 iz Kranja, dipl. ekonomist, zaposlen v Planiki. Je član družbenopolitičnega zbora SO Kranj, predsednik sveta za dohodkovne odnose pri OS ZSS, član komisije za kadrovanje in izobraževanje pri Izobraževalni skupnosti Kranj, član statutarno pravne komisije pri SO Kranj ter član komisije za spremljanje in uresničevanje zakona o združenem delu pri SO Kranj, je član ZK
član izvršnega sveta
9. Zdenka Renka za člana izvršnega sveta in sekretarja sekretariata za notranje zadeve; roj. 1947, elektrotehnik, abs. II. st VSOD, iz Kranja zaposlen pri SO  Kranj  kot   sekretar  za notranje
zadeve, član IS
10. Franca Thalerja za člana izvršnega sveta in sekretarja sekretariata za LO; roj. 1939, ekonomski tehnik, se izobražuje ob delu na FSPN, iz Kranja zaposlen kot predsednik OK SZDL Krani
11. Gorazda Ticka za člana izvršnega sveta in sekretarja sekretariata za finance; roj. 1953, dipl. ekonomist, študira ob delu na III. st. Ekonom, fakultete, iz Kranja zaposlen pri SO Kranj kot sekretar sekretariata za finance
12. Janeza Gradišarja za člana izvršnega sveta zadolženega za področje delovanja krajevnih skupnosti; roj. 1935, vifiji upravni delavec iz Zg. Dupelj, zaposlen pri SO Kranj kot član izvršnega sveta zadolžen za področje delovanja krajevnih skupnosti
13. Edija Resmana za neprofesionalnega člana izvršnega sveta zadolženega za področje delovanja SIS; roj. 1946, ekonomist, iz Kranja zaposlen kot vodja strokovne službe SIS družbenih dejavnosti, član izvršnega sveta, odgovoren za področje delovanja SIS družbenih dejav-
Predlogi
za tajnike
skupščinskih zborov
• Predsedstvo Skupščin* Kranj  predlaga   zboru /dr dela, da se za tajnika zbora Darka Šegulo, roj. 1944. iz gimnazijskega   maturanta, d njega   tajnika   zbora združ dela, člana ZK, aktivnega d nopolitičnega delavca, napol upravnih organih službah SO Kranj.
• Za tajnika zbora krajevne nosti  predsedstvo predlaga Toneta   Perneta;    roj. 1925 Kranja, dosedanji tajnik zbora ZK,   dolgoletni družhenopoht delavec,  zaposlen  v upravnih ganih in strokovnih službah obči K ranj.
• Za tajnika družbenopolitičn
p osi t rokov
nosti
U Andreja Janeža za nepro es.o-nalnega člana izvršnega sveta zadolženega za področje gospodarstva, roj. 19.». dipl ekonomist, iz Kranja zaposlen kot
---- --.»------ w.ucilU|
zbora predsedstvo SO Kranj p laga zboru DPZ, da imenuje Sla Svetelja; roj. 1926 iz Kranja d danji tajnik DPZ, ekonomski te" član ZK, dolgoletni družbenopolitični delavec.
Imenovanje sekretarja
in namestnika sekretarja
SO Kranj
Komisija za volitve, imenov in administrativne zadeve pi vsem trem zborom skupščine Kranj, da zaradi nemotenega priprav  za seje zborov   ter 0T Ijanja drugih strokovnih nalo* dolžnosti v zvezi i delom obči sku|)ščiiH' vsi trije zbori na pni imenujejo   za   sekretarja ,>hč;n sku|jščine Aleksandra Ravni ja.  roj.  1951, diplomiranega p nika. za namestnika sekretarja Antona   Perneta.   roj |S& priznano visoko izobrazbo.
5K
J2 PI3.APRIU 1982
KULTURA
5. STRAN O LAS
^anaIX.kongresu ZKS   Kultimi je ena
m i?} Jf^Sl\Y° na IX- kongresu naslovil kranjski ^Matevž OMAN - V njej razmišlja o organizacijski ^uiturnega delovanja, razpreda razmišljanja o ljubitelj-a poklicnem delovanju v kulturi, išče sintezo obeh, pajeposvetil tudi kulturi v u smerjenem izobraževanju i - Dokumenti za IX. »a so celovito obdelali W«voj in idejne usmeritve *Wjo kulturne dejavnosti, ■"na to področje duhovne woveka v družbi že uve-!»Be«to, čeprav kulturi s »Benjavo dela trdno tlaku-■ 1jene materialne temelje, //iružbljanjem vse bolj p rila Irokemu krogu upo-», v mnogočem ostaja to k* nedorečeno. Kongres daje wt da se razčistijo nejas-I da kultura dobi v družbi *Ko, ki ji gre. Se vedno je w? apiMna beseda daleč od ■
Oman, predsednik k ran j-«« kulturnih organizacij, «w»svoji kongresni razpravi 1 hi značilna vprašanja, ki f » prvi vrsti dejanske Mh kulture.
Ureditve kongresu
kongresu bodo v
||Hjana - Ob 9.
Irgftor Slovenije iapripravili niz kulturnih Mter, ki bodo posvečene Seznam je dolg, saj imherni kulturni ustanovi prireditev, posvečeno
0wfdnjem preddverju Can-1 i doma bo na ogled Tito z nami, ki obsega ti pdivo, dokumente in V predvežju Velike bo na ogled razstava o kan gledališču med
V sosednjem razstavnem Iskre bodo na ogled karikature jugoslovan-
jjfttibenopolitičnih delavcev Pečarja. Ta teden bodo na Trgu osvoboditve vajali filme.
pa bodo ob 9. kongresu fcomunktov Slovenije pri-<» naslednje razstave: v LpMine občine Vič-Rudnik ^♦knjigo zgodovini delav-»j^anja m razstavo foto-U I J avli kina Šiška razstavo fati kraJ''   v Knjižnici izbor knjig o Zvezi ko-£0, v Domu španski borijo o predvojnih komu-I«, Mostah, v Mestni knjiž-0m Dela revolucionar-MtuM pesniki in Partij-',*'.<,. 1 Pionirski knjižnici j..   NOB in Moja naj-(jiosjiga, v Narodni in uni-.^iknjižnici razstavo Liri-^".anskih   narodov in
V lovenskih prevodih, ^fevalnem centru Lito-Gpftro »Znanstvene infor-
| literatura pospešujejo jodarstva«, v Ljubijan-- Stanovanjski banki amentarno razstavo »Iz ijti organizacij tehnične v prostorih Opere »Gle-jRed NOB«, v Prešernovi znanosti in umet-^«avo o nakitu Vimina-1 informacijskem centru bodo predstavili celo-Jfac podobo 9. kongresa
»V svoji razpravi izhajam iz organiziranosti kulturne dejavnosti v kranjski občini, za katero lahko trdimo, da je dovolj močna in da rojeva ustrezne rezultate. Za posamezna področja kulturne dejavnosti smo obliko vali centre, v katerih smo povezali oba načina kulturnega delovanja. Združili smo ljubitelje, samostojne kulturne delavce s strokovnjaki na tem področju. Taka organiziranost in družno delovanje pogojujeta tudi bolj kvalitetne rezultate kulturnega del ovanja.«
Kultura vse bolj izgublja prizvok elitnosti, nič več ni tovrstna dejavnost združena v centrih, oddaljenih od ljudi. Družbena prizadevanja gredo v smeri policentričnega razvoja kulture, ki spodbuja kulturno ustvarjanje v krajevnih skupnostih, združenem delu in ta prizadevanja združuje v občinskih središčih. Vendar pa je še vedno čutiti prepad med ljubiteljskim in profesionalnim kulturnim delovanjem. Tudi o tem je spregovorila Omanova razprava:
»Ljubiteljska kulturna društva se običajno srečujejo s tremi temeljnimi vprašanji: prostor, denar in kadri. Ce se ljubitelj odloči, da bo v društvu poiskal možnost za neko zvrst kulturne-
Filmsko gledališče
ga izživljanja, se najprej sreča z neugodnimi pogoji.
Prisiljen je da najprej uredi osnovne razmere, če hoče uresničiti svoj interes. Preden mu uspe uresničiti kulturne in umetniške ambicije, mora urediti oder, poskrbeti za ogrevanje dvorane, potem mora svetleje za goreti luč, zadovoljenje njegovih kulturnih potreb pa ostaja za konec. Zaradi teh problemov pogosto trpi tudi kvaliteta dela ljubiteljev, od tod tudi omalovaževanje njihovega dela.«
Lani so v K ran ju obširno razpravljali o revnih in nezadostnih prostorih, namenjenih kulturni dejavnosti. Ugotavljali so, da kar 19 od 43 krajevnih skupnosti nima ustreznih prostorov za kulturo, čeprav v teh 19 krajevnih skupnostih živi prek 60 odstotkov vsega prebivalstva. Na prebivalca pride le 0,039 kvadratnega metra prostora za kulturo, kar pomeni velik zaostanek v primerjavi s prostorom, ki so ga izmerili na republiški ravni.
Podobno velja tudi za finančna sredstva, ki jih družba namenja kulturi v krajevnih skupnostih in združenem delu, da si z njimi zagotovi osnovne pogoje. Društva dobijo od samoupravnih interesnih ■ skupnosti, prek svobodne menjave dela in s pomočjo Zveze kulturnih organizacij le petino ali celo le desetino potrebnih sredstev. Od šibko podprtih društev pa je težko pričakovati, da bodo v neugodnih razmerah dosegla visoko kvalitetno raven. Kljub temu pa se dogaja, da ljubiteljem in samoukom marsikaj uspe bolje kot strokovnjakom.
Besedo je Matevž Oman sklenil nameniti tudi kulturi v usmerjenem izobraževanju. 2e v šolah bi morali vcepljati misel 0 nujnosti kulturne izgradnje človeka. V ta namen se je kranjska zveze kulturnih organizacij povezala s šolami, kjer spodbuja nastajanje kulturnih društev. O pomembnosti tovrstnega delovanja po šolah velja spregoviriti tudi na kongresu. Ta naj opozori na prazen prostor, ki glede kulturnega izgrajevanja še vedno prevladuje tudi v šolah, čeprav je pri vzgoji človeka ravno kulturi treba prisoditi prvo
D.Zlebir
mesto.
Priča
Bržkone ne bo odveč, če v uvodu opozorim, da je film Priča od svojega nastanka 1969. leta pa do predvajanja v letu 1981 na festivalu v Cannesu in drugod, pri nas na beograjskem Festu 1982, moral kar trinajst let počivati v bunkerju, preden mu je bilo dovoljeno priti pred gledalce.
Katerikoli drug film bi časovno »medenje« najbrž načelo, tako da bi se nam problemi, o katerih govori, zdeli krepko preseženi. Toda film režiserja Petra Bacsa ni take vrste. Njegova umetniška in sporočilna vrednost ostajata povsem nedotaknjeni, kar daje filmu posebno draž.
Kako bi lahko označili Bacsov film? Kot politično satiro, ki z jedkim humorjem neusmiljeno biča stalinistične razmere na Madžarskem v šestdesetih letih, morda kot nekoliko Svejskovsko zgodbo o delavcu Pelikanu, ki se ne zna »pravilno« orientirati znotraj »zahtev« stalinističnega »razrednega boja« ali pa zgodbo o človeškem življenju, kat erega največja »pomanjkljivost«
i
•»-*. *>*>» '*t& y
[poznajo Pot kulturne dediščine — Aleja pred osnovno šolo \n'Hm,kjtr se začenja Pot kulturne dediščine, ki vas popelje skozi >/4 gorami tja do Rodin in nazaj mimo Vrbe v Žirovnico, je lepo hA k rojstnim hišam pomembnih slovenskih mož, katerih \khko spoznate v aleji pred Satn:  Franceta Prešerna, Matija kma Jalna, Frana Šaleškega Finžgarja in Antona Janša. \*,tijturne dediščine posvečajo veliko pozornost tudi v šoli. Otroci tinto ob kulturnem prazniku o njej pišejo spis, v četrtem razredu knjižico, ki jo je pripravilo šolsko kulturno društvo Prešernov (jih ti do konca šolanja naberejo znanje, če jih boste ustavili ob i m bodo vedeli natančno povedati, kaj so naredili veliki možje, ^rodili v njihovem kraju. M. V.
je resnična zavzetost za načela v katera zaupa, ki pa jih je politična oblast tako zmanipulirala, da nimajo nikakršne realne vsebine več.
Vse to je na neki način zapopa-deno v Bacsovem filmu. Njegov junak Pelikan se ne obnese v številnih kombinacijah, ki mu jih namenjajo politični faktorji na vrhu, bodisi da je upravnik kopališča, luna parka ali pa v /ornega kmetijskega posestva za pridobivanje pomaranč na Madžarskem. Vedno pride vmes kakšna »napaka«, ki ga za določen čas oddalji od »borcev« za pravičnejši (stalinistično pojmovan) svet.
Višek te »borbe« je sodni proces, na katerem mora Pelikan pričati proti svojemu vojnemu" tovarišu, da bi bilo »ustreženo« odkrivanju velike vohunske zarote, ki so jo spletli nekje v tujini, da bi seveda »zrušili« socialistično ureditev na Madžarskem.
Če primerjam Bacsov film s podobnimi »resnim)« političnimi filmi, recimo filmi Kostasa Gavrasa, potem moram reči, da je Baesova 'kritika političnega sistema stalinističnega terorja veliko bolj učinkovita in temeljita. Bacso odkriva vso zgrešenost in nesmiselnost početja stalinističnih uradnikov v vsakdanjem življenju, denimo v uvodnih sekvencah filma, ko smo priče tragikomični situaciji s klanjem prašiča, kar je »bogokletno« kontrare-volucionarno dejanje.
V nizu takšnih situacij Bacso odkriva »logiko« političnega sistema, ki je na Madžarskem individualne usode ljudi in deželo kot tako pripeljal v slepo ulico, saj ni zmogel ponuditi nič boljšega kot nezaupanje in teror.
Pelikan se na koncu vseh svojih peripetij vrne k družini in čuvanju nasipa na Donavi, kar ga v bistvu edino zanima, politični sistem pa doživi svojo usodo, kar Bacso nazorno opredeli s prizorom, ko se Pelikan sreča v tramvajski gneči z nekoč »vplivnim tovarišem«, ki to ni več.
Razmerja, ki jih gradi Bacso v svojem filmu, nam zgovorno pripovedujejo o nekem času, ki je sam porajal »nesporazume« in napačne odločitve in ki je hkrati skušal »nenehno popravljati« te »nesporazume«. Žrtve takih »nesporazumov« pa so morale »zaupati«, da je šlo vedno le za »objektivne« težave, ne pa za zgrešenost sistema samega.
Milenko Vakanjac
Janez Ravnik razstavlja na Jesenicah - V soboto, 3.aprila, so v dvorani delavskega doma odprli razstavo del akademskega slikarja Janeza Ravnika z Bleda. Slikar se predstavlja z upodobitvami orehovega jedra, ki je za slikarsko obdelavo zelo zanimivo. V krajšem kulturnem sporedu so nastopili učenci jeseniške glasbene šole pod vodstvom Franja R opreta, književnik Miha Klinar pa je prebral nekaj pesmi. Razstavo si lahko ogledate do 14. aprila. - Branko Blenkuš
Mentor vabi k sodelovanju
Revija Mentor je namenjena vsem, ki iščejo pot v svet literature, ki se preizkušajo s svojimi prvenci. Že tretje leto jo izdaja Zveza kulturnih organizacij Slovenija, dodobra se je že utrdila in dobila privlačno obliko. Odprta je vsem literarnim skupinam in njihovim mentorjem. Predstavijo lahko svoje delo, pošljejo v objavo prispevke. Pišejo tudi, kako pripravljajo literarne nastope, kako delajo v literarnih, dopisniških, novinarskih krožkih in klubih. Bistveni namen revije je seveda, da tekste tudi ocenjuje. Torej se vsi, ki žele oceno svojih prvencev, obračajo na Mentorja.
Predstave
Prešernovega
gledališča
Kranj - V torek, 13. aprila, ob
13. uri bo Prešernovo gledališče s »Pekarno Mišmaš« Svetlane Maka-rovič gostovalo v Križah za učence tamkajšnje osnovne šole. V sredo,
14. aprila, ob 15. uri bodo v domači dvorani uprizoril^ dramo Vitomila Zupana »Stvar Jurija Trajbasa« za dijake Šolskega centa za blagovm promet   iz   Kranja.   V četrtek,
15. aprila, ob 16. uri bodo »Stvar Jurija Trajbasa« uprizorili za Gimnazijo iz Kranja V petek, 16. aprila, ob 18.30 bodo s Shakespearovo komedijo »Sen kresne noči« gostovali v Tržiču. V soboto, 17. aprila, ob 17. uri pa bodo uprizorili lutkovno igro L.Feldka »Fidl fadl« za Iskro tozd Tea.
V zadnji številki Mentor uvodoma objavlja razmišljanja Toneta Peiša-ka o poeziji Borisa A. Novaka, Berta Golob piše o knjigi Franceta Piber-nika Med tradicijo in avantgard iz-mom, Marjan Tomšič pa o živosti jezika. Sledi odgovor Damjana Jen-sterla o zavrnjenih tekstih — pojasnjuje, zakaj nekateri niso bili objavljeni. Nato pa revija niza literarne prispevke in pod njimi ocene. Povejmo še, da se predstavlja literarni krožek Osnovne šole Radeče in liie-rarnonovinarski krožek Osnovne šole Železniki.
Melodije sonca in morja
Festival Melodije morja in sonca bodo letos v Portorožu pripravili že petič. Postal je poletna prireditev, ki popestri poletni obmorski utrip, dobil pa si je tudi svoje občinstvo, saj letno gledališče poslušalci povsem napolnijo. Festival so sprejeli tudi glasbeni ustvarjalci. Letos bo segel čez meie Slovenije, saj sta skladbe poslala tudi Novkovič iz Zagreba in Tanev iz Prištine. Najštevilnejše pa bodo tudi letos mlade glasbene skupine, med njimi Spomin, Plagiat, Ultimat, Kri.
Na razpis so skladatelji in pisci besedil poslali 49 skladb; žal se zamejci niso oglasili, pa tudi nobeden od italijansko govorečih domačinov ne. Žirija je izbrala 14 oziroma 16 skadb. Dokončno število bo namreč izbrala RTB, ki bo izdala kaseto. Obvezala se je, da bo kaseta do festivala torej do 24. junija, že v prodaji.
Razstava vizualne prostorske poezije - V Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju je te dni tna ogled razstava tipografije in vizualne prostorske poezije Matjaža Hanžeka iz Ljubljane, člana skupine Westeast, ki smo jo imeli na kranjskih razstavah že nekajkrat priložnost spoznati. Matjaž Hanžek je doslej objavil pet knjig, sodeloval je v številnih antologijah konkretne in vizualne poezije ter na številnih skupinskih razstavah. Samostojno pa se je prvič predstavil letos, v Prostoru proširenih medija v Zagrebu.
O LAS 6. STRAN
DELEGATSKO ODLOČANJE
TOREK, 13. APRILA 1982
ŠK. LOKA
Sklic prvih sej zborov in yrve skupne seje vseh zborov občinske skupščina Skofja Loka.
Po opravljenih volitvah delegacij za družbenopolitične skupnosti in pred prvimi sejami zborov skupščine Slovenije, se morajo konstituirati občinske skupščine.  Zato predsedniki zborov in občinske skupščine Skofja Loka sklicujejo: 1. sejo zbora združenega dela 1. sejo zbora krajevnih skupnosti, 1. sejo družbenopolitičnega zbora, 1 skupno zasedanje vseh zborov in 1. skupno sejo vseh zborov občinske skupščine.
Seje bodo v sredo, 14. aprila, 1982 s pričetkom ob 8. uri zjutraj
1. seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, ki bo v sobi predsednika občinske skupščine.
Dnevni red:
1. Določitev delegata, ki začne in začasno vodi sejo, določitev zapisnikarja in dnevnega reda seje
2. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vpraša-šanja, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zbora
3. Izvolitev predsednika in podpredsednika zbora
4. Glasovanje o listi kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine Slovenije.
1. seja zbora krajevnih skupnosti, ki bo v mali sejni dvorani občinske skupščine
Dnevni red:
1. Določitev delegata, ki začne in začasno vodi sejo, določitev zapisnikarja in dnevnega reda seje
2. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zbora
3. Izvolitev predsednika in podpredsednika zbora
4. Pooblastitev oseb za sklepanje zakonskih zvez v občini
5. Izvolitev komisije za imunitetna vprašanja
1. seja zbora združenega dela, ki bo v sejni dvorani občinske skupščine
DOGOVORIMO SE
Kandidati za skupine izven občine
Dnevni red:
1. Določitev delegata, ki začne in začasno vodi sejo, določitev za- < pisnikarja in dnevnega reda seje
2. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zbora
3. Izvolitev predsednika in podpredsednika zbora
4. Določitev skupine delegatov, ki bo delegirala delegate v zbor združenega dela skupščine Slovenije z gospodarskega področja, določitev dveh delegatov za 1. sejo zbora ter določitev delegatov za seje zbora združenega dela skupščine Slovenije, sklicanih v izrednih razmerah
5. Predlogi sporazumov o določitvi skupin delegatov, ki bodo delegirale delegate v zbor združenega dela skupščine Slovenije in sicer:
— za področje prosvete in kulture
— "za področje zdravstva in social-
nega varstva
— za področje kmetijstva
— za področje obrtne in podobnih dejavnosti
— za področje dela državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev
— za področje oboroženih sfl
1. skupno    sejo    vseh zborov občinske skupščine Dnevni red:
1. Verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zborov
2. Izvolitev zapisnikarja in predsedstva skupne seje
3. Glasovanje o kandidatu za predsednika predsedstva Slovenije in listi kandidatov za člane predsedstva SR Slovenije
4. Glasovanje o listi kandidatov za delegate za zvezni zbor skupščine SFRJ
1. skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, ki bo po zaključenih sejah v dvorani občinske skupščine.
Dnevni red:
1. Določitev delegata za začetek zasedanja, zapisnikarja in dnevnega reda zasedanja
2. Ugotovitev sklepčnosti zborov
3. Izvolitev predsednika občinske skupščine
C
Kandidati za vodilne funkcije
Za predsednika občinske skupščine je predlagan Matjaž Cepin, star 35 let, iz Škofje Loke. Po poklicu je diplomirani ekonomist m je bil do sedaj direktor Gorenjske predilnice. 2e do sedaj je opravljal številne odgovorne funkcije: je predsednik odbora za razvoj pri tekstilni industriji Slovenije, podpredsednik splošnega združenja tekstilne industrije Slovenija in član izvršnega sveta občinske skupščine Skofja Loka. Bil je predsednik sveta krajevne skupnosti Skofja Loka, član občinske konference in komiteja ZKS Skofja Loka, predsednik delavskega sveta v delovni organizaciji itd.
Za podpredsednika občinske skupščine je predlagan Vencelj Doljak, star 56 let, doma iz Škofje Loke. Po poklicu je prometni tehnik, zaposlen na predstavništvu Gospodarske zbornice Slovenije v Celovcu kot direktor. Je član odbora za obmejno gospodarsko sodelovanje pri gospodarski zbornici Slovenije. Bil je sekretar osnovne organizacije ZK, član OLO Kranj, odbornik občinske skupščine, član komisij v republiški in zvezni gospodarski zbornici, komitejih izvršnega sveta skupščine Slovenije in republiške konference SZDL Slovenije.
Kandidat za predsednika izvršnega sveta je Miro Pinterič, rojen leta 1942 iz Škofje Loke. Po poklicu je inženir organizacije dela in je direktor Šeširja Je aktiven družbenopolitični delavec, saj je član več organov za pospeševanje ekonomskih odnosov z Irakom pri Gospodarski zbornici Slovenije, delegat poslovnega združenja tekstilne industrije Slovenije in združenj konfekcionarjev in več komisij občinske skupščine in član sveta K S. Bil je predsednik zbora združenega dela in član predsedstva občinske skupščine Skofja Loka, član družbenopolitičnega zbora, član občinske konference in komiteja ZKS, delegat v skupini delegatov za zbor občin skupščine Slovenije, član občinskega sveta Zveze sindikatov itd.
Za predsednika družbenopolitičnega zbora je predlagan Ivan Kristan, rojen leta 1930 iz Škofje Loke. Po poklicu je diplomirani pravnik in je na pravni fakulteti v Ljubljani univerzitetni profesor-dekan. Za podpredsednico pa kandidira Majda Puhar, študentka iz Škofje Loke.
Za predsednika zbora krajevnih skupnosti je kandidat Slobodan Poljanšek, rojen leta 1944, doma iz Sela pri Zireh. Je predmetni učitelj glasbenega pouka in opravlja delo ravnatelja osnovne šole Ziri. Je član predsedstva občinske konference SZDL, član izvršnega odbora občinske konference SZDL, član odbora za celodnevno šolo pri OK SZDL in podpredsednik krajevne konference SZDL. Bil je predsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, član predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov itd.
Za podpredsednika zbora krajevnih skupnosti — je predlagan Stane Bertoncelj, rojen leta 1947, gradbeni tehnik po poklicu. Je predsednik skupščine krajevne skupnosti Godešič, član komiteja za SLO in član več komisij v krajevni skupnosti in delovni organizaciji.
Za predsednika zbora združenega dela je predlagan Lovro Gajgar, rojen leta 1927 iz Železnikov. Po poklicu je strojni ključavničar, zaposlen v Alplesu kot vodja vzdrževanja v tozd sestavljivo pohištvo. Je član delegacije za zbor združenega dela. Bil je predsednik občinske konference ZKS Skofja Loka, sekretar komiteja, član predsedstva občinske konference SZDL itd.
