PoAtnina plačan« * notmrfm. Leto LXH V Ljubljani, v petek 13. julija 1934 Stev. 156 a Cena 130 Dir Naročnin« mesečno .^rtP^fc^ ^p^ mmmB flBHBBHMk ^ ^Ček. račun: Ljub- t5 Din, za inozem- gBM' ^^^ ^^^g BjflV ^^^ ^^ ^^ Ijana it. ■tTo 40 Din — ne- ^^^^^ ^^g ^^M ^^g g ^HL M JfWa ^ 10.349 za izdaj« ce- MBg J^B ^HV m g J^^pBMfe M^M 7563 loleta« 96 Din. za H —F AE9 H ^ M g lMf fflV M Zagreb lnozem»tTo 120 Din K/g B^g jM MBŠ g Tffi kBB aH Uredništvo v JUmMI^P flB^^ ^^^^ Uprava: Kopitar- Kopitarje« »L 6/DI jeva 6. telefon 2993 Telefoni nredništvas dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 * Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka In dneva po praznika Tri socialne rane Strašna borba za življenje, ki zahteva dandanašnji toliko žrtev, stavlju našemu občestvu vedno večje naloge. Največjo moč in možnost pa tudi odgovornost, da skušajo urediti naše gospodarsko življenje in socialne razmere, imajo zakonodavna telesa, ki s svojo pravico inicijative na tem polju lahko izpodbudijo državo k najgloboksežnejšim reformam. Da se da tudi v današnjih razmerah na socialnem polju veliko storiti ne samo za omiljenje obstoječe bede, ampak tudi za načeloma pravičnejše odnošaje med delavstvom in deloaajavci in za dostojnejše delovne pogoje — to nam dokazuje odločna akcija prezidenta Roosevelta, ki ima po soglasnem priznanju vedno večje vspehe. Kjer take inicijativne sile in volje ni, tam se je seveda treba zadovoljiti s tem, da se v okviru obstoječih zakonov preprečuje vsaj najhujše zlo, da se zadržuje socialna reakcija, ki skuša »rešiti« socialno vprašanje na račun slabejšega, in da 6e olajša usoda žrtev neusmiljenega kapitalizma. Če se omejimo na čedalje bolj naraščajoče bolne pojave sedanje gospodarske stiske in socialnega nereda, in če jim iščemo leka v mejah danih možnosti, potem smo primorani, da zopet opozorimo na zanemarjeno proletarsko mladino, ki je je vsak dan več. Ali se res nihče še ni vprašal, kaj bo črez deset, dvajset let, ko bomo stali pred celo armado mladih ljudi, ki bodo predstavljali največje sovražnike obstoječe družbe —• pa ne saimo otbstoječe družbe, ampak vsakega reda, vsake oblasti in avtoritete in vsakih moralnih odnošajev človeškega sožitja sploh? Saj je ena glavnih dolžnosti vsakega, ki je postavljen na čelo občestvenih za-stopov in nosi odgovornost za javno blaginjo, da ne čaka, dokler iz majhnega zraste veliko, ampak da skuša občestvu nevarno zlo čimprej zadušiti v klici. Ne moremo si pa misliti večje nevarnosti za našo družbo kakor je mladina, ki raste v gmotni bedi im moralnem propadanju, ki budi in razvija antisocialne nagone in predstavlja eksploziven materijal najhujše vrste. Občine imajo še vedno toliko sredstev in možnosti na razpolago, da se temu zlu postavijo v bran in zadržijo moralno kugo in socialno anarhijo, ki se mora soditi iz takega naraščanja že v najnežnejši dobi zagrenjene, pokvarjene in sami sebi prepuščene mladine. Zlasti naša prestolnica ima v tem oziru dolžnost, da nekaj temeljitega ukrene, saj se bodo na ta način prihranili narodu težki milijoni, ki jili bomo morali trositi pozneje, ko bodo padli vsi bolmi, zločinski ali drugače negodni elementi, ki bodo zrastli iz mladih zanemarjencev, nam vsem na breme — neglede na socialno pogubne posledice take proletarizacije, takega pociga-njenja številnega sloja ljudstva, v najširšem pomenu besede. V ljubljanskem občinskem svetu je bil letos stavljen predlog, da se ustanovi za zanemarjeno mladino zavetišče, ki bi bilo pravo vzgojevališče s hrano, celodnevnim bivanjem in prenočiščem, torej pravi dom, kjer, bi mladina dobivala tudi primeren poduk in za življenje koristno usmeritev; žalibog je ta predlog padel, dasi je bil po našem mnenju za financiranje takega zavoda predlagam najbolj primerni način obdavčenja, na alkofeol namreč — kmalu na to je banovina posegla po tej taksi na opojne pijače in mesto je oib vir, s katerim bi se bilo moglo na temeljit in srečen način poskrbeti za te male revčke, ki proti svoji boljši naturi po naši krivdi doraščajo v nepridiprave, potepuhe in zlodeje ter anarhiste. Danes hočemo opozoriti še na drug pojav, to je na naraščanje vzraslih malopridneže v, na tngo barabstva, ki se širi tako rapidno, da je zadnji čas, da se proti temu storijo drako-nični ukrepi. To so individuji, ki izrabljajo brezposelnost v beračenje, ne da bi sploh imeli namen, 6e kadarkoli kateregakoli dela lotiti, ker gre za moralno do zadnje stopnje propale, vlačugarske in delamržne elemente, ki povrh-tega uprizarjajo od časa do časa največje ekscese in delajo na javnih mestih pohujšanje. Policija ne more proti njim kaj radikalnega ukreniti — tako slišimo — ker je v to svrlio potrebno, da storijo kak prestopek. Toda mi; 6mo prepričani, da bi se na vsak način dal dobiti, čeprav iz preteklega ali predpreteklega stoletja kak policijski patent tudi za subjekte, ki se slučajno ne zalotijo na kakem prestopku v smislu kazenskega zakonika — ker če nas ne moti spomin, so imele policijske oblasti v vseh časih in krajih obsežno ingerenco tudi na slučaje, kjer gre za preprečenje pohujšanja, nedostojnega vedenja, pijančevanja in podobnih pojavov demoralizacije, ki so tik na meji med dobrim in slabim. To so pojavi, ki po mnenju mnogih uglednih strokovnjakov upraviču-jejo celo zopetno uvedbo batin. Sicer pa je zoper to še radikalnejše sredstvo: za današnje malopridneže je treba zopet uvesti prisilno delo in jih s silo pritegniti k javnim delom; ker je za to treba državnega zakona, naj da naš parlament pobudo, da se nemudoma sklene v korist države in zajezitev huliganstva. Namesto da krepki individuji nadlegujejo poštene državljane, da jih podpirajo v brezdelju in ba-rabstvu, naj se jih pošlje v kolonah osuševat močvirja, trebit zapuščeno zemljo, orat, postavljat hiše, zidat za državo važne objekte, pogozdevat Kras, regulirat naše reke, gradit avtomobilske ceste, melijorizirat in pripravljat kolonizacijo — saj tega dela je v naši državi še za pol stoletja, če ne večl H koncu še eno opazko. Skrb za siromake Ž'e v naši ljubljanski občini urejena, čeprav ji e veliko manjka do viška, ni pa postavljena na pravo podlago skrb za začasno brezposelne, v kateri ni pravega sistema. Tudi ta skrb naj bi se naslanjala na načelnike okrajev, ki imajo o osebah, ki so brez lastne krivde brez posla, še najboljšo evidenco in ki tudi vedo, koliko so v resnici podpore potrebni in v koliki višini. Siploh bi se socialnokaritativna in so-cialnoskrbstvena akcija občine morala v celoti opirati na načelnike okrajev, ki razmere in potrebe bolj poznajo netro birokratični aparat občine in ki morejo tudi pritegniti k svojemu delu zasebno karitativno akcijo ter za socialno skrbstvo zainteresirati najširše kroga. Velik govor bolgarskega diktatorja K. Georgijeva Mir na znotraj - mir s sosedi • •. Veselje nad zbližanjem z Jugoslavijo Sofija, 12. julija. AA. Predsednik vlade Kimon Georgijev je imel danes v nabito polni dvorani gledališča velik političen govor, ki so ga v vsej državi pričakovali z največjo napetostjo. Razen mnogoštevilnih poslušalcev v dvorani sami so govor poslušale tudi velike množice prebivalstva, zbrane pred zvočniki v raznih krajih mesta. Vojska je pokazala Predsednik vlade je v začetku svojega govora obrazložil žalostni položaj, v katerem se je nahajala država tik pred izpremembo vlade meseca maja. Dejal je, da je bila edina pot za preprečitev katastrofe, ki je grozila Bolgariji, sestava nadstran-karske vlade. Ker posamezne stranke in skupine niso imele dovolj čuta dolžnosti in se niso mogle sporazumeti zastran sestave takšne vlade, je po- ' kazala bolgarska vojska, kjer je bila ljubezen do domovine zmerom večja od vseh drugih momentov, da ima dovolj moči, da more popeljati narod V smer, ki drži k obnovi in blagostanju. Predsednik vlade je nato popisal okoliščine, v katerih je nastala izprememba vlade, in poudaril, da je vladar odobril in brez pridržkov podprl ustanovitev nove vlade in njene sklepe. Vzajemno sodelovanje med krono in vlado, je v zvezi s tem dejal Georgijev, je že sama po sebi presekala vse zlobne pripovedke, ki so se začele takrat širiti. Bistvo novega režima G. Georgijev je nato obširno popisal bistvene karakteristike novega sistema, ki ima namen preurediti državo na temelju načela čvrste, avtoritativne in strokovne vlade ter parlamenta, sestavljenega iz zastopnikov glavnih činiteljev gospodarskega in kulturnega življenja in predstavnikov posameznih poklicev. Parlament bo ne samo politično zastopstvo, temveč bo hkratu tudi služil kot korektiv, če bi se morebiti križali interesi med posameznimi gospodarskimi skupinami. Takšen parlament bo mogel pravilneje in z večjim poznavanjem stvari ter popolneje presojati tudi v vseh političnih in splošnih nacionalnih vprašanjih. Na socialnem polju, je nadaljeval Georgijev, bo vlada posvetila posebno pozornost kmetskemu življu ter interesom gospodarsko slabših slojev mestnega prebivalstva. V gospodarski politiki bo vlada delala za pomirjenje stanovskih nasprotij. Delo nove vlade V daljnem poteku svojega govora je predsednik vlade popisal delo nove vlade od prihoda na oblast pa do danes. Poudaril je reforme na polju upravne razdelitve države, komunalne ureditve, javnega pouka, sodstva in financ, ter naglasil, da se je po zaslugi teh reform že v tekočem proračunu dosegel prihranek 478 milijonov levov. Reforme se bodo nadaljevale, dokler se popolnoma ne izvede program, ki si ga je zadala sedanja vlada. G. Georgijev je nato prešel k vprašanjem varnosti in zakonitosti ter miru in reda v državi. V zvezi s tem je omenil odločni nastop vlade zoper nekatere neodgovorne činitelje, zaradi katerih redna državna oblast ni mogla v nekaterih krajih države, kjer so se dogajale mnoge nezakonitosti, redno funkcionirati. Ta nasilja niso bila samo škodljiva miru in varnosti v državi, temveč so ogražala tudi ugled države v inozemstvu. Vlada je obnovila avtoriteto države in okrepila svoj ugled z obnovo reda v teh krajih in z razpustom velikih revolucionarnih organizacij ter z zaplembo orožja, ki so ga nekateri nezakonito spravljali in kupičili. Predsednik vlade g. Georgijev je omenil tudi izvedbo točke 14 vladnega manifesta od 19. maja, ki govori o tem, da pridejo vsi kraji v Bolgariji pod dejansko državno oblast. Pri izvajanju te točke svojega programa je vlada ukinila obsedno stanje v petriškem okrožju in razpustila notranjo makedonsko revolucionarno organizacijo ter zaplenila vse orožje te organizacije. Pri tej priliki jc zaplenila 81.938 pušk, 47 strojnic, 64 revolverjev, 15 avtomatskih pušk, 36 granat, 7.767 bomb in 701.308 nabojev za puške. Množina v petriškem okrožju zaplenjenega orožja dokazuje, v kakšni nevarnosti je bila naša država, zlasti glede londonskega pakta o definiciji napadalca. ... žejna miru Glede zunanje politike je Georgijev dejal, da pozna složna in urejena Bolgarija samo eno zunanjo politiko, to je tisto, ki more koristiti narodu. Vlada ve, da si bolgarski narod predvsem želi miru. Georgijev je pri tem pripomnil, da je Bolgarija v preteklosti že nekajkrat doživela nesrečne vojne, zato so njene želje danes daleč od vojn in jo vodi izključno samo neomajna politika miru. Ta politika za nas ni puhla iraza, temveč prava življenska potrebi. Bolgarski narod noče niti slišati o kakšnih pustolovščinah. Globoko je prepričan, da more njegovim življenskim interesom nstrezati Ie politika miru. S takšno politiko bo Bolgarija ustvarila ozračje prijateljstva in medsebojnega zaupanja med seboj in drugimi državami, to ozračje bo pa rodilo mnogo ugodnih posledic ter £ripomoglo k ureditvi tudi najtežjih vprašanj, ka-ršnih je brez dvoma tudi v bolgarski zunanji politiki. Georgijev je nato dejal, da je mogel z zadovoljstvom ugotoviti, da je vse inozemstvo pravilno ocenilo miroljubno in iojalno bolgarsko politiko. Izprememba 19. maja, je naglasil predsednik vlade, ne samo ni izpremenila stališča inozemstva do nas, temveč je nasprotno še bolj okrepila zaupanje, ki ga ima inozemstvo v našo lojalnost. Zakaj ta izprememba je le še utrdila prepričanje, da smo dejansko miroljuben narod in sposobni za vztrajanje v tej smeri. V tem pogledu mi je mnogo do tega, da izrečem našo zahvalo velesilam, ki so vse brez razlike pravilno presodile najnovejše dogodke na Bolgarskem. Prepričan sem, da so tudi ▼ vseh drugih državah našo politiko sporazuma sprejeli z zadovoljstvom in z zaupanjem. Dalje je Georgijev poudaril, da je Bolgariji kajpada največ do tega, da zboljša odnošaje s sosednimi državami. Odnošaji z Jugoslavijo »S posebnim zadovoljstvom moram naglasiti, kako naglo in uspešno so se konec maja t. 1. končala pogajanja med Bolgarijo in Jugoslavijo o trgovinski pogodbi in veterinarski konvenciji. To dejstvo dokazuje, kako lahko se dado urediti pereča vprašanja, če se rešujejo v atmosferi sporazuma in medsebojnega zaupanja. Bolgarija je trdno prepričana, da bodo tudi ostala, še viseča vprašanja med Kimboti Georgijev Bolgarijo in njenimi sosedi prav tako uspešno urejena, kadar se bo začelo o njih razpravljati.