Za podpredsednico zbora združenega dela je predlagana Miroslava Bračko, rojena leta 1947 iz Škofje Loke. Po poklicu je diplomirana pravnica, zaposlena v ABC Loka Skofja Loka kot vodja splošnega sektorja. Je članica medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. Bila je predsednica osnovne organizacije sindikata, delegatka v republiškem odboru ZSS storitvenih dejavnosti, sodnica združnega dela,
4. Slovesna izjava predsednika občinske skupščine
5. Izvolitev podpredsednika občinske skupščine
6. Izvolitev predsednika izvršnega sveta
7. Izvolitev podpredsednika in članov iz vršn ega sveta
8. Izvolitev komisije za volitve in imenovanja ter'kadrovske zadeve
9. Izvolitev sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
10. Imenovanje sekretarja občinske skupščine
11. Določitev skupine delegatov, ki delegira delegate v zbor občinske slovenske skupščine, določitev delegata za 1. sejo zbora ter določitev delegata za seje skupščine Slovenije, sklicane v izrednih razmerah
V skupine delegatov s sedežem izven občine Skofja Loka, ki bodo delegirale delegate v zbor združenega dela skupščine Slovenije, se zš člane določijo:
— v skupino za prosvetno-kul-turno področje Ivan Golob iz Vir-maš in Simona Mrak iz Škofje Loke
— v skupino za sod al no zdravstveno področje Ivanka Lotrič iz Škofje Loke in Vida Zargi iz Škofje Loke
— v skupino za področje kmetijstva Stane Čemažar s Potoka in Jurij Oman z Zminca
— v skupino za področje obrti in podobnih dejavnosti Milan Maretič iz Podlubnika in Jože Potočnik iz Železnikov.
— v skupini za področje državnih organov Janko Proj iz Zgornjih Bitenj
— v skupino za področje obo-roženih sil Svetomir Jovič. čian
delegacije oboroženih sil
Predsednik
in člani
predsedstva
Slovenije
• Kandidat za predsedniki predsedstva Slovenije je Viktor Avbelj, diplomirani pravnik iz Ljubljane.
• Za člane predsedstva Slovenije so predlagani Alojz Briški, Majda Gaspari, Stane Markič, Zoran Polič, Franc Popit in France Št iglu .
Lista
kandidatov za delegate za zvezni zbor skupščine Jugoslavije
Magdalena Banovič, Miha Briški, Jože Brus, Franc Čargo, Bogo Gorjan, Jože Iskra, Drago Jurhar, Radoslav Klanjšček, Sonja KraŠo-vec, Viktorija Kuhar, Ljubica Mik-ša, Drago Mravljak, Jože Skodlar, Jolanda Slokar, Bojan Škarja, Ana Klenovšek, Janez Lukač, Alojzija Planinšek, Janko Pučnik. Marjan Rožič, Tone Turnher, Jože Utenkar, Eva Naglic, Rado Roter, Savin Jogan, Jože Pacek, Anton Vratuša, Zora Tomič, Ena Ulrih Atena ^n Ivanka Vrhovščak.
Skupina delegatov za zbor
združenega dela
Na podlagi zakona o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela skupščine SR Slovenije ima Skofja Loka dve delegatski mesti v zboru združenega dela z gospodarskega področja. Občinska skupščina določi skupino delegatov, ki pošilja dva delegata na zasedanja zbora združenega dela Slovenije. V skupino so predlagani, Janez Be-drač   iz   Gorenje   vasi, Srečko Beričič iz Skofja Loke, Jurij Demšar iz Šutne, Lovro Gajgar iz Železnikov,  Rado Golievšček iz Selc, Marija K o lene iz Škofje Loke, Gorazd Krajnik s Trate, Janez Luznar iz Zirov, Mirjana Marguč iz Škofje Loke, Anton Možina iz Zirov, Marjan Možina iz Dolenčic, Slobodan Sibinčič iz Škofje Loke, Matevž Starman iz Škofje Loke, Karla Valič iz Škofje Loke in Jože Stanonik iz Škofje Loke.
Delegata za prvo sejo zbora združenega dela skupščine Slovenije se določita Jože Stanonik in Slobodan Sibinčič.
MEDOBČINSKI SVET ZSS ZA GORENJSKO Organizacijski odbor za izvedbo III. delovnega tekmovanja voznikov, avtomehanikov in avtoelektrikarjev Gorenjske na Jesenicah
RAZPIS
III. delovnega tekmovanja avtomehanikov, avtoelektrikarjev in voznikov Gorenjske
Tretje delovno tekmovanje voznikov, avtomehanikov in avtoelektrikarjev Gorenjske, ki poteka pod pokroviteljstvom Medobčinski« sveta ZSS za Gorenjsko, bo dne 29.5.1982 na Jesenicah.
Tekmovanje poteka v okviru republiškega tekmovanja kovinarjev tako kot v preteklih letih bosta združeni tekmovanji voznikov ter avtomehanikov in avtoelektričarjev.
Tekmovalci bodo tekmovali v preverjanju teoretičnih in praktičnih znanj, ločeno po poklicih:
vozniki
avtomehaniki
avtoelektričarji
samoupravljanje var ft/o pri delu prometni predpisi spretnostna vožnja
samoupravljanje varstvo pri delu motoroznanstvo praktična dela
samoupravljanje varstvo pri delu avtoelektrika praktična dela
Avtomehaniki bodo tekmovali v dveh skupinah - kategorija avtomehanikov diesel motorjev in kategorija avtomehanikov otto motorjev.
Vozniki bodo tekmovali v skupinah po vrstah vozil in « ZASTAVA 640, TAM 5000, MERCEDES 1213, avtobus več kot 32 5-dežev.
testov
Teoretično preverjanje znanja bo potekalo v obliki iznolnievnni* w. Praktično delo pa bo obsegalo reševanje konkretne naloge 0r
izvršitev določene operacije na motorju ali električnih instalacij „. vozilu, vozniki pa se bodo pomerili v spretnostni vožnji po posameznih kategorijah.
Za vse kategorije tekmovalcev bomo prijavljenim ekipam nosm^ vali tudi kompletno gradivo za priprave na tekmovanje in sicer vnraiT nja iz samoupravljanja, varstva pri delu ter strokovnega predmet* V gradivu bodo obsežena vsa vprašanja, ki bodo zajeta v testih H« *> bodo tekmovalci lahko primerno pripravili.
poklicih, u
Tekmovalce lahko prijavijo:
- OOZS y OZD v katerih so zaposleni delavci v katere je organizirano delovno tekmovanje
- obrtniki, ki opravljajo dejavnost v poklicih za V**
zirano delovno tekmovanje '     Ratere je organi-
— enote JLA
— postaje milice.
Število tekmovalcev ni omejeno.
Za vsakega prijavljenega tekmovalca je potrebno »i * i kot prispevek za pokrivanje dela stroškov organ izariV£        600 *" movanja. Enote JLA in postaje milice so plačila DrisrVvV*Vedbe tek"
Prijave pošljete na občinski svet Zveze smL^u ,0pr*n< 20. 4.1982. Obrazci prijavnic so priloženi razpisu Zn f/senice do vplačajte do istega roka na žiro račun štev. 51530-6701 nrilL5artnmf ZS INTEGRAL, TOZD MPPD Jesenice. 9"- 00
Pričakujemo, da se bodo tekmovanja udeležili t«*m™ i • OZD in drugih organizacij na Gorenjskem, v katerih 12 ^
delavci v poklicih za katere je organizirano tekmovanie     S° zaposleni
Srečno! J '
predsednic a delavskega sveta itd.
Blagovnica FUŽIN AR Jesenice
Na bogato založenih oddelkih bele tehnike, akustike, stekla, porcelana, instalacijskega materiala
^Prodaja^
NA OBVEZNICE KUPON ŠT. 4
IMAJO TUDI MARSIKAJ
ZA VAS
Tudi kakšno iskano blago, kot so etažni štedilniki TOBI in podobno se dobi v blagovnici FUŽINAR
Delovni čas: 8-12. 15-18 ob sobotah 8—12 telefon 81-496
kovinotehna
13 APRILA 1982
DELEGATSKO ODLOČANJE
7. STRAN O
" PNA SEJA "aJraženega dela,
' vnih skupnosti 'političnega ipščine občine •r,fia. 1 1. aprila,
korani paviljona
t*m pmkedrtva, ki bo vodilo « topne teje
'nfttv komsij za verifikacijo "•■ti delegatov   in njihovih
p*k poroftla občinske volil-«iawje o izidih glasovanja na MlLa 14. marca 1982 v
mm
prakednika in podpred-«feinlmiifine občine Trtic
predsednika, podpredsed-• ■ Snov izvršnega sveta n^eobfine Tržič
m/mjt funkcionarjev, ki vodijo vntomneobčine Tržič ** motov za zvezni zbor
** predteonika ki članov pred-*n3R3bvenije
nfe< a oblikovanje skupine dele-10 a delegiranje delegata v tarifin ikaptfine SR Slovenije predsednika   in članov las* a volitve in imenovanja Jjejta pooblaščencev za aklepa-
pdta delegttov za drugo repub-((btoadklacijsko konferenco M«4»( itdepa o imenovanju sveta m kaho obrambo,   varnost in fttk* MmozaHit o
Kita delegata, ki se bo udeleži teje zbora občin akupSčine flmaije, sklicane v izrednih
,/BOKA
GA DELA •■ obči ne I r/ ič.
I, ;i prila,
■ -i-i: \ dvorani SOB Tržič
L#rr predeedstva, ki vodi aejo # ugotovitev sklepčnosti tu
*0jr predsednika in podpred-
bgjr komisije za mandatno ^osrpraaanja
■Hipi stalne skupine delegatov ji Utjnnje  delegata   v zbor E^igt dela skupščine SR Slo-II a gospodarsko   področj e Ej^ tporazumov   o določitvi oohkovanju  skupin dele-I, a delegiranje delegatov v r tihi enega  dela skupščine tjftaije za področje kmetijske ujiti obrtnih   in podobnih mUtfr.   delovnih skupnosti ni organov, cruž ben opol rtič-k^paiadj in društev, za kul-K*«wetDO ter za »d al no zdrav-Kapodrotje
Ihftjr flanov skupki delegatov ^granje delegatov   v zbor ^aa dela   akupSčine SR za   kulturnopros v etno, ^jjHikii it vrnn   in kmetijsko NM^ter za področje obrtnih in Up) dejavnosti,   in državnih i ta družbenopolitičnih or-tj in društev
i delegata, ki se bo udele-, W zbora združenega dela \^f0t SR Sbvenije, sklicane v ^nuserah j
* 11 skupsči ne
I.aprila, po skupni liki »cjni sobi M občine T rž ič
i predsedstva, ki vodi sejo inattovitev sklepčnostvhora i predsednika m podpred-izbora
komisije za mandatno i vprašanja
t predsedstva, ki vodi sejo ugotovitev sklepčnosti
predsednika in podpred-
Icomkije   za mandatno i vprašanja o listi kandidatov /.a tŠNšbenopnlitičnega zbora
Predlog
za nov izvršni svet
• IVAN KAPEL, PREDLAGAN ZA PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE TRŽlC je bil rojen 1939. leta. Po poklicu je kemijski tehnik in je doslej opravljal vrsto odgovornih funkcij v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih telesih. V BPT, kjer je bil zaposlen od leta 1967, je spoznaval problematiko s področja družbenoekonomskih odnosov in samoupravnega socialističnega sistema. Njegova vsestranska razgledanost in znanje, predvsem pa uspešno vodenje občinskega sveta zveze sindikatov Tržič v enoletnem mandatnem obdobju so porok, da bo delo predsednika izvršnega sveta opravljal odgovorno in dobro.
• DUŠAN KOREN, KANDIDAT ZA PODPREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA, rojen 1946. leta, je bil aktiven družbenopolitični delavec v SGP Tržič, kjer je opravljal tudi odgovorne samoupravne funkcije, štiri leta pa je zdaj načelnik oziroma predsednik komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora občine Tržič. Leto dni je tudi član izvršnega sveta, s svojim znanjem in izkušnjami pa v številnih telesih pomaga k uresničevanju in dograjevanju ekonomske in razvojne politike.
• pavel kralj, kandidat za Člana izvršnega sveta, rojen 1938. leta, ekonomist, direktor Obrtnega podjetja Tržič.
• ivo gorjanc. kandidat za Člana izvršnega sveta, rojen 1937. leta, ti dve funkciji že opravlja.
• MAGDA SLAPAR, KANDIDATKA za Članico izvršnega SVETA, rojena 1950. leta, ekonomistka, zaposlena pa je v oddelku za ljudsko obrambo obči ne Tržič.
PREDLOG ZUNANJIH ČLANOV IZVRŠNEGA SVETA:
• PETER BELHAR, rojen 1926. leta, diplomirani veterinar, zaposlen v Zavodu za socialno medicino in higieno v Kranju. Je dolgoleten aktiven družbenopolitični delavec, član predsedstva občinske konference SZDL Tržič. V minuli mandatni dobi je bil predsednik skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva in predsednik združene delegacije za samoupravne interesne skupnosti.
• EDVARD KOŠNJEK rojen 1941. leta, diplomirani inženir matematike, zaposlen v tovarni Peko, kjer opravlja funkcijo člana kolegijskega poslovodnega organa, odgovoren za planiranje, ekonomiko, organizacijo in finance. Aktiven je tudi na družbenopolitičnem področju. Bil je predsednik krajevnega odbora SZDL Tržič, član predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov in član komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Tržič. Zdaj je predsednik sklada za intervencije v kmetijstvu občine Tržič in predsednik volilne komisije pri občinski konferenci SZDL.
• JOŽE MOKOREL, rojen 1921. leta, ekonomski tehnik, do upokojitve zaposlen v Mercatorju, tozd Preskrba Tržič, kot direktor. V preteklem mandatnem obdobju je opravljal vrsto pomembnih funkcij v organih samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine, interesnih ter krajevnih skupnosti. Je predsednik skupnosti za cene občine Tržič, član predsedstva občinske konference SZDL in član sveta doma Petra U za rja.
• EDO ROBLEK, rojen 1932. leta, profesor, zaposlen kot direktor Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič. V minulem mandatnem obdobju je bil član izvršnega sveta, je podpredsednik odbora za investicije na področju družbenih dejavnosti, član "žirije za podeljevanje Prešernovih nagrad Gorenjske in predsednik komisije za informiranje pri komiteju občinske konference ZKS Tržič.
• MARJAN ŠARABON, rojen 1931. leta, absolvent strojne fakultete, tehnični direktor v BPT. Posebno aktiven je na področju telesnokulturnih dejavnosti. Je predsednik smučarskega kluba Tržič, predsednik komisije za alpsko smučanje pri smučarski zvezi Slovenije in član komisije za določanje devizne kvote pri gospodarski zbornici Jugoslavije.
• JAKOB ŠTEFE, rojen 1937. leta, diplomirani stomatolog, zaposlen v zdravstvenem domu Tržič. V preteklem obdobju je bil aktiven zlasti v organih samoupravljanja v temeljni organizaciji in samoupravnih interesnih skupnosti tržiške občine, bil pa je tudi delegat medobčinske in republiške zdravstvene skupnosti.
PREDLOG KANDIDATOV, KI VODIJO UPRAVNE ORGANE OBČINE TRŽIČ:
PAVEL KRALJ, kandidat za
Eredsednika  komiteja  za druž-eno planiranje in gospodarstvo, DUŠAN   KOREN,  kandidat za predsednika komitej   za varstvo okolja in urejanje prostora, IVO GORJANC, kandidat za načelnika oddelka za občo upravo in proračun,    MAGDA SLAPAR, kandidatka za načelnico oddelka za    notranje    zadeve ALBIN PLANTAN, kandidat za direktorja uprave za družbene prihodke občine Tržič do 1. septembra   1982,   MILOŠ SAVIC, kandidat za načelnika oddelka za ljudsko obrambo za dobo šest mesecev od dneva imenovanja. Po izteku funkcije Albina Plan-tana naj bi funkcijo direktorice uprave   za   družbene prihodke prevzela ANICA TERAN, ekonomistka, zaposlena v Peku kot vodja računovodstva.
Delegatom na pot
Na volitvah 11. in 14. marca letos so bili izvoljeni člani delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič ter delegati drui-ben opolitičnega zbora občinske skupščine. S tem pa krog volilnih nalog še ni sklenjen. Izvoliti je namreč potrebno še delegate zveznega zbora skupščine SFRJ, predsednika in člane predsedstva SRS kot tudi predsednika in podpredsednika občinske skupščine, predsednike in podpredsednike zborov in drugih organov skupščine občine. Zato je prva seja zborov izredno pomembna, saj pomeni konstituiranje njih samih in drugih teles občinske skupščine.
Seja je sklicana dopoldne zato, ker mora občinska volilna komisija še isti dan ugotoviti izide glasomnj za republiške in zvezne organe ter republiški volilni komisiji takoj predati vse gradivo z zapisniki v zvezi s temi volit-vami.
Delegacije in konference delegacij delegirajo za prve seje zborov toliko delegatov, kolikor imajo v posameznem zboru delegatskih mest. Delegatska mesta za zbor združenega dela so določena z odlokom o določitvi delegatskih mest, oblikovanju konferenc delegacij in skupnih delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Tržič, za zbor krajevnih skupnosti pa je število delegatskih mest nespremenjeno. To pomeni, da krajevne skupnosti delegirajo toliko delegatov, kot s o ji h doslej.
Milan Ogris
Kandidati za vodilne funkcije v občinski skupščini
Hkrati z akcijo evidentiranja in predlaganja možnih kandidatov za delegate, kar so opravili delovni ljudje in občani, samoupravno organiziram in povezani v temeljnih organizacijah združenega dela ter organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih in delegacijah, je potekalo tudi evidentiranje kandidatov za nosilce funkcij v občinski skupščini.
Sprejeta načela o kadrovski politiki, ki med drugim opredeljujejo da je pri oblikovanju kadrovskih rešitev treba upoštevati, da so kandidati za vodilne funkcije uveljavljeni družbenopolitični delavci, da so s svojim delom doprinesli k uresničevanju ustave in zakona o združenem delu ter tako izrazili tiste kvalitete delavca, ki jih odgovorne funkcije zahtevajo, so bila osnova koordinacijskemu odboru za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL Tržič in predsedstvu občinske konference pri vodenju kadrovskih priprav na volitve in oblikovanju predlogov za nosilce vodilnih funkcij v skupščini občine Tržič.
Na osnovi z zakonom o volitvah in volilnim pravilnikom opredeljenega predkandidacijskega in kandidacijskega postopka v pripravah na volitve, sta koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in predsedstvo občinske konference SZDL usklajevala in sprejela predloge kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v skupščini občine Tržič ter jih posredovala v sprejem prvi občinski kandidacijski konferenci.
Predsedstvo občinske konference SZDL je v kandidacijskih postopkih med prvo in drugo kandidacijsko konferenco na osnovi poročila občinske volilne komisije ugotovilo, da so bili vsi predlagani kandiddati za nosilce vodilnih funkcij v skupščini občine na volitvah 11. in 14. marca izvoljeni v delegacije v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Dodatnih predlogov med prvo in drugo kandidacijsko konferenco ni bilo, zato je predsedstvo občinske konference SZDL posredovalo v sprejem in določitev kandidatov za nosilce vodilnih funkcij drugi občinski kandidacijski konferenci.
Ta je 22. marca predlog kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v skupščini občine na osnovi sprejetih stališč o kadrovski plitiki sprejela in določila kandidate za nosilce posameznih funkcij. Predlog posreduje občinski skupščini v razpravo in izvolitev.
• JANEZ PIŠKUR, kandidat za predsednika skupščine občine Tržič, rojen 1944. leta, po poklicu razredni učitelj, je opravljal vrsto pomembnih in odgovornih družbenopolitičnih funkcij. Že kot učitelj je bil član konference ZK in sekretar osnovne organizacije ZK, član predsedstva ZSMS ter član predsedstva občinske konference SZDL. Leta 1973 je bil izvoljen za sekretarja občinske konference ZKS Tržič in je to funkcijo vestno in odgovorno opravljal vse do sedaj. Razen tega je opravljal še vrsto drugih funkcij.
• BRUNO GODNO V, kandidat za podpredsednika skupščine občine Tržič, rojen 1944. leta, diplomirani ekonomist, je aktiven družbenopolitični delavec. Leta 1976 je bil izvoljen za člana izvršnega sveta, dve leti kasneje pa za podpredsednika tega organa. Kot član izvršnega sveta je bil imenovan za načelnika oddelka za družbeno planiranje in finance, ob reorganizaciji upravnih služb 1981. leta pa za predsednika komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo. To funkcijo opravlja še zdaj.
• FRANC HOMAN, kandidat za predsednika zbora združenega dela, rojen 1934, zaposlen v Peku, je bil osem let predsednik občinske telesnokultume skupnosti. Vseskozi je vkjučen v delo samoupravnih organov v Peku in krajevni skupnosti Podljubelj, nekaj časa pa je bil tudi sekretar csnovne organizacije zveze komunistov v Peku.
• LIDIJA FORNAZARIČ, kandidatka za podpredsednico zbora združenega dela, rojena 1953. leta, zaposlena v BPT. V delovni organizaicji je opravljala vrsto pomembnih funkcij, saj je bila predsednica osnovne organizacije ZSMS, sekretarka osnovne organizacije ZK in predsednica delavskega dela delovne skupnosti skupnih služb. Zadnji dve funkciji ima še zdaj, razen tega pa je bila tudi delegatka na lanskem kongresu samoupravljal cev Jugoslavije.
• JOŽE BENEDIČIČ, kandidat za predsednika zbora krajevnih skupnosti, rojen 1926. leta, ekonomski tehnik, zdaj upokojenec tovarne Peko. Udeležil se je narodnoosvobodilnega boja, bil poslanec SRS, odbornik okrajnega ljudskega odbora, kot aktivist je opravljal vrsto odgovornih funkcij v družbenoplitičnih organizacijah in samoupravnih organih Peka. V drugem mandatnem obdobju je bil vodja temeljne delegacije v krajevni skupnosti Bistrica.
• MARIJA LAITINGER, kandidatka za podpredsednico zbora krajevnih skupnosti, rojena 1942. leta, zaposlena kot sekretarka v Triu. Dva mandata je bila članica izvršnega sveta skupščine občine Tržič, sekretarka skupščine občine in načelnica oddelka za notranje zadeve, opravljala pa je tudi delo sodnika za prekrške v občini Tržič, zdaj je predsednica komisije za organiziranost in razvoj ter kadrovska vprašanja pri občinski konferenci ZKS Tržič.
• JOŽE ZUPANČIČ, kandidat za predsednika družbenopolitičnega zbora, rojen 1944. leta, zaposlen v zdravstveni skupnosti Tržič. V preteklem mandatnem obdobju je bil predsednik občinskega sveta zveze sindikatov, član republiškega sveta zveze sindikatov in delegat družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič ter član skupine delegatov za zbor občin republiške skupščine. Opravljal je in še opravlja vrsto nalog v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih
organih in društvih.
• DARKO TRUDEN, kandidat za podpredsednika družbenopolitičnega zbora, rojen 1953. leta, zaposlen v Triu. Ril je mladinski aktivist v Triu in v krajevni skupnosti Bistrica. 1978. leta je bil izvoljen za sekretarja občinske konference ZSMS Tržič, vključeval pa se je tudi v delo samoupravnih organov v delovni organizaciji.
Viktor Avbelj predlagan za predsednika predsedstva
n______li:«. _ __ i._____
Republiška vcflilna komisija predlaga za predsednika predsedstva socialistične republike Slovenije Viktorja Avblja, rojenega 1914. leta, pravnika iz Ljubljane, za člane pa: Alojza Briškega, Majdo Gaspari, Staneta Markiča, Zorana Poliča. Franceta Popita in Franca Stiglica.
KANDIDATI ZA DELEGATE ZA ZVEZNI ZBOR SKUPŠČINE SFR JUGOSLAVIJE: Magdalena Banovič, Miha Briski. -Jože Brus. Franc C argo, Bogo Gorjam Jože Iskra, Drago J urbar, Radoslav K lan išče k, Sonja Krašovec, Viktorija Kuhar, Ljubica Mikša, Drago Mravljak, Jože Skodlar, Jolanda Slokar, Bojan Škarja, Ana K len ovitek, Janez Lukač, Alojzija Planin-šek, Janko Pučnik, Marjan Rožič, Tone Turnher, Jože Utenkar, Eva Naglic, Rado Rbter, Savin •logan, Jože Pacek. Anton Vratuša. Zora Tomič, Rla Ulrih-Atcna in Ivanka Vrhovčak.
KANDIDATI ZA DELEGATE V DRUŽBENOPOLITIČNEM ZBORU SKUPŠINE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE: Mari ja Aljančič. Tilka Blaha. Rudi Cači novic, Robert Čeme, Zorko Dež jot, Aljoša Drobnič, Brno Korv, Ivan Godec,, Vinko Hafner, Francka H erga, Martina Horžen, Silva Jereb, Aleksander Kerčmar, Nuša Ker-Alojz Kikec, Lado Kocjan, Korošec. Marjan Kotar, Kovačič, Ivan Kramer, Igor in. Zdravko Krvina, Milan — Jože Marolt. Ana Ma rij;« Melanšek, Tomaž Mislej, Franc M r-<ina, Viljem Pahor. Boris Pavlin, Prosenc. Marija Pukl, Dino Ciril Ribičič, Silvano Sati lože Sintič, Danica Smrdu, Milenko Šetinci Valerija Skerbec, Jože Suš-Marjan Vidmar, Vili Vmdiš, VratUŠa, Ivanka Vrhovčak, Zaje, Ciril  Zlobec. Matija
tti
Seva n Su Vinko K rižm K učan
M iios Pucer
-incl i, Anton Ludvik
Zupančič-Vičar, Bernard Zver Mihael Zilavec. Stane Zunič in Štefanija Začine is tet
Tiskovni napaki
Pri prepisovanju imen delegatov, izvoljenih v temeljne delegacije krajevnih skupnosti za zbor kra-• jevnih skupnosti skupščine občine Tržič, se je vrinila napaka. Namesto delegatov temeljne delegacije v krajevni skupnosti Lom pod Storži če m je v poročilu vnesen seznam članov združene delegacije za skupščine izobraževalne, raziskovalne in zdravstvene skupnosti.
Občinska volilna komisija zat6 daje skupščini občine Tržič popravek. Na volitvah delegacije za delegiranje v zbor krajevnih skupnosti so bili v Lomu pod Storžičem izvoljeni: Stane Gaberc, Janez Gad-nov, Jože Kavčič, Tone Kramiarič, Jože Meglic, Vinko Perne in Janez Tišler.
Pri razmnoževanju gradiva pa se je pojavila še ena napaka, popravljena sicer že na sejah skupščinskih zborov 31. marca. Pri delegaciji BIT, tozd Oplemenitil niča, ki delegira delegate v zbor združenega dela skupščine občine Tržič, so bili izpuščeni trije izvoljeni kandidati, in sicer Zdravko Komadina, Ana Kozina in V last a Zargaj.
GLAS 8. STRAN
ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA
TOREK. 13. APRILA 1382
BOGDAN ŽONTAR
Ko študent
na rajzo gre
Sestavljena je iz trdnih kamnitih hlokov pripeljanih po Nilu z juga - približno 2.5(XK)00 jih je in vsak tehta v povprečju dve toni in pol. Pred 4500 leti so jo postavili ljudje, katerih orodje je bilo iz kamna in bakra, ljudje, ki kot trdijo niso poznali ne dvižnih naprav in ne kolesa. Velike kamne so premikali s pomočjo valjev, centimeter za centimetrom, z nagnjenimi ploščami in vzvodi. Kljub temu njena lega natančno v smeri sever - jug in ustroj še danes vzbujata občudovanje. V zvezi z njo se je spletlo mnogo fantastičnih predpostavk, v katerih so s čudno mešanico matematike, misticizma in religije skušali dokazati, da je bila velika piramida načrtovana na podlagi pozabljene hermetične znanosti, ki je bila naprednejša od vsega, kar pozna današnji svet. Piramida naj bi bila v zmanjšanem merilu model zahodne hemisfere, preročišče v katerem so napovedovali prihodnost, observatorij, kompas, velikanski teodolit, ali celo .nedokončano pristajališče za obiskovalce iz vesolja. Nekateri so celo trdih, da ima nek skrivnosten geometrični pomen, ki je povezan s trikotno ruto, kakršno so nosili faraoni prek ledij. Kar precej razširjeno je tudi mnenje, da nihče zagotovo ne ve kdaj je bila velika piramida zgrajena, kdo jo je zgradil in zakaj.
Mar je bilo vse to veličastno delo res samo zato, da bi zgradili kraljev grob, ki, kot se Je izkazalo, ni bil varen niti pred roparji? Piramide so morale imeti še nek drug pomen. Stari Egipčani so svojega faraona smatrali za utelešenje boga. Faraon je bil njihov zaščitnik in usoda vsakega Egipčana naj bi bila odvisna od njegovega nesmrtnega bivanja v grobu, ki naj bi trajal večno. Njihova prizadevanja, da bi ustvarili tak grob, so dosegla svoj vrh v gradnji velikih piramid, to pa je zahtevalo mobilizacijo skoraj vseh prebivalcev. Ti so, kot sužnji dovedeni iz sosednjih dežel in kot domači delavci, garali, da bi zagotovili svojo lastno odrešitev, prav podobno kot so to počeli graditelji in rokodelci, ki so postavljali gotske katedrale. V obdobju četrte dinastije je postala gradnja piramid prava obsedenost. Prav vključevanje celotnega prebivalstva v gradnjo pa je imelo nepričakovane posledice. Poleg tega, da je dajalo delo kmetom tudi v času poplav, je povzročilo še nastanek obsežne in učinkovite birokracije in številnih strokovnjakov, ki jih je vse nadzorovala močna centralizirana vlada — gradnja piramid je pomagala preoblikovati prvotno ruralno družbo v pravo nacionalno državo. Ob koncu četrte dinastije pa se je položaj faraona nekoliko spremenil. Niso ga več šteli za boga,' ampak samo za sina boga — za sina boga sonca Raa. S tem, ko je faraon izgubil del svoje bo-žanskosti, pa si je po drugi strani pridobil moč kot poglavar države, s čimer je potreba po velikih piramidah - grobnicah postajala vse manjša. Tako so piramide v določeni meri označevale prm od novega obdobja egipčanske civilizacije.
Večkrat me je že navdal občutek popolne neznatnosti, a tako neznatnega, kot ob veliki sfingi, katere noga je vsaj enkrat višja od človeka, se še nisem počutil. Odgovora na tisočero vprašanj, ki se hipoma pojavijo pa tu nisem mogel iskati, kajti turizem je semkaj med lenobne Arabce prestavil evropski tempo, ki se mu je za domačine značilna počasnost in lenobnost morala umakniti nekaj sto metrov od turističnih kultov, kjer je z vsem svojim žarom vzplamtela arabska trgovska žilica. Italijanoma na primer zatrde, da obarvan pesek v steklenički ne more biti cenejši, saj je vendar originalen.
Sem sem se rad vračal, predvsem kasneje, ko sem se ob koncu poti vrnil v Kairo in je v mojih očeh zrasel povsem drugačen Egipt, Egipt felaha v blatni ravnici, Egipt sezonskega delavca, ki se s košaro in motiko seli
Ob piramidah
po deželi, neutrudnega borca s puščavo, Egipt gorečega muslimana, ki bi storil vse, da bi me prepričal v enkratnost svojega Alaha; zatiranega Kopta, Egipt Egipta, ki je v meni zablestel močneje, kot vsa svetišča, vsi templji in mi omogočil dojemanje mogočnih faraonskih objektov s strani sužnja in kmeta, ki sta dala vse za izgradnjo kultnih objektov, ki jih danes občuduje ves svet. Morda se resnična veličina del dojame šele s peščenega grička nedaleč v puščavi, ali pa z vrha Keopsove piramide, od koder migajoče človeške pikice v globini prikažejo očesu neznatnost Jaza. Piramide je treba videti večkrat, ob sončnem vzhodu, v najhujši pripeki, ob sončnem zahodu, ponoči odete v pisano, porajajočo se iri pojemajočo svetlobo in zvoke son et lumiere showa namenjenega denarja polnim turistom, od koder te čuvaji neprestano preganjajo; od zgoraj spodaj in od strani, izmed palm v dolini in iz puščave, da bi se dobil pravi vtis o potokih prelitega znoja in množini ugaslih življenj preden so zrasle. Opevane so samo tri, predvsem največja Keopsova, o pol manjši Mvkerinusovi je bolj malo slišati, ostalih šest pa je za večino komaj opaznih in malokdo od mimoidočih ve, da so pod že krepko načetimi kamnitimi skladi počivale tri Keopsove in tri Mvkerinusove kraljice.
Ob povratku iz Sakkare, kjer stoji slovita stopničasta, prva kdajkoli postavljena piramida, mi je ostalo ravno dovolj časa, da sem se povzpel na Keopsovo piramido, povsod okrog sicer piše, da je plezanje nanjo prepovedano, a se policaji v nekoč belih uniformah z napisom TOURIST POLICE na ramenu, ki še zdaleč ne pomeni, da znajo še kak drug jezik poleg arabskega, sploh ne zmenijo zame, napisi služijo le zaščiti pred odgovornostjo ob morebitnem padcu. Ideja, da bi se bilo najlaže povzpeti do vrha po stopnicah, vklesanih v kamnite bloke, ki vodijo do nad vhoda v piramido, od tu po polički med kamni do roba in od tam navzgor, se ni izkazala za najboljšo, saj je zob časa granitne bloke že dodobra načel, jim obrusil robove, povečal razpoke med kamni, prostor za stopnjo pa zasul s puščavskim peskom in okrašenim kamenjem, ki grozi, da bo nekomu od turistov tam spodaj razbilo butico, ali pa mene poslalo mednje, a če so graditelji lahko pred tisočletji tu delali bom tudi jaz danes lezel. Krama me močno ovira a brez nje ne gre. Vse skupaj zrinem na zunanjo stran, dokler ne prile-zem do robu, tu pa gre vse skupaj, kljub sunkom vetra, ki grozijo vzeti ravnotežje, kot na sprehodu. Na
Erisekanem vrhu pa presenečenje, tu škorenj, tam lače, med kamenjem nahrbtnik, namesto blaženega miru v katerega sem želel za nekaj trenutkov pobegniti, me je na vrhu s cigareto mira pričakal Francoz.
s« SMILJAN ROZMAN
TA GLAVNA URŠA
»Pa znaš plesati?« sem vprašala nedolžno.
Pogledal me je izpod obrvi in skušal ugotoviti, če ga morda ne zafrkavam  Toda moj pogled je bil nedolžen kot modra gladina Bohinjskega
jezera. »Starih plesov že ne znam. Znam pa plesati šejk.« »To je telovadba in ne ples.«
»Meni je kar všeč. Ampak, tu na dvorišču plesejb največ polke m
valčke. Naši stari.«
»Misliš reči vaši starši?«
»No, tako nekako. Se pa res obesiš na vsako mojo napako.«
»To sploh ni napaka, ampak neke vrste šport. Nekaj se greš. Le \ažcr hočeš biti. Veš, moja mama bi te rada spoznala pobliže. Povabila tc ji »■ nam. Seveda, ko boš lahko hodil.«
»Hodim lahko tudi zdaj. Tu, poglej!« Jaka je vzel v roke bet| so bile prej prislonjene na steno ob stolu. »Imam že prakso.« Komaj je to izgovoril, že je imel bergle pod pazduho. Zapodil se je na sredo dvorišča in začel poplesavati z berglami v krogu. Zraven pa je pel, bolje rečeno, kričal brez pravega posluha.
»Bergle so koristna stvar, posebno če jih dobiš v dar. Z berglami pod pazduho imaš tri noge, pa še četrta zraven gre. Juhuhu, juhuhu!«
Zvijalo me je od smeha. Tudi sošolci so se gnetli pred vrati kuhinje in uživali v Jakovi predstavi, ki ji ni bilo konca.
Nenadoma pa je Jaka obstal, kot bi ga kdo zabil v tla. Molče se je zagledal proti gavnemu vhodu, skozi katerega je pripeljal biciklist. Vtoi je vozil naravnost proti Jaku, tik pred njim pa je zavil nekoliko na desno in vozil v krogu okoli Jaka. To je storil nekajkrat. Jaka pa se je obračal po možakovi poti tako, da ga je imel vedno pred sabo. Možak je imel širok črn klobuk, okoli vratu črno pentljo, na hrbtu pa mu je počivala harmonika. . ...        .,   . ,
Po nekaj krogih je mozak ustavil in stopil s kolesa.
Jaka in možak sta molče stala sredi praznega dvorišča, ki se je poginilo v tolmun tišine. Otroci so nemo zrli vanju, radovedni, kaj se bo z?o-
10 »Zdravo, oče!« je zazvenelo iz Jakovih ust in se odbilo od štinh sMfl nekdanje kasarne. ■
»Zdravo, sin!« je dejal mozak. Stal je pred Jakom oprt na kolo ■ molčal, kot bi mu zmanjkalo misli in besed. Končno je le nadaljeval: »1
pa počenjaš9
»Igram. Obiskali so me sošolci in moram jih malo pozabavati.« Jakov oče si je z dlanjo zasenčil oči in pogledal proti narr
proti nam. 3zdra kdo na to pripravil.
voljno je pokimal in se nasmehnil skozi neobriti obraz » »Pozdravljeni!« smo odvrnili v en glas, kot bi nas k " Jaka in oče sta počasi prihajala k nam.
»Jakob, kosilo bo takoj!« se je oglasila od zadaj Jakov« _ imamo,« je pripomnila.
»Vidim.« Jakov oče se je nasmehnil in se z očmi sreč pogledom. m' Srecdl z dedke
Dedek je dvignil roko v pozdrav in vzkliknil čez naše „ia Uršin dedek.« LCZ ndSc glave: »
»Pozdravljeni, tovariš dedek,« spet Jakov oče
Tisti, ,tovariš se nam je zazdel smešen na sm kateri so hoteli smeh zadušiti z dlanmi. mo sc zahihitali m ne-
»Verjetno je avtomobil vaš?« je vprašal Jakov oč na štirioglati steber. Z glavo jc pokazal proti avtomobilu pmloml
»Uganili ste. Dixi 1921.«
»Dobra krača,« je priznal Jakov oče. Potem so m.. -laku. »Zmeraj vec težav je z mojim pobom « jc deial n L 00 ohs,jL' Besede so bile prevlečene z mehkobo. "»-Kam zamtifd
Dedek se je nenadoma prerinil do Jakovega očeta in z obema rokama. »Tovariš Jakob, lahko ste ponosni n. ™U zSrabl1 rediti zmaja v teh letih! To je res nekaj izrednega  Ko V°JT M"J mlad, mi je uspelo narediti le splav, s katerim smo se sn,,*^ Ja* niči. Moram pa se pohvaliti, da splav ni bil navaden sol-,    i   P° L,U m. Nekoliko previsok, ker smo z njim zadeli ob Sušt    k' K ^
z jadrom
potem ostali brez jambora. Me
»Rad verjamem, rad verjamem,« je soglašal Jakov oče.
Med nami rečeno, ga nismo niti potrebovali
1   VIKTOR STOP AR
Jesen v Dolomitih
Jesen 1942. »Na velikem teritoriju« med novo nemško mejo z Ljubljansko pokrajino ter Ljubljanico bi se skoraj prosto gibali, če ne bi sovražnik zelo močno stražil ceste in železnice Ljubljana—Trst. Preskrba je sorazmerno dobra, ker nam je prebivalstvo zelo naklonjeno, obilno je tudi rodil kostanj, ki nam je prava poslastica. Sem smo prišli po končani veliki italijanskonemški ofenzivi, med katero dneve in dneve nismo prišli do hrane. Sedaj pa taka sprememba. Dovolj hrane, bivanje v hišah in precej svobodnega gibanja. Pa nas nekega dne zbere Kidrič: Jako Savlija, ki je bil kratek čas profesor, preden se je začela vojna, Staneta Bizjaka, ki je bil pred tem komandant Tomšičevega bataljona, in mene. Jaka Savlija določi za agitprop na Gorenjskem, Staneta Bizjaka pošlje v štab IV. operativne cone Gorenjske, Stopar pa za inštruktorja partije in OF, mora pa se kmalu vrniti! S tem naj se ojačajo kadri, ker jih je mnogo padlo, in prepreči gorenjskim partizanom, da bi prišli prek zime v Dolomite in na Dolenjsko, ker se boje zime, kakršna je bila v letu 1941/42. »Kurirji so pripravljeni in srečno pot!« Kratko in jedrnato.
Bilo je 28. oktobra pred obletnico kapitulacije Avstrije v prvi svetovni vojni. Pripravljalo se je na dež in v gorenjskih hribih bo verjetno prav kmalu snežilo.
Partizani smo vedno vse nosili s seboj in takoj smo se pod vodstvom kurirjev še za dne približali žičnim oviram in minskemu polju na meji med »prijateljskima državama«. Na naši
strani smo mejo nadzorovali mi od Toškega čela do Polhovega gradca. Italijanov ni bilo. Na drugi strani pa so Nemci dobro stražili, ne le ob sami žici, temveč bolj znotraj. Ob napadu bi se teže umikali, če bi bili med sovražnikom in bodečo žico z minskim poljem, ker bi teže našli prehod, ki so ga pripravili kurirji. Zato so šli kurirji precej v globino sovražnega ozemlja pregledat varnost prehoda. Ko so pregledali mejo in ugotovili, da na predvidenem prehodu ni novih min, so nas poučili, kako se je treba na tem terenu gibati in nas v mraku prepeljali prek meje. Srečno smo jo prekoračili, in ker je bila javka blizu meje, se je kurir pozanimal, kje je sovražnik. Zvedeli smo veselo novico, da so Nemci šli proč od meje. Dež je kar lil. Hodili smo celo noč in prišli ob svitu na cilj — Škofjeloška četa. V taborišču je bilo samo nekaj partizanov, četa je odšla na akcijo. Utrujeni smo polegli in zaspali. Dobre pol ure sem spal, ko me je zbudil Bizjak: »Nemci so blizu!« Zaspan sem mu odgovoril: »Naj bodo!« Šele ko me je močneje stresel, sem dojel situacijo. Zajtrk je bil zlit prek ognja in vsi so bili že pripravljeni za pohod. Kam? Domači partizani so se postavili na čelo, na pot iz taborišča. Ker je bilo taborišče v majhni dolini, smo se usmerili proti grebenu. Ko smo prišli na vrh, je zaropotala strojnica »Nazaj!« Uberemo drugo smer, hodimo že precej časa in kurirji nam nakažejo smer, kam bomo šli in kje je javka, če se razgubimo. Ne dolgo zatem spet zareglja strojnica. Zopet umik, toda sedaj že neurejen. Razgubimo se po grmovju in ostal sem sam s komandirjem čete, tudi njemu je bilo ime Viktor. Domačin je, on izbira pot. Pred sebj zagledava čistino, prek katere teče potoček. Vsedeva se in oprezujeva. »Ce naju bodo zasledili, morava prek dolinice v tiste majhne smreke!« Sem pa tja zareglja orožje — zopet so padli naši v zasedo. Ko zaslišiva za seboj nemško govorjenje, preglasno vstaneva. Pa se zasliši pisk piščalke, mogoče petdeset metrov za nama na levi strani. Zaženeva se navzdol.
preskočiva potok in padeva v mlado smrečje. Ni pokalo, toda kmalu so prišli iz gozda Nemci. Niti trideset metrov niso bili od naju. Postavili so se v vrsto in krenili po dolinici navzgor. Midva sva se oddahnila, niso šli za nama. Po dobrem počitku se odpraviva po dolinici navzdol, toda po gozdu. Na najožjem mestu prekoračiva dolino in greva na nasprotni hrib. Posvetujeva se, kam sedaj. Za plezanje v krošnjo drevesa nisva navdušena, pa jo na slepo mahneva proti grebenu. Poldne je minilo, ko zagledava pred seboj kar dobro gozdno pot. Prek nje morava! Počasi se ji približava že na deset metrov, pa se pojavi na njej nemški vojak, prvi v patroli, ki gre za njim. Tiho počepneva, grmovje naju skriva. Patrola gre mimo. Midva se zavlečeva pod bližnje robidovje in se odločiva: »Kar bo, bo!« Pripraviva puški in bombe ter se odločiva, da ne bova več tavala sem in tja. Popoldne mineva, okrog naju je popolna tišina, ni& ne veva, kaj se dogaja. Na sosednjem hribu zazvoni v cerkvici. Toliko se dvigneva, da vidiva cerkvico in kolono sovražnikov, ki gre mimo nje. Sem pa tja kakšen vojak potegne za vrv zvona. Ali nas hoče kateri od vojakov opozoriti, kje so? Čas teče, sonce, ki je ves dan sijalo, je toliko segrelo zrak, da nama je tudi pod robidovjem toplo, pravzaprav kar vroče, toda ne od sonca. Ura je šest, ker je dan kratek, bo kmalu noč. Vedno manj nama je vroče. Slišiva pok in v zraku zalebdi raketa. V tem trenutku se tišina pretrga. Naenkrat glasovi ljudi, brnenje motorjev in kamionov. Prav začudena sva — po taki gluhi tišini naenkrat toliko glasov. Žvižgi piščalk, nemške komande, brnenje motorjev. Cez kakšnih petnajst do dvajset minut samo še hrup kamionov, in ko se ta oddalji, zopet gluha tišina. Odšli so. Zlezeva iz robidovja. Sedaj pa na dogovorjeno javko! Koga bomo našli? Koliko jih je padlo? So koga ujeli? Ko je že temno, se bolj plaziva kakor hodiva. Vsak čas se ustaviva in prisluškujeva. Ko prideva na javko. nazaj v taborišče, vidiva premika-
joče se sence, slišiva šepetanje. Kdo ie i • borišču? Plaziva se bliže in ugotoviva, da naši. Kakšno veselje, ko najdeva tovari. med njimi je tudi komandant bataljona F« zan. Sedaj pripovedujemo drug drugemu, se je zgodilo od takrat, ko smo padli dr«* v zasedo, pa do šestih zvečer. Kaj vse s< * zgodilo na ta dan, obletnico kapitulacije ^ stroogrske vojske 29. oktobra 1918. leta->
V prvem boju s sovražnikom sta padla i tovariša, v drugem je padel kurir, bil * ranjen in je aktiviral bombo, da ga je ubili Pri česanju terena so ujeli štiri tovariš?, so se skrili v krošnje dreves. Neki tovariš * povzpel na smreko in Nemci so ga pozvali, se vda Spustil se je z drevesa, srečno pret .amo puška mu je zletela iz rok. pobegnil sedaj je bil med nami.
Edina neznanka — kje sta Savli in Baj« Nihče ju ni videl. Med mrtvimi ali ujea nista. Fric Novak, ki je tudi prišel x nami Dolomitov, pripoveduje: »Bil sem na di in videl, kako so ujeli one štiri. Ne. vojaki so kar na slepo streljali v ki dreves. Mimo mojega drevesa sta šli vojaka in eden je dejal:  »Zakaj kan, gledajo v krošnje dreves, raje naj bi (r> kje hodijo.« Dolgo v noč smo se pogovarj-tovariši so ugotovili, da je bilo sovrainu okoli osemsto, da je bila velika večina Avstr cev. Z meje so prišli že ponoči in sklenili Sir. obroč okoli taborišča. Verjetno so tudi nas. smo prišli iz Dolomitov, spustili v ta obr Tako smo 24. obletnico konca prve sveto\ vojne 29. oktobra 1918 praznovali skupaj, so bili preganjalci, drugi preganjani.
Še ponoči sem krenil s kurirjem na Mu gorenjske cone. Ali jih bomo našli? Tudi kuri, ni vedel, ker so se tudi oni spopadli in pa<fia| sta polit komisar gorenjske cone Lojze Keb in sekretar pokrajinskega komiteja KP Slo\i nije za Gorenjska V Dolomitih tega V ni vedeli, ko smo odhajali.
■13. APRILA 1982
NA SEJMU KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA
9. STRAN O
agrotehnika - gruda, Ljubljana
razstavlja in prodaja na Gorenjskem sejmu v Kranju:
Traktorje, traktorske priključke, gozdarske in gradbene stroje ter lahko kmetijsko mehanizacijo. Na voljo ima tudi orodje, zaščitna sredstva in gnojila za potrebe vrtičkarjev in sadjarjev.
Delovna organizacija je prejela tri zlate medalje za razstavljene eksponate: za več namenske vilice NV 77, kardanski cepilec za drva in gozdarsko vitho.
JMMG860 loiiiH
j rEtO*32 ?27':3S |:33fte);«T«CK«TS3«t«;;
IFRANCESCO COREN
\ rutini Ijo na itejmu originalne midorne žage Jontereds in drugo 0<mo opremo za gozdarstvo (MM* ga lahko tudi v Benečiji I-S Pietro al Satuane ali pakti-I vf po telefonu 9939-4327 27137 rIgncm tlo vensko) ^
Moderne ženske obleke za tople dni, bogato izvezene s slavonskimi vzorci, haljice, tunike — vse ročno delo — prodaja na sejmu v hali A Marija Čurič iz Otoka pri Vinkovcu.
KRANJ - PRIMSKOVO - Komunalna cona
Če želite poceni kupiti pohištvo, obiščite do 15. maja razprodajo, ki jo je pripravila Lesnina na Primskovem.
RAZPRODAJ AJO
pičene programe sobnega pohištva, kuhinjske ele-*«nte, sedežno pohištvo, gostinske mize in stole ter ano kosovno pohištvo.
rm opuščenih programov so tovarniško znižane do 9% poškodovane elemente pohištva pa lahko kupite •vir do 80% ceneje.
'*obisk vas vabi kolektiv pohištva LESNINA 'i Primskovem.
V paviljonu Jožeta in Ivana TOMA ŽIN ČIČA iz Izole se lahko oskrbite z najrazličnejšimi čajnimi mešanicami in drugimi izdelki iz zdravilnih zelišč, za^ blažitev zdravstvenih težav oziro~ ma krepitev organizma. Na voljo vam je tudi knjižica Jožeta To-mažinčiča »STO ČAJEV« z recepti za pripravo čajev, nastalih po dolgoletnih izkušnjah enega naših najbolj priznanih zeliščar-jev.
Sejma gozdarstva in kmetijstva v Kranju se redno udeležuje tudi koprski TOMOS, ki tokrat na privlačno urejenem razstavnem prostoru predstavlja motorne žage Tomos - HUSQVARNA, motorni vrtalnik za pogozdovanje in druge namene, motorni okopalnik, črpalke za zalivanje in škropljenje, prenosno smučarsko vlečnico, mopede in izvenkrmne motorje. Tam dobite tudi vse informacije in prospekte. Mogoče še ne veste, da ima Tomos tudi svojo trgovino v Kopru, na Šmarski cesti 4, ki je poleg končnih izdelkov tudi dobro založena z rezervnimi deli. Pošiljajo tudi po povzetju. Telefonska številka trgovine je (066) 26- 261 in interna 244.
ZASTAVA AVTO
LJUBLJANA
TOZD ZASTAVA n. sub. o.
Na razstavnem prostoru lahko kupite tudi kolesa, motorje in drugo opremo. Informacije in vplačila na razstavnem prostoru na tel. 26-074 ali v poslovalnici na tel. 21-553.
vlrnTS cenanh.kem kranJskem »ejmu sprejema vplačila za vozila ZASTAVA po garantiranih to-
SI   Sl vPlačajo tudi z dinarji z odprodajo deviz in pri tem je možno koristiti 3 f popust na
tovarniško ceno. Prav tako pa je kupec oproščen temeljnega prometnega davka ter ima zagotovljeno tovarniško ceno in skrajšan dobavni rok do največ 90 dr; ™ garantirani tovarnišk, ceni je omejena, zato priporočamo čimprejšnje vplačilo.
OBIŠČITE NAS!
Kupujte na Koroškem
Trgovinska zbornica za Koroško je udeležena na mednarodnem sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju od 9. do 19. aprila s skupinsko razstavo, kjer bo predstavila nasljednje firme:
VALENTIN PATERNIONER SIEGMUND KOTSCHNIG EINICHER, VOEST ALPINE
W. MEISTERL RADIO VVRANN
TRGOVSKI CENTER FAAKERSEE
KMETIJSKI STROJI KMETIJSKI STROJI ORODJA IN SANITARIJE
FOTOGRAFSKI APARATI IN PRIBOR
RADIJSKI
IN TELEVIZIJSKI
SPREJEMNIKI
ŠPORTNI ARTIKLI
Vljudno vas vabimo, da nas obiščete v novi večnamenski dvorani na gorenjskem sejmu v Kranju
O LAS 10 STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
TOREK, 13. APRILA 1982
X.
Črtomir Zoreč
Križe — »Smetišče« ob cesti od K rižev proti Zadragi, ki se je že prav nevarno razbohotilo na nekdanji železniški progi, se spreminja v koristne kmetijske površine. Občinska kmetijsko- zemljiška skupnost se je namreč odločila za ravnanje oziroma zasipanje terena, ki ga bo nato odstopila kmetom, ki imajo ob cesti obdelovalne površine. Skupaj z ureditvijo bivših vojaških zemljišč v Križah bo tako pridobila okrog osem hektarov, primernih za kmetijsko obdelavo. — H.Jelovčan
V Predosljah potrošniški center
V nedeljo, 18. aprila, se bodo občani v krajevni skupnosti Predoslje na referendumu odločali o samoprispevku za gradnjo sodobnega potrošniškega centra in za prenovo gasilskih domov v Predosljah in na Suhi
Vodovod Mošnje - V radovljiški občini v nekaterih predelih primanjkuje pitne vode tudi zato, ker se gradijo nove stanovanjske soseske. Precejšnje gradbišče zasebnih hiš je tudi v Mošnjah, kjer napeljujejo vodovod. — Foto: D. Kuralt
r
Predoslje - Razvojni načrt krajevne skupnosti Predoslje je za to petletno obdobje zahteven. Osrednji cilj, ki so si ga krajani zadali, je gradnja sodobnega potrošniškega centra, ki naj bi zaživel konec 1985. leta. V njem bodo dobile prostor samopostrežna trgovina, gostinski lokal, prodajalna z reprodukcijskim materiali za kmete in vrtič-karje ter zbiralnica mleka.
Zlasti sodobno samopostrežnico, ki naj bi nadomestila utesnjeno in slabo založeno trgovinico v starem, neprimernem poslopju, krajani že dolga leta pogrešajo, saj morajo večino blaga, celo osnovnega za življenje, kupovati v drugih krajih.
Njihova prizadevanja, da bi eno od trgovskih organizacij navdušili za gradnjo, so bila dolgo neuspešna. Zdaj se je za naložbo odločila veletrgovina Živila, ki bo prevzela gradnjo samopostrežnice in gostinskega lokala v skupni izmeri 330 kvadratnih metrov, k naložbi pa je prestopila še temeljna zadružna enota Sloga, ki bo le na nekaj manjši površini uredila prodajalno z reprodukcijskimi materiali in zbiralnico mleka.    Potrošniški     center bo letos   veljal blizu 30,7 milijona dinarjev.  Ob   tem  pa investitorica postavlja pogoj, da krajani prispevajo h gradnji 3,2 milijona dinarjev, sicer misel o centru lahko opustijo.
Krajevna skupnost Predoslje je zato za nedeljo, 18. aprila, razpisala referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. V petih letih naj bi
delavci, upokojenci, kmetje in drugi občani, ki živijo v tej krajevni skupnosti, zbrali od svojih dohodkov okrog 4,4 milijona dinarjev.
Slabo tretjino vsote, 30 odstotkov, namreč namerava krajevna skupnost vložiti v obnovo gasilskih domov v Predosljah in na Suhi, ki bo sicer zahtevala okrog 4,2 milijona dinarjev. Oba domova, zlasti suške-ga, je zob časa že krepko načel, pomanjkljivo opremljeni gasilci pa svojega dela res ne morejo dobro obvladati.
Referendumski program, o katerem se bodo v nedeljo odločali krajani, je torej plod dolgoletnih skupnih želja in potreb. Zato najbrž tudi ni potrebno dvomiti o uspešnosti glasovanja. Vprašanje, zakaj je za gradnjo objekta gospodarskega značaja nujen samoprispevek krajanov, je sicer umestno, vendar pa, kot že rečeno, brez tega investitorica naložbe . ne prevzame.
Med razvojnimi cilji krajevne skupnosti naj ob tem omenimo še napeljavo telefonskega omrežja. Bodoči naročniki telefonov so svoje obveznosti že poravnali. Letos bo kranjsko PTT podjetje v Predosljah začelo graditi razvodno mrežo, medtem ko bodo telefoni zazvonili predvidoma čez tri leta, ko bo na Planini zrasla telefonska centrala. Zal je iz te povezave izdvojeno naselje Suha, ki po ocenah poštnih strokovnjakov iz predoseljskega omrežja ne bo dobilo zadostno »slišnost«. H. Jelovčan
BLEJSKO ZRAČENJE
Naj mi bo oproščeno, da se spet in spet vtikam v fantastične strehice na postajališčih Bleda in Reči ce na Bledu, strehice, ki so jih prozorne in lepe postavili pred nekaj meseci niti ne za tako malo denarja.
Že prej smo rekli, da na Bled nikakor ne sodijo, ker oblikovno kvečjemu za kakšen moderen eksperiment, kaj šele za mrzle blejske zime. Bled in čeprav slavni Bled, ima obilico dežja, snežnih ploh in vetrov in Blejci, čeprav Blejci, še vedno ne nosijo takšnih oblačil, in pokrival, ki bi jih stoodstotno varovale pred dežjem, vetrom in mrazom.
Načrtovalci pa so postavili za čakajoče nekaj opornikov, nanj pa pritrdili vijugasto steklo, da vse skupaj ni nikomur in ničemur podobno. Že smo imeli priliko opaziti, da so se izvajalci tudi po slovesni otvoritvi vzpenjali in na novo pritrjevali, a smo zamižali na eno oko in se odpeljali dalje. Zdaj pa, ko je posijalo vroče sonce, se je steklo upognilo navzgor, k toplim sončnim žarkom in kot tako štrli v sinje nebo. Prekrasen pogled' Zdi se ti, na prvi namig, da je vse skupaj tako moderno, da se kur samo od sebe zrači, a kaj, ko se »luftatk postajica nima za kaj, saj je itak na samem »luftu«. Ko bodo prihajali prvi stalni in resni tuji gostje na Bled, bodo že imeli kaj videti. Sramota!
Trgovina v Predosljah je res klavrna. Poslopje je staro skoraj sto let, skromno po prodajnih in skladiščnih površinah. Denarja za obnovo bi bilo škoda. Čez dobra tri leta bo na novi lokaciji zrasel sodoben potrošniški center, če se bodo le krajani odločili za samoprispevek. — Foto: H. J.
POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH
NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN
(11. zapis)
Preden se podam s tem pisanjem na vrh Šmarne gore in na njeno sosedo Grmado, se moram še prej nekoliko pomuditi v vaseh njenega podnožja.
VAS KOMANDANTA STANETA
Bolje ne bi mogel označiti Spodnjih Pirnič, kar precej velike vasi (ima čez 350 prebivalcev) na robu savske terase pod Šmarnogorsko Grmado (676 m). V Spodnjih Pirničah, ki postajajo vedno bolj delavsko naselje, je bil leta 1912 rojen sloviti partizanski komandant, nekdanji španski borec, po nesrečni smrti leta 1944 imenovan za narodnega heroja — Franc Roz-man-Stane. V pročelju njegove rojstne hiše je danes vdelana spominska plošča. V naravnem parku (nekdanji Ročen) pod Grmado, ki so ga kmalu po osvoboditvi imenovali Rozmanov gaj, je postavljeno junakovo bronasto poprsje na kamnitem kvadru.
Sredi Zgornjih Pirnič, od ceste nekoliko odmaknjeno na severno plat, pa je postavljen še monumen-talen spomenik, ki je umetniško delo kiparja Borisa Kalina. Posvečen je spominu na tri narodne heroje, ki so jih rodili kraji pod Grmado — Francu Rozmanu-S tanetu, Valentinu Rožancu in Francu Bukovcu. V spomenik je vklesanih še 37 imen borcev, padlih za svobodo, domačinov iz obeh Pirnič (Spodnjih in Zgornjih ter drugih zaselkov v okolici.)
Pri nekdanjem kamnolomu Na straži je izvir tople vode (21 stop. C), ki pa jo domačinke uporabljajo le za pranje perila. Morda bo kdaj napočil čas, ko bodo raziskali nekaj sedaj zanemarjenih vrelcev tople vode. Ne le v Pirničah, pač pa tudi v Besnici — Nemiljah v Hotavljah in pri Vasenem v Tuhinjski dolini. Z vrtanjem v globine bi najbrž prišli do zares toplih virov, morda celo zdravilne vode.
Kmetovanje ni več značilno za to gorenjsko vas - saj večina ljudi hodi na delo v bližnje Medvode, v Tacen, Vižmarje in celo v Ljubljano.
Stare Pirniče so imele tudi svojo staro cerkvico sv. Križa, ki jo zgodovinski viri omenjajo že leta 1526. Sedanja stavba je seveda nova (postavljena v drugi polovici 19. stoletja.).
Varstvo okolja
Takole zgleda spomladansko zračenje avtobusne postajice Rečica na Bledu.
Radovljica — Občni zbor društva za varstvo okolja radovljiške občine, ki je bil pred časom v Poljčah, je potrdil, da je med občani vedno več zanimanja za okolje, v katerem živimo.
Predsednik društva dr. Borut Rus z Bleda je v svojem poročilu, ki so mu sledila tudi poročila ostalih članov odbora, nakazal veliko aktivnost društva. Nemalo je bilo pobud in zahtev, da je treba dati ekološkim problemom tisto mesto, ki jim gre, posebno pa v radovljiški občini, kjer so se težave kar nagrmadile. V občini je neurejeno kanalizacijsko omrežje, ni niti ene čistilne naprave, čeprav jih v večjih naseljih načrtujejo, pereče je vprašanje deponije. Res pa so dosegli napredek v sanaciji blejskega jezera.
Nevarni so predvsem regionalni »osegi. To so akumulacije, avto četa, nHfa železnica, novi daljnovodi.
Ly n   hi potekalo po radovljiški avnini, uničilo še tisto malo kmečke
zemlje in bistveno spremenilo lepoto gorenjske krajine. Akumulacije bi vplivale tudi na klimo in na vsa okoliška naselja Društvo je bilo prav ob teh vprašanjih posebej aktivno, saj so skupaj z občinsko skupščino izdelali posebne študije o posegih, da bi se domenili, kako čim manj boleče poseči v prostor.
V Radovljici niso prepričani, da je hitra železnica zares potrebna. Razprava je pokazala, da se občani zavedajo vseh težav in posegov, vendar ponavadi zmanjka denarja, ko je treba naravo ekološko obvarovati. Zanimiva je bila tudi ugotovitev, da je pri nas vse premalo ekološkega znanja.
Ta občni zbor je pokazal, da bi lahko večkrat organizirali razna predavanja in krajše razprave o številnih problemih občine, saj zanimanja ne manjka. Društvo je za veliko aktivnost prejelo srebrno plaketo Jugoslovanskega društva za varstvo okolja.        Božo Benedik
GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA KRANJ, n. sub. o. Likozarjeva 1 a
Objavlja prosta dela in naloge
FINANČNEGA KNJIGOVODJE
Pogoji:
— ekonomska srednja šola,
— eno leto delovnih izkušenj,
— delovno razmerje se sklene za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom)
Rok prijave je 15 dni.
ZGORNJE PIRNIČE
Nekoliko više, severozahodno od Spodnjih, leže Zgornje Pirniče, ki so po številu prebivalstva kar precej močnejše (650 domačinov). Zapisalo se mi je, da so Zgornje Pirniče nekoliko više, torej res (zgornje) — cele štiri metre više glede na nadmorsko višino središča vasi. Zgornje Pirniče leže na višini 3.36 m, Spodnje pa le na 332 m ... V ljudski govorici je krajevno poimenovanje zelo važno in natančno; kar je le nekoliko bolj zgoraj, je pač zgornje!
Kar velja o zaposlenosti domačinov v Spodnjih Pirničah, velja tudi za Zgornje. Le šolo imajo v Zgornjih Pirničah že od leta 1881, adaptirana (1928) šola pa se od leta 1959 imenuje po narodnem heroju Valentinu Rožancu.
V vasi, ki velja slejkoprej za napredno, imajo poleg gasilskega tudi prosvetni dom, v katerem dela Kulturnoumetniško društvo Pirniče (za obe sosednji vasi).
Zanimiva stavba je stara cerkev sv. Tomaža, ki je v jedru ostala še gostsko občutena, četudi je bila leta 1646 prezidana. Pomembnejša umetnica v cerkvi je poznogotski Marijin kip.
PRI JAKOBU ALJAŽU
Kdo od Gorenjcev ne ve za ime »triglavskega župnika«, katerega pesem Triglav, moj dom pojo še dandanes slovenski zbori v domovini in tujini? V tujini še raje in še pogosteje. Domotožja se ne da skriti, kot tudi solz ne ...
Seveda se ob Aljaževem imenu brž spomnimo na njegovo planinsko delovanje, na njegovo dolgoletno župnikovanje na Dovjem nad Mojstrano, na njegov Aljažev dom v Vratih in na Aljažev stolp vrh Triglava.
No, naša naloga pa bo, obiskati Aljažev rojstni dom v Za vrhu pod Šmarno goro. Majcena vasica je to, saj ima komaj 75 prebivalcev, pa še ti imajo svoje domačije raztresene v gozdnati osojni pokrajini na sever-
Bronasto poprsje — spomenik Fr cu Rozmanu-Stanetu v Ro;mc vem gaju pod šmarnogor^k
mado
nem podnožju Šmarne gore. A l* precej  nizko   —   komaj na 350m (vrh Šmarne gore je titM
667 m).
Dom Jakoba Aljaža (Zavrh & 2) dandanes ni posebno mikavna domačija — žal ne odseva značilna M renjske skrbi za red in snago. Sicer F res, da semkaj, v ta precej odljudeni! kraj  malokdo  zaide  (Aljaža ofc-i skujemo bolj ob njegovem grobu «*| Dovjem,  kjer  preberemo pesni** besede:
Vsako jutro v zarji novi naši zažare vrhovi, gledajo, kdaj prideš spet. Naš triglavski kralj Matjaž, župnik z Dovjega — Aljaž!
Ta nagrobni napis je resda splc znan, manj pa vemo  za slavil verze, ki jih je Aljažu v čast zk mladi Finžgar in jih leta 189" ■ odprtju Triglavskega doma v Vrati tudi sam recitiral:
Kjer bo srce slovensko bilo. ime se njega bo slavilo. Zato očetu našega TriglaiKt s rce vesel o nam v zk U kava: Živinoj on, triglavska straža, poživi Bog nam vrlega A Ijaia!
Tudi štirivrstičnica Otona 2uf čiča,   napisana   ob   smrti Jake Aljaža leta 1927, je le redkim morda se motim? — znana:
Triglavski župnik, ljubil si tišine, po njih si romal, molil, pesmi pel. premnogo src za njih lepoto vrtei. zdaj ti hvaležno hranijo spomine.'
Naj povem Še to, da je bil -lako*i Aljaž dlje časa »najvišji« posestni na Slovenskem. Kajti od dov** občine je kupil svet prav na vd* Triglava, zanj je dal L goldinar! I* brž je nanj postavil svoj Ahah* stolp. S tem pa je bil vrh najvišje gore ohranjen Slo vene sicer bi ga odkupilo tedanje ner planinsko društvo.
V bregu nad vasjo Zavrh ie bajt nekoč stalo gradišče ali celo grad -to izpričuje ledinsko ime Gradiš«* Tam je tudi manjša podzemski Matjaževa kapniška jama - nekdanje skrivališče domačinov pred Turki; vsaj tradicija tako trdi Morda se ta vera nanaša tudi n* staro turško znamenje* više ob na G oro.
Nad Zavrhom so imeli partaaH svoj bunker. Zdaj stoji tam sxV menik. ki je posvečen dvema n decembra leta 1944 padlima borcema za svobodo.
V vogal Aljaževe rojstne hiše >ti pritrjeni dve spominski plašči St* rejša je lesena (60x30 cm) in zeleno obarvana. Skromen napis pov<
V tej hiši je bil rojen 6. julija 1845 Jakob Aljaž
Nad to leseno je bronasta pMMti ki jo je vzidal ob 125-letnici Aljaževega rojstva odbor planinskega društva Mojstrana. Tudi napis na tej plošči je zelo jedrnat:
V tej hiši se jc rodil Jakob A (jal, triglavski župnik. /845- 1927,
Nad napisom je upodobljen relief triglavske Severne stene - Tak zapis pa naj velja v p(»xa>titev SS letnice Aljaževe smrti'
Tudi v steno šmarnogorske cerkv* je vzidana spominska plošča -Jakobu Aljažu v čast.
KRONIKA
Leseni kokrški most je bil zaradi svoje dotrajanosti dolgo tn spotike, pa tudi nevaren za pešce, ki so hodili iz starega vLna   mgi      e na HuJe  ZdaJ se končno obnavlja, saj so vodnogospodarskega podjetja lesene dele mostu že odstranili, ~&me*ecapa naj bi na temelje montirali železno konstrukcijo darilo JLA. Obnovljeni most ne bo odprt za ves promet, pač m pešce in za voznike traktorjev, ki imajo zemljo na obeh \Kokre. - Foto: L. M.
I vemo o zavarovanju
Ogenj v hiši
Septembra lani je v Selški dolini ogenj zajel stanovanjsko hišo in ^darsko poslopje. Uničil je dve tretjini premoženja ljudi, ne le fcfcanpak tudi opremo v hiši, kmetijske stroje in pridelke. Nesreč-N K dobili od. zavarovalne skupnosti Triglav le 62.000 dinarjev wodnine.
Zakaj tako skromna vsota?
Vrednost stanovanjskega in gospodarskega poslopja, starih več kot Uktje z vsemi premičninami skupaj znašala po oceni izvedencev tonj 1,8 milijona dinarjev, medtem ko je požar povzročil za blizu ,2milijona dinarjev škode. Ce bi lastniki premoženje zavarovali po fcffiki vrednosti, bi od zavarovalne skupnosti dobili povrnjeno vso fcfc
Zal je lastnik premoženje zavaroval le za K)O.O(K) dinarjev, kar je m\5/3odstotka dejanske vrednosti objektov. Temu primerna je bila «*ja tudi odškodnina, ki se izračuna tako, da se zavarovalna vsota iMftfi z ocenjeno škodo in nato deli z dejansko vrednostjo.
In zavarovalne premije? Lastnik je plačal 240 dinarjev, če bi po-tff m nepremičnine zavaroval po dejanski vrednosti, pa bi moral i,vm\n\ skupnosti nakazati 4265 dinarjev na leto. Znesek se le na Mpogled zdi visok, vendar bi se mu krepko obrestoval.
Primer iz Selške doline je resda izjemen. Vendar večina lastnikov >r»vna dosti pametneje, ko sklepa požarno zavarovanje. Največ je nh, ki plačujejo premije le za 30 odstotkov dejanske vrednosti oh-«w in premičnin. Pozabljajo, kako hitro rastejo gradbene cene, i^atopa ne cenijo tudi dela, ki so ga sami vložili vgradnjo.
Zavarovalne premije se računajo različno glede na namembnost nm& vrsto poslopij in glede na njihovo uvrščenost v prostoru. Za s*nekje v mestu ali primestju, ki je vredna, na primer, štiri milijone farjev, znaša zavarovalna premija 2400 dinarjev na leto, komaj #9 kot obvezno zavarovanje za avto.
P'/žarno zavarovanje krije škodo, nastalo zaradi požara, strele, :,r,';Z!Je, viharja, toče, udarca motornega vozila in premičnega delov-0 »troja, padca letala, manifestacije in demonstracije.
H.-J.
Ustavljena gradnja
Že lani je urbanistični inšpektor ustavil začetek nedovoljene gradnje hiše brez vsake dokumentacije v Besnici int odredil zasutje, zdaj pa se je to zgodilo tudi v Dupljah — Takšen način dela in ukrepanja urbanističnega inšpektorata naj bi v vseh občinah na Gorenjskem, kjer tudi doslej ni manjkalo nedovoljenih gradenj, med graditelje prineslo tudi več spoštovanja do urbanističnih redov in pridobljenih lokacijskih dovoljenj
inšpekcijskih služb namreč poleg drugega tudi omogoča hitro in takojšnje ukrepanje, takoj ko inšpektor' i zve za nedovoljen poseg v prostor, to pa je običajno še v istem dnevu. Taksno delo se seveda razlikuje od dela v preteklosti, ko inšpektorjev na terenu v popoldanskem času ni bilo. Učinkovito pa je takšno dela seveda le, kadar ima inšpekcija tudi možnost učinkovito ukrepati, da se gradnja začeta povsem na »črno« ali pa kako drugače ni v skadu s pridobljeno dokumentacijo, ustavi oziroma prepreči. Doslej namreč ukrep ni bil kaj dosti učinkovit, posebej pa ne denarna kazen za graditelja, ki je seveda gradnjo dokončal po svoji zamisli in je bila za objekt kasneje vendarle izdana na ta način.izsiljena dokumentacija. Posledica taksnega rav-jati, saj je domala v vsakem kraju kakšen objekt, ki je zrastel po poprej preizkušenem, vendar pa zdaj nič več veljavnem receptu.
Vendar pa urbanistični inšpektorat nikakor ne čaka na »signale« s terena, pač pa je delo organizirano tako, da delavci inšpektorata pregledujejo gradbišča. Inšpekcije pa ne zanima le, če ima gra-ditelj vso potrebno dokumentacijo, to je lokacijsko in gradbeno dovoljenje, pač pa tudi to, če gradi tako, kot je predvideno v dokumentih- Končno je dokumentacija zato, da se jo upošteva, ne pa da bi jo kršili. Posledice za kršitelje seveda niso prav nič prijetne, zato si inšpekcija prizadeva, da bi nedovoljeno gradnjo ali drugače zastavljeno gradnjo, kot je v dokumentaciji, preprečila že v začetku, ko je zastavljena šele prva lopata in škoda zaradi tega še ni velika, kot bi lahko bila pri nadaljnih fazah gradnje.
L. M.
Duplje — V petek, 9. aprila, je bila z odločbo urbanističnega inšpektorata pri Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjskjo ustavljena začeta gradnja stanovanjske hiše v Dupljah, ker se ni skladala s poprej izdano dokumentacijo. Graditelj, ki je sicer precej dolgo čakal na potrebna dovoljenja, okoli tri leta, lani je dobil lokacijsko dovoljenje, letos pa gradbeno, je izkopal gradbeno jamo za samostojno hišo, dokumentacija pa je predvidevala — tako je tudi pred časom vložil — nadomestno gradnjo. Hiša naj bi deloma stala na mestu sedanjega gospodarskega poslopja. Drugačna gradnja kot nadomestna v Dupljah niti ni mogoča, ker urbanistični načrt za to območje ne predvideva drugačnih novogradenj. Urbanistični inšpektor je določil tudi kratek rok za zasutje gradbene jame.
Zasip grajene jame, ki ni po načrtu v Dupljah, je eden od prvih ukrepov, preprečevanja nedovoljene graditve v samem začetku, za katere so se odločili pri Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko, program pa so sprejeli tudi izvršni sveti vseh gorenjskih občin. Nova organizacija
Gasilske zanimivosti
POŽARI POŽIRAJO MILIJONE — Iz Beograda poročajo, da je bilo lani v mestu kar 1010 požarov, ki so povzročili skupno 387 milijonov dinarjev škode. Pet ljudi je umrlo v požarih, 35 pa jih je bilo huje ali laže ranjenih. V skoraj 80 odstotkih požarov so bile vzrok slabe in dotrajane električne napeljave. Zato menijo, da jih predvsem na preventivnem področju čaka veliko dela. Lani so pregledali nad 3000 delovnih organizacij in ustanov ter terjali odpravo številnih pomanjkljivosti. Bili so primeri, ko so pomanjkljivosti odstranili takoj, prav tako pa so bile tudi delovne organizacije, ki se za opozorila niso zmenile. J43 delovnih organizacij so prijavili. Lansko število požarov v Beogradu sicer ni bilo večje kot leto poprej. Veliko večja pa je bila škoda in to zaskrbljuje.
Čut za varnost pred požari nam ne sme biti torej nikdar postranska stvar. Tudi pri nas srečamo številne primere, ko malomarnost botruje rdečemu petelinu.
Najboljši Gorjanci in Leščani -
V Radovljici se je na letošnjem občinskem tekmovanju Kaj veš o prometu 48 tekmovalcev pomerilo v znanju iz cestno-prometnih predpisov, v spretnostni in ocenjevalni vožnji. V skupini 5. in 6. razredov sta zmagala Janko Žmitek in Igor Šronc, tretji pa je bil Marjan Pazlar iz Gonj. V skupini višjih razredov je bil najboljši Tomaž Cufar iz Gorij, ekipno pa so bili med mlajšimi tekmovalci najboljši učenci osnovne šole Gorje. Med višjimi razredi je bila najboljša ekipa iz osnovne šole v Lescah. Na republiškem prvenstvu bo Radovljičane zastopal Janko Zmitek, saj je tako odločil žreb. -Foto: D. Kuralt ,
11. STRAN GLAS
NESREČE
NEPREVIDNO ČEZ CESTO
Breg ob Savi - V soboto, 10. aprila nekaj po osmi uri zvečer se je v naselju Breg ob Savi pripetila nezgoda, v kateri je bila huje ranjena neprevidna pešakinja Anica H vas tja, stara 40 let. Le-ta je neprevidno prečkala cesto v trenutku, ko je po njej pripeljal kolesar, 15-letni Janez Porenta.
V OVINKU S CESTE
Bela - Na lokalni cesti med Zgornjo Belo in Baši jem je v nedeljo, 11. aprila zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste voznika osebnega avtomobila Vojka Stularja. Štular je vozil proti Zgornji Beli, v blagem in preglednem levem ovinku pa ga je najprej zaneslo na levi cestni rob, od tod pa prečno na levo stran, koder se je vozilo trikrat prevrnilo. Med prevračanjem sta voznik in sopotnik 19-letni Darko Lom-bar, padla iz vozila. Voznik je bil hudo, sopotnik pa laže ranjen, gmotna škoda znaša 50.000 dinarjev.
D. Ž.
Smrtni padec z drevesa
Selo — Pri žaganju vej z drevja v parku društva upokojencev v Selah pri Žirovnici se je v petek, 9. aprila, smrtno ponesrečil 55-letni Jože Markelj iz Breznice. Z drugimi Člani društva upokojencev je urejal okolico. Sam se je ponudil, da bo odžagal veje dveh kostanjev. Povzpel se je na nekaj metrov visoko drevo in z ročno žago obžagoval veje. Na prigovarjanje tovarišev se je privezal, vendar pas je spet odvezal, ker naj bi ga to motilo pri delu z motorno žago. Ena od vej ga je oplazila, tako da je padel z lestve in se ubil.
Očiščevalna akcija na Kokrici
gasilskega
Kokrica - Pionirji društva Kokrica so v soboto, 3. aprila, organizirali očiščevalno akcijo v okolici gasilskega doma. Kar precej je bilo nesnage, saj je v istem poslopju tudi trgovina, pa marsikdo kaj odvrže. Takšnih akcij se bodo še lotevali, želijo pa, 4* namestili koše li.
bi
in jih tudi uporablja-
Krajevna skupnost pripravlja veliko očiščevalno akcijo v četrtek, 15. aprila popoldan. Naslednji dan pa bo očiščevalna akcija v oklici Čukovega bajerja. Na akcijo vabijo tudi ribiče in drsalce, saj so tam tudi njihove 8ledi.... SK
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sol. o.
Komisij p. za delovna razmerja delavcev delovne skupnosti skupnih služb
objavlja prosta dela in naloge
1  NA IZDELAVI GRADBENIH NAČRTOV
_ pogoj je končana srednja gradbena šola in eno leto delov-
DeloVBO razmerje se sklepa za določen čas, za dobo enega leta.
a KLUPNJA G OZDOV
_ pogoj je ko>nčana osnovna šola in 1 mesec delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, Cesta Staneta Žagarja 27/a z oznako »za komisijo za delovna razmerja«. ......
O izbiri kandidatov bomo obvestili v roku 15 dni po izbiri.
ibena
iščita (11)
Ustavne opredelitve družbene samozaščite
VN^»družbijene skrbi za varnost drža-'.<ibe temelji na razrednih interesih '<tip razreda, za katere so se borili v %iproletarci vsega sveta, delavski raz-'l^onlaviji pa predvsem v polpretekli ' i Razredno bistvo varnosti in zaščite <v\i vi in razvijanju pridobitev NOB in M dolgoletne social is t ičn e gr a di t ve. '■mSRS med drugim pravi, da »Delov-m»občani in drugi nosilci družbene v samoupravnih aktih določa-'<>toelju ustave in zakonov pravila rav-Iiforganizirane oblike samozaščite.« V 'Mšlu ata vsebovana načelo pravnega 'h ?»tema družbene   samozaščite in organiziranosti. Načelo pravne-i^ttji zahteva, da je  treba   v samo-Nk aktih pravno   urediti dejavnost, ki§njihove naloge v sistemu družbene '-//t*. To. je še posebej pomembno za //mi kot temeljni družbenopolitični da se vprašanja s tega področja statutih ali pravilnikih temelj-piadj združenega dela, organizacij ^ dela in krajevnih skupnostih. Ta »itort je   sestavni    del obstoječe bttktiamoupravne strukture, ker druž-^//zaifita ni poseben družbeni meha-i političnem sistemu,   ampak - samo
funkcija tega sistema, ki jo organizirajo samoupravni organi v temeljnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih na vseh ravneh.
Uresničevanje družbene samozaščite je naloga vseh družbenopolitičnih in samoupravnih ter upravnih subjektov našega družbenopolitičnega sistema. Za dosego tega cilja je treba doseči dobršno mero vsklajenosti delovanja posameznih nosilcev. Zato se nosilci med seboj dogovarjajo oziroma sporazumevajo na družbeni oziroma samoupravni podlagi o vsebini in načinu uresničevanja, o po dročju oziroma območju, na katerem bodo organizirali aktivnost itd. S tem nosilci oziroma podpisniki sprejemajo odgovornost za izvajanje dogovorjenega in hkrati omogočajo, da se področje družbene samozaščite ureja po samoupravni poti in ne z državnimi normami. Načelna vprašanja se .->icer urejajo kot zakonska materija v okviru celovitega varnostnega sistema, v konkretnostih pa velja načelo družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja.
V četrtem poglavju temeljnih načel ustave SFRJ je določeno, da delovni ljudje in občani ter njihove asociacije s svojimi dejavnostmi uresničujejo družbeno samozaščito. Iz tega
izhaja, da so ta načela enotna in veljajo y vseh temeljnih skupnostih v vsej Jugoslaviju Vsi, ki so odgovorni za varnost in zaščito od federacije do temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti ter specializiranih organizacij in služb so enotna fronta, ki se bojuje zoper negativne družbene pojave. To načelo enotnosti temelji na načelu nedeljivosti varnostnih prizadevanj za učinkovito zaščito in obrambo samoupravnih družbenih odnosov, neodvisnosti in svobode.
Načelo solidarnosti in vzajemnosti zagotavlja 311. člen ustave SRS, ko določa, da nosilci družbene* samozaščite oblikujejo zavest o varovanju temeljnih vrednot socialističnega družbenega sistema. Pomeni, da na osnovi visoke zavesti oz. varnostne kultur^ solidarno in vzajemno urejajo varnostna vprašanja v enotnem sistemu družbene samozaščite.
Za učinkovito samozaščitno delovanja delovnih ljudi in občanov je treba zagotoviti pravočasno in popolno obveščenost o aktualnih družbenih vprašanjih. Načelo obveščeno, sti je zelo pomemben pogoj za uresničevanjv načela solidarnosti in vzajemnosti, načela odgovornosti in načela organiziranosti. V istetti členu   ustava   določa,   da   delovni ljudje
razvijajo varnostno kulturo. To pomeni, da se le ob razviti patriotski zavesti in varnostni osveščenosti človek lahko aktivno vključi v prizadevanja za premagovanje varnostno negativnih pojavov ter se z opera ta vi nosilcem teh pojavov in dejanj. Varnostno osveščenost kot načelo pa bomo dosegli le, če bomo razširili in poglobili vse oblike vzgoje, usposabljanja, obveščanja in izobraževanja na vseh ravneh.
S svojim samozaščitnim ravnanjem lahko vsak posameznik ali skupina uspešno odvrača nevarnost in vzroke za nastanek inkrimiranih dejanj. To pa seveda le ob razviti varnostni kulturi oziroma varnostni osveščenosti. Pri vseh naših ljudeh tega še ni in nekateri celo odklanjajo svojo udeležbo v samozaščitni aktivnosti. Takim je namenjeno določilo zakona o »Družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah«, ki pravi, da se z denarno kaznijo kaznuje za prekršek delavca ali občana, ki odkloni sodelovanje v enoti narodne zaščite. Nedvomno to ni dobra rešitev. Represivno' ukrepanje v tem primeru pomeni poraz družbeno političnih dejavnikov v temeljni skupnosti. V sistemu družbene samozaščite nas v takem primeru predvsem morajo zanimati vzroki za takšno obnašanje delavca ali občana, ker je načelo neposrednosti grajeno na varnostni osveščenosti občana.
Jože Kavčič
\
O LAS 12. STRAN_______
Smučarski skoki
Triglav ekipni državni prvak
ŠPORT IN REKREACIJA
TOREK, 13. APRILA 1982
Streljanje
Kranj - Kljub težavam s snegom so v letošnji Rezom smučarski skakalci izvedli na domačih skakalnicah prav vse načrtovane tekme. Naslov v ekipnega državnega prvaka je po enoletnem presledku spel pripadel kranjskimi Triglavu, ki je v pokalu eockta in SRS osvojil kar sest pivih mest. Kranjčani so bili pni med člani, kjer je zanesljivo zmagal Bogdan Norčič. ki je letošnji najuspešnejši skakalec na domačih tekmovanjih, Med Plani pa so se izkazali se ostali Kranjčani. Vojaka Glohočnik in Henedik sta zasedla drugo in tretje mesto, medtem ko je bil Miro Bizjak četrti. Pri starejših mladincih je bil najboljši Dušan Kavčič iz Žirov, medtem ko je bil Jeseničan Peljhan drugi. Janez Stirn (Triglav) je bil daleč najboljši med mlajšimi mladinci, drugi pa je bil klubski tovariš Janez Kešar. Tretje mesto pa je zasedel Tomaž Žabkar (Tržič). Edino v konkurenci starejših pionirjev gorenjski skakalci niso osvojili pno mesto. Najbolje uvrščeni v tej kategoriji z Gorenjske pa je bil Martin Skrjane (Triglav), ki je bil kot prvak SRS drugi v pokalu cockte. Na tretje mesto pa se je uvrstil Žirove Mur. Med mlajšimi pionirji je bil zanesljivi zmagovalec Joško Smid (Jesenice—Žirovnica), enako uspešna pa sta bila med cicibani Marjan GaSperin (Jesenice—Žirovnica) in Boštjan Zupan (Triglav). Pni je bil zmagovalec med starejšimi. drug1 pa med mlajšimi cicibani.
V ekipni konkurenci so bili Kranjčani zmagovalci med mlajšimi mladinci, starejšimi pionirji in mlajšimi cicibani. Jeseničani pa so bili najboljši med mlajšimi pionirji in starejšimi cicibani. Med regijami je bila daleč najboljša Gorenjska ki je zbrala toliko t<x*k kot ostale tri skupaj. Triglav je osvojil naslov ekipnega državnega prvaka s prednostjo skoraj 200 točk pred Ilirijo, na tretjem mestu pa so Jeseničani ki so v primerjavi s preteklo sezono napravili lep napredek. Na petem mestu pa so pristali Žirovei.
Vrstni red člani: 1. Norčič (Triglav) 9.1 2. Globočnik 75. 3. Benedik (oba v. p. Kranj   68,  4.   Bizjak  (Triglav)  61, 10.
Tine Mulej
BEGUNJE - Kruta smrt ne izbira. Ko bi se po trdem delu moral od poč iti, je dolgoletnega jugoslovanskega alpskega reprezen-tanta, olimpijca in večkratnega drŽav nega prvaka in poklicnega lovca Tineta Muleja doletelo tisto, kar nismo pričakovali. Komaj oseminpetdeset let je imel Tine Mulej, ko se je moral za vedno posloviti od družine in prijateljev.
Tine Mulej je bil iz tiste jugoslovanske smučarske generacije, ki je v času obnove porušene domovine na smučar s ih tekmovanjih Sirom po svetu oredstavlial našo socialistično domovino. Čeprav ni bilo pravih smuči, ni bilo vzpenjač, je s svojimi reprezentančnimi kolegi dokazoval, da smo Slovenci smučarski narod. Že leta 1948 je kot zastavonoša na čelu naše reprezentance korakal na otvoritveni slovesnosti na zimskih olimpijskih igrah v St Mo-ritzu. V naslednjih desetih letih je s svojim pogumom dokazoval, da se smučanje v Jugoslaviji hitro vzpenja v mednarodni mučarski vrh. Kot mlad fant se je najprej poizkusil v smučarskil skokih in bil mladinski slovenski prvak. To skakanje   mu  je  pozneje prišlo
Erav v alpskih disciplinah, saj je il Tine Mulej, samorastnik iz Podljubelja nad Trzičem, tisti, ki je ljubil tekmovanje v smuku. Po letu 1948 ni bilo več tekme, kjer Tine Mulej ne bi nastopal.
Leta 1943 se je kot partizan pridružil zahodno koroškemu odredu in po osvoboditvi je bil tri leta pri vojnem 'etalstvu v Le-munu. Iz Tineta Vluleja je vela neuničljiva življenjska volja, ki so se je navzeli tudi drugi. Mnogokrat se je namreč Tine Mulej s starta pognal z vriskom. Nikoli v življenju ni poznal strahu in prav tO mu je dajalo tisto, kar je Tineta Muleja delalo enkratnega. Enak je bil na domačih in tujih smučiščih. Kot otrok narave je zgodaj spoznal vse skrivnosti narave v čudo vitem vencu'Karavank. Po očetu, ki je bil lovec, je tudi Tine Mulej nadaljeval lovsko tradicijo. Vse , do svoje prerane smrti.
Maks Zavrsnik je v svojem nekrologu zapisal: »V trdi mladosti ho se kalile lastnosti, ki so vselej krasile značaj Tineta Muleja. Človeka, ki je le za življenje postal legenda našega smučanja«.
Gašpirc (Triglav) 33. 11. Dolar (Jes. Žir.) 32, 12. Kavčič (Žiri) 81, 14. Lotrič (Jes.-Žir.) 27; ekipno: 1. Ilirija 258, 2. Triglav 187. ,1. V. P. Kranj 141. 4. Jes.-Žir. 79. 6. Žiri 17, 7. Tržič 18, 8. Bled 17; starejši mladinci: 1. Kavčič (Žiri) 60. 2. Peljhan (Jes.-Žir) 46, 3. Urbančič (Logatec) 40. 4. Dolar (Jes-Žirovnica) in Stirn (Triglav) 39, 6. Eržen (Žiri) IV,], 9. Gašpirc (Triglav) 27. 15; Kaštnin (Tržič) in Česen (Triglav) 17: ekipno: i. Ilirija 181. 2. Žiri 93, 3. Triglav in Jes. - Žir. 84, 0. Tržič 32, 8. Bled ii mlajši mladinci: 1. Stirn (Triglav) 90, 2. Kešar (Triglav) 55, 3. Žabkar (Tržič) 51. 4. Peljhan (Jes.-Žir.) 50. (i. Dolar (Jese-niče—Žir.) 40. 7. Slatner (Triglav) 36, 8. Skrjane (Triglav) 31, 10. Melin (Triglav) in Mur (Žiri) 20. 13. S. Stirn (Triglav) 21, 15. Silar (Triglav) 10; ekipno: 1. Triglav 284, 2. Jes.-Žir. 105. 3. Tržič 66. 8. Žiri 20; starejši pionirji: 1. Verdev (Brasl. Andraž) 90, 2. Skrjane (Triglav) 85, 3. Mur (Žiri) 09, 8. Dolenc (Triglav) 25, 11. Kopač (Žiri) 21, 12. Justin (Triglav) 18, 14. Gorju p (Triglav) 17, 15. Semenič (Triglav) 12; ekipno: 1. Triglav 158, 2. Braslovce-Andraž 146. 3. Ilirija 143, 4. Žiri 90; mlajši pionirji: 1. Smid (Jes.-Žir.) 75. 2. Marjanovič (Jes.-Žir.) 70, 3. Stre-har (Ilirija) 60, 6. Kaltenekar (Jes.-Žir.) 45, 9. Dobnikar (Trigl.) 32, 12. Lipar (Triglav) 29. 14. GaSperin (Jesen-Žir.) 20. 15. Z. Kešar in Remic (oba Triglav) 14; ekipno: 1. Jesenice—Žir. 210, 2. Ilirija 158. 3. Triglav 99, 9. Žiri 1; starejši cicibani: i. Gašperin (Jes.-Žir.) 65, 2. Kna-telj (Jes.-Žir.) 45, 3. Batistič (Triglav) 55, 7. Žumer (Triglav) 24,5, 10. Kropar (Triglav) 19. 12. Petek (Jese.-Žir.) 15,5.
14. Komovec (Triglav) 14; ekipno: 1. Jes-Žir. 140.5. 2. Triglav 136, 3. T. Velenje 89.5. 5. Žiri 24: mlajši cicibani: 1,. Zupan (Triglav) 70. 2. Ažman (Bra-slovče-Andraž) in Fras (Ilirija) 52/). 6. Urh (Jes.-Žir.) 32. 7. Spenko (Triglav) 31. 9. Pogorelec (Jes.-Žir.) 24.5. 11. Košelnik (Jes.-Žir.) 16. 12. Kaltenekar (Jes.-Žir) in Poljanec (Bled) 13; ekipno: 1. Triglav 101. 2. Jesenice-Žir. 94,5, ,). Bras lovce-Andraž 79/). 9. Bled 17, 10. Žiri 12, 5. ekipno za pokal Cockte: 1. Triglav 861. 2. Jesenice-Žir. 649, 3. Ilirija 623, 0. Žiri 246,5. 9. Tržič 98, 14. Bled 26; Vrstni red za absolutnega državnega prvaka: 1. Triglav 1048, 2. Ilirija 891. 3. Jesenice-Žir. 728 . 5. Žiri 283.5. 8. V. P. Kranj 141, 10. Tržič 116,
15. Bled 43, Regije: 1. Gorenjska, 2. Centralna, 3. Štajerska. 4. Notranjska.
J. Javornik
Jure Frelih, član SD Kranj, zmago-lalec in nov republiški rekorder — Foto: B. Malovrh
Jure Frelih prvak in rekorder
Kranj — Kranjska občinska strelska zveza je uspešno izvedla republiško prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško in zračno pištolo na novem strelišču na Hojah. Nastopilo je 289 članov, članic, mladincev in mladink Izidi so bili odlični saj se je kar 18 moštev in 129 posameznikov uvrstilo v državno prvenstvo. Uspešne so bile kranjske strelke, saj so bile ekipno in med posameznicami pne, nekoliko slabši pa so bili mladinci in mladinke.
Zagorje je zmagalo ekipno med člani s 1466 krogi, Krarj pa je bil Četrti z desetimi krogi manj. Med posamezniki je dosegel velik uspeh Jure Frelih, saj^je zmagal s 377 krogi od 400 možnih in s tem postavil nov slovenski rekord. Od ostalih Gorenjcev se nihče ni uvrstil med deset najboljših. Med članicami sta ekipno SD Bratstvo in edinstvo Kranj in SD Kranj slavila dvojno zmago, prav tako pa tudi v konkurenci posameznic, kjer je zmagala Jelka Bauman s 366 krogi od 400 možnih, Darinka Smrtnik pa je bila druga s 361 krogi. Ekipno je bila med mladinci Skofja Loka, četrta, zmagal je Ljutomer, med mladinkami pa je zmagal Maribor. v obeh konkurencah se Gorenjci niso uvrstili med najboljše. J. Sitar
Vaterpolo
Tudi kadeti slovenski prvaki
KRANJ - Končana so zimska vaterpolska pnenstva. V zimskem bazenu v Kranju so se za republiški naslov pomerili Se kadeti Nastopala so moštva Delfina, Kopra. Kamnika, Renč in Triglava.
Kadeti Triglava so znova dokazali, da nimajo pravih tekmecev. Prvo moštvo Triglavanov je namreč na tem prvenstvu visoko in brez težav premagovalo nasprotnike. Tako so potrdili dobro formo pred bližnjimi kvalifikacijami za pokal SFRJ, ki bodo od 16. do 18. aprila na Reki, in pred ligo priateljstva, ki se prične teden kasneje. Dobro je na tem prvenstvu igrala tudi pionirska ekipa Čeprav so pionirji igrali neodločeno s Koprom, so vseeno osvojili drugo mesto. Izven konkurence so nastopili tudi mladi veterpolisti Renč, ki sd kljub temu, da so izgubili vsa srečanja, prikazali prikupno igro.
Za zmagovit.) moštvo so igrali: Naglic, Zavašnik, Kodrič, Sedej, Jerman Cadež, Grabeč, Mikoletič, Brinovec, Ravter, Pičulin in Petrovič. Najboljši igralec turnirja je bil Matjaž Sedej (Triglav), najboljši vratar Roman Naglic (Triglav), najboljši strelec s 6 goli pa Sandi Jerman iz Triglava. Nagrado za fair play je dobilo moštvo Kamnika. Vsa srečanja so vodili Tomo Balderman, Bor Balderman, Rebec, Calič, Marinček in Cermelj.
Mladinci Triglava so odigrali dve mednarodni prijateljski tekmi z mladinskima moštvoma Baver in Verdi Gema iz ZRN, ki sta na pripravah v Celovcu. V obeh srečanjih so bili boljši Triglavani. Obakrat so zmagali z visokima izidoma: 18:5in 14:6.
I. Farčnik
Atletika
Uspešen začetek sezone
KRANJ - V Celju so slovenski atleti in atletinje z otvoritvenim mitingom odprli letošnjo atletsko sezono. Med znanimi slovenskimi atleti so nastopili tudi tekmovalci in tekmovalke kranjskega Triglava. Že ta miting je pokazal, da so kranjski metalci dobro pripravljeni za letošnjo atlet sko sezono.
V metu kopja za starejše mladince je Sandi Leben vrgel orodje 59,02 metra, mlajša mladinca G oran Kabič pa 53,38 in Aleš Mencinger pa 50,16. V metu krogle je Drago Culig dosegel rezultat 13,32, medtem ko ie Peter Kukovica 1000 metrov pretekel v času 2:41,53. To je dober izid za mlajšega mladinca s 479 centimetri se je v skoku v daljnino izkazala tudi Anka Pavlin.
-dh
Skofja loka - predsednik skupščine viktor 2a-
kelj sprejel smučarje - V navadi je Že, da ob koncu smučarske sezone r Škof j i Loki predsednik skupščine priredi sprejem za najboljše smučar/e t občini. V imenu družbenopolitičnih organi ZffCij m i HVOJem imenu /e predsednik skupščine Viktor Zakelj za uspehe i tej sez<>ni iskreno čestital Borisu Strelu, -Jožetu Kuraltu, NuAi Tome. Urotu Peternelu. lin Carmanu. Dušanu Kavčiču in direktoru/ alpskih reprezentanc Tonetu Vogiineu ter trenerju Filipu (iortner/u \' zahvalo za letošnje uspehe jim je podaril slike n grafike domačega akademskega slikarja ha Subicu Za sprejem se /,■ zahvalil direktor
Tone Vagfinec - Foto D Hunier
Rokometaši o novostih in načrtih
Ljubljana — v petek popoldne je bila v Klubu deltgatov v Ljubljani skupščina Rokometne zveze Slovenije. Na dnevnem redu je bilo deset točk, najbolj zavzeto pa so delegati razpravljali o registracijskem pravilniku RZS.
Na seji skupščine rokometne zveze Slovenije je stekla razprava o novem registracijskem pravilniku RZS, ki je sedaj vskiajen z zveznimi in obsega nekaj novosti. Novi pravilnik bo začel veljati že 21. junija letos, torej s prvim dnem prestopnega roka ki bo trajal do 30. junija v njem pa piše, da bodo igralci in igralke odslej registrirani samo za eno društvo ali klub in nič več za območne selekcije. Predvideva se tudi uvedba evidenčnega kartona in plačevanja takse ob registraciji. Igralci lahko prestopajo iz kluba v klub in se registrirajo tekom celega leta Pristojni organ je dolžan v roku 8 dni izdati izpisnico igralcu, če le-ta izpolni enega od sedmih pogojev. V kolikor pa klub na zahtevo igralca za izdajo izpis niče ne odgovori pismeno, se smatra, da izpisnica nt izdana Igralci v SR Sloveniji morajo imeti poleg potrdila o registraciji tudi posebno licenco, katero izdajajo vodstva posameznih tekmovanj.
Na skupščini je bil sprejet tudi lanski zaključni račun. Omeniti pa velja, da
Obvestila, vabila
• TEK TREH SPOMENIKOV V SKOFJI LOKI - ZTKO Skofja Loka in TVD Partizan Skofja Loka organizirata prvič množično tekmovanje v tekih pod geslom Tek treh spomenikov. Proga je dolga 15 kilometrov in poteka od Groharjevega naselja mimo spomenika talcem do Crngroba, kjer se obrne proti Planici in Križni gori in nadaljuje do cilja v Groharjevem naselju. Tekmovanje je dober preizkus pripravljenosti pred tekmovanji Po poteh partizanske Ljubljane. Tekmovanje bo v soboto, 17. aprila, prijave pa bodo sprejemali uro pred startom v gasilskem domu Groharjevo naselje.
M. K.
• SEMINAR ZA SODNIKE KOŠARKE - Maja bo v Skofji Loki seminar za košarkarske sodnike in za inštruktorje košarke Poimenske pri-Se sPrejema ZTKO Skofja Loka, Podlubniklc, do 20. aprila.
M. K.
• razpis Škofjeloških občinskih   tekmovanj _
ZTKO Skofja Loka razpisuje občinsko tekmovanje v malem nogometu, košarki, rokometu in odbojki. Tekmovali bodo po liga sistemu aprila, maja in junija, zaključek pa bo jeseni. Pismene prijave sprejemajo na ZTKO Skofja Loka, Podlubnik le najkasneje do 19. aprila. Prijavnina znaša 500 dinarjev, pojasnila pa so mogoča dopoldne po telefonu 62-463.
m. K.
• ČETRTKOVA SREČANJA KOLESARJEV NA KOKRICI - Na občnem zboru kolesarske sekcije Kokrica so se dogovorili za letošnje najpomembnejše akcije. 27. aprila bo kolesarski maraton Kokrica—Draž-goše—Kokrica, maja pa bo kolesarski sejem. Septembra bo kolesarska tekma za pokal Kokrice. Da bi bila vadba bolj organizirana, so se odločili za skupne treninge. Zbor je vsak četrtek ob 16. uri na dvorišču gostilne Lakner. Če bo ob četrtkih ^labo vreme, bo vadba v petek. m. L.
---J
finančna komisija ob tem ni uspela pripraviti finančnega prop-ama za letošnje leto zaradi pomanjkljivih programskh izhodišč. Delegati so soglašali tudi i novim pravilnikom o licenciranju trenerjev za delo in vodenje ekip v republiških ligah, kar pomeni napredek v težnji k večjemu strokovnemu izobraževanju trenerjev. Licenco izdaja in potrjuje trenerska organizacija RZS, dobe pa jih lahko le trenerji, ki so člani te organizacije *
Eoravnanimi obveznostmi za tekoče leto icence pa so stalne in začasne Na s ščini so se zavzeli tudi za obstoječi t valni sistem na zvezni in republiški rs.-, spremembe tekmovalnega sistema pa naj bi stopile v veljavo šele v tekmovalni sezoni 1983/84.
J. Kuhar
Sporočili ste nam
DOLG POLET ZMAJARJA - Član tržiškega zmajarskega društva za prosto letenje Prepih Viktor Bečan ie dosetd lep uspeh na področju te športne panof«. Poletel je s Kriške gore ostal v zraku 96 minut in poletel do Jesenic. Ta pol« je rekord tržiških zmajarjev, je najdalj* letos v Jugoslaviji pa četrti v zgodovin našega zmajarstva. Ker je april uvodni mesec sezone, lahko pričakujemo še veQ| uspehe.
NAJBOLJŠA TKALNICA - Koorb-nacijski svet mladinske organizacije Bombažni predilnici  in  tkalnici je nekajletnem mrtvilu spet organizral r samičho in ekipno prvenstvo mladih kegljanju. Sodelovalo je 12 mladink mladincev. Med dekleti so bile najbo Irena Ranko, Jana Primožič in Eba' Praprotnik, med fanti pa Mirko H Blaž Pranjkič in Marijan Urbančnik. skupnem   ekipnem   seštevku   je ' najboljša osnovna organizacija tkalnice
v -no
PRVAKA ZNANA - TVD Partuaa «
Škofje Loke je pripravil občinsko nama-noteniško prvenstvo za člane in veteran* Udeležba je bila rekordna, saj je sodelovalo kar 72 članov in 8 veteranov Pn članih je zmagal Starman (Kondor1 x veteranih pa Svoljšak (TVD Partizan"
J Starman \
STAREJŠI PIONIRU V ROM METU - SSD Mladi rod iz Škofje Loto je pnpravilo področno rokometno pr* venstvo za starejše pionirie. Sodelovala, so le moštva Kranja. Škofje Loke a Tržiča. Zmagali so domačini pred Kr» njem in TržiČem.
M. Kalaraar
Športniki
za-krajevni praznik
KRANJ - V počastitev krajevne praznika KS Vodovodni stolp je k za šport in rekreacijo organizirala zanimivih    tekmovanj.    V ke*l streljanju, košarki in plavanju je ru palo več kot tristo krajanov. V to t vanje so vključili tudi mlajše in t vali so v raznih športnih igrah, ki »o prilagojene starostnim skupinam
KS Vodovodni stolp 2.107 2 Iskra (K Gorica) 1.978; moški - l Vodo* stolp 2573, 2. Iskra (Nova GoricaaltJ* streljanje - zračna puška - 1 btot (J^To G,°Ta)J2 ^dovodni stolp, * ZRVS Vodovodni stolp; koiarka -mladinci: 1. QŠ Simon Jenko i OS Davonn Jenko (Cerklie), 3 OS Fra** Prešeren, 4. OS Stane Žagar ženske - '• Vodovodni stolp, 2. OS Simon Jaht športne igre pionirji — 1 VVZ S Jenko 2. VVZ Kekec, 3. VVZ Jan VVZ Ciciban; plavanje — st p: za prehodni pokal - i OS . Jenko, 2. OS Davorin Jenko (Cerki < OS France Prešeren.
V tekmovanju v kegljanju so na tudi vzgojiteljice VVZ krajevne *ku Vodovodni stolp. Najboljše so bile jiteljice VVZ Kekec.
Košarkarski klub    SAVA Kranj prireja
zabavno • glasbeno • modno prireditev
POMLAD-POLETJE
'82
Sodelujejo:
— Nataša Dolenc
— Tone Fornezzi-Tof
— ansambel Hazard
ter delovne organizacije z modno revijo
— Gorenjska oblačila
— Tovarna obutve Planika
— Tekstilna industrija Tekstilindus
— Veleblagovnica Globus
— Botique Angelika Krznar
Nagradno žrebanje vstopnic
v petek, 16. aprila 1982 v dvorani Planina
ob 1 7.00 uri za otroke In mladino vstopnina 50 din
19.30 glavna predstava ystopnina 100 din
Predprodaja vstopnic v Turistični poslovalnici Alpetour v hoteli Creina.
Vabljeni
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
13. STRAN GLAS
PRIVOŠČITE UŽITEK VEČ
VAŠEMU MALČKU
VSI MODELI SO IZDELANI IZ GOVEJE! GA BOKSA - Z ORTOPEDSKIM VLOŽKOM
tfigltv
TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
Objavlja JAVNO LICITACIJO njih osnovnih sredstev:
za   odprodajo nasled-
1. 6 raznih tip industrijskih šivalnih strojev
2. 14industrijskih šivalnih strojev SINGER
3. likalna  naprava   (n ova)   SAKOM   za zalikanje žepov
4. parna likalna miza
5. 2 knjižna stroja OLIMPIA
6. 2 pisalna stroja
7. 13 računskih strojev I, elektromotorji
^ja bo 17. 4. 82 ob 10. uri v bivšem skladišču SENTE, y4hotela Evropa v Kranju.
{j licitaciji enakopravno sodelujejo fizične in pravne osebe, J^licitacijo položijo v blagajno IO*? varščino od izklicne
>.'/jaja bo potekala po načelu »ogledano — kupljeno« in po r/,v.mu ne odgovarjamo za reklamacije glede količine in ;,jff"At\.
^ je mogoč 2 uri pred licitacijo.
7?fioTf£?T1£AZPISU KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1982/83
Poleg objavljenih skupnih razpisov v Delu in Glasu se objavljajo še naslednje kadrovske štipendije: strojni
ključavničar
— orodjar
— oblikovalec kovin — strugar
— natakar
— natakar
— dipl. ekonomist
— kuhar -
— natakar
— turistični teh. receptor
3 štipendije 2 štipendiji 2 štipendiji
2 štipendiji
3 štipendije
4 štipendije 2 štipendije
2 štipendije 1 štipendija
gidor bortno pod.
gorenja vas gidor-obrtno pod.
gorenja vas center slepih in slabo vidnih dr. a. kržlsnika Skofja loka ttg ljubljana tozd
Jesenice Gostinstvo tozd kompas-Hoteli
k ranjska gora S2-2ELEZARNA Jesenice Hotel kompas St. Žagar
Ribčev laz bohinj Hotel kompas St. 2agar
Ribčev laz bohinj Hotel kompas St. Žagar
Ribčev laz bohinj
penditorjih. P Sce za kKnd,Je,naJ oddajo vloge pri omenjenih Stida je za nriiavH«««^ k_ad4r?vske štipendije in OZD opozarjamo, M0-"£2 » S!SlI S?1 !etu 1982"83 Predpisan obrazec DZS je treba nriln*,H a1£V ,janJe socialno varstvenih pravic, ki mu (Delo, M/2-U82).  d°kumente» objavljene v skupnem razpisu
IaKbSKRS SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE GORENJSKE - KRANJ
SAVSKE ELEKTRARNE TOZD Elektrarna Medvode
razpisuje prosta dela in naloge
OBRATNEGA KLJUČAVNIČARJA II.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev imeti še:
— poklicno   šolo kovinarske stroke,
— 3 leta delovnih izkušenj
Pismene prijave pošljite v roku 15 dni na tozd Elektrarna Medvode, 61215 Med* vode, Gorenjska c. 46.
K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem oglasu.
HIŠA BSEffi^
PRIHRANITE ČAS IN DENAR
f
NAKUP
Z DEVIZAMI
10% POPUST
— Na že dokončani temelj po našem projektu vam postavimo hišo v 7 do 10 dneh
— zaradi izredne toplotne izolacije velik prihranek goriva
— po predložitvi lokacijske dokumentacije izdelamo kompleten glavni projekt v 15 dneh
— izbirate lahko med projekti atrijskih hiš ali projekti hiš z uporabnostjo podstrešja
— izberite projekte p +1 — možnost drobne obrti v spodnjih prostorih stanovanjskega objekta
— stanovanjske projekte prilagajamo vsakršnemu okolju
PRODAJA ZA DEVIZNA SREDSTVA — 10-ODSTOTNI POPUST
30-ODSTOTNI KREDIT OD ZNESKA SKLENJENE POGODBE Z ODPLAČILNIM ROKOM 5 LET ZARADI IZREDNE TEHNOLOGIJE IN VGRAJENIH KVALITETNIH MATERIALOV JE ŽIVLJENJSKA DOBA HIŠE VEČ DESETLETIJ (po atestu 80 let) STANOVANJSKIM ZADRUGAM, ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA IN DRUGIM STANOVANJSKIM INSTITUCIJAM PONUJAMO POSEBNE UGODNOSTI, ČE SE ODLOČIJO ZA NAKUP VEČ STANOVANJSKIH OBJEKTOV
Obiščite naš paviljon na 21. sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju v hali A. Telefon na razstavnem prostoru: 28-591
OLA8 1* STRAN
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
TOREK, 13. APRILA 1M2
metalka
4.
I
METALKA
Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja
TOZD TRIGLAV TRŽIČ n. sol. o.
objavlja naslednja dela in naloge: VODENJE IZMENE
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— strojni tehnik
— 4 leta delovnih izkušenj,
— ali del ovodska šola strojne smeri,
— 5 let prakse na podobnih delovnih mestih,
— sposobnosti vodenja
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Metalka, TOZD Triglav Tržič, Bistrica 132, Tržič, s pripisom »Razpisna komisija«, v 15 dneh po objavi, v zaprti ovojnici. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po izbiri.
SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA p. o. KRANJ
Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu objavlja naslednja prosta dela in naloge
- STROKOVNEGA SODELAVCA
- PSIHOLOGA - SOCIOLOGA ALI PEDAGOGA
(delo se razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pričetek dela po dogovoru)
- UČITELJA TELESNE VZGOJE
nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu za čas od 17.5. do 30.6.1982
- TAJNICE ŠOLE
nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, nastop dela 1.6.1982
Pogoji: poleg z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še:
— pod 1. in 2. visoka izobrazba ustrezne smeri,
pod 3. — pa se zahteva upravno-administrativna šola ali ekonomska šola
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Staneta Žagarja 33.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 20 dneh po preteku razpisnega roka.
2 VODJE HOTELA JELEN
Pogoji: višja ekonomska šola - gostinska smer ali srednja hotelska šola in 2 oziroma 3 leta prakse na podobnih delih, poskusno delo traja 90 koledarskih dni:
3. DVEH NATAKARJEV
Pogoji: K V ali PKV natakar, poskusno delo traja 45 koledarskih dni
4. TOCAJKE
Pogoji: KV ali PKV natakarica, poskusno delo traja 45 kole-, darskih dni
5. DELAVKE ZA VZDRŽEVANJE ClSTOCE
v gostilni stari Mavr
6. SNAŽILKE
za delo v gostilni Gorenja Sava in Gaštej Delo se opravlja z deljenim delovnim časom.
7 SNAŽILKE
za delo na upravi TOZD v Kranju
Delo se opravlja s polovičnim delovnim rasom (4 ure dnevno).
8. SNAŽILKE
za čiščenje WC v gostilni Stari Mavr in snažilke za delo v Prešernovem hramu. Delo se opravlja polni delovni čas
9. NADZORNIKA KEGLJIŠČA
v gostilni Stari Mavr
Delo se opravlja oh sobotah in nedeljah po 12. tiri
10 SKLADIŠČNIKA
v gostilni Stari Mavr
Pogoj: K V ali PKV gostinski ali trgovski delavci, poskusno delo t raja 45 koledarskih dni;
Poskusno delo pod točkami 5., 6., 7., H. in 9. traja 30 koledarskih dni.
V DS SKUPNIH SLUŽBAH:
11 ELEKTRIKARJA
Pogoj: KV elektroinštalater ali elektromehanik. poskusno delo traja 45 koledarskih dni. kandidat mora imeti 2 leti prakse na podobnih delih
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi v kadrovsko službo podjetja ABC Pomurka, Loka, DSSS, Kidričeva 53, Skorja Loka.
LOKA proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje LOKA n. sol. o., Skofja Loka
Objavlja prosta dela oziroma naloge v TOZD JELEN, gostinstvo Kranj,
1  POSLOVODJA COSTILNE STARI MAYR
Pogoji: KV ali VKV gostinski delavec in 2 oziroma 3 leta prakse na podobnih delih, poskusno delo traja 60 koledarskih dni:
*VGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE ^==== KRANJ, p. o.Mirka Vadnova 5,Kranj
Po sklepu delavskega sveta z dne 6.4.82 razpisna komisija ponovno objavlja javni razpis za opravljanje prostih del in nalog delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJE
GOSPODARSKO RAČUNSKEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
da imajo visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah
da imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah
Kandidati za razpisana dela in naloge morajo imeti tudi ustrezne družbeno politične in moralno etične vrline dogovorjene z družbenim dogovorom o načelih kadrovske politike v občini Kranj ter orga-nizacijsko-vodstvene sposobnosti za opravljanje navedenih del in nalog.
I/brani kandidat bo za opravljanje navedenih del in nalog imenovan za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev v 15 dneh po objavi javnega razpisa v zaprti ovojnici na naslov Vodnogospodarsko podjetje Kianj, Ulica Mirka Vadnova 5, Kranj, za razpisno komisijo.
Pismeni prijavi je treba predložiti tudi življenjepis in potrdilo o nekaznovanju oziroma da kandidat ni v kazenskem postopku,
Nepravočasno vložene prijave in prijave brez dokazov o izpolnjevanju zahtevanih pogojev se ne upoštevajo. Vlagatelji takih prijav nimajo statusa udeleženca pri razpisu.
Izbira kandidatov bo opravljena n»iv»... 30 dneh Po poteku vrfjavno^^^gjT^ pa bodo kandidati pismeno obscen? v H dneh po opravljeni izbiri.
olmiro
Pogoji:
ALMIRA
Alpska modna industrija, Radovljica, Jal nova 2
Odbor za delovna razmerja TOZD Trgovina razpisuje prosta dela in naloge
REFERENTA IZVOZA
— dokončana srednja strokovna izobrazba ekonomske, administrativne ali komercialne usmeritve z znanjem enega od svetovnih jezikov in strojepisja
Nastop dela je mogoč takoj.
Delo se združuje za določen čas — do 31. 12. 1982.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Almira, alpska modna industrija, Radovljica, Jalnova ulica 2, Odbor za delovna razmerja TOZD Trgovina. Rok prijave je 8 dni po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po zaključku izbora.
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO SLOGA KRANJ
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1 BLAGAJNIŠKA DELA V BLAGAJNI PRIMSKOVO
2 STROJNO KNJIŽENJE, SALDAKONTI IN VODENJE EVIDENC
Kandidati naj poleg splošnih pogojev izpolnjujejo še naslednje pogoje:
pod L: dvoletna ali štiriletna administrativna šola, 1 leto delovnih izkušenj
pod 2.: ekonomski tehnik, lahko začetnik
Izbrana kandidata bosta sklenila delovno razmerje za določen čas, s polnim delovnim časom, za nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu oziroma v času bolezni.
01) se določi po veljavnih samoupravnih aktih.
Pismene ponudbe z dokazi o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: GKZ, TZO Sloga, Kranj, Gasilska ulica 5, Kranj.
O rezultatih izbire bodo vsi kandidat i obveščeni v 15 dneh po izbiri.
SERVISNO PODJETJE KRANJ p. o. * Tavčarjeva 45 Kranj
Komisija za delovna razmerja razpisuje potrebe pa
1. 4 DELAVCIH ZA GRADBENO DELOVNO ENOTO
2. TESARJA
3 KROVCA
4 GRADBENEGA DELOVODJA
Pogoji za sprejem na delo
soc
pod 1.
— nedokončana ali končan* OŠ
— poskusno delo 45 dni pod 2.
— K V   tesar,  poskusno delo
60 dni
pod 3.
— KV krovec, poskusno delo
60 dni
pod 4.
— delovodska šola gradben* smeri, poskusno delo m dni
Pismene prijave z dokazih o izpolnjevanju pogoje* oddajte kadrovski službi podjetja v roku 8 dni po objavi razpisa.
GORENJSKI MUZEJ KRANJ
Komisija /a delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge
KUSTOSA ZGODOVINARJA
ZA DELAVSKO GIBANJE IN NOB
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoji: — visoka strokovna izobrazba — diplomirani zgodovinar,
— znanje enega tujega jezika,
— strokovni izpit za kustosa
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih  zaposlitev  pošljite v  f5 dneh  !><> objavi oglasa na naslov: Gorenjski muzej K ran j. Tavčarjeva 43, 64000 K rani. tu dobite tudi vse dodat ne informacije.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 10 dneh po zaključku prijav.
IZOLIRKA LJUBLJANA TOZDJESENICE
razpisuje prosta dela in Rtkfl
VODJE PROIZVODNJE
Pogoji:
- srednja ali višja 6]| nične smeri ali organ u .k;
je dela,
— 3 leta delovnih izkušen; na vodstvenem delovnem mestu
Kandidati naj svoje prošnje z ustreznimi dokazili o izobrazbi pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Izolirka Ljubljana, TOZD Jesenice, z oznako »za razpis«.
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
Pri nas dobite vse vrste gum Michelin, športnih in   tekmovalnih koles po ugodnih cenah. Davek dobite povrnjen
■"ČUSTVO IN SERVIS
HEINZ VERATSCHNIG BOROVLJE — FERLACH
KMETIJSKA ZADRUGA ■ONA LOKA
Ofcjavlja prosta dela in naloge
L POSLOVODJE TRGOVINE Ž REPRODUKCIJSKIM
MATERIALOM NA TRATI t AVTOMEH ANIK A
*iL- zahtevana je srednješolska izobrazba — kmetijski tehnik,
ali trgovski poslovodja s prakso v trgovini pil - zahtevana je šola za avtomehanika
i kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazili o iz-iprejema sekretariat Kmetijske zadruge Skofja Loka 15 objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 po preteku roka za zbiranje prijav.
i SGPGRADBINEC 1AMJ na zor jeva I
»vet delovne organ iza ci je
puuje
J določil 56. čl. Statuta Delovne skupnosti skupnih služb naloge in opravila
£ DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB iploanih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še j> pogoj«
ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske, •iPMali organizacijske smeri,
(tisa 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših opravilih in delov-
nista moralno politične in etične kvalitete ter aktiven odnos do jf/oja samoupravnih odnosov.
I traja 4 leta.
v/jati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju raz-Ipojojev v 15 dneh po objavi na naslov SGP Gradbinec Kranj — (komisija, Kranj, Nazorjeva 1.
ti svet Delovne skupnosti Skupne službe Kranj
ifiiuje
"4tp1210. člen Statuta Delovne skupnosti Skupnih služb delovne m opravila:
iWETEHNIČNEGA SEKTORJA WilKOMERCIALNEGA SEKTORJA MOJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA *)WE SPLOŠNEGA SEKTORJA mi PLANSKO ANALITSKEGA SEKTORJA
iploanih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tuMoje pogoje: '
»j 1: _ višja ali visoka strokovna izobrazba gradbene smeri in strokovni izpit ter naj manj 5 let delovnih izkušenj pri vodstvenih delih v gradbeništvu, i.li - višja ali visoka strokovna izobrazba gradbene, ekonomske ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri vodstvenih delih, It,}: - višja ali visoka strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri vodstvenih delih,
»/,4: - višja ali visoka strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri vodstvenih delih, i: - višja ali visoka strokovna izobrazba gradbene, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri vodstvenih delih.
Dotraja 4 leta.
ti naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjeva-rttpsnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov SGP Grad-ilranj, Delovna skupnost Skupne službe Kranj — razpisna , Kranj, Nazorjeva 1.
Tovarna obutve PEKO n. sol. o. Tržič
Xwna skupnost skupnih služb objavlja v splošnem sektorju vtain naloge
'AGAMZIRANJE IN VODENJE ZUNANJEGA VZDRŽEVANJA OBJEKTOV IN OKOLICE
a »prejem so:
n**nttehnik, gradbeni delovodja, 3 leta delovnih izkušenj zahteve: — samostojnost pri de;lu,
— sposobnost sodelovanja,
— sposobnost logičnega mišljenja
— poskusno delo 3 mesece
naj oddajo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju mb pogojev v 15 dneh po objavi v kadrovskem oddelku
S prodajo deviz do kredita
Temeljne banke, združene v Ljubljansko banko, so pripravile za svoje varčevalce ugodne kredite na osnovi vezave dinarske protivrednosti banki prodanih konvertibilnih deviznih sredstev. Krediti se lahko uporabljajo za vse namene, razen za tiste, ki se ne smejo odobravati po Uredbi o splošnih pogojih za potrošniške kredite. Občani lahko porabijo kredite z virmanom na podlagi ustrezne dokumentacije ali s prenosom na hranilne knjižice ali tekoče račune.
Vse dodatne informacije so vam na voljo v enotah > temeljnih bank Ljubljanske banke.
hitreje do cilja
Na podlagi 5. 61ena Odloka O Vgkjffij^ ob«M Kranj po
p--° -dne 10-2-1982
RAZPISUJE NAGRADE
OBČINE KRANJ ZA LETO 1982
ZA NAGRADE OBČINE KRANJ SE LAHKO PREDLAGA:
- oMane, skupine občanov, družbene organizacije in f^^t^E^^. • i r . ' ..        , i   •   An\<*r\\i\ ki v občini zasluzijo splošno prizna-delovne m druge organ.zac.je za delo in ' Mna dejanja, ki imajo poseben nje in odlike in za izredne uspehe pri eleiu in z« j   j ji pomen za družbeni in gospodarski razvoj obči ne
- občane, skupine občanov, družbene Otgl^^^.^^^^ nlSoTnsnehi delovne in druge organizacije občine Kranj pa tud, drugih občin, če so njihovi uspehi pri delu oziroma dejanja pomembna za območje občine r*ranj
V skladu z 10. členom odloka so pobudniki lahko drUŽ-bene organizacije in društva, delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti. Obrazložene pisne pobude za podelitev nagrad morajo biti predložene komisiji za odlikovanja in priznanja občine Kranj najkasneje do 30. aprila iw^
Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku 1. avgustu.
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za odlikovanja in priznanja
DVORANA TIVOLI LJUBLJANA
četrtek, 15.4.1982 ob 20. uri
solistični koncert
MIROSLAVA ILIĆA
pevca leta. dobitnika oskarja popularnosti
»SHVATIO SAM, NE MOGU BEZ TEBE«
Gosti: Dobnvr,,, Topalovič, Života Ilić, Boki MfloSevtt in orkester Singidunum
Predprodaja vstopnic v turistični poslovalnici !r>x , Titova 40, Ljubljana.
— -
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
TOREK, 13. APRILA 1982
Tovarna obutve
n. sol. o. TRŽIČ
razpisuje na osnovi sklepa skupnega delavskega sveta dela in naloge
ČLANA KPO ZA RAZVOJNO,TEHNOLOŠKO IN PROIZVODNO PODROČJE
Pogoji za sprejem:
— diplomirani inženir tehnične smeri in 5 let uspešnega dela na opravljanju odgovornih dol V gospodarstvu,
— inženir tehnične smeri, inženir organizacije dela in 7 let uspešnega dela V gospodarstvu.
— aktivno znanje enega svetovnega jezika.
— preizkus znanja iz VPD,
— Šola za poslovodne kadre. Posebne zahteve:
— sposobnost vodenja in organiziranja.
— samostojnost pri delu,
— sposobnost sodelovanja,
— sposobnost logičnega mišljenja,
— prizadevanje za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi v časopisu Glas, Tovarni obutve Peko T rtič. -
O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku prijavnega roka. Izbrani kandidat bo združil delo za nedoločen čas za štiriletni mandat
ČLANA K1'0 ZA KADROVSKE, PRAVNE IN SPLOŠNE ZADEVE
Pogoji za sprejem:
— diplomirani pravnik, diplomirani inženir organizacije dela, diplomirani kadrolog. diplomirani sociolog in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu,
— pravnik, inženir organizacije dela, kadrolog, sociolog, višji upravni delavec in 7 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu,
— preizkus znanja iz VP1),
— Šola za poslovodne kadre.
Posebne zahteve:
— sposobnost vodenja in organiziranja,
— samostojnost pri d el u,
— sposobnost sodelovanja,
— sposobnost logičnega mišljenja,
— prizadevanje za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanja zahtevanih pogojev do vključno 26. aprila 1982 Tovarni obutve PekoTržič.
O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku prijavnega roka. Izbrani kandidat bo združil delo za nedoločen čas za štiriletni mandat.
KLADIVAR
64226 ŽIRI YUGOSLAV1A
TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO
KLADIVAR ZIRI
Delavski svet 1)0 razpisuje
javno licitacijo za
prodaj«) osnovnega sredstva
- MOTORNO VOZILO KOMBI IMV 2200 D FURGON,
letnik 1977,karamboliran, v nevoznem stanju
Izklicna cena je 30.000 din.
-Javna licitacija bo v petek, 16. aprila 1982 ob 11. uri v prostorih DO K ladivar, Ziri.
Enakopravno sodelujejo fizične in pravne osebe. V izklicni ceni ni vštet prometni davek.
Ogled je mogoč na dan licitacije na parkirišču Avtokovinarja v Skofji Loki.
Vsak kupec mora ob licitaciji plačati 10 odstotno kavcijo od izklicne cene osnovnega sredstva, uro pred pričetkom licitacije.
TRIGLAV KONFEKCIJA p. o.
Savska c. 34
KRANJ
objavlja prosta dela in naloge /a
1  EVIDENCA PRODAJE KONFEKCIJSKIH IZDELKOV Zahteva se:
— srednja Šola komercialne ali ekonomske smeri,
— l leto delovnih izkušenj v komerciali
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas (za čas nadome sčanjadelavke na porodniškem dopustu)
2. ČIŠČENJE PROIZVODNIH PROSTOROV Zahteva se:
— končana osemletka
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas
Poskusno delo za objavljena dela in naloge je določeno v trajanju 8 tednov.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih del sprejemamo 15 dni po objavi.
O izidu izbora bodo kandidati obveščeni najpozneje v 30 dneh po veljavnosti razpisa.
VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ
Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in haloge
1 VODENJE KNJIGOVODSTVA KUPCEV IN
2. VNAŠANJE PODATKOV NA LUKNJALNIH STROJIH
Kandidati za zasedbo objavljenih del in nalog morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
pod 1. - srednja izobrazba ekonomske smeri in i |t>to delovnih izkušenj na računovodskem področju,
pod 2. - poklicna šola administrativne smeri, 1 leto delovnih izkušenj na luknjal nem stroju in opravljen tečaj za vnašanje podatkov
Delovno razmerje se sklene za obe nalogi za določen čas (nadomeščanje delavk med porodniškim dopustom) in poskusnim delom dveh mesecev.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poftljejo kandidati v 15 dneh po objavi na naslov Visoka šola za organizacijo dela Kranj, Prešernova 11/11.
O izidu bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po poteku razpisa.
SOZD
ALPETOUR
Šk ofja Loka
TOZD Potniški promet Kranj
ohjavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge:
ZA DE SKOFJA LOKA
— 5 voznikov avtobusov
— 5 sprevodnikov
ZA DE KRANJ
— 5 voznikov avtobusa
— 5 sprevodnikov
ZA DE RADOVLJICA
— 2 sprevodnikov
Pogoj za voznika:
— poklicna šola za voznike motornih vozil in izpit D kategorije,
— 2 leti delovnih izkušenj kot poklicni voznik motornih vozil,
— poskusno delo 3 mesece
Pogoj za sprevodnika:
— osemletka in 1 leto delovnih izkušenj
— odslužen vojaški rok, poskusno delo traju 3 mesece
Za vsa navedena dela s< polnim delovnim časom
sklene delovno razmerje
za nedoločen čas
nF Skofia L"ka in Radovljica Pismene ponudbe z dokazili sprejema za Utt i k  J kadrov-kadrovska služba v Skofji Lok,. Jitpv trg 4 KBU ■ ska služba v Kranju.Koroška 5m si e, udmp     J prijavnega Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po
roka.____
Lfch
LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV Skofja Loka
Objavlja javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev:
1. Črpalka   FLUX   tip   630-K-31-ET-1800   za odpadne vode (nova), izklicna cena 132.000 din
2. Delilni aparat  za  rezalni  stroj,  izklicna cena 2.000 din
3. Električno   strgalo  za   kovine   AEG,   cena 500 din
4. 5 kom delovne mize, cena 1 kom je 200 din
6. Varilni agregat SVETLOST, tip AS2, do 500 A, cena 5.000 din
Osnovna sredstva si je možno ogledati dne 16. 4. 82 od 10. do 12. ure v obratu Vincarje
Licitacija se bo pričela ob 12. uri istega dne v obratu Vincarje, vsi interesenti pa morajo pred pričetkom licitacije položiti 10% kavcijo od izklicne cene. Licitacija bo pismena.
AVTOKOVINAR „, SKOFJA LOKA. KIDRIČEVA 51
Razpisna komisija razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE
Za direktorja delovne organizacije je lahko imenovan, kdor poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje*.
- višja strokovna izobrazba strojne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj,
- da je moralno politično neoporečen in družbeno aktiven
Kandidat za razpisana dela in naloge mora izdelati program dela za mandatno dobo in sicer notranji kandidat v treh mesecih in zunanji kandidat v šestih mesecih po sklenitvi delovnega razmerja.
Delo združujemo za mandatno dobo 4 let. Rok za vlaganje prošenj jedo vključno 28. 4. 82.
0 sklepu o izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri kandidata na DS DO AVTOKOVINAR.
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev in pogojev iz 511. čl. ZZD z oznako »za razpisno komisijo« pošljite na naslov: Delovna organizacija Avtokovinar, Skofja Loka, Kidričeva 51.
Osnovna šola PREŽIHOV VORANC JESENICE
Komisija za delovna razmerja razpisuje del a in naloge
VODJE KUHINJE
Kandidat mora izpolnjevati še naslednje pogoje:
— KV kuhar
— najmanj   5   let delovnih izkušenj,
— organizacijske sposobna:;
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh komisiji za delovna razmerja, Tomšičeva 5, Jesenice.
Razpisna komisija pri
Svetu
WO »TONČKE MOKORELOVE«
Tržič
razpisuje prosta dela in naloge
RAVNATELJA VVO »TONČKE
MOKORELOVE« TRZlC
Kandidati morajo poleg zakonskih   izpolnjevati Se
naslednje pogoje:
— da izpolnjuje pogoje i» opravljanje del vzgojite lja ali strokovnega delavca po določilih 38. in 39 člena Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok.
— da ima 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok.
— da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojhn delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog WO,
— da ima moralne in politične kvalitete v skladu z določbami družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike" v občini Tržič
Kandidati  naj   za razpisana
prosta dela poftljejo pismene ponudbe ter dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogoja v 15 dneh od dneva objave na naslov: VVO »Tončke Moto relove« Tržič — Koroška M (za razpisno komisijo).
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od objave
razpisa.«
I 1 1 SGP GRADBINEC
n. sol. o. KRA NJ narorjerva t
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GRADBINEC Kranj, Nazorjeva 1
na podlagi sklepa Odbora xa delovna razmerja TOZD Strojno kovinski obrati Kokrica razpisujemo proste dMovafl naloge in opravila
ŠOFERJA - 5 delavcev Pogoji:
- končana poklicna Jola ta voznike motornih vozi izpit C in E kategorije in 2 leti delovnih izkušeni
KOVAČA - 1 delavec Pogoji:
— končana poklicna šola kovinske smeri in 2 leti delovnih izkušenj
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov SGP Gradbinec Kranj, kadrovsko socialna služba, Kranj, Nazorjeva 1.
v vsakem
gorednjem domu I
gorenjski O LAS
»13. APRILA 1982
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
17. STRAN G LAS
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČI NE RADOVLJICA
^TRAVNASTANOVANJSKA SKUPNOST * H RADOVLJICA
»•fulmikov akupići ne
W'^M'S^8rmn9n Si samouPrav™ stanovanjski skup. WkDtai«*i«iT' fIena samoupravnega sporazuma o
U^,J^TZ¥ 8ta"ovanjske skupnosti občine Rado v ^gojno obdobje 1981-1985 (Uradni vestnik Gorenjske ««*^F*Vi\mka ° ^tiranju stanovanjske granje in »'•*»Mfinestanovanjske skupnosti, razpisuje
NATEČAJ »dodelitev posojil za dograditev »revitalizacijo stanovanjskih hiš v individualni lastnini — za leto 1982.
'/ČN POSOJIL luši m dodeljujejo za
■Kfiditev in revitalizacijo stanovanjskih hiš v individualni *i
UKA POSOJIL
_{idti m razpisani iz dela sredstev, ki jih temeljne organizacije k* dela, ge družbene pravne osebe in zasebni delodajalci iipfltDJu besedila: organizacije) združujejo v okviru stano-ftikopnosti - do skupne visine 8.960.000,00 dinarjev in se W>»- . .
IftdRev stanovanjskih his v individualni lastnini do višine dinarjev,
$ reritalizadjo stanovanjskih hiš v individualni lastnini do ;J»D0OOO dinarjev
H/lVICA DO POSOJIL
'0rikva do posojila iz sredstev stanovanjske skupnosti so .jjjud, ki združujejo delo v organizacijah z območja občine \ty n delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, ki imajo jMrljeno v občini Radovljica.
/0ZA PRIDOBITEV POSOJILA
'0tc zaposlen pri organizaciji oziroma zasebnem delodajalcu, tpjtdd tvojih sredstev v skladu s sporazumom v okviru stano-fc(topoosti in nima stanovanja oz. ima premajhnega, neprimerna* lastno individualno hišo oziroma jo revitalizira, pridobi u^paojila, če izpolnjuje naslednje pogoje: ^dograjuje ali revitalizira stanovanjsko hišo v okviru spreje-pfrtnjuega standarda,
0 predloži potrdilo  organizacije  oz.   zasebnega delodajalca, ^jedelo, o soglasju k najetju kredita, pf,kreditno sposoben.
UDELEŽBA
š$ udeležba delavca ne more biti manjša od 30? zneska up a dokončanje investicije — določi pa se v skladu z določili
■(0ix> udeležbo se šteje tudi kredit, ki ga delavec pridobi na jesenskega varčevanja v poslovni banki ali kredit organiza-^jdniuje delo.
,0W\ POGOJI i^lnirok
|j*Vaniu odplačilne dobe kredita delavca se upošteva po-i dohodek na družinskega člana v preteklem letu in kre-<j(t\'im prosilca.
,>t/)Lt> posojilo iz sredstev stanovanjske skupnosti plačuje H<f otresti. Po preteku desetih let od pričetka plačevanja (.(tpoveča obrestna mera za neplačani del posojila za 2 %.
Urfsslni prosilec za dodelitev posojila lahko dobi posojilo Dy,nteie35'* vrednosti standardnega stanovanja.
/^IMBNTACIJA
natečaja   morajo    k    vlogi    za   dodelitev posojila
<//:4!o organizacije oz. zasebnega delodajalca, kjer je prosi-mJ0i »oglas ju k najet ju posojila;
if/i\» o dohodkih vseh družinskih članov v letu 1981, rifceno dovoljenje s tehnično dokumentacijo oz. potrdilom Jt d«H pristojnega organa,
^jpko-knjižni izpisek o lastništvu stavbnega zemljišča oz. jopice o uporabi stavbnega zemljišča v družbeni lastnini za ^ vname, izdan v letu 1982.
,n dodelitev posojila morajo prošnje vložiti na posebnem p dobe jpn strokovni službi stanovanjske skupnosti y/^i|Radovljica, Cankarjeva 27).
|fALE DOLOČBE
10 za dodelitev posojila je  potrebno vložiti v enaindvaj-od objave natečaja s celotno dokumentacijo pri strokovni ^T/«pravne   stanovanjske    skupnosti    občine Radovljica •j/i Radovljica, Cankarjeva 27).
,,0/nnt) prispele in nedokumentirane vloge se ne bodo obrav-
►
'^fivnavtle se bodo samo vloge enega od družinskih članov, „j><onrine vlagajo ločeno prošenj za dodelitev posojila. ^Mvtnjika skupnost bo v skladu s sprejetimi kriteriji komi-^ererjala upravičenost do dodelitve posojila ter o izidu u pestila vse prosilce, najkasneje v petnajstih dneh po seji r/ihnlov ikupŠčine. na kateri se bo odločalo o dodelitvi po-
y/4»iena posojila bo možno črpati v skladu z dinamiko zdru-, ireartev, kar bo tudi  Se   posebej   opredeljeno v kreditnih
Kil. MQ
Predsednik zbora uporabnikov: KNAFELJ Slavko,
VNASTANOVANJSKA SKUPNOST KJjtADOVLJICA y<ih«ikov skup*či ne
,//la(p2. in 15.člena Odloka o načinu upravljanja s sredstvi „'//v/i v stanovanjskem gospodarstvu za udeleženec NOV ', «'mk Gorenjske, štev. 27/£4) ter sklepa komisije za reševa-MiMBkihvprašanj udeležencev NOV. razpisuje
NATEČAJ za dodelitev posojila udeležencem NOV za dograditev in revitalizacijo individualnih stanovanjskih hiš - za leto 1982.
I. NAMEN POSOJILA
Posojilo po tem natečaju se lahko odobri za dograditev ali revitalizacijo individualne stanovanjske hiše.
II. VLSI NA RAZPISANEGA POSOJILA
Posojilo je razpisano iz sredstev družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu — za udeležence NOV.
Razpisana vrednost posojila znaša 1,100.000,00 din.
III. PRAVICA DO NAJETJA POSOJILA
Posojilo po tem natečaju lahko najamejo udeleženci NOV — s priznano dvojno dobo v času od 1941—1945, vdove in starši padlih ter po vojni umrlih udeležencev NOV in vojaških vojnih invalidov, ki stalno bivajo na območju občine Radovljica.
IV. POGOJI PRIDOBITVE POSOJILA
Prosila iz III. točke tega natečaja imajo pravico do najetja posojila:
- za dograditev individualne stanovanjske hiše, če imajo hišo na podlagi gradbenega dovoljenja zgrajeno do I. gradbene faze.
- za revitalizacijo individualne stanovanjske hiše, če imajo gradbeno dovoljenje oz. s6glasje pristojnega občinskega upravnega organa.
V. POSOJILNI POGOJI
Odplačilna doba za posojilo znaša največ petnajst let, obrestna mera pa 4 %.
VI. DOKUMENTACIJA
Prosila za dodelitev posojila morajo prošnje vložiti na posebnem ?*T^Aw^ga dobe JPri strokovni službi stanovanjske skupnosti (ALPDOM Radovljica, Cankarjeva 27), k njej pa priložiti še:
t.* - Podilo Komisije za zadeve borcev in invalidov pri Skupščini občine Radovljica o času udeležbe NOV in o priznani dvojni dobi,
- gradbeno dovoljenje ali soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za gradnjo ali izvedbo revitalizacijskih del na individualni stanovanjski hiši, katere lastnik je prosilec
- zemljiškoknjižni izpisek, izdan v letu 1982,
- potrdilo o stalnem bivanju na območju občine Radovljica
- potrdila o dohodkih vseh družinskih članov v letu 1981
- dokazilo o eventuelni invalidnosti
VI. RAZPISNI ROK
dnehProdU obSvl9(Sfy KgSff* Vl°že "»htevke v enaindvajsetih
dneh  od  objave  tega natečaja pri  strokovni  službi Samoupravne
stanovanjske   skupnost,   občine Radovljica (ALPDOIMT Radovljica
Cankarjeva 27). J
Pristojna komisija bo komisijsko preverjala upravičenost prosilcev do posojil ter o izidu natečaja vse prosilce obvestila najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu sklepov o dodelitvi posojila.
Štev. 23/10-82 Datum: 30. 3. 1982 Radovljica
Predsednik zbora uporabnikov: KNAFELJ Slavko, 1. r.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA
Zbor uporabnikov skupščine
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica za srednjeročno obdobje 1981-1985 (Uradni vestnik Gorenjske, štev. 4/81) in sklepa 15. seje skupščine stanovanjske skupnosti, razpisuje
NATEČAJ za dodelitev posojil delavcem,
zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, za dograditev in revitalizacijo stanovanjskih hiš v individualni lastnini — za leto 1982.
I. NAMEN POSOJILA
Kredit po tem natečaju se lahko odobri za dograditev in revitalizacijo individualne stanovanjske hiše.
II. VISINA RAZPISANEGA POSOJILA
Posojilo je razpisano iz dela sredstev, ki jih delavci pri zasebnih delodajalcih združujejo za reševanje svoje stanovanjske problematike v okviru stanovanjske skupnosti.
Razpisna vrednost posojil znaša 1.000.000,00 din.
III. PRAVICA DO NAJETJA POSOJILA
Posojilo po tem natečaju lahko najamejo delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, ki imajo prijavljeno obrt pri Skupščini občine Radovljica.
IV. POGOJI PRIDOBITVE POSOJILA
Prosilci iz III. točke tega natečaja imajo pravico do najetja posoja
— za dograditev individualne stanovanjske hiše, če imajo hišo na podlagi gradbenega dovoljenja zgrajeno do I. gradbene faze.
— za revitalizacijo individualne stanovanjske hiše, če imajo gradbeno dovoljenje oziroma soglasje pristojnega občinskega upravnega organa.
V. POSOJILNI POGOJI
Odplačilna doba za posojilo znaša največ petnajst let, obrestna mera pa 4 f.
VI. DOKUMENTACIJA
Prosilci za dodelitev posojila morajo prošnje vložiti na posebnem obrazcu ki ga dobe pri strokovni službi stanovanjske skupnosti (Al PDOM Radovljica, Cankarjeva 27), k njej pa priložiti še:
- gradbeno dovoljenje ali soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za gradnjo ali izvedbo revitalizacijskih del na individualni stanovanjski hiši, katere lastnik je prosilec;
_ potrdilo zasebnega delodajalca, kjer je prosilec zaposlen o soglasju k najetju posojila,
- zemljiško-knjižni izpisek, izdan v letu 1982,
- potrdila o dohodkih vseh družinskih članov v letu 1981.
VII. RAZPISNI ROK
Prosila za dodelitev posojila naj vlože zahtevke v enaindvajsetih dneh od dneva objave tega natečaja pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica (ALPDOM Radovljica, Cankarjeva 27).
Pristojna komisija bo komisijsko preverjala upravičenost prosilcev do posojila ter o izidu natečaja vse prosilce obvestila najkasneje v petnajstih dneh po prejemu sklepov o dodelitvi posojila.
Stev.: 23-10-/82 Datum: 30.3.1982 Radovljica
Predsednik zbora uporabnikov: KNAFELJ Slavko, 1. r.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Zbor uporabnikov skupščine
Na oodlagi 8. Člena Pravilnika o delni nadomestitvi stanarine v «h«S Radovfiica in v skladu s sklepom 15. seje zbcra uporabnikov ££čim?Tanovanjske skupnosti, dne 30. 3. 1982 razpisuje naslednji
NATEČAJ zbiranja vlog za delno nadomestitev stanarine za leto 1982
I. UPRAVIČENCI DO DELNE NADOMESTITVE STANARINE
Pravico do delne nadomestitve stanarine do maksimalne višine 80% imajo vsi imetniki stanovanjske pravice na stanovanjih, vloženih v sklad stanovanj Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica, ki izpolnjujejo pogoje po citiranem pravilniku. Delna nadomestitev stanarine je različna in odvisna od
- velikosti stanovanja. .
- letnega doseženega dohodka gospodinjstva, , '
- premoženjskega stanja imetnika stanovanjske pravice in članov
RO'SrDondJelne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti imetniki stanovanjske pravice, ki skupaj s člani gospodinjstva uporabljajo stanovanje, ki DO površini ne presega naslednjih normativov.
število članov gospodinjstva (osebe)
1
2 3 4
površinski normativ (kv. m)
32 45 58 70
in za vsakega nadaljnjega člana gospodin jstva še^po 15 kv.m.
Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od petdesetih let, se normativ površine poveča še za 30 S .
Imetniki stanovanjske pravice pa nimajo pravice do delne nadomestitve stanarine v primerih, če sami oz. drugi člani gospodinjstva
- oddaš jajo stanovanje v podnajem;
_ uporabljajo del stanovanja v poslovne namene;
_ so lastniki vseljivega stanovanja;
_ so lastniki počitniške hišice ali drugih nepremičnin,
— so lastniki osebnega avta (določilo ne velja za invalide, ki avto res potrebujejo).
Imetniki stanovanjske pravice nimajo pravice do delne nadomestitve stanarine tudi v primerih, če so iz neopravičenega razloga nezaposleni.
II UVELJAVITEV PRAVICE DO DELNE NADOMESTITVE STANARINE
Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavljajo imetniki stanovanjske pravice z zahtevkom, ki ga vlože na stanovanjsko skupnost. ...
Zahtevek morajo vložiti na posebnem obrazcu — ki gi dobe pri strokovni službi stanovanjske skupnosti (ALPDOM Radovljica, Cankarjeva 27) — v roku enaindvajsetih dni od objave tega natečaja.
Zahtevku morajo priložiti:
— potrdilo o številu družinskih članov gospodinjstva,
— potrdila o letnem doseženem dohodku gospodinjstva (za leto 1981), j .
— izjavo, da imetnik stanovanjske pravice oz. drugi člani gospodinjstva ne oddajajo del stanovanja v podnajem, ne uporabljajo dela
stanovanja v poslovne namene in da niso lastniki vseljivega stanovanja, počitniške hišice ali drugih nepremičnin ter osebnega avta.
III. SPLOŠNE DOLOČBE
V okviru razpisa za leto 1982 bodo obravnavane vloge z dokumentacijo, ki bodo prispele v roku enaindvajsetih dni od objave tega natečaja.
Pristojna komisija stanovanjske skupnosti bo preverila upravičenost prosilcev do delne nadomestitve stanarine za leto 1982 ter pri tem upoštevala vse določbe pravilnika, o odločitvi pa prosilce obvestila v petnajstih dneh po sprejemu ustreznega skepa.
Stev.: 23/10-82 • Datum: 30.3. 1982 Radovljica
Predsednik z1m>™ o [Kirabnikov: KNAFELJ Slavko, l. r.
GLAS 18. STRAN
NA SEJMU KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA
Vcrkrua,
PRODAJALNA KOKRA JESENICE vam
na Gorenjskem sejmu v Kranju — hala A nudi pozelougodnihcenah:
otroške jeans hlače od 290. do 600. din
— otroške jeans jakne od 290 do 420. din
— otroške vetrovke od 400 do 500. din
— moške hlače od 600. do 800 din
— moške vetrovke od 1.120. do 1.700. din
— moške safari komplete po 1.920 din
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK!
Sodobna kuhinja', VHp sodoben dom W
Kuhinjo lahko — brezplačen prevoz '%&Mi akcija traja že celo
spremenite v prijeten kupljenega pohištva vrsto let in v tem času
prostor. Izberite pravo cio 30 km <K* prodajalne, je že cela množica
opremo in pravi čas se _ nasveti kupcev izkoristila
posvetujte s strokovnjakov Iz ugodnost, m prednost,
strokovnjaki Do strokovnjakov tz nakupa pri Metalki.
17. aprila lahko proizvodnje, Ni neskromno, če
v Metalkinih — kuhinjski prostor rečemo, da so bih zelo
blagovnicah v Ljubljani P° potrebi izmerimo $ zadovoljni. Zdaj je pravi
in v Mariboru ter v pri vas doma, čas, da se jim
prodajalni v Kamniku, _ pri nakupu pridružite tudi vi!
kupite kuhinjsko opremo na potrošniško posojilo Priporočajo se:
za naslednjimi so v času akcjje obresti Metalka, Brest,
ugodnostmi: ,e 6 0/o Gorenje, Lipa,
Marles, Svea.
g) metalka
lesnina lei
KRANJ —PRIMSKOVO
Nudimo vam:
— širok fzbor gradbenega materiala, izolacijskih materialov,
-t- stavbnega pohištva,
— dekorativnih oblog,
— ladijskega poda in parketov
Obiščite nas na 21. sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju od 9 do 19. aprila 82.
ALPETOUR
PROIZVODNJA
KMETIJSKE
MEHANIZACIJE
64000 Kranj, Mirka Vadnova 8 telefon: 23-857
E CREinfi
KMETOVALCI!
S POMOČJO CREINA CISTERNE BOSTE LAŽJE IN CENEJE DOSEGLI VEČJI PRIDELEK.
Iz proizvodnega programa pa vam nudimo:
> Cisterna za gnojevko z vakuum črpalko (1200, 2200, 2700, 3000, 5000 in 10000 litrov)
> Traktorske in električne mešalce dolžine 4,5 m
> TROSILCE UMETNEGA GNOJILA CREINA VICON za kmetijske proizvajalce in kombinate, kapacitete 600, 2000, 3000, 5000 litrov z dodatnimi napravami:
— deponatorjem za gnojenje pri koreninah,
— za trošenje v vrste v sadovnjakih in vinogradih,
— večvrstno trošenje (koruza, pesa)
Na 21. sejmu gozdarstva in kmetijstva v paviljonu MURKA vam od 9. do 1 9 aprila poslovalnica ELGO nudi:
— belo tehniko,
— drobne gospodinjske aparate,
— kolesa
murka
NOVO
Trosilce umetnega gnojila 600 kg, tip PS 402 Cisterne za gnojevko z MONO Črpalko za hribovite predele Rotacijski kosilnica CM 165 — stroji za odvzem silaže
Trgovska in gostinska DO ŽIVILA - CENTRAL KRANJ
Obiščite nas na 21. Mednarodnem gozdarskem in kmetijskem sejmu v Kranju od 9. do 19. aprila 1982. Priporočamo se za obisk!
ŽIVILA - CENTRAL KRANJ
/k. agros
13. APRILA 1982
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
19. STRAN C JL A 8
MALI	telefon 27-960
	
¥*ti porodnišnice) UII uprava komerciala 28-463	
KOOAM
nbljeno brako PRIKOLICO z *»v*o in gumijast ČOLN sprin-•P«. Ogled pri Milanu Kosiju.
'Kranj, tel. 21-090 od 8. do 12. »i«, are 3043 *» vioko kotno OMARO za v »to in MOPED colibri, vse v Mnju. Ogled v popoldanskem *ec, Pristava 85/B, Tržič 3065 ^Jgobok italijanski OTROŠKI tU Telefon 45-066 3072 l*e prodam staro POHIŠTVO: to te omaro, dva kavča, mizo in '•^Telefon 064-21-697 3084 MB riprae za ŽIVE MEJE in tpifte rumene forzicije dobite
H-U XXXI. divizije 54 (proti ko-3200
■ dJttonicno HARMONIKO. >«d«nem oddelku. 3200
Prodam PRAŠIČKE, stare sedem tednov. ŠenturŠka gora 6, Cerklje 3300
Prodam TRAKTOR »Tomo Vinkovič« m kosilnico in zadnja vrata ter prtljažnik za 101. Mavčiče 63 3301
Prodam 10 dni starega BIKCA. Pod-brezje 54 3302
Prodam več PRAŠIČEV primernih za rejo. Stanonik, Log9, Skofja Loka 3303
Prodam mlado KRAVO po teletu. Mlaka 1, Begunje 3304
Prodam dve TEL1CI simemalki pred telitvijo. ReS, Mošnje.38, Radovljica 3305
Prodam traktorsko KOSILNICO za traktor pasqali. Bertoncelj, Zg. Besnica 23 3306
Prodam CIRKULAR standard s priključki 20 prm suhih bukovih DRV, 12 kv. m. LADIJSKEGA PODA (macesno-vega) in 2 kub. m smrekovih DESK. Naslov v oglasnem oddelku. 3307
Poceni prodam nov HI-FI GRAMOFON sansui FR-D25 in novo PEČ za etažno centralno ogrevanje EMO 20. B oris Mokič, Veljka Vlahoviča 4, Kranj
3308
Prodam dobro ohranjen 200-litrski HLADILNIK. Mavčiče 44 3309
Prodam SADIKE črnega ribeza, semenski KROMPIR igor ali zamenjam za jedilnega. Kejžar, Begunje 5 na Gorenjskem 3310
Prodam 7 ŠPIROVCEV, dolgih 7,5 m in 10 KLEŠČ, dolgih 7 m. Zg. Brnik 13 3311
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega moža. očeta in brata
JANKA RANTA
p. d. Dobrnikovega Jankota
• ikreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in sorodnikom za K" y*ž,Inf besede ter darovano cvetje. Posebna zahvala ianki družini Selca in njegovim sodelavcem, častiti duhovščini m*m, govornikom in ZB Železniki za lep pogreb. Lepa hvala j^i delavcem Elektro Kranj, sosednjim lovskim družinam. «w«n Alplesa in ostalim, ki ste ga tako Številno pospremili na zadnji poti in ga imeli radi.
HVALA VSEM! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Železniki, 30. marca 1982
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je po hudi bolezni v 51. letu nehalo biti srce naše zlate žene, mame, sestre, tete in svakinje
IVANKE ZADNIK
\    \ roj. Rotar
/zadnjemu počitku jo bomo spremili v torek, 13. aprila 1982, ob na pokopališču v Kranju. Do pogreba leži v mrliški vežici na kranjskem pokopališču.
|tuXJ0CI: mož Marjan, hčerki Metka in Nevenka, sestre in bratje z družinami, svakinja in drugo sorodstvo
Kranj, Gorice, Skofja Loka, 12. aprila 1982
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrla naša dobra žena, sestra in teta
MARIJA MRGOLE
roj. Rozman
£ »drijemu počitku jo bomo spremili v torek, 13. aprila 1982, ob $ari izpred hiše žalosti — Povije St. 8 na pokopališče Trstenik.
ŽALUJOČI: mož, bratje in drugo sosrodstvo Povije, 11. aprila 1982
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
ANGELE POGAČAR
Kajzove mame iz Grabč
■ fkreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in pri j atol-k ih izrečeno kož al je in podarjeno cvetje. Posebno se pMjujemo zdravnikom Onkološkega inštituta iz Ljubljane in "riSilviza ves trud in pomoč ter g. župniku za pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, k i ste jo spremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
Grahce, 6. aprila 1982
Prodam črnobel TELEVIZOR, letnik 1979, za 5.000 din. Predoslje 131/A, Kranj
3312
Prodam 5 tednov staro TELIČKO. Podbrezje 77. Duplje, tel. 70-189 3313
Prodam ČEBELJE DRUŽINE brez panjev. Jože Zaje, Gorenja vas 5 nad SkofjoLoko 3313
Prodam manjše rabljeno OKNO, VRATA in vzidljiv ŠTEDILNIK. Kokrica, Golniška42 3315
Trajnožarečo PEČ, otroški KOŠEK, pajaca za dve leti in črn zimski PLAŠČ,
Krodam.   Zdenka   Bregar,   Gasilska 5, >anj 3316 JADRALNO DESKO prodam ali zamenjam za kajak. Zdravko Vidic, Prešernova 19, Radovljica 3317 Prodam 2 kub. m smrekovih DESK (colaric). Rado Drobič, Kamna gorica 23 popoldan 3318 Prodam JARČKE, stare 9 tednov, priznane nesnice. rjave, sorte prelux. Jože Urh, Zasip, Rebr 3, Bled 3319
Prodam semenski KROMPIR igor in desire Lahovče 39, Cerklje na Gorenjskem - 3447
Prodam SADIKE pelargonij in fuksij. Jože K one, Mošnje 37, Radovljica 3448
Prodam italijanski OBRAČALNIK ZA kosilnico. Puštal 9, Skofja Loka 3338
Prodam en teden starega TELETA in enoosno PRIKOLICO nekiper. Janko K okalj, Ljubno 23, Podnart 3339
KUPIM
Kupim motorno KOSILNICO »Gorenja Muta« universal, s pokvarjenim motorjem. Franc Kurfiič, Tomšičeva 25, Jesenice 3320
VOZILA
Prodam PONY EXPRESS, MOŠKO KOLO ter ČELADO št. 57-58. Damjan Intihar, Drulovka 13/A, K ran j 3449
Prodam ZASTAVO 750 de lux, letnik 1976. Peter Porenta, Sv. Duh 11, Skofja Loka 3128
Prodam MOPED APN-4. Hudobivnik, Grosova 18, Kokrica - Kranj 3145
Prodam FIAT 850 sport, modre barve, dobro ohranjen. AhačiČ, Gorice 48, Golnik 3148
Prodam ZASTAVO 125-P, letnik 1976, lahko tudi po delih Ogled od 15. ure dalje. Urh, Breg ob Savi 77, Mavčiče, Tel. 40-144
3149
Prodam odlično ohranjen in opremljen avto MOSKVIČ 1500, letnik 1978. Ogled v soboto 17. aprila ali v dopoldanskih urah. Simon Mijatovič, Cankarjeva 26, Radovljica 3321
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974 Zupan, CerTdje 153 3322
Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do marca 1983. Ogled vsak dan pO 17. uri. Bajželj, Kamna gonca 26, tel. 79-415 3323
Prodam MOPED v nevoznem stanju za rezevne dele. Gorenjesavska 38, Kranj
Prodam ZASTAVO 1300, po delih, cena 5.000 din. Zg. Jezersko &3 3325
Prodam osebni avto VW 1200, letnik oktober 1976. Zlato Šifrer, Zadružna 10 Kranj 3326
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Ogled popoldan. Mlaka 93, tel. 22-425-
3327
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Moše 43, Smlednik, tel. 061-627-003 3328
Prodam RENAULT 4, letnik 1975. Štefan Zlate, Voglje 4, Šenčur 3329
Prodam kombi FURGON - FIAT 1300, letnik 1975. Informacije 25-267 ( 064) dopoldan 3330
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, dobro ohranjeno, registrirano do marca 1983. Informacije po tel. 21-911 od 18. do 20. ure 3331
Ugodno prodam osebni avto SIMCA 1501 special, letnik december 1972, registriran. Telefon 81-485 ali 82-478 3332
VW 1200, letnik 1974, prodam. Franc Stare, Koprivnik 53, Boh Bistrica, tel. 76-312-v službi 3333
Prodam DIANO, letnik november 1978, cena 7,3 SM. Aleksander Pustovrh, Gabrk 14, Skofja Loka 3&34
Prodam LADO 1200. Janko Pogačar, S p. Radovna 5, Zg. Gorje 3335
R-4, letnik 1976, ugodno prodam. Kranj, Valjavčeva 9, tel.22-36 1 3336
Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1975. Faflik, Bistrica 40, Tržič 3337
Prodam FIAT 125-P, letnik 1977. In-formacije po tel. 21- 336 3451
STANOVANJA
Zamenjam veliko GARSONJERO v Sorlijevem naselju s centralno za večje STANOVANJE v Kranju. Centralna ni nujna. Šifra: Soglasje 3266
Mladoporočenca brez otrok iščeta STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Dragan Mičič, Voglje 96, Šenčur
3340
Nujno rabim SOBO za mjpško osebo na relaciji Radovljica — Bled z okolico. Nudim nagrado. Naslov v oglasnem oddelku. 3341
DVOSOBNO STANOVANJE 45 kv. m, v prvem nadstropju, s kaminom in telefonom v KS Vodovodni stolp, Kranj, zamenjam za trosobno. Naslov v oglasnem oddelku 3450
I POSESTI
Prodam starejšo HISO 7. delavnico, vseljivo in uporabno za obrt. Naslov v oglasnem oddelku. 3273
ZAPOSLITVE
Dobro FRIZERKU takoj zaposlim Luka Legat - FRIZERSKI SALON Radovljica, Gorenjska C. 23 32"9
Iščem KV KUHARICO. Informacije po tel. 74-209 od 10. do 22. ure 3342
Dvakrat tedensko popoldne bi pomagala v manjšem lokaiu, lahko v kuhinji ali pri strežbi. Imam nekaj prakse v privatnem lokalu: Šifra: Gorenjska 3343
OBVESTILA
ROLETE: lesene, plastične in žaluzije naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610. Od 9. do 19. aprila bomo na SEJMU v Kranju pod naslovom »PETERKA IZ MENGŠA IN ŠPILER KOT ZASTOPNIK«. Pri večjih naročilih bo sejemski popust! 3054
Sohdno in po zmernih cenah opravljamo vsa PLESKARSKA DELA. Ponudbe pod Šifro: Pleskanje 3055
Cenjene stranke obveščamo, da bo ISKRA SERVIS v Kranju, Trubarjev trg 10, od 17. aprila naprej zaprt predvidoma 10 dni zaradi adaptiranja servisnih prostorov. Prosimo za razumevanje!
3284
/ OKRASNO DREVJE
ZA VRTOVE: Srebrne smreke, črne smreke in omorike (Pančičke) ter ciprese za ograje, dobite pri Kan-cilija, Kranj, Cesta KokrŠkega odreda 12/a, (takoj za št. 12) v bližini vodovodnega stolpa.
Servis! Za čiščenje »tepihov«, tapisoma in itisona. Čistim za zasebni in dru*beni sektor. Kličite po tel. 25-819 od 14. do2tt ure
KŽK KRANJ
K/Ki TOZD
Agromehanika telefon 24-786
KMETOVALCI!
v trgovini
na Koroški cesti 25
v Kranju
nudimo
rezervne dele za: škropilnice A G 200, 300, 400 litrov
amortizerje vseh vrst ter celoten program IMT in TOMO VINKOVIĆ
Rezervne dele za vse tipe traktorjev TOMO VIN-KOVlC, traktorske gume in akumulatorje.
i
NOVO
V DEKORJU
KRANJ, Koroška 35
HlaHilna omara gorenje Velenje, sestavljena iz omare, hladilnika in zmrzovalnika!
PLESNI TEČAJI V KRANJU: Začetni  za  mladino  in  starejše ob ponedeljkih,  pričetek  12. 4.  ob 19.30. NADALJEVALNI - ob torkih, pričetek 13. 4„ ob 19.30, IZPOPOLNJEVALNI
- ob sredah, pričetek 14. 4., ob 19.30 AKROBATSKI ROCK'N'ROLL in DISCO: začetni v četrtek 15. 4.. ob 19,30, NADALJEVALNI v četrtek 15 4. ob 20.30
Vsi tečaji bodo v DELAVSKEM DOMU
- VHOD 6. Poučuje JANEZ BORIŠEK
3285
Sprejmemo vsa ZIDARSKA DELA. Bardheci, Staneta Žagarja 20, Kranj 3345
Avto-moto društvo Cerklje vpisuje v TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV za kategorijo A, B in traktoriste. Vsi zainteresirani se lahko prijavijo v tečaj do 20. IV. 1982 vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure v domu AMD CERKLJE na Gorenjskem
3446
IZBRALI SOZM0S
Ženski svet bo pa tudi to pomlad rad segel po modnih pleteninah. Na Koknnem oddelku ženskih oblačil v (tLU BUSU, v l. nadstropju, so pravkar dobili trodelne m dvodelne pletene komplete. Veliko je elegantnih modrobelih kombinacij pa tudi vrsta drugih zanimivih barv kot drap,jelena, črna, roza, bordo, itd. Velikosti so na voljo od 36 do 46.
Cena: od 1.150 do 2.627 din
Motorna žaga z elektronskim vžigom in proti-vibracijsko ročko je primerna za obžagovanje in sploh v pomoč vsakemu, ki se ukvarja s sečnjo lesa. Iz uvoza je, videli smo jo pa pri FULINA RJU na Jesenicah. Cena: 25.729 din
r ■
i\ " Gostinska in trgovska delovna organizacija ■\      2IVILA-CENTRAL, n. sol. o.,Naklo 252
objavlja proste delovne naloge in opravila
A: V TOZD DELIKATESA
1 KV PRODAJALCA (2)
2 KUHARJA 3. TOCAJA
H: V TOZD GOSTINSTVO
4 KV NATAKARJA (3)
5 VODJE STREŽBE (2)
6 VODJE GOSTIŠČA NA JEZERSKEM V RHU
Pogoji: Pod 1.:
- šola za prodajalce,
- 1 leto ustreznih delovnih izkušenj,
- poskusno del o 2 meseca
Pod 2.: - gostinska šola kuharske smeri in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj ali
- z delom pridobljena delovna zmožnost,
- po: kusno delo 2 meseca Pod 3.: - PK gostinske smeri,
- 1 leto ustreznih delovnih izkušenj,
- poskusno delo 1 mesec
Pod 4.: — gostinska šola natakarskesmeri,
_ 1 leto ustreznih delovnih izkušenj,
- poskusno delo 2 meseca
Pod 5.: - hotelska šola ali gostinska šola z dopolnilnim izobraževanjem,
- 1 leto delovnih izkušenj v strežbi,
- pogovorno znan je dveh tujih jezikov,
- poskusno del o \\ mesece Pod 6.:  - gostinska šola,
( _ 3leta ustreznih d'dovnih izkušeni,
- pasivno znanje nemškega in angleškega jezika.
- poskusno d«lo 3 mesi-ee
Kandidati naj pošljejo pnmene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: ŽIVUĆA - CENTRAL, Kranj, Maistrov trg 11 - kadrovska služba. Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbirnega postopka v zakonitem roku.
GLASOVA ANKETA
Vzgoja se z zvoncem ne konča
Žagarjeva nagrada je najvišje priznanje slovenske družbe za delo na vzgojnoizobraževalnem področju. Letos jo je, edini na Gorenjskem, dobil tudi doktor France Forstnerič, ravnatelj mlekarskega šolskega centra v Kranju.
Vesel je je bil. Njegovo skoraj tridesetletno pedagoško, razvojno in raziskovalno strokovno delo, ki je vseskozi odmevalo zunaj šolskih zidov, je napravilo ogromno uslugo mlekarski industriji.
In tudi presenečen. Skromen, kot je, nerad govori o svojih vrlinah. Najbrž je tak že od otroštva, predstavnik tipičnega agrarnega delavstva v nerazvitem Prekmurju, saj je bilo domače zemlje premalo, da bi okusil obilje.
Tri leta po vojni je zapustil gimnazijske klopi v Ptuju. Pritegoval ga
je sicer zdmvniSkJ poklic, vendar je bila kadrovska že/a po kmetijskih strokovnjakih v tistih časih obnove in izgradnje kmetijstva tako silovita, svoje pa je verjetno dodalo se njegovo kmečko poreklo, da se je odločil za agronomsko fakulteto.
sfemskih vprašanj v mlekarstvu kot tudi pri načrtovanju in razvoju te industrije v drugih republikah.
Kn se je zaposlil v Kranju in se v Angliji izpopolnil v mikrobiologiji, je prevzel tudi vodstvo laboratorija za proizvodnjo mikrobioloških cepiv, ki jih potrebuje ne le domača, ampak tudi tuja mlekarska industrijo Iz mikrobiologije je kasneje tudi doktoriral.
V kvaliteti mleka je namreč France Forstnerič videl glavno oviro za
Visoko
priznanje
Kranj — Društvo za pomoč duševno prizadetim občine Kranj je dobilo od zveze društev za pomoč duševno prizadetim Jugoslavije najvišje priznanje, ki ga zveza podeljuje: plaketo dr. Zlatana Srenica. Priznanje je dobilo ime po znanem predvojnem revolucionarju, ki je po vojni osnoval Zvezo društev za pomoč duševno prizadetim, bil njen prvi predsednik in vodil zvezo vse do svoje smrti 1971. leta.
Priznanja Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Jugoslavije so podelili prejšnji teden v hotelu Ilirija v Ljubljani. Razen kranjskega društva sta priznanji prejeli tudi društvi iz Maribora in Osijeka. Kranjsko društvo je bilo nagrajeno za dosedanje delo na področju sodelovanja s starši, osveščanja javnosti in nuđenja pomoči duševno prizadetim otrokom in odraslim osebam. Priznanje pa je seveda tudi spodbuda in obveza za nadaljnje delo.
Maks Perkovič
Prvi kotalkar na otvoritvi razstave v kranjski Mestni hiši, bi lahko šaljivo zapisali pod motiv, ki smo ga ujeli v fotografski aparat. Mladi tudi pri nas vse bolj stopajo na kotalke, ki jih hitro in poceni popeljejo skozi mestni vrvež. Ni jim treba čakati na »lokalce« ali iskati parkirni prostor. Le dovolj spretni mora jo biti, da se prebijajo po kranjskih mestnih ulicah, ki kličejo po novi asfaltni prevleki.
Zdaj, ko si je nadel peti križ, mu ni žal. Tudi prtj mu nikoli ni bilo. Paleta dela je v kmetijstvu tako barvita in strokovno zahtevna, da iz človeka, ki se mu preda, izžema vse moči in sposobnosti.
Po študiju 1953. leta seje zaposlil r Kranju kot profesor za temeljne strokovne predmete. Nikoli ni niti som, po njegovem zgledu pa tudi ne sodelavci, »bukvarsko« prenašal znanja na mlade. Šola je bila vedno prisotna V konkretnih dogajanjih mlekarske stroke. Iz nje diha napredek, v njej šolski zvonec ne odbija le začetka in konca ur. Skrbi za dovolj številen in kvaliteten mlekarski kader, leto dni tudi kmetijski, in za povezavo z združenim delom. Usmerjeno izobraževanje se je v njej začelo že davno prej, preden smo o njem sploh kaj slišali.
Ob pedagoških in organizacijskih nalogah v šoli je France Forstnerič vsa leta sodeloml tudi pri pospeševalnem in razvojnem delu v mlekarski industriji. Povabili so ga k reševanju številnih tehnoloških vprašanj, tako pa je lahko spremljal delo svojih absolventov in skrbel za njihovo stalno strokovno izpopolnjevanje.
Naše mlekarne so doživele po vojni, zlasti v zadnjih dvajsetih letih, velik napredek. Strokovno so osvojile vrh. ki se lahko primerja z razvitimi državami. Vendar pa je bil razvoj tako hiter, da so ostala ob robu številna druga vprašanja. Kialiteta mleka še ni zadovoljiva, mlekarne so razdrobljene, med njimi ni pametne delitve dela.
Š tud i j s k a s kupina k ra njs kega centra, ki jo je vodil France Forstnerič, je izdelala program razvoja in graditve mlekarske industrije v Sloveniji od 1976. do 1985. leta. Bistvo programa je razporeditev mlekarn v prostoru in delitev proizvodnih programov, ki naj bi ovrgli nepošteno, potrošniku škodljivo konkurenco. Dobro je, da program ne ostaja le na papirju. Po njem so zrasli že nekateri novi objekti, na primer, v Vipavi, Kranju, Celju, Mariboru. Sicer pa je France Forstnerič v skopih treh desetletjih sodeloval pri gradnji oziroma posodobitvi okrog trideset mlekarskih objektov, pri reševanju številnih si-
Kranj - Delovna organizacija Iskra se je pridružila a kap za lepši videz Kranja. S prostovoljnim delom so v soboto, 10. aprila, počistili tovarniško dvorišče in okolico v Savski loki. Na akcijo, v kateri je sodelovalo okoli 200 Iskrašev, so se pripravljali že V začetku tega leta, saj so delavci Vzdrževanja že nekaj časa opozarjali, da na vseh-nepokritih površinah ne morejo zadovoljivo opraviti vsega dela. Udeleženci akcije, med njimi tudi mladina in pa domala vsi vodstveni delavci, so se dogovorili, da bodo poslej v Iskri sproti skrbeli za čistočo in okolje: v prihodnjih dneh se bodo na podoben način lotili tudi delovnih prostorov. — A. Boc
hitrejši napredek celotnega mlekar-stm. V šestdesetih letih, ko smo mlekarne vključili v velike kombinate, snio po eni strani napravili velik korak naprej, kakovost mleka pa je predvsem zaradi vpliva silaže opešala. V industrijskem mlekarstvu je zato predelava mleka v mlečne izdelke nemogoča brez nekaterih sodobnih tehnoloških prijemov.
Mednje sodi tudi uporaba čistih mikrobioloških nasadov, to je kultur ali cepiv, ki jih dodajajo v mleko in kij) o vz ročaj o procese zorenja, torej nadzorovane razgradnje posameznih mlečnih sestavin, tako da dosežejo optimalne lastnosti izdelkov. Proizvodnja cepiv in raziskava tega področja sploh sodi po zahtevnosti v sam vrh strokovnega dela.
H. Jelovčan
Jamarska šola — Društvo za raziskovanje jam iz Kranja tudi letos prireja jamarsko šolo. Udeleženci v njej poslušajo predavanje o nastanku jam, zgodovini jamarstva, namenu raziskovanja jam, jamarski opremi in tehniki, bivanju v podzemlju in tamkajšnjih nevarnostih, merjenju jam, jamarski topografiji in slovenski terminologiji o Krasu, posebno predavanje pa bodo posvetili varnosti in reševanju. Večino predavanj dopolnjuje prikaz diapozitivov, ki so jih člani društva posneli v jamskem svetu. Čeprav se je šola že pričela, se še vedno lahko pridružite njenim obiskovalcem, prav tako pa se lahko včlanite v vrste jamarjev. Ne bo vam žal, saj načrtujejo tudi obisk desetih gorenjskih jam, ki po svojih lepotah ne zaostajajo za našimi najlepšimi jamami. — Besedilo in slika: M. Chvatal.
Krajevni praznik Bohinjske Bele
Bohinjska Bela — V spomin na posvetovanje komunistov, ki je bilo 20. aprila leta 1941 na Slamnikih, praznujejo v krajevni skupnosti Bohinjska Bela krajevni praznik.
V počastitev krajevnega praznika lm v petek. 16.aprila ob 20. uri v dvorani kult urnega doma na Bohinjski Beli koncert Koroškega akademskega okteta iz. Ljubljane. V sredo,
14. -aprila, bo oh 17. uri otvoritev razstave slikat jev amaterjev in lovskih trofej lovcev iz Bohinjske Bele v spodnjih prostorih kulturnega doma na Bohinjski Beli. V četrtek,
15. aprila bo mokra vajagasilcev, v soboto bo ob 19. uri krajevna proslava v počastitev praznika. V nedeljo pa se bodo krajani odpravili na izlet v partizanski vasi Slamniki in Kupljenik. D. K.
Na kongresu bi dejali...
Za 9. kongres Zveze komunistov Slovenije, ki se bo v četrtek začel v Ljubljani, srno se po gorenjskih občinah temeljito pripravljali. Delegati so v predkongresnih razpravah spregovorili o najbolj aktualnih problemih, ki na posameznih področjih družbenopolitičnega sistema in družbenoekonomskih odnosov še ovirajo uspešnejši nadaljnji razvoj. V vseh razpravah so predvsem poudarili odločno stabilizacijsko obnašanje na vseh področjih našega življenja in dela.
Vse te razprave so bodisi v krajevnih skupnostih bodisi v temeljnih in delovnih organizacijah spremljali delovni ljudje in občani in v njih tvorno sodelovali s pripombami in svojimi stališči.
Kaj bi na kongresu dejali trije občani, ki se vsak na svojem področju srečuje s težavami in problemi ter tvorno sodeluje pri izgradnji našega sistema socialističnega samoupravljanja? Kaj jih moti, kaj si želijo, da bi se spremenilo?
nega dela. Tako pa je dovolj zanimanja, denimo, za Športno aktivnost, kultura pa nekako ostaja ob strani. Res je določen interes za profesionalno kulturo, za spomeniško varstvo, za amatersko kulturo, ki je ni malo, in za glasbo pa skorajda ponekod ni posluha. Ljudje so v kulturi pripravljeni delati, le pravih spodbud družbe pogrešajo. Mislim tudi, da bi za delegate morali izbirati res tiste ljudi, ki bodo sposobni in voljni delati, delegati pa bi informacije s sej in sestankov posredovati nazaj delovnim ljudem in občanom .«
Srečko Toman, ravnatelj osnovne šole Antona Tomaža Linharta Radovljica:
»Tisti, ki delamo v šolstvu, imamo precejšnje probleme prav s tem, ker se šolska aktivnost za vsako naslednje šolsko četo načrtuje razmeroma zelo pozno. Želeli bi, da dobimo učne programe že poleti in se tako okvirno na novo šolsko leto bolje pripravimo. Prav tako bi bilo zelo zaželeno, ko bi šolske vzgojne oddaje,, ki jih predvaja televizija, lahko posneli in jih posredovali učencem v okviru družbene moralne vzgoje.
Zelo moti, ker se v občini in nasploh ne planira usklajeno in se, denimo, načrtujejo nove stanovanjske soseske, ne da bi se dogovorili, kako bo s šolskimi in varstvenimi prostori. Šole tako postajajo pretesne, ob njih ni športnih in drugih objektov.«
Vladka Poljanec, tajnica v blejskih Vezeninah: »Vsi, ki se ukvarjamo s kulturo, si želimo, da bi bilo za kulturno udejstvovanje več posluha tudi v organizacijah združe-
Stane Tomazin, direktor temeljne organizacije Lovec na Bledu:« Dolgoletna so blejska turistična prizadevanja, da bi * povezali in poskrbeli za enotno turistično ponudbo. Ne moremo reči, da prvih korakov in prvih uspehov ni, saj združitev Zavod* za pospeševanje turizma in HTP Bled že kaže na to, da s* miselnost spreminja. Za kompletno turistično ponudbo pa ie to vsekakor premalo, saj še vedno ostajamo precej razdrobljeni in zaprti vase. Le skupna prizadevanja vseh bodo lahko porok, da bo na Bledu več domačih in tujih gostov, ki se bodo dobro počutili in se na Bled vedno znova tudi vračali.«
D. Kuralt
I TT
/' r
Jlf *
I
KRANJ  -  SPREJEM ZA TEKMOVALCE OŠTO - \
skupščine občine Kranj in družbenopolitičnih organizacij je pred^ nik skupščine občine Stane Božič priredil sprejem za tekmovalke tekmovalce v smučarskem teku za enote teritorialne obrambe U,«!*'" IH ženska ekipa TO Kranj je v minulih letih doseg/a vidne u<r>eheal tekmovanjih. Tekmovalci OŠTO Kranj že od leta 1971 nastopcZ na prireditvah Po stezah partizanske Jelovice, od leta 1978po tudi V* sko ekipo. Kazen na tem tekmovanju se ekipi udeležu/eta tudit na prvenstvih SLO Slovenije, na smučarskem tekmovan/u enot TO epa. atrolnem teku *Sinjavinski sektor« na Zabjaku ter na »Partizanskem maršu«   v  okviru  pohoda   Po pot«h  partizanske  Ljubljane t* »Partizanskem maršu« v Kumrovcu. - Foto: D. Humer