« V tej smeri so se dosegli že nekateri stvarni uspehi. Nato je z zadovoljstvom ugotovil, da vzdržuje Bolgarija prijateljsko razmerje tudi z drugimi državami, in dejal, da bo bolgarska vlada vse storila, kar je v njenih močeh, da še bolj okrepi ta odnošaje, v katerih vidi dragoceno poroštvo za kulturno in gospodarsko sodelovanje. Pri tej priliki je predsednik bolgarske vlade poudaril zvestobo Bolgarije do Zveze narodov. Ime in poslanstvo te vzvišene mednarodne nstanove sta v našem narodu zmeraj zbujali občutek zaupanja in nade. To spoštovanje do Društva narodov in njegovih statutov nas je tudi vodilo pri določitvi našega stališča nasproti balkanskemu paktu. G. Georgijev je zaključil svoj govor z n sitvijo vere Bolgarije v mednarodno pravico. Govor predsednika vlade so na več mestih prekinile dolge in navdušene ovacije mnogoštevilnih poslušalcev. Nekaj luči v labirintu evropskih paktov Kaj predlaga Francija in kaj je abljubUa Anglija? Vsebina londonskega sporazuma Pariz, 12. julija. TG. Ker iz časopisja ni mogoče jasno izvedeti, kaj je Francija v Londonu predlagala in kaj je dosegla, se je Vaš dopisnik obrnil na merodajno mesto in dobil sledeča obvestila o francoskih načrtih in o angleškem stališču. Francija in Rusija sta se spomladi sporazumeli, da predlagata sklenitev djveh velikih državnih zvez, in sicer: 1. severovzhodno zvezo, ki ji pristopijo Rusija, Estonija, Litva. Letonska, Finska, Poljska, Nemčija, Francija in Češkoslovaška. 2. južnovzhodno ali sredozemsko zvezo, ki ji pristopijo Francija, Italija, Jugoslavija, Grčija, Romunija, Turčija in Albanija. Namen zvez (v francoščini je informator rabil besedo »ligue«) je čuvati status quo to je dosedanji politčni in ozemeljski ali teritorialni red pre vlja Žaloigra plebiscita v Posaarju Ljudstvo, ki ne mara k domovini „Mi se bomo vrnili nazaj k Nemčiji, ho bo zopet svobodna" tinje »na tem malem koščku nemškega ozemlja, ki je ostal ge svoboden«. Oni tudi odklanjajo, da bi sc Posaarje »vrnilo sedanji fašistični državi, ker nočejo žrtvovati osnovne dobrine krščanstvain narodne čudi. Mi se bomo vrnili nazaj k Nemčiji, ko bo zopet svobodna, ko se bo otresla rjavega poganstva«. V istem smislu se izražajo tudi katoliške mladinske organizacije, ki so izdalo proglas, v katerem pravijo, da »brez boja svojih postojank ne bodo zapustile. Kardinal Faulhaber, ki ga je nedavno javno zasramoval neki fašistični vodja, nam je tisočkrat ljubši, kakor ta napuhnjeni »fiihrer«. Katoliška cerkev je že davno bila na delu in vršila svojo kulturno poslanstvo, ko še nikdo niti sanjal ni o ljudeh, ki hočejo danes biti voditelji nemškega naroda. Katoliška mladina je prebujena in ne bo nikoli več zaspala.« Nemške oblasti vedno bolj prihajajo do prepričanja, da bo Posaarje za Nemčijo izgubljeno, če ne bodo dali posaarskim katoličanom trdna in trajna jamstva za nedotakljivost njihovih svetinj, kajti, če se katoličani izrečejo za sedanji položaj, je vsak up, da bi se našla kakšna večina za Nemčijo, brezpredmeten. vaLstvo Posaarja se z veliko vnemo pripravlja na liudsko glasovanje, ki naj odloči o usodi te nemške deželice. Katoliški Posaarci so se odločili, da ne bodo glasovali ne za Francijo, ne za Nemčijo, marveč za to, da ostane vse pri starem. Za Francijo ne, ker so Nemci in niso narodni izdajalci, za Nemčijo pa tudi ne, dokler vladajo v Nemčiji sedanje razmere fašističnega terorja. Njihovo glasilo »Die Neue Saar-Post« je objavilo manifest, ki pravi, »da posaarski katoličani niso odgovorni za to, da se pravo krščanstvo in pravo nemštvo moreta razvijati dandanes le izven meja nemške države«. Oni odklanjajo nemško skupnost, ki je odvisna le od nasilstev in od strahovlade. Zato so odločni, da se bodo borili za prave krščanske in narodne sve- Čimbolj naše mesto narašča, čim večjn jc gospodarsko stiska, tem večja je dolžnost in odgovornost vseh faktorjev javnega življenja in javne uprave, da sc razširi in poglobi socialno-skrbstveno delo in da se okrcpljajo obrambna in preprečevalna sredstva zoper socialno mize-rijo in moralno propast ter katastrofe. v Evropi v toliko, v kolikor ga no bi spreminjala Zveza narodov sama s pomočjo člena 19 pakta Zveze narodov, ki dovoljuje sporazume in miroljubne spremembe tako političnega kakor teritorialnega reda. Francosko-ruski prodlog zahteva, da sc Bora vsaka država, ki jo vstopila v zvezo, obvezati, da bo svojomu zemljepisnemu sosedu prišla na pomoč v primeru, da ga kdo napade. Poleg tega bi se pa še Francija in Rusija obvezali, prva, da jamči za ruske zapadno moje, Rusija pa, da jamči za francosko vzhodno mejo, ki so jo dosedaj zajamčile že države, ki so podpisale loknrnsko pogodbo, a med katerimi šo Rusije ni bilo. Zveze, ki jih predlagata Rusija in Francija, so torej istočasno nenapadalne (obveznost, da se države med seboj ne napadajo) in varnostne ali pogodbe o medselbojni pomoči (obveznost, da druga drugo branijo pred tujimi napadalci). Če se Franciji in Rusiji posreči uresničiti obe zvezi, potem bo predlagala še tretjo, ki bi združila vse podpisnice 1. lokarnskega sporazuma (Francija, Belgija, Italija, Anglija), 2. severovzhodne (glej zgoraj 1) in 3. južno vzhod ne zveze (glej zgoraj) in določila, kakšni so odnosi teh zaveznikov do pakta Zveze narodov. V Londonu Berthou ni zahteval od Anglije, da se njenim paktom pridruži. Dosegel je pa od angleške strani sledeče: 1. Anglija bo ostala izven teh zvez, a jim na čelno ^ne nasprotuje. Rada bi pa imela, da se jih udeležita tudi Italija in Nemčija, kar hoče tudi Francija. Torej popolen sporazum. 2. Anglija sprejme, da se te zveze povečajo z lokarnskim paktom in 6icer tako, da Angliji ni treba sprejeti nobenih novih jamstev. 3. Anglija nima več ničesar proti zbližanju in sodelovanju med Francijo in Rusijo. 4. Anglija bo torej dobrohotno spremljevala francosko-rusko napore, ne da bi se j itn osebno pridružila, a tudi ne, da bi jim kjerkoli nasprotovala. 5. Anglija ne nasprotuje več vstopu Rusije v Zvezo narodov. To je vsebina londonskega sporazuma. Dunajska vremenska napoved: Južne Alpe: Oblačno. Soparno. Nagnjenje k netihtam. Zagrebška vremenska napoved. Pretežno jasno z naglim porastom oblačnosti, lokalno nevihte vendar niso izključene. Tarlarescu v Pariza Sklepanje vojaške pogodbe? Pariz, 12. julija, b. Romunski ministrski predsednik Tarlarescu je imel danes daljšo konferenco s francoskim zunanjim ministrom Barthoujem, nato pa ga je sprejel še predsednik vlade Doumergue, ki mu je priredil običajno večerjo. V političnih krogih se poudarja, da je obisk Tartaresca po lon-danskih razgovorih zelo važen političen dogodek in da se bodo po tem obisku romunskega premiera močno okrepile zveze med Francijo in Romunijo. Komunistična »Humanite« ostro napada romunskega ministrskega predsednika Tartaresca, za katerega pravi, da je prifcd v Pariz v svojstvu vojnega ministra, da sklene vojno konvencijo in dobi denar za oboroževanje Romunije. Ozadje francoske ofenzive Pariz, 12. julija, b. 0 vzrokih, ki so dovedli do vzhodnega lokaroskega pakta, objavlja Perti-nax v »Echo de Pariš« zanimive podatke, iz katerih je razvidno, da jc glavni vzrok vzhodnega lokarn-čkejsa pakta sprememba v frnncosko-sovjetskih odnosih. Od jeseni preteklega leta je sovjetska Rusija nič manj kakor Šestkrat ponudila Franciji tako Stara rana se odpira politično in vojno zvezo. Francija je to zveio dosledno odklanjala. Šele, ko jo Rusija šestič ponudila Francija tako ivezo, jc Francija ni mogla odkloniti, ker se jo bala, da bi se Moskva lahko približala Berlinu ter bi v tem primeru zopet oživela rapallska pogodba. Rogionalni pakti niBo nič drugega kakor napori. da se ruski predlog spravi v sklad z ženevskimi določbami, po katerih se regionalni pakti sklepajo lahko samo na temelju absolutne enakopravnosti. Ce bi Nemčija, Italija ali pa Poljska nasprotovale vzhodnemu lokarnskemu paktu, bo nadaljevala Francija svojo akeijo, da pridobi sovjetsko Rusijo, Malo zvezo in balkanske države za skupno sodelovanje. V tem primeru bo ta pakt predstavljal obrambno zvezo. Barthou potuje v Rim Pariz, 12. julija, b. »United Press« čuje, da bo francoski zunanji minister Barthou kljub vsem demantijem v kratkem odpotoval v Rim. To se bo izvršilo menda že ob koncu tega meseca. Barthou potuje v Rim v zvezi z londonskimi pogajanji, po katerib se je agleška vlada obvezala, da bo glede na sredozemski in vzhodnolokarniski pakt ostala nevtralna. Za Mussolinija je Cerkev samo pomožna sila Rim, 12. julija. Največjo senzacijo je povzročil danes uvodnik v znanem Mussolinijevem organu »Popolo d'Ttnlia«. Članek ima naslov »Vera in filozofija v šolah« ter je naperjen proti nekem n članku vatikanskega glasila »Osservatore Romano«, ki bi ga diplomatična javnost ne bila opazila, če ne bi zdaj z njim v omenjenem režimskem listu polemiziral neki brez dvoma ugleden in merodajen predstavnik fašizma. »Popolo dltalia« najprej ugotavlja, da •(p »Osservatore Romano« porabil priliko, ko 'je neki veroučitelj na nekem italijanskem kraljevem liceju predlagal, da se naj učni knjigi zgodovine in filozofije, ki sta jih napisala Ruggiero in Fiorentino. odpravita, ker da sta polni zmot in protestantskih in modernističnih nazorov. Ta predlog je bil od profesorskega zbora liceja odklonjen z motivacijo, da je v stvari kompetenten samo minister. , , Nato izvaja »Popolo dTtalia«. da tudi on noče diskutirati o zadevi, katero prepušča ministru, kateri je te knjige odobril, i ae pa hoče pribiti način, s katerim je »Osservatore Romano« postavil to vprašanje. Glasilo Vatikana trdi namreč, da je bil namen italijanske vlade ob sklenitvi konkordata, da se 'pouk v vseh predmetih prilagodi verskemu poduku, in zato se morajo — pravi »Osservatore« — rabiti v šolah knjige, ki niso v nasprotju z versko doktrino. Profesorski zbori imajo dolžnost, da zahtevajo take tekste ki bodo v skladu z verskim nazorom. Med filozofijo in vero ne more biti pravega nasprotia in zato mora država izločiti vsak pouk, ki bi učil tako nasprotstvo. ★ Na to odgovarja glasilo g. Mussolinija »Popolo dTlalia«. češ, da »Osservatore Romano« ne zahteva nič več in nič manj, kakor da morajo profesorji, ki so mnenja, da med filozofijo in vero obstoja nasprotje, šolo zapustiti in da je dolžnost države, da jih k temu prisili. Nadalje sledi iz izvajanj »Osservatora«, da morajo državne učne knjige biti izbrane od Cerkve ali pa vsaj dobiti njeno odobrenje, ker je le ona pravi tolmač katoliške religije, ki je religija države. Fašistični režim pa je — tako pravi »Kopo o dTtalia« — mnenja, da je italijanska država storila veliko uslugo Cerkvi že s tem, ko je v lateranskem paktu pristala na to, da ima Cerkev pravico izbrati besedilo veroučnih knjig, ne da bi država imela pravico, dati k tem tekstom svoje soglasje. Če je pa res, da Cerkev zahteva, da mora ona Značilna polemika med ,Osservatore' in ,Popolo izbrati tudi knjige glede drugih predmetov ali pa vsaj biti z njimi soglasna, to — pravi glasilo režima — ni samo pretirano, ampak vzbuja tudi skrb laične državne oblasti. Če je država zopet uvedla verski pouk v osnovni in srednji šoli, kjer se pripravlja moralna podlaga mladega človeka, kjer pa se cerkveni nazor še ne motri kritično, pa še nikakor ni pristala na to, da bi Cerkev nadomestija državo glede izbire knjig in učiteljev, ki predavajo ostale predmete. Država — nadaljuje »Popolo dTtalia« — dopušča največjo svobodo diskusije na verskem polju in je edina oblast, ki ima pravico razsodbe v takih diskusijah. Dokler ima država svoje lastne organe, ki presojajo in izbirajo učne knjige, nima noben profesorski zbor pravice, da zahteva spremembo teksta, ki je bil odobren od ministra. Nato sledi končni odstavek, ki po ostrosti svoje formulacije jasno kaže, da je ostala fašistična Mussolinijeva država na isti areligiozni laični podlagi, kakor je bila bivša liberalna država. »Popolo dTtalia« zaključuje namreč svojo polemiko z glasilom Vatikana s sledečimi besedami: »DrŽava ne dopušča tudi ne indirektnega poseganja v sfero svoje oblasti. Zakaj sicer bi zgodovina, znanost in filozofija zopet morali prilagoditi se dogmam krščanstva in katoličanstva kakor v prošlih stoletjih žalostnega spomina. Toda v Italiji, ki je bila bolj kot katerakoli druga država priča mučeništva učenjakov pod duhovno reakcijo in priča mučenikov domovine pod tujimi gospodstvi, v tej Italiji je upanje na to, da bi Cerkev mogla zopet zavladati nad šolo, naravnost absurdno.« Ta izvajanja, zlasti pa njih ostri konec, so zbudila pozornost radi tega, ker dokazujejo tezo, ki jo je diplomacija vedno vzdrževala, da namreč Mussolini nikoli ni menjal niti je kdaj mislil menjati liberalne podlage svoje države v kulturnem in moralnem pogledu. Njegovemu nazoru je Cerkev samo »pomožna sil a«, ki naj bi pomagala utrditi njegov režim, in on ji celo njeno oči-vidno samostojnost na polju vere priznava samo kot neko koncesijo, katero ji je on dali Ne ve se, ali je omenjena polemika samo slučajna, ali pa kaže na neko še latentno nasprotje med državno in cerkveno oblastjo, ki jo ie Mussolinijevo glasilo izrabilo, da da duška nekemu zagrenjenju, ki ga čuti režim napram Vatikanu iz kakšnih še neznanih vzrokov. Ker bo »Osservatore« gotovo odgovoril, bo bržčas kmalu mogoče ustvariti si o tem jasno sodbo. Na vsak način pa je fašistični režim zopet razgalil svojo svobodomiselno kulturno podlago in svoj protikrščanski državnoabsolutistični nazor. Iz poučenih krogov se sliši resno mnenje, da nerazpoloženje Mussolinija izvira iz tega, ker Vatikan noče podpirati njegove protifrancoske — protiangleške, — to je protievropske — politike. To je namreč po štirih letih prvi članek napisan proti Vatikanu. In to pada v očil Hitler o „zaroti" in „z'l it pA'1 ,I,ii,,3,'B,, ... ... ~ . v vojnih zadevah, katerega si je Dollfuss obdržal sam poleg štirih oslalih portfeljev v novo rekonstruiranem kabinetu. Rim, 12. julija, b. Uredniku lista »Gazetia del Popolo« Pietru Solariju je dal nemški državni kancler Hitler intervju. Solarija je sprejel v svojem delovnem kabinetu. Hitler je ljubeznivo odgovoril na vsa postavljena mu vprašanja. Solari pravi, da je iz Hitlerjevih oči sijala neka bol zaradi zadnjih dogodkov, ki so ga prisilili, da energično pretrga vse zveze s svojimi tovariši in sodelavci, od katerih so bili nekateri njegovi najboljši prijatelji, do katerih je imel tudi velikansko zaupanje, ter da se jih na radikalen način iznebi. O zaroti je Hitler dejal: Ta zarota, ki se ne more primerjati s Katalinino zaroto, je bila zadušena v kali in se torej nihče več ne more upreti ali pričeti s slično akcijo. Mase članov narodno-sociali-stične stranke in mase nemškega naroda nimajo razumevanja za zarote, ampak zahtevajo samo delo in kruh in tudi niso sodelovale pri zaroti, ampak so stale zveste sedanjemu režimu. Te mase pa so vendar razumele pomen zadnjih dogodkov, ki jim je bil tudi resen opomin. Jaz sem večkrat opominjal ljudi, ki so se 12 tet borili z menoj, naj računajo s stvarnostjo in izpolnjujejo zvesto svojo dolžnost. Pred par tedni še sem se več kakor pet ur raz-govarjal z enim od svoiih prijateljev. Solari po-vdarja v svojem članku, da Hitler ni hotel povedati ime tega človeka, iz besed pa je sklepal, da je bil to umorjeni kapetan R6hm. V tem razgovoru sem opozoril svojega prijatelja, naj resno sodeluje z menoj, ker se bova morala sicer drugače brezpogojno raziti. Ti nasveti in opomini pa niso zalegli prav nič. Pot, po kateri je šel ta moj dvanajstletni sodelavec, ga ni samo oddaljila cd mene, ampak je šel celo tako daJteč, da je nastopil proti meni. Solari je vprašal Hitlerja, ali je res, da zarota ni bila naperjena proti njemu, ampak da so nasprotniki zahtevali le, da izpadejo iz sedanje vlade nekateri ministri, nakar naj bi Hitler rekonstruiral svoj kabinet. Hitler je odgovoril: To je laž. Zarotniki so vzeli na piko predvsem mene in jaz bi moral biti njihova prva žrtev. Mene so hoteli umoriti. V ostalem pa je zelo malo verjetno, da bi v slučaju, če bi puč uspel, prisilili mene, da prevzamem predsedstvo take vlade. Hitler je povdaril, da njegova intervencija ni samo zadušila zarote, ampak je preprečila tudi nevarne politične metode, ki so se jih narodni socialisti posluževali v borbi proti demokratskemu režimu, katerih metod pa se nekateri člani narodno-socialistične stranke še sedaj niso mogli odvaditi. Konspirirali so in pripravljali puč s sredstvi, s katerimi sem uničil prejšnji režim. Zarotniki se niso mogli vzdržati teh metod niti tedaj, ko smo dali državi sedanjo obliko, ki jo vsebuje naš program. Oni so se še naprej borili proti državni oblasti in niso računali s tem, da so se časi spremenili. Pri nekem zarotniku se je našel dnevnik, v katerem so zabeleženi vsi dogodki. V tem dnevniku so zabeleženi vsi tajni sestanki, na katerih so se stalno pripravljale prave karbonarske zarote. Zaposleni s tem delom pa so zarotniki popolnoma zanemarjali narod in zaradi tega si niso pridobili simpatij narodnih slojev. Hitler je dejal, da bo imel jutri priliko, da pred nemškim državnim zborom podrobno oriše zadnje dogodke v pravi luči in da pojasni tudi sedanji položaj. To bo konec obračuna z revolucionarji. Na koncu intervjuva je Hitler še pristavil z ozirom na pisanje inozemskega tiska: Nekateri inozemski časnikarji obžalujejo usodo 10 ali 12 žena in nekaj otrok onih krivcev, ki so bili umorjeni. To je človečansko, toda oni, ki jih objokujejo, so se pregrešili proti državi in proti svojim družinam in proti humanosti. Jaz sem nastopil v obrambo režima zato, da rešim vse one družine, ki bi trpek v primeru, če bi se puč posrečil, kajti če bi wieseenska zarota uspela, bi danes v Nemčiji ne jokalo samo 10 ali 12 žena in otrok, ampak tisoči in tisoči. Zato ni bilo humano od onih. ki so hoteli vreči državo v kaos in meščansko vojno. Prepričan sem, da bi Sven Hedmova usoda šanghnj, 12. jul. p. Po šc nepotrjenih vesteh so že izpustili znanega švedskega raziskovalca Sven Hedina, ki baje ni bil njet od roparskih handitov, kakor se je sprva poročalo, ampak od vstnških čet generala Mahungjana v zahodnem Turkestann. Prva poročila od ujete Sven Hedinove ekspedicije so prišla iz Kašgar-jn in pravijo, da jc bil Sven Hedin postavljen pred vojaško sodišče, ki pa se jc prepričalo, da je namen njegovega potovanja čisto znanstven in da bo vsled tega takoj izpuščen na svobodo. Rai ka petletka Moskva. 12. julija. TG. Blizu mesta Taškent v ruskem Turkestann eo pričeli graditi velikansko električno centralo na obali reke Cirčik, ki bo imela kapaciteto 280.000 kilovatov, medlem ko bo kemična tovarna, ki se bo priključila elektrarni, lahko proizvajala 250.000 ton umetnih gnojiti. To bo največja zgradba, ki jo obsega druga petletka sovjetske vlade. Stroški zanjo bodo znašali približno 800 milijonov rubljev. Drugi tir sibirske železnice Moskva. 12. julija. TO. Oradba drugega tira za dolgo čezsibirsko železnico iz Karimskaje v Vladi-vostok je končana. S tem sc odpirajo velike možnosti za gospodarski razmah in za razvoj trgovinskega prometa v ruski Aziji, ker sedaj je dana možnost, da se vlaki izognejo vzhodni kitajski progi, ki je v mandžurskih rokah. Progo so gradili predvsem politični jetniki. Capetovvn, 12. jul. p. Iz južnoafriške Unije jo Kjl i/jjnan vodja hitlerjevske mladine /it jugozapndno Afriko, stotnik l.ockcn. Pri preiskavi jo našla južnoafriška jiolicija dokaze, da je vršil vojaško vohunstvo. prvi vstaji sledila druga in tretja in Nemčija bt Kmalu prišla v vrsto onih držav, kjer so revolucije na dnevnem redu. Vsi nehitlerjevshi ministri so prosili za razrešitev Berlin, 12. julija. TO. V krogih dopisnikov inozemskih časopisov se vzdržuje vest, da so vsi ministri nemške vlade, ki ne pripadajo narodno-socia-lističui stranki, vložili prošnje za odstop. Med njimi se nahajajo dosedanji gospodarski minister Schmidt, finančni minister Schwerin-Krosigk, zunanji minister baron Neurath, notranji minister Elz von Rii-benach ter podkancler von Papen. Samo vojni minister Blomberg se za enkrat ni pridružil svojim tovarišem. Državni kancler Hitler je ostavko zavrnil, nakar so se ministri obrnili neposredno na predsednika Hindenburga s prošnjo, da jih razreši, ker da so bili jx>f>olnoiiia varani glede namena in pomena krvavega čiščenja dne 30. junija in ker si danes ne upajo več nositi odgovornosti za nered, ki je nastal nad vsemi plastmi naroda in v državni upravi. Ni še znano, kakšno stališče je zavzel predsednik Hin-denburg. Papena, ki je dvakrat prosil za sprejem, Hindenburg ni maral sprejeti. Danes se zbere državni zbot Berlin, 12. julija, b. Vse priprave za jutrišnji sestanek državnega zbora so končane. Največjo pozornost posveča ves nemški narod govoru, ki ga bo imel Hitler o vzrokih žalostnih dogodkov, ki so se izvršili dne 30. junija. V vseh mestih se montirajo na glavnih ulicah in trgih radio-zvočniki, razen tega pa so naprošeni lastniki radio-aparatov, da postavijo svoje aparate na okna, da Ki tako lahko slišali Hitlerjev govor, ki nimajo sprejemnih aparatov. V političnih krogih se trdi, da bodo jutrišnje izjave nemškega drž. kanclerja usodepolne in da bo njegov apel na nemški narod sprememba v zgodovini Nemčije. Nemčija odklanja vzhodni pakt V tukajšnjih političnih krogih pričakujejo novo ofenzivo s strani nemške državne vlade in Hitlerja. Ta ofenziva bo zagrmela na jutrišnji seji nemškega državnega zbora. Govori se, da bo Hitler govoril o dogodkih v Nemčiji z dne 30. junija zelo malo in da bo to nalogo prepustil generalu Goringu, medtem ko bo on predvsem pozval v svojem govoru Francijo, da se zopet nadaljujejo razgovori o razorožitvi in varnosti. Pri tem bo Hitler seveda absolutno odklonil, da bi Nemčija vstopila v kakršenkoli vzhodni lo-karnski pakt. Še več, Nemčija smatra, da je ta pakt naperjen direktno proti njej. Ker je napovedana angleška demarša v zadevi vzhodnega Lokarna. ki jo bo prejelji Nemčija še pred govorom nemškega držir'-4—* kanclerja, bo Hitler uporabil to priimku [j za to, da v svojem govoru odjjpvori na r maršo angleške vlade. Dopisnik agencije Havas trdi, da bo Hitler v svojem govoru napovedal, da so Nemčija vrne v Ženevo, seveda bo pri tem stavil gotove pogoje. Švica izganja izzivalce Bern, 12. jul. p. švicarski zvezni svet je ! sklenil izgnHti v Curihu bivajočega nemškega ! državljana dr. Klamperja, člana nemške tajne policije. Dr. Klamper je iskal zlasti zvez z levičarskimi krogi, da bi pri njih dobival informacije o emigrantih. Nadalje je nekatere ugledne efliigrante navajal k povratku v Nemčijo, kjer bi jih najbrž zaprli. Poplave na Kitajskem Šanghaj, 12. julija, b. Zaradi neprestanega deževja in naraščanja vod grozi Kitajski zapet strašna poplavna katastrofa. Po številnih vesteh so že poplavljena ogromna področja. Ker vode neprestano naraščajo, grozi nevarnost, da izgubi pri tem življenje nekaj stotisoč ljudi, ki so zapisani smrti, če ne preneha deževje in vode takoj ne upadejo. O kakšni pomoči tukaj ne more biti govora. Ce popustijo ie nekateri slabe j ši nasipi, ki so zgrajeni na velikih rekah, potem bo strahovita katastrofa neizogibna in nekaj milijonov ljudi bo našlo smrt v valov ju. Po vesteh iz Japonske, je bilo tudi tam mnogo človeških žrtev. Tokio, 12. julija, b. V severni Japonski so prestopile zaradi neprestanega deževja nekatere reke bregove in je pri poplavah utonilo 250 oseb. 300 hiš in 30 mostov je uničenih. Več tisoč ljudi je brez strehe. Ni še znana usoda 160 delavcev, ki so bili zaposleni ob obali reke Tetori. Stavke v Ameriki San Francisco, 12. julija, b. V mestu in na vsej obali Pacifika grozi generalna stavka. Po zadnjih vesteh bo generalna stavka pričela že nocoj ali tekom jutrišnjega dne. Meščani mrzlično nakupujejo hrano, ker se bojijo, da ne bo zadostnega dovoza življenjskih potrebščin. Kakor znano, traja v lukah ob Pacifiku že nekaj časa stavka luških delavcev zaradi tarif, ki so se sprejele od strani delodajalcev na škodo delavstva. Ker pogajanja niso dovedla do nobenega rezultata, ni preostalo delavcem ničesar drugega, kakor da posežejo po stavki. Smrtonosni viharji Pariz. 12. jul. AA. Tz Čikaga poročajo, da je. v državi llinois besnel strahovit ciklon. Nad i00 oseb jc hudo ranjenih. V Jacksonvillu je .vihar porušil mnogo hiš in prekinil brzojavni in telefonski promet, škoda znaša 750.000 dolarjev (približno 37 milijonov Din). Med žrtvami trga ciklona se nahaja baje tudi znani ameriški filmski igralec Toni Mix. Vihar ga je zalotil z. 20 drugimi filmskimi igralci med predstavo v cirkusu. Spori na Daljnem vzhodu Moskva, 12. jul. p. Med Sovjetsko Rusijo in Mandžurijo jc nastal zopet nov konflikt. Mandžurske oblasti so namreč izgnale ruskega predstojnika postaje v llarbinu ter več uradnikov vzhod nokitajske železnice, ki so ruski državljani. Mandžurska vlada jim očita, da s,* delali proti jnnonskim in maitd/iirskiin interesom Icr du so iiHibrž vršili tudi vohunsko službo. Belgrajske vesti V soboto, 14. t. m. ob 6.35 se pripelje okoli 70 članov Bolgarsko-jugoslovanskega društva v Sofiji v Beigrad. Med njimi bo več javnih delavcev, novinarjev, zdravnikov, odvetnikov, gospodarstvenikov, obrtnikov in zastoiniikov drugih poklicev. Goste bo vodil g. Dimo Kazašov, bivši minister in predsednik Bolgarsko - jugoslovanskega društva v Sofiji. Beigrad, 12. julija, m. Na današnji dopoldanski seji senata je bila najprej sprejeta -konvencija o likvidaciji davka v smislu rapallskega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo v tretji coni, nato pa zakonski načrt o državnem računovodstvu in državnem pravobranilstvu. Prihodnja seja senata bo jutri dopoldne ob 9. Na dnevnem redu bo kot prva točka zakonski osnutek o mestnih občinah. S tem bo jutri senat končal svoje delo in bo odšel na počitnice. Drobne vesti Pariz, 12. jul. p. Vojno ministrstvo objavlja uradno, da letos ne bo velikih poletnih vojaških manevrov. Za razlog navaja varčevanje. Pač pa bodo imele vojaške vaje nekatere vzhodne divizije. Pariz, 12. jul. p. V vsej Franciji vlada silna vročina in je bila v Pari/.u zabeležena temperatura 34 stopinj Celzija v senci. Danes beleži Pariz rekordno porabo vode. V Seini jc na tisoče mrtvih rib. Ribe so poginile radi pomanjkanja kisika. Dunaj, 12. jul. p. Na predlog /.voznega kanclerja dr. Dollfussa je imenovan za državnega podtajnika za državno obrambo genernl-major Viljem Zehner. Rojen je bil 1. 1883 in služi v avstrijski vojski že. od I. 1900. Danes je novi državni podtajnik že prevzel svoje posle od ministra, generalla jtnnnta Schonburga-lla r-tensteina. Dunaj, 12. jul. b. Davi je pred vrati žup nišča župnika Turnhern v Birsu eksplodirala bomba, ki je močno poškodovala pasažo žup-nišča. London, 12. jul. p. Veliko število najodlič-nejših javnih delavcev v Angliji jc danes poslalo nemškemu državnemu kanclerju peticijo, v kateri ga prosijo, naj izpusti nemške pacifiste, ki se nahajajo v koncentracijskih taboriščih. Rim, 12. jul. b. Semkaj je prišla sovjetska vojna delegacija pod vodstvom generala Fisch-mana, ki jc sestavljena v glavnem iz kemičnih strokovnjakov. Newyork, 12. julija. AA. Iz Portlanda (drž?.-1 va Oregon) poročajo, du jo. tamkaj policija moralo rabili strelno orožje proti stavlcujočim de-lu\ccra, ki so hoteli ustaviti neki tovorni vlak. Slovenska Bistrica v objemu valov Strahovito neurje nad južnim Pohorjem - Ogromna škoda po povodnji in toči - Divjanje strele Slovenska Bistrica, 12. jul. Kaj takega v Slovenski Bistrici ne pomnimo. Neurje s točo in viharjem, s strelo in gromom, s prelomom oblaka in silno povodnijo je streslo včeraj popoldne vso svojo silno jezo nad Slovensko Bistrico in okolico ter uničilo cvetoča polja in vrtove, razoralo ctste, zbilo v tla vse sadeže, požgalo poslopja ter napravilo ogromno škodo meščanom in okoličanom. Že v torek popoldne je grozila nevihta. Včeraj okoli 2 so se zopet pričeli bočiti na obzorju temni oblaki, ki jih je za hip razgnalo solnce in veter, toda okoli treh so zopet prekrili nebo s svojo grozečo temino. Naenkrat je zavil piš, da se je drevje kar pripogibalo, strele so švigale in že eo se odprle nebeške zatvornice; pričelo je liti, da nisi razločil predmetov korak pred seboj. Najhujši je hil naliv okoli četrt na pet, vmes pa je padala toča, debela kot orehi. Okoli pol petih je začela nenadoma tuliti velika^ slove-njebistriška sirena, s katero se oznanja požaT, ter je opominjala ljudi, da grozi velika nevarnost od vode. Na Pohorju, pri Sv. Venčeslu, se je utrgal oblak. Silne množine vode so kakor reka prihrumele proti južnemu delu Slovenske Bistrice, kjer jih jc zadržaval najprej samostanski zid, ob katerega je butalo nad poldrugi ineter visoko valovje s tako silo, da ga je naposled porušilo. Ko se jc zid vdal, je udrla voda v samostan in sirotišnico ter cerkev. V samostanu in sirotišnici je vlomila v pritličju vsa vrata, cerkev pa je visoko preplavala ter se zlivala v mogočnem hudourniku skozi glavna vrata na cesto. V tistem trenutku sta pri-hrula proti Bistrici še dva nad meter visoka in celo cesto zavzemajoča potoka: po Tržaški cesti in Šolski ulici. Vodovje se je združilo na Glavnem trgu ter ga izprenienilo v valujoče jezero. Še ob sedmih, ko je privoziil težki mariborski avtobus, je bilo na cesti toliko vode, da se je vozilo skoro do motorja pogreznilo, dočim si lažji avtomobili sploh niso upali zavoziti v nevarnost. Voda je vdirala v kleti, trgovske lokale in stanovanja ter odnašala vse, kar ni bilo trdno pribito. Meščani eo se v trenutku nevarnosti osvestili ter začeli z mrzličnim reševanjem. Zlasti so se izkazali gasilci s poveljnikom Bockom, ki je vodil reševalno akcijo ter bi bil skoro sam postal žrtev vodovja. Ko so odprli glavni poži-ralni kanal radi lažjega odtoka vode, je padel Bock v nastali vrtinec, iz katerega se je komaj rešil. Prav tako eo s težavo rešiili na istem mestu neko žensko. Nagloma, kakor je prihrulo, je vodovje zopet odteklo. Ob četrt na osem že ni bilo o vodi več sledu, ostala je pa za njo strahotna slika opustošenja: ceste kakor ra-zorane, kleti napolnjene z vodo, da so jo morali gasilci sesati z brizgalno, vrtovi v južnem delu mesta popolnoma uničeni, v lokalih in stanovanjih pa vse zablateno. Največjo škodo imajo v samo- stanu in sirotišnici, kjer je vodovje v pritličju dvignilo vse pode, in trgovec Miiller, ki ima nad 8000 Din škode. — Še strašnejše pa je razdejanje v okolici pod Pohorjem: pri Sv. Venčeslu, Spod. in Zgor. Ložnici, Cigoncah, Videzu, Zafoštu in Črncu. Ljudi je zajela nevihta na polju. Pri Črnecu je dobila žanjice na polju ter bi bile skoro potonile. Strahotna je bila slika na poljih: toča je zbila vse v črno zemljo in kar je preostalo, je odneslo vodovje. Štirikrat se je vsula toča med nevihto ter sklestila vse. V Kacijanu-Vrhole je treščilo v hišo posestnika Gešperiča. Streli je sledil požar, ki je upepciil hišo in gospodarsko poslopje. Gorelo je kljub silnemu nalivu s tako nevzdržnostjo, da niso mogli rešiti ničesar, razen goveje živine. V Obrežju pri Oplotnici je udarila strela v gospodarsko poslopje mladega posestnika Oblenšeka ter mu ga užgala. Poslopje je popolnoma zgorelo. V Konjicah je uda- rilo v dimnik Lauričeve tovarne, na Kablju pa v zvonik župne cerkve. Škoda, ki jo ie neurje povzročilo, je ogromna in za sedaj se neprecenjena. Obupanim ljudem se bo morala nudili nujna pomoč. Neurje v Konjicah Slov. Konjice, 11. julijo. Danes okrog 4 popoldne je prihrula nevihta, ki je divjala hujše kakor 10. junija. Veter je lomil po gozdovih drevje, otresal sadje, po vinogradih prevrgel dosti kolja; pšenico iu rž je po hribih položil ob zemljo, s streh je metal opeko. Toča je poškodovala pridelek po vinogradih, saj je popokanegu veliko grozdja, ker je imela do njega še večji dostop, ker je trta ležala. To se je zgodilo večinoma na zunanjih straneh vinograda. Padala je v silovitem metežu zelo gosta in debela kakor lešniki. Koroškemu kmetu toča uničila ves pridelek Prevalje, 11. julija. Danes okrog 2 popoldne so se začeli poditi od Strojne sem temni oblaki. Iz njih so švigale strele in grom je odmeval daleč naokrog in naznanjal grozečo nesrečo. Vihar je prihajal bližje in bližje, v gostih vrtincih se je dvigal visoko proti nebu cestni prah Veje so se klanjale in zapletale druga v drugo, med njimi pa je piskala in žvižgala sapa. Zvonovi raznih cerkva so se zazibali in v žalostnih, zateglili in pretrganih glasovih peli prošnjo Bogu, naj prizanese kmetu in njegovemu polju. Ljudje so se. tresli od 6trahu, zakaj vsak trenutek je bilo pričakovati, da se vsuje iz oblakov leden dež — pogibelj kmeta in njegovega polja. Ob treh popoldne je v šumu viharja 'ačela padati iz črnih oblakov ledena toča, debela kakor drobni orehi. Toča je padala od treh do tri četrt na štiri skoraj brez dežja. Oklestila je sadno drevje, pobila vso zelenjavo, prašno ajdo, ki izgleda, kakor bi jo poželi. Pobila je pšenico in ječmen in kmet bo lahko vesel, če bo le seme dobil nazaj. Sadje je z listjem vred na tleh. Nekaterim posetnikom je toča pobila tudi šijje v oknih. S soizaini v očeh so se knictjs ozirali po opustošenpin polju, celoletni trud je bil za-man, vse je uničeno. Kmetje bodo Lodili prijavljat svojo škodo davčni oblasti, o kateri upamo, da bo vsaj delno odpisala davek. Nova katastrofa v Strugah Struge, 11. julija. Niso se še zacelile rane, ni še poravnana ogromna škoda, ki jo je prizadela lansko jesen Strugam grozna povodenj, ki je uničila vse poljske pridelke, ne samo tiste, ki so bili še na polju, ampak tudi one, ki so bili že spravljeni in pod streho; že je nad našo dolino prišlo novo gorje, nova katastrofa. Danes opoldan so temni oblaki kar naenkrat pripeljali točo, ki se je vsula po širnem, lepo obdelanem polju tako na gosto, da je bila zemlja od nje kar pobeljena. Toča je padala v manjših presledkih in med straš- nim nalivom, gromom in bliskom celo uro. Predvsem in najbolj sta poškodovana koruza in pa fižol, ki je bil ravno v najlepšem cvetju, pa tudi drugi pridelki so več ah manj poškodovani in uničeni, zlasti pa ozimna, ki še ni požeta. Sadje leži večinoma na tleh, česar ni uničila toča, je storil to vihar in pa strašen naliv. S strahom in nado smo pričakovali, da bo letošnja letina vsaj deloma popravila škodo lanske povodnji, da bo konec stradanja za ljudi in živino, pa vsi naši upi in nade so šle po vodi, prišla je huda ura in uničila vse. Zgodovinski spomin Slov. Krajine Slovenska krajina se pripravlja, da čez mesec dni proslavi petnajsto obletnico svojega osvobo-jenji izpod madjarske nadoblasti in združenja z oelalo "Sloveniio ter Jugoslavijo. Ta veliki dogodek, ki so ga posredno pripravljali veliki možje Slovenske krajine dolga desetletja s svojim kulturnim in narodno buditeljskim delom, je bil dosežen s precejšnjimi težavami. Prav te dni pa poteka petnajsta obletnica končne odločitve v usodi osvoboditve Slovenske krajine, zato smo se je dolžni spomniti — saj tako malo mislimo na dogodke in težave, ki so nam prinesli svobodo. Marsikaj bi se lahko iz njih naučili. , Naši delegaciji na mirovni konferenci v Varizu je povzročala velike težave zlasti nepravična ma-djarska statistika, ki je število Slovencev znižala co skrajnosti, ali jih pa štela v rubriko »drugih«, kjer so šteli tudi cigane! V namenu, da bi zastopnike velesil pravilno v našem smislu informirala, je jugoslovanska delegacija izdala glede Slovenske krajine dve francoski brošuri izpod peresa univ. prof. dr. Matije Slaviča. Publikaciji sta zgoščeno poročali o položaju te pokraiine ter zlasti statistično dokazovali njen slovenski značaj. Dodana je bila posebna karta, kjer je označeno 'narodnostno razmerje vsake prekmurske občine do 5% natančno. Pripravil je to karto avtor dr. Sla-vič sam. Jugoslovansko delegacijo sta med drugim zlasti podpirala češki delegat minister dr. Bemeš ter francoski pubficist grof Begouen, ki je v »Journal des Dčbats« objavljal v najusodnejšem trenutku svoie članke v naš prilog. V teku meseca maja 1919 se je že odločala usoda »ogrskih Slovencev«. V juniju je bila dolo- Tel 31-62 KINO KODELJEVO TeL31-62 Danes ob pol 9: Ronald Kolman in Rax Francis v velelilmu »MOJA ZELJA SI TI« in »V SVITU ZORE« Rudolf Foster. žena meja proti Avstriji in kmalu nato tudi ostala meja. Pri tem je za nas ugodno sodeloval ameriški izvedenec major D. W. Johnson, profesor na univerzi »Columbia« v New Yorku. Njegov kolega z iste univerze, srbski rojak Mihajlo Pupin jc s svojimi informacijami pravtako mnogo pripomogel k uspehu naše delegacije. V začetku julija 1919 je bil še govor o koridorju med Češkoslovaško in Jugoslavijo, ki bi ga naj upravljala Zveza narodov. Dobro informirani pariški dnevnik »Le Tempsc je še 6. julija pisal v tem smislu. Misel na ta koridov pa je bila opuščena in dne 9. julija 1919 je sprejel vrhovni svet petih velesil predlog teritorialne komisije, ki je določal mejo za Slovensko krajino ob razvodju med -Muro in Rabo. Ta dan je bila prav za prav že določena osvoboditev naše najsevernejše slovenske zemlje, zato se ga ob petnajsti obletnici spominjamo. Ta meja pa le prisodila Madjarski tri slovenske. župnije ob Rabi (Dolnji Senik, Gornji Senik in Šteranovci) z 12 občinami ter mesto Monošter (Sv. Gothard). Jugoslovanska delegacija je zahtevala te kraje za našo državo, toda zaman. Nato je vložila naša delegacija, dne 16. julija pri predsedništvu mirovne konference prošnjo, v kateri je opisala trpljenje, ki so ga prenašali prekmurski Slovenci pod boljševiško madjarsko vlado, in je prosila, naj se pooblasti kraljevina SHS, da Slovensko krajino vojaško zasede, S tem so bili glavni dogodki v juliju pred petnajstimi leti zaključeni in bližalo se je osvobo.ienje. Nesreča pri gradnji hiše Štirje zidarji strmoglaviti z odra na tla Celje, 12. julija. Kakor smo že poročali, bo tvrdka Rakusch v Cankarjevi ulici zazidala parcelo nasproti podružnice »Slovenca«. Z deli so res začeli pred nekaj tedni in stavbena dela precej hitro napredujejo. Ko bo dozidana ta dvonadstropna niša, bo Cankarjeva ulica pač najlepša v mestu Ko smo v sredo popoldne vprav zaključili poročilo za »Slovenca«, se je zaslišal iz nasprotne strani močan ropot. Stavbo 60 dovršili do drugega nadstropja in že postavili oder. Nesreča je nastala na ta način, ker je bil prečni tram odra najbrže preslabo pribit in se je zaradi tega odtrgal, vsled česar je del odra z zidarji vred strmoglavil 8 do 10 m globoko. Na odru so takrat bili zidarji: Gajšek Franc z Lopate, Viternik Anton št. Jungerti pri Vel. Pirešici, Šorn Jurij z Zg. Hudinje in Spilak Štefan iz Lise. Vsi ti štirje zidarji so, kakor že omenjeno, strmoglavili v globino. Iz »Sloven- čeve« podružnice smo takoj telefonirali na rešilno postajo in res je bil avto v najkrajšem času na mestu nesreče. Prva dva, Gajška in Veternika, je avto prepeljal v bolnišnico. Potolkla sta se po vsem telesu, vendar so njiju poškodbe le lažjega značaja, zadnja dva sta pa ostala nepoškodovana in sta kmalu po tej nesreči začela zopet delati. Razumljivo je, da sc je takoj nabralo na mestu nesreče mnogo občinstva, ki ie po svoje komentiralo nesrečo. Vsekakor bi bilo potrebno, da bi inšpekcija dela stvar najenergičneie preiskala Ln krivce najstrožje kaznovala. Zakaj pribiti moramo, da je bila le sreča v nesreči, da se ni pripetila kaka večja nesreča. Mislimo, da ne gre samo za to, da bi bila stavba čimprej dokončana, temveč, da mora biti pri delu tudi zavarovano življenje zidarjev, ki itak za mal denar tvegajo vsak trenutek svoje dragoceno življenje. Lep praznih v Stični Stična, 11. julija. Dne 9. julija smo imeli v Stični velik praznit — dve novi maši. Že dan pre' se je odela Stična r praznično obleko, da dostojno sprejme kar tri novomašnike, ki so: P. Maver Grebene iz Ribnice, p, Pavlič Pavel iz Tomišlja in p. Alberik Švarc iz Sv. Urbana pri Ptuju — vsi trije iz cistercijanskegs reda. Že od daleč so jih pozdravili streli in zvonovi. Pravi sprejem pa je bil v samostanu, kjer jih je sprejela celotna samostanska družina z generalnim opatom, prevzvišenim gosp. p. Frančiškom Jauseusom na čelu, ki je počastil samostansko slavje s svojim prihodom iz Rima. Pri sprejemu j« bil tudi domači cerkveni pevski zbor, ki je pozdravil novomašnike z »Novi mašnik bod' pozdravljen ...«, in mladinski zbor »Gloria« v ljubkih krojih. Po pozdravu smo šli v cerkev po novomašni-ški blagoslov. Prijetno so nas iznenadili s svojimi ubranimi glasovi malčki pod vodstvom gosp. p. Bo-naventure, ki so zapeli njegovo skladbo o novo-mašniku. Pravi praznik pa je bil, kakor sem že omenil, v ponedeljek, 9. julija. Saj ni večjega praznika za naše verno ljudstvo, kakor vedal svoji materi vse. Ona je ta pogled razumela in se vnovič ponudila sinu: »Pa še ostanem!« Pij X. je pred skupino katoliških pisateljev pogledal na križ. To je bil slovesen pogled in trenutek, ki mu ga je gotovo vodila in navdihnila milost božja. »Mislim, da kadarkoli bom poslej!« je dejal pozneje eden izmed tistih pisateljev, »(»gledal na križ, se bom spomnil tega silnega trenutka. Večni vedi, kaj je mislil evangeljski pisatelj Janez, ko je stal pod križem?« Tesnoba tistega trenutka in resnoba je bila res velika. Ali src? je sprostila rahla papeževa beseda. »Uti^ue! Benedico vos et vestra opera Iiteraria! Sed inprimis ducite manum vestram ad defendendas causas ecclesiasticas. Hoc est opus catholicum! Hic est seriptor catholicus. In hoc vos benedioo omni benedietione...« Zdaj je bil vsem pisateljem jasen papežev pogled na križ. Delo umetnikovo se mora vršiti v znamenju križa. Kdor za svoje ideale nič ne trpi, ta jih ne ljubi. Božji Idealist je umrl na križu; Kristusov ideal je križ — znamenje zmage. Katoliški pisatelj se boji in bori za Kristusove ideale in interese. Pa to ni to, zaradi česar se je Pij X. pomišljal in pomudil ob križu, preden je skupini pisateljev izrekel svoj blagoslov. Zakaj je Kristus vzdihnil, preden je ozdravil gluhonemega? Jezik stori veliko hudega. Švicarski pisatelj je to takole raztolmačil: »Wenn an jedes bose Maul Ein Schloft gehangt mtisst' werden, Dann war' die edie Schlosserei Die erste Zunft auf Erden —* Zakaj se je Pij X. tako žalostno zamislil, ko je gledal pred seboj pisatelje? Pisatelj Ansgar Albing je kmalu po tem obisku pri sv. očetu našel pravilen odgovor. Zapisal ga je A. V. Schlegel v »Fragmentih«. »Pisateljevanje more biti, kakor se že človek z njim peča: ali infamija, ali razkošje, ali dninar-stvo, ali rokodelstvo, ali umetnost, ali krepost.« Le neznaten del tega, kar se kje napiše, je umetnost in še neznatnejši del vsega pisateljevanja je krepost. Pisateljski grehi so med vsemi najbolj vpijoči grehi; zakaj tudi po smrli pisateljevi ne utihnejo. »Ne hčere, ne sina po meni ne bo; dovolj jc spomina, me pesmi pojo.« Kako preproslo in obenem kako globoko je Valentin Vodnik začrtal pomembnost pisane besede. In če je ta beseda lepa. vzvišena, krepostna: kako zaslužno je pisateljevo delo in daleč presega njegovo življenje. Pisatelj, ki mu je pisateljsko delo: umetnost in krepost, je katoliški pisatelj, čeprav bi bila taka karakterizacija zanj neporabna in nezadovoljiva iz kakršnihkoli ozirov. Prava umetnost je krepost in vest človeštva. To je, kar nam je hotel Pij X. povedati in kar se z besedo tako težko pove. »Odhajam izpred papeževe avdijence z velikim blagoslovom v duši in z velikim dvomom v srcu!« je pripovedoval najplodovitejši med temi pisatelji svojim tovarišem. »In prav ta dvom je moj blagoslov. Nemški pregovor pravi: Marsikateri pisatelj dvomi nad vsem, razen nad tem, da bi mogla njegova dela komu ugajati. Jaz pa sem zdaj v resnem dvoma nad samim seboj. Kar sem doslej napisal komu je bilo v radost in korist? Ali naj odložim pero? Ali naj šele prav za prav jx)primein zanj?« »Zdaj šele prični!« so mu prigovarjali tovariši. Poslušal jih je in napisal poslej še šestero lifurgičnih oziroma religioznih knjig, ki so vzbudile splošno pozornost in so prinesle mnogim neprecenljivo korist. Pa ne mislite, da je pisal »in usum delphini«! »Kdor pa ne more za svoje delo pričakovati vsaj en milijon bralcev, naj ne zapiše nobene vrstice,« je 1825 pisal Goethe Eckermannu. Vendar ni vedno najvrednejša tista knjiga, katera najde največ bralcev, marveč tista, katera more narediti največ krepostnih ljudi. Vatikanska knjižnica hrani nad 30 tisoč rokopisov, ki so jih nisali deloma tudi svetniki, in nad 250 tisoč knjig, Ki so vsaj prav toliko, če ne več, napravile svetih oseb. Knjiga, ki nas vsaj v nekem pogledu ne napravi ali nc more napraviti boljših, ni vredna, da jo beremo. To, mislimo, velja za lepo knjigo vsakega pisatelja, vsaj pa oai veha za vsako knjigo katoliškega pisatelja. Ljubljanske vesti: Stanovanjske odpovedi, slika socialnih razmer Ljubljani«, 12. julija. Stanovanjske odpovedi, ki jih hišni lastniki mesečno podajajo pri okrajnem sodišču, so v mnogem pogledu žalostna slika gospodarskih in socialnih razmer v mestu. Do danes jo bilo letos že vloženih 832 odpovedi. Le v času od 10. junija do danes jih je bilo 125. Mnogi lnsni lastniki so zahtevali takojšnjo izselitev, drugi pa so se sklicevali na 14dnovni izpraznitveni rok, češ, da je bilo tako dogovorjeno, če najemnik ne bo točno in redno plačeval najemnine. Mnoge stranke dolgujejo gospodarjem večmesečno najemnino, ki dosega lepe vsote, tako 1800 in 1500 Din. So sicer nizke mesečne najemnine, ki pa jih ljudje ne zmorejo, ker m zaslužka. Z motivacijo, da ni plačana najemnina že več mesecev, je bilo odpovedano 53 strankam. Koncem junija je mestna občina ljubljanska odpovedala 30 strankam stanovanje za 1. avgust prav iz tega razloga, ker dolgujejo stranke občini večmesečno najemnino. Stranke stanujejo po raznih mestnih hišah in so to tudi boljši ljudje. Upati je, da se bo med občinsko upravo in najemniki našel primeren sporazum i in da bo večina strank še nadalje ostala v svo- j jem stanovanju. Nekateri gospodarji so odpovedali, ker stranke ponoči delajo nered in ka- 1 Realne ehsekucije v juniju Ljubljana, 12. julija. Zemljiška knjiga ljubljanskega okr.aj: nega sodišča je v pogledu realni!) eksekucu pravo zrcalo gospodarskih stisk in nadlog, ki vladajo v mestu in okolici. Zemljiškoknjižni urad .je junija zaznamoval pri 84 zemljiščih prisilno vknjižbo raznih terjatev v celotnem znesku 396.128 Din. Bilo je .junija manj realnih eksekucij ko maja, ko jih je bilo 97 za celotno vsoto 608.313 Din. Najvišji zneski so bili 15.600, 20.910 i a 36.793, pa tudi prav nizki, tako !)7, 206 in 260 Din. Realne ekse-kucije so bile večjidel izvedene zaradi neplačanih davkov in prispevkov za delavsko zavarovanje OUZD. Davčna uprava posije sodišču pri takih eksekucijah le kratek izvleček, za katerega je dolčeh primeren obrazec. Poprej so bili ti obrazci slovenski, sedaj so uvedeni novi z naslovom »dugovni izvod«. Tudi OUZD se za take eksekuctje poslužuje posebnega obrazca. Davčni zaostanki so znašali prav visoke zneske, tako 10.526 in 12.799, pa tudi nižje zneske. Pri OUZD je bil največji znesek 12.185 Din. ,..»,, , •• • Dalje je bilo junija v zemljiški knjigi zaznamovano pri 17 posestvih dražbeno postopanje za 855.447 Din, dočim.maja pri 21 le za 173.883. Dražbeno Postopanje je bilo uvedeno za najvišji znesek 494.492 in 200.000 pa tudi zaradi 176 Din. Pri 13 posestvih je bila predlagana in zaznamovana prisilna uprava za 240.306 Din, dočim maja 26 za 177.856. Din. * © Protibrezbožna razstava v Ljubljani. V pritličju dekliške šole poleg cerkve sv. Jakoba je prirejena povsem nenavadna razstava, ki nazorno predočuje nevarno brez-božniško agitacijo proti krščanstvu in proti vsem veram sploh. Razstavljene so izvirne slike iz ruskih knjig, časnikov in plakatov; strašne so slike, ki predstavljajo posledice brezbožnosti. Na vsakega gledavca napravlja razstava najgloblji vtis in zbuja živo zavest, da moramo krščanske svetinje z večjo gorečnostjo braniti proti tako grozni nevarnosti. Razstava je vredna, da si je vsakdo dobro ogleda. Odprta bo samo se tri dni od 9 do 12 in od 3 do 7. . © Znižana vožnja. Iz št. Vida poročajo, da je uprava električne cestne železnice v Ljubljani za čas razstave v Št. Vidu nad Ljubljano znižala ceno vožnji s tramvajem iz Ljubljane v št. Vid in obratno za vse posetmke razstave takole: Vsak plača celo vožnjo iz Ljubljane v Št. Vid t. j. 3 Din. vozni listek da pri blagajni razstave žigosati z društvenim žigom, pri povratku v Ljubljano pokaže ta listek ter plača samo 1 Din. Torej Ljubljančani, pridite v Št. Vid. lijo v hiši nočni mir, druge gospodarja obreku-jejo in celo žalijo, so pa tudi stranke, ki se prepirajo z gospodarjevo družino. Neka stranka je odpovedala stanovanje nekemu gospodu zaradi daniskih obiskov. Redek pa je slučaj, da najemnik gospodarju odpove stanovanje. Tak primer je bil sedaj. Najemnik je odpovedal stanovanje iz razloga, češ, da je stanovanje vlažno in predrago, da se zaradi vlage širijo med njegovimi otroci bolezni. Sprva je nameraval odpovedati stanovanje za tri mesece. Pozneje pa je bil poučen, da v smislu § 1118 o. d. z. lahko predlaga takojšnjo odpoved in da lahko stanovanje takoj zapusti. Neki stranki je bilo stanovanje odpovedano iz nenavadnega razloga, češ, da je najemnik zapleten v neko kazensko afero. Večinoma 60 bila stanovanja odpovedana malim ljudem, ki imajo enosoibno stanovanje s kuhinjo, nekaj jih je bilo tudi z večsobnimi stanovanji. Trem obrtnikom so bili odpovedani lokali, ker ne morejo zmagovati mesečne nizke najemnine, kajti nimajo primernega zaslužka in tudi z veliko težavo skrbe za prehrano družine. Prve dni junija je bilo še za julij podanih 30 stanovanjskih odpovedi. Zelo so številne odpovedi za avgustov termin. Bilo jih je 88, za september sta bili 2, a za november 5. Take so stanovanjske razmere! Primarij dr. Ješe ne ordinira 14.—29. t. m. © Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi svoje člane, da se v kolikor mogoče obilnem številu udeleže pogreba društvenega častnega člana ključavničarskega mojstra Josipa Rebeka st. Blagopokojni si je pridobil za organizacijo obrtnega stanu izrednih zaslug, posebno pa ga mora ohraniti v hvaležnem spominu Kat. društvo rokodelskih pomočnikov, ker je bil društveni starosta v letih, ko si je društvo sezidalo svoj dom v Koinenskega ulici 12. — Pogreb bo danes ob pol šestih iz splošne bolnišnice k Sv. Križu. Posebno vabimo gg. pevce, da se vsi udeleže pogreba in zapojo žalostinko pokojnemu v hvaležen spomin. Durel, platno za dame in gospode Šlager teh dni : za obleke in pižame 70cm šir.cefir, indantren Din 11 — ManuloKlura Souvan Mestni trg 24 © Ali morejo k računskim izpitom? Na mestnem magistratu je več poduradnikov in celo uradnikov, ki opravljajo sicer računska dela, niso pa za to kvalificirani. Vsak tak uradnik mora napraviti pri banovini računski izpit, preden more napredovati v položaj računskega uradnika. Za dostop k računskim izpitom pa je zopet potrebna primerna šolska kvalifikacija, po novi uredbi srednja •šola ali temu primerna izobrazba. Predlanskim in lani so nekvalificirani uradniki že 6koraj dosegli, da bi bili dopuščeni k računskim izpitom, vendar pa jim je to preprečil protest. Letos nameravajo ti uradniki brez predpisane šolske izobrazbe zopet delati računski izpit. Kar je veljalo lani in predlanskim, velja nedvomno tudi letos. K računskim izpitom morejo samo oni, ki zadoste predpisom: najprej matura, potem šele uradniški izpit! Nekvalificiranega uradništva je na magistratu tako in tako dosti! © Nedeljski izlet na Sušak z avionom! V nedeljo, 15. julija bodo na Sušaku velike letalske svečanosti ob priliki krsla novega trimotornega letala »Aeroputa«, ki bo krščeno na ime Sušak. Ob tej priliki bo to trimotorno letalo odletelo iz Ljubljane v nedeljo ob 8.30, vrnilo pa se bo istega dne ob 20. Na razpolago so še trije sedeži proti običajni ceni 180 Din v eno smer. Kdor si tedaj želi izleta na morje, si more nabaviti karto za tja in nazaj v društveni pisarni »Aeroputa« na letališču, ali pa v Kazini I., tel. štev. 34-99. © V bolnišnico sta bila včeraj sprejeta dva ponesrečenca. 64-ietnega občinskega reveža Franca Kopača iz ene barak na Kode-ljevcm je nekdo pred dnevi tako močno udaril s polenom po roki, da mu je pričela ne- |fladMt na ekakiu. ut iancu Kom daje. NI VE A Pred sončenjem morate nadrgniti svoje telo i Nivea kremo ali Nivea oljem. S tem zmanjšate nevarnost sončarice, obenem pa dobite krasno bronasto barvo boi«. Nivea na xralcu ln soncu! Mariborske vesli t Monopol za prodajo bencina i Maribor, 12. julija. V Mariboru imamo 7 bencinskih uličnih črpalk, ki so last bencinskih koncernov ter v oksploataciji zasebnikov. Bencinske črpalke je občina svoječasno dovoljevala brez obrtnega lista. Med temi 7 bencinskimi črpalkami ima občina že eno, in sicer pri garažah svojega avtobusnega podjetja. Njeno konkurenco so ostale črpalke svoječasno precej občutile in jo čutijo tudi sedaj. Obstoja pa sedaj tendenca, da bi si 9bčina iz prodaje bencina zasigurala še trajnejše in večje dohodke. Pogodbe glede najemnine za črpalke so že potekle in občina jih ni več obnovila, pač pa je vsem najemnikom dala odpoved, ki se sicer dosedaj še ni izvajala. Na zadnji seji mestnega sveta pa je bil sklenjen ponovni odpovedni rok z 31. decembrom □ Dcfinitivna lista. Za mariborski šahovski turnir, ki se bo vršil od 5. do 15. avgusta, za časa Mariborskega tedna, se je sedaj sestavila definitivna mojstrska lista. Igrali bodo: dr. Tihomil Drezga, šahovski prvak Zagreba; mis Vera Menčik (London), Vasja Pire, prof. Josip Reyfirt (Praga), Rudolf Spilniann (Dunaj), Lajos Steiner (Budimpešta), prof. dr. Lud-vig Asztalos (Sarajevo), prof. Mirko Stupan (Maribor), vss. Emil Krainer (Maribor) in Milan Vidmar jun. (Ljubljana). □ Mariborski teden — polovična vožnja Kakor smo že omenili, je mariboiski podžupan Golouh posredoval v Belgradu glede polovične vožnje za letošnji Mariborski teden. Posredovanje je uspelo ter je vozna ugodnost že odobrena. □ Novi grobovi. V splošni bolnišnici sta umrla 78-letni posestnik Anton Habjanič iz Sv. Marjete na Dravskem polju, in 20-letni delavec Franc Fleisinger iz Radgone. Svetila jima večna luč! □ Slovo dr. Hacina. V sredo popoldne je odpotoval dosedanji vodja mariborskega policijskega lcomisariata dr. Hacin. Na kolodvoru se je poslovilo od njega celokupno uradniško osebje mariborske policije. □ Iz skavtskega taborišča. Včeraj so se poslovili od tabornikov v Bistrici gostje Poljaki. V sredo zvečer so jim slovenski skavti priredili taborno zabavo, katere so se udeležili tudi mnogi Mariborčani. Razvila se je v spontano in prisrčno manifestacijo slovanske ideje. — Včeraj je prispel tudi delegat glavne uprave Zveze skavtov kraljevine Jugoslavije, tajnik Momčilo Bajič, ki si je ogledal taborišče in pohvalil vzorno organizacijo. , . □ Razstava »Brazde«. Klub likovnih umetnikov »Brazda« v Mariboru priredi v dneh Mariborskega tedna umetniško raz- □ Polovična vožnja za obiske skavtskega tabora. Železniško ministrstvo je odobrilo vsem obiskovalcem skavtskega tabora v Bistrici pri Limbušu polovično vožnjo na železnici. Obiskovalci nuj na postaji kupijo celo vozovnico in varno otekati. — V gozdu se je podrl voz stelje na 34-letnega posestnika Ivana Pod-peskarja iz Kokrice pri Kranju. Podpeskar je dobil resne notranje poškodbe. © Odvoz proda iz Ljubljanice. Po zaključenih regulacijskih delih v Ljubljanici sedaj delavci, kakor je bilo že poprej določeno, odvažajo prod in grušč, ki eo ga nanesle lanske povodinji in letošnja visoka voda, iz betoniranega dela regulirane Ljubljanice. Tega grušča je sedaj okoli 6000 kub. metrov in povprečno odvozijo na dan iz struge okoli 400 kub. metrov. Delo bo trajalo okoli dva tedna, stroške zanj pa bo krila terenska sekcija iz prihrankov, ki jih je imela pri letošnjih regulacijskih delih v Ljubljanici. Kakor čujemo, namerava terenska sekcija javno objaviti ves pregled o stroških in prihrankih pri regulacijskih delih. Kulturni obzornik „Antologija novije hrvatske lirike" Dasiravno je lirična pesem — ki se je takoj po vojni v znamenju povratka v duhovne lepote človeštva čudovito razbohotila — danes v nadvladju gole stvarnosti nekam zamrla, se vendar zadnje čase med Hrvati tako izživlja kot še nikoli poprej. Ljudje sj sredi gospodarske stiske, političnih laži in medsebojnih nezaupanj žele lirike, resnične lirike, ki bi jim vsaj v tihih urah pomirjala razklane duše. S tega vidika je razumljivo, da je izšlo v Zagrebu v teku nekaj kratkih mesecev kar pet (kolikor smo mogli slediti) zbirk čiste lirične poezije, delno originalne, delno antologično zbrane. Pred vsem imamo tu »Liriko grude«, v kateri je zastopanih deset mladih pesnikov, med njimi Jero-nim komer, Ivo Lendič itd., dalje »Liriko« Stje-pana D e v č i č a , glavni poudarek pa gre na antologije hrvatske lirike. Tako sta uredila pesnika Ta-d i ] a no v i č-Delorko antologijo »Hrvatske moderne lirike«, kjer sta zlasti upoštevala regio-nalno-kajkavsko in čakavsko liriko. Ne dolgo za tem je zagledala dan »Antologija nove č a -k a v s k e lirike« in zdaj še v znamenju »Sto let hrvatske književnosti« esnike »Hrvatske mlade lirike« (izšla 1914), v kateri sta med drugim zastopana Galovič in Tin Ujevič — in pesnike, ki so z Miroslavom Krležo na čelu tik jx> vojni dvignili nov val lirike in izvršili drugi prevrat v hrvatski poeziji. V to vrsto spadata pred vsem A. B. šimič in Krklec. Kaj je povojna lirika prinesla snovno in oblikovno novega, vemo. če pregledamo slovensko povojno generacijo (oba Vodnika, Seliškarja, Jarca, KIojKiča, Kocbeka, Voduška itd.). V tej smeri sc bolj ali manj izživljajo tudi najmlajši hrvatski liriki (ladijanovič, Delorko, Cesaric itd.). Kakor rečeno, je zanimiva ta antologija pred vsem radi zgodovinsko razvojne poti hrvatske lirike. Kakor pa so se pokazale v »Slovenski sodobni liriki« težave za vsestransko dovršen izbor (tu moramo ]x)vedati, da je »Slovenska sodobna lirika« tudi reprezentativno mnogo mogočnejša kot »Antologija novije hrvatske lirike«), tako so tudi tu delne razpokline v izboru pesmi in pesnikov. Nekatera imena bi mogla izostati, druga ne bi smela manjkati. Seveda igra tu vlogo časovni in knjižni obseg, kakor povsod v takih primerih. Kombol je razdelil pesnike kronološko, ne po letih rojstva, marveč po netranji rasti. Regionalna poezija ni upoštevana (dovolj jo kažeta drugi zgoraj imenovani antologiji), razen pri Galoviču in Domjaniču, ki sta oba ustvarjala v kajkavščini in štokavščini. Kombol je napisal kratek pregled razvoja hrvatske lirike ter izčrpne »Bibliografske bilješke« o posameznih pesnik i it, kjer pa jc, žal, slovenska kritika premalo tif>oštcvana. Poudarek na vrednost posameznikov je očiten v večjem ali manjšem izboru njihovih pesmi. Tu jc ravnal avtor popolnoma pravilno. Knjiga, ki ! jo prij>oročamo vsem onim Slovencem, ki se bavijo 1 z leposlovno književnostjo in ki se prizadevajo za j medsebojno kulturno spoznavanje med slovanskimi ' sosedi, jpriporočamo. Dobi se: »Minerva«, nakladni zavod, Zagreb, Gunduličeva 7. L. G. Zemljevid Slovenske Krajine Pravkar je izšel nov zemljevid Slovenske krajine, ki hoče ob petnajsti obletnici njenega osvo-bojenja izpolniti vrzel, ki smo jo čutili radi pomanjkanja take karte. Karto je izdelal akademik filozof Joško M a u č e c. Delo je dokaz napredka, I lei ga je doživela najsevernejša slovenska zemlja v petnajstih letih svobode, in dokaz teženj ter prizadevanj našega mladega inteligenčnega rodu. Karta, ki je izdelana v več barvah, je novost v vsakem oziru. Poleg hipsometrične strani je podana še narodnostna, verska in splošno kulturna slika Slovenske krajine. Točno je označeno narodnostno razmerje, versko razmerje med katoliki in protestanti, zaznamovane so šole, pošte, župnije in razne gospodarske naprave. Pri vsem tem je treba še poudariti, da upošteva karta tudi slovenske kraje na Madjarskcm ob Rabi, ki tudi 6padajo pod pojem Slovenska krajina. Posebno važna pa je imenska stran novega zemljevida. V zvezi z njegovim izidom je treba izpregovoriti nekaj načelnih besed. Že v naslovu vidimo ime »Slovenska krajina«, ki je v naši publicistiki že prevladalo nad nazivom »Prekmurje« in se nehote vsiljuje v pero celo tistim, ki se ga hote ali nehote izogibajo. Če prav na kratko pregledamo zgodovino obeh imen, uvidimo, da je ime »Prekmurje« prišlo v splošno rabo šele v .prevratni dobi, zlasti v zvezi z delom na mirovni konferenci v Parizu. Nastanek tega naziva se je naslanjal na ime »Prekmurci, prekmurski«, ki sta se doslej pogosto rabili v tisku, ter na latinsko označbo »distrietus I Transmuranus«, s katerim so v 18. stoletju ozna-! čevali prekmurske župnije, ki so pripadale zagreb-*ki škofiji. Teritorijalno ime se pa do prevrata ni rabilo, ker Slovenska krajina ni tvorila upravno-politične enote. Šele s težnjami po osvobojenju je nastala nujna potreba po posebnem nazivu. 1934. Kakor doznavamo, namerava občina vse te črpalke prevzeti v svojo last ter sama prodajati bencin, ali pa zvišati najemnino tako, da bo imela odgovarjajoče dohodke. Zagovorniki prvega načina rešitve navajajo velike koristi, ki bi jih občina imela od lastne prodaje, ki bi ji dala v roke naravnost monopolno stališče. Zasebne tvrdke bi sicer lahko še nadalje prodajale bencin, ne bi pa mogel postaviti javnih črpalk, ker je ves svet, ki pride za to v poštev, občinska last. Sevoda je jasno, da bi tak ukrep naletel na velik odpor pri prizadetih prodajalcih. Mora se obenem upoštevati, da bi si občina škodovala, ker bi uničila celo vrsto davkoplačevalcev. Kakor že omenjeno, je stvar šele v zasnutku ter je vprašanje, če bi tako rešitev odobrile tudi nadrejene oblastL rumeno legitimacijo za 5 Din, na katero se jim v taboru pritisne žig ter imajo potem brezplačen povratek. □ Iz seje mestnega sveta in upravnega odbora. Mestni svet se je bavil na svoji torkovi seji z nekaterimi vjirašanji: Ker se ni mogoče sporazumeti z upravo tukajšnje kaznilnice glede uporabe občinske kolovozne poti, ki vodi čez zemljišče kaznilnice, bo občina odstopila zadevo sodišču v rešitev. — Cesta na pobreško pokopališče se bo med Mejno ulico in pokopališčem vsak dan škropila. — Uporabna dovoljenja so dobili: Mariborska tekstilna tvornica za uporabo nove ključavničarske delavnice, mizarski mojster Štefan Koter za uporabo nove mizarske delavnice. Gradbena dovoljenja so dobili: Alojz Benet za zgradbo enonadstrevpne stanovanjske vile v Koseskega ulici 42, A. Meuz za napravo izložbenega okna na trgovini Aleksandrova 1 ter številni posestniki za napravo vrtnih ograj. Razpravljalo se je tudi o zgradbi pravoslavne cerkve na Jugoslovanskem trgu. Mestni svet gradbenega dovoljenja ni izdal ter e bo vprašanje predložilo občinskemu svetu v odločitev. Upravni odbor je razpravljal o nekaterih personalnih zadevah, podelil je nekaj podpor ter oddal izpraznjena stanovanja v občinskih hišah. □ Požari na Dravskem polju. Gorelo je zopet v Račah in v Varošu. V Račah je zgorlo gospodarsko poslopje bratov Štefana in Andreja Koroteja ter znaša škoda 37.000 Din. Požar je bil podtaknjen. V Varošu pa je pogorel posestnik Štefan Kužnar. Zgorela mu Ji 'hiša in gospodarsko poslopje, oboje leseno in pokrito s slamo. Ogenj je nastal radi tega, ker na hiši ni bilo dimnika ter se je slamnata streha vnela od iskre, škoda znaša 30.000 Din. □ Strahovalca Slovenskih goric. Poročali smo o aretaciji dveh sumljivih trgovcev z zlatimi urami in verižicami. Na policiji sta navedla napačni imeni, razkrinkal ju je pa daktilograf g. Grobin na podlagi prstnih odtisov. Z njima je dobila policija v roke pravcata strahovalca Slovenskih gotic, ki imata na vesti neštete vlome. Glavni krivec je 24-letni Matija Damiš iz Ključarovcev, ki je junija pobegnil iz zaporov ormoškega .sodišča, kamor so ga spravili orožniki radi številnih vlomov. Damiš se je po uspelem begu združil z Antonom Tomažičem iz Bre-brovnika in oba sta kradla in vlamljala, kjer je bila prilika. Izvršila sta vlome na Rožičkem vrhu, na Polenšaku, v Kukovi, pri Mali Nedelji na Moravskem vrhu, potem sta se podala v Maribor in od tod v Avstrijo, kjer sta zopet izvršila 4 vlome. Tam sta na-kradla tudi zlatnino, ki ju je v Mariboru izdala. Poleg vlomov imata na vesti tudi rope. Policija stvar še preiskuje, ker imata I oba najbrže še bolj kosmato vest. !□ Dobrim srcem se priporoča oče, ki je dela nezmožen in ima skrbeti za 4 otroke v starosti 3—15 let. Darove sprejema uprava »Slovenca«. Domačini eo nazivali — gre za inteligenco — svojo zemljo v madjarski državi »Slovensko okro-glino« (tako n. pr. kat. pisatelj Mikloš Kiizmič leta 1780) in pozneje »Slovensko kraijino«. Zanimivo ie, da lahko zasledimo ta naziv, rabljen kot lastno ime, tudi na drugi strani Mure, n. pr. v mariborskem »SJovenskem gospodarju« leta 1867! Slovenci na Madjarskem so se vselej imenovali le »Slovene« ali »Slovence« in niso nikoli privzeli kakega pokrajinskega naziva (prim. Štajerci, Kranjci itd.). Zato so imenovali tudi svojo zemljo naravnost »Slovensko krajino«, ker so s tem poudarili njen narodnostni značaj in položaj. Danes nam je tedaj to ime historičen spomin na narodnostni položaj Slovencev na Madjanskem, ki so poleg Beneških Slovencev edini ohranili ves čas naše narodno praime »Slovenci«. Ia če gledamo iz slovenskega središča, je to po svoji zemljepisni legi res »Krajina« kakor n. pr. Bela Krajina ali Julijska* krajina. Razna smešna podtikanja in nerazsodna sklepanja pa v tej zvezi niso na mestu (prim, »Slovenija« 29. junija t. L). Vemo, da bo zmagala raba, vsaj v tisku. Tako doslej rabijo »Slovensko krajino« Bohinčeva karta Dravske banovine, Slovenska čitanka za II. razred, dalje pisatelj Matija Ma-lešič, dr. Grafenauer (ČJKZ 8. 1.) itd. Vsa krajevna imena na tej karti so zapisani v obliki, kakršno rabi ljudstvo, in so označeni tudi naglasi, ne le mesto naglasa, marveč tudi njegova narava, kjer razlikujemo dolžine (n. pr. Bogojfna) in kračne (n. pr. Sobota). Ta stran je prav posebno nujna in važna, ker je doslej na naših kartah in ostalih objavah popolna zmeda. Pristna ljudska imena so bila popačena po samovolji nepoklicanih ljudi. Začeli so s tem delom Madjari, v težnji, da bi izbrisali slovenski značaj te zemlje. Da pa moramo pravilne oblike krajevnih imen čuvati in jih prav naglaševati, je danes umevno samoposebi. Zato odločno želimo, da se odslej uvede skladnost v vsakršni javni rabi naših imen t oblikami, ki jih prinaša nova karta. Isto velja za naglašanje, ki ie včasih nevzdržno. I Vsem, ki imajo opraviti s Slovensko krajino, in vsem, ki sc zanimajo za Slovencc na Madjarskem, I novi zemljevid toplo priporočamo! Panonicus. Ponovne šenčurshe volitve pred upravnim sodiščem Celje Pritožba proti ponovnim občinskim volitvam v Šenčurju zavrnjena Upravno sodišče v Celju je pod številko H 33/34-3 izdalo naslednjo odločbo: Zoper občinske volitve, ki so se dne 3. ju-nija 1934 vršile v občini Šenčur, srez kranjski, sta se v volilnem imeniku vpisana Rabič Alojz, posestnik v Šenčurju, in Gašperlin Ivan, posestnik in trgovec v Šenčurju, v odprtem roku 8 dni po dnevu volitev pritožila na upravno sodišče v Celju. Upravno sodišče v Celju je po § 50. zakona o občinah v nejavni seji odločilo: Pritožba se zavrne. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva. Razlogi. Pritožitelja trdita, da so se pri volitvah za občinski odbor zgoraj navedene občine dogodile sledeče nepravilnosti: 1) Da je bil namesto že določenega predsednika volilnega odbora Rapeta Rada, šolskega upravitelja v Šenčurju, postavljen za predsednika Bedenk Vinko, srez. veter, referent v Kranju, torej oseba iz druge občine in sicer najbrže prepozno. 2) Da je lista Štera Jakoba izgubila najmanj 50 glasov, ker predsednik volilnega odbora v nasprotju z določilom § 42 zakona o občinah ni pripustil k volitvi nobenega od v mesecu januarju 1934 uradoma ali na podlagi reklamacijskega postopka vpisanih vo-lilcev. 3) Da je predsednik volilnega odbora proti določilu $19 banovinske volilne uredbe puščal v volilni lokal po 30 volilcev skupaj, kar je pristašem Umnikove liste omogočilo agitacijo v glasovalni sobi in onemogočilo vsako kontrolo pri volitvah; da je predsednik volilnega odbora pri glasovanju dajal prednost pristašem Umnikove liste, kar je imelo za posledico, da so se volilci Štera Jakoba odstranili in niso prišli več h glasovanju. 4) Da je Umnik Anton ves čas glasovanja vplival na volilce, jim dajal znamenje z očmi, z roko in z rameni ter jim kazal ob času glasovanja številke svojih in Šterovili glasov. 5) Da predsednik volilnega odbora volilcev, ki so se dne 15. oktobra 1933 volitev vzdržali, pa so vendar prišli v glasovalno sobo, ni pripustil h glasovanju. 6) Da so radi opustitve ugotavljanja identitete volilcev in točne kontrole bili pri; puščeni h glasovanju celo volilci, ki so bili v volilnih imenikih črtani: tako n. pr. Bab-nik Jožef in Jagodic Florijan, ki sta se izselila v drugo občino. 7) Da so se dogodili primeri, da je predsednik volilnega odbora pripustil volilca h glasovanju, da mu pa je glasovanje zabranil, d čim je volilec izjavil, da voli Šterovo listo (p. pr. Žagar Vinko). 8) Da se je vsled opisanega postopanja predsednika volilnega odbora okoli 16. uri odstranil ves volilni odbor iz volilnega lokala razen predsednika volilnega odbora in njegovega namestnika, vsled česar so se volitve nadaljevale v nasprotju z določili $$ 14 in 24—26 banovinske volilne uredbe. 9) Da v nasprotju z določilom § 29 banovinske volilne uredbe volilni odbor po končanem poslu ni izdal pismene rešitve o izidu volitev. 10) Da je torej v zadnjih dveh urah volilnega postopka manjkala sploh vsaka uradna kontrola s strani volilnega odbora, vsled česar je izid volitev nezanesljiv. Upravno sodišče je o pritožbi naslednje razmotrivalo: ad 1) V smislu § 6 odst. 2 banovinske volilne uredbe se postavi predsednik volilnega odbora najkasneje v 5 dneh pred volitvami, in sieer izmed pismenih volilcev dotične občine. V predmetnem primeru je bil predsednik volilnega odbora iz druge občine. Vendar ta nepravilnost še ne povzroča neveljavnosti volitev, ker ne more vplivati na izid volitev. Okolnost, da je bil predsednik volilnega odbora Bedenk postavljen namesto že določenega predsednika Rapeta, pa ni nikaka nepravilnost, ker niti zakon o občinah niti ba-novinska volilna uredba ne prepovedujeta izmenjave že določenih predsednikov volilnih odborov. Iz volilnih spisov ni razvidno, katerega dne je bil Bedepku Vinku vročen dekret_ o njegovem imenovanju za predsednika volilnega odbora. Zato upravno sodišče ni moglo ugotoviti, če se je varoval rok 5 dni iz § 6 odst. 2 banovinske volilne uredbe. Pa tudi, če je bil Bedenk Vinko postavljen za predsednika pozneje kot v 5 dneh pred volitvami, ni mogla ta prekasna postavitev sama po sebi vplivati na potek in izid volitev. ad 2) Ta ukrep predsednika volilnega odbora nasprotuje določilu § 42 zakona o občinah, po katerem volilni odbor ne smo nikomur zabraniti, da glasuje, kdor je vpisan v volilni imenik. Vendar ta nepravilnost v predmetnem primeru ne vpliva na izid volitev. Po podatkih volilnih imenikov gre namreč za 28 volilnih upravičencev, ki so bili vpisani v volilni iojenik meseca januarja 1934. Če se postavi, da bi bilo vseh teh 28 volilcev glasovalo za ŠteroVo listo, bi se rezultat volitev ne izpremenil, ker zmaša razlika med kandidatnima listama 172 glasov. Domneva, da bi vseh 28 volilcev glasovalo za Šterovo listo, pa ni verjetna, ker so bili ti volilci deloma vpisani tudi na pod-stavi reklamacij Umnikovih volilcev (Šterna Jožefa in Žagarja Frana). ad 3) Res da se po § 19 banovinske volilne uredbe puščajo v sobo, kjer se glasuje, volilci po eden ali več, toda nikdar vec nego po pet naenkrat. Kršitev tega predpisa je sicer nerednost, vendar pa sama po sebi še ne more biti takšna nepravilnost, ki bi povzročala neveljavnost volitev. Pritožitelja sicer trdita, da je bila s tem Umnikovim pristašem omogočena agitacija v volilnem lokalu. Vendar ne navajata pritožitelja nobenega konkretnega primera take agitacije (imena volilcev in agitatorja), vsled česar so upravno sodišče na to trditev radi njene splošnosti ne moro ozirati. Tudi ee bi bila resnična trditev pritoži-te.ljev, da je predsednik volilnega odbora pri crUuuivjmin daia.1 nrednost nristašeni Umni- kove liste, bi ta nepravilnost ne mogla vplivati na izid volitev, ker pritožitelja sama ne trdita, da radi navedenega postopanja predsednika volilnega odbora Šterovi pristaši niso mogli voliti. ad 4) Na te navedbe sc upravno sodišče ne more ozirati, ker so presplošne. Pritožitelja ne navajata, na koga jo vplival Umnik in kdo se je zaradi Umnikovega govorenja, da imajo pravico do glasovanja samo oni volilci, ki so glasovali že pri prvih volitvah dne 15. oktobra 1933; vrnil, ne da bi bil glasoval. ad 5) Tudi s temi izvajanji se upravno sodišče ne more baviti, ker pritožitelja ne navajata imen onih volilcev, katerih predsednik ni pripustil h glasovanju.. ad 6) Ta trditev je glede navedenih dveh volilcev resnična, ker izvira iz volilnega imenika, da sta Babnik Jožef pod št. 461 in Jagodic Florjan pod št. 525 črtana iz volilnega imenika, a sta kljub temu vpisana kot glasovalca v posebni glasovalni seznam Umnikove liste pod št. 13 in 229. Vendar ta nepravilnost tudi v zvezi z nepravilnostmi pod točkama 2) in 7) te odločbe ni mogla bistveno vplivati na izid volitev, ker znaša razlika med kandidatnima listama 172 glasov. ad 7) Glas Žagarja Vinka ne bi bil odločilen za izid volitev radi razlogov, navedenih v prejšnji točki te odločbe. ad 8) Ta nepravilnost je podana, ker volilni zapisniki in glasovalni seznami niso podpisani od vseh članov volilnega odbora in ker niso opremljeni z uradnim pečatom. Vendar so to nepravilnost zakrivili člani volilnega odbora In zapisnikarja, ki so se ob 17. uri odstranili iz volilnega lokala, pri čemer je tudi zmanjkal občinski pečat in del formularjev. Za odhod članov volilnega odbora iz volilnega lokala pa ni bilo upravičenega razloga. Pritožitelja sicer trdita, da so se člani volilnega odbora predčasno odstranili radi nepraviluega postopanja predsednika volilnega odbora. Vendar ta okolnost tudi v primeru resničnosti ni zadosten razlog za tak ukrep, ker so imeli člani volilnega odbora v smislu $ 45 odst. 2 zakona o občinah in § 18 banovinske volilne uredbo pravico, da podajajo svoje pripombe in oddajo ločeno mnenje. S tein pa so imeli možnost, da vse eventualue nepravilnosti in nekorektnosti predsednika volilnega odbora zapisniško ugotovijo. ad 9) Iz volilnih spisov je razvidno, da se je izdala pismena rešitev o izidu volitev. Nepravilnost, da se ta rešitev ni razglasila na občinski deski, kakor to predpisuje § 29 banovinske volilne, uredbe, pa ni moglavpli-vati na izid volitev, ker gre pri tem že za akt po volitvah. ad 10) Nepravilnostim, navedenim pod točko 8) te odločbe pa upravno sodišče ne more priznati bistvenega vpliva na potek in rezultat volitev, ker pritožitelja sama ne trdita, da so volilni zapisniki, odnosno glasovalni seznami potvor.ieni in da je radi tega uradni rezultat volitev napačen. Pritožba .ie torej neosnovana. Celje, dne 20. junija 1934. Ponekod grozi suša Ljubljana, 12. julija. Po junijskih izredno deževnih dnevih je začela pritiskati vročina, ki po mnogih krajih Slovenije, osobito v Prekmurju, že povzroča sušo in pomanjkanje vode. Od 1. julija naprej je bilo v Ljubljani le par dni deževno, pa tudi takrat so padle prav neznatne množine dežja. Včeraj je bilo prav soparno. Najvišja temperatura je bila včeraj +32.2 C. Popoldne okoli t se je zobjačilo in začelo je grmeti. Okoli 14 je lahno deževalo. Vsega je v Ljubljani padlo 0.7 mm dežja. Po nekaterih štajerskih krajih že niso imeli 14 dni nobenega dežja ter mnogi Koledar Petek, 13. julija: Anaklet, papež mučenec; Marjeta, devica mučenica. Novi grobovi V Ljubljani je umrla včeraj v najlepši otroški dobi Zorica Puntar, hčerka g. dr. Josipa Pun-tarja, knjižničarja v Ljubljani. Pogreb bo v soboto popoldne. Naj sniva v miru! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! Osebne vesti = Poročila sta se včeraj v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani gospodična Vera Remec, hči gimn. ravnatelja iz Kruševca, in g. Tine Debeljak, gimn. prof. v Nikšiču v Črni gori Poročal je nevestin brat p. Bogumil Remec D. J. Božji blagoslov! = Diplomirani so bili na tehnični fakulteti ljubljanske univerze za gradbene inže-njerje: Pavel C i zel iz Kamnika Krajn-čič Fran iz Maribora, Miihleisen Erik iz Ljubljane in Pok Karel iz Ljubljane. Ostale vesti — Otvoritev obrtne razstave. V št. Vidu nad Ljubljano se otvori v nedeljo, dne 15. julija obrtna razstava. Zlasti mizarji so se potrudili, da razstavijo čim najlepše in najboljše. Če pogledamo danes Št. Vid, zlasti pred šolo in v šoli ter po delavnicah aii zvečer po raznih privatnih hišah, bomo videli, da vse tekmuje, da se dostojno proslavi ta prvi gospodarski obrtni praznik. Mojstri dovažajo že svoje izdelke, dekleta in fantje spletajo vence, pripravljajo sc mlaji j zlasti reklamni odsek ima vse polno dela. Kakor vse kaže, bo Št. Vid dostojno sprejel goste in posetnike obrtne razstave. Razstavlja nad 50 mojstrov vse mogoče izdelke, ki se izdelujejo v Št. Vidu. Na razstavi bo videti poleg lepe oprave tudi vse pripomočke za izvršitev iste, videti bo kompleten vodnjak, ki bo točil vodo, razne inštrumente, kakor citre, harmoniji itd., ter šc veliko drugega. Maloželeziiiška družba je znižala vožnjo iz Ljubljane v št. Vid za ves čas t. j. od 15. julija do 20. avgusta. Vsak posetnik naj tudi spravi svojo vstopnico, ker mu ista dajo pravico do lepe moderne kuhinjske oprave, katera bo ob koncu izžrebana iz vseh prodanih vstopnic. Oprava bo tudi razstavljena, naj si jo vsak: ogleda. Toraj prihitite vsi v naš lepi Št. Vid! — Primicije na štajerskem. Ker «e morajo po naročilu škofijskega ordinarijata obhajati primicije v čira manjšem obsegu, zato imajo dostop samo povabljeni dijaki. — Filozofi, ki so napravili v juniju diplomski izpit, naj čim prej prodlože s 5 Din kolkovane prošnje za suplentsko službo Fr. banski upravi. Priloge po uradniškem zakonu v originalih (ki se vrnejo) in dveh ne-kolkovanih prepisih. — V zvezi z včerajšnjim člankom »Ne-omikano in ueslovansko pisanje naše židovske »štampe«, izjavlja gosp. Milan čulafič, bivši dopisnik »Politike« in sedaj dopisnik belgrajskoga »Vremena« v Ljubljani, da ni v nikakršni zvezi z dopisi, ki izhajajo v bel-grajski »Štampi« pod šifro »Č. M.« Gospod Culafio visoko eeni kulturne osobine slovenskega naroda, med katerim prebiva zado-voljno in srečno že 13 lot._ — Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi Zn £ I r 2 »Frani Josofova« grenčica lahko tzpraznjenje črevesa brez vsakega napora. kraji že občutijo sušo. Tudi nekateri dolenjski kraji že trpe po suši. Na Krasu ni bilo pravega dežja že 3 tedne. Tu že ponekod primanjkuje vode. Cerkniško jezero zadnje dni naglo usiha in je v gorenjem delu že močno suho, tako da ljudje že kose in pospravljajo jezerino. Danes je bilo prav soparno. Jutranja temperatura je bila +17 C, toda že ob 9 dopoldne se je dvignila na +23 C. Barometer, ki ie v ponedeljek kazal 763 mm. ie včeraj padel na 755 nun ter se je davi začel polagoma dvigati. Vročina bo še trajala, niso pa izključene lokalne nevihte. — Nova radijska postaja v Jugoslaviji. Po načrtu, ki se bo najbrž v kratkem uresničil, bodo na Sušaku zgradili radijsko postajo. Načrt je že odobren. Prihodnje dni bo pregledano zemljišče in odobren kraj, kjer se bo radijska postaja zgradila. Za Ljubljano, Zagrebom in Belgradom bo to četrta radijska postaja v Jugoslaviji._ — Pri bledi sivoruraenkasti barvi kože, utrujenosti oči, slabem počutku, zmanjšani moči za delo, žalostnem razpoloženju, težkih sanjah, bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi in strahu pred boleznijo se svetuje, da se skozi nekaj dni zjutraj na tešče pije čaša naravne »Franz-Josef« grenčice. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josef« voda največ radi tega, ker na mil način odstranja vzroke mnogih bo-lezenskih pojavov.__ — Glavni dobitek — polet okoli sveta. Razni rekordni poleti, ki jih delajo inozemski letalci, katerih imena se proslave po vsem svetu, so napravili tudi močen vtis. na jugoslovanske letalce. Zato je med njimi bila večkrat sprožena misel, naj bi se tudi sami uvrstili med te svetovne tekmovalce. Napravljeni so bili različni načrti in sproženi različni predlogi, med temi tudi polet okoli sveta. Pilot-lovec ka-petan Arzenije Bolevič je napravil načrt, ki ga letalsko poveljstvo sedaj objavlja. Po tem načrtu naj bi se priredila loterija, ki bi vrgla dva milijona dinarjev. S tem denarjem naj bi se zgradilo — po možnosti od domačih tvrdk — dvosedežno letalo, ki naj bi napravilo polet okoli sveta. Edini glavni dobitek te loterije bi bila udeležba pri tem poletu. Stroški poleta okoli sveta bi se prav tako krili iz te loterije. Poleg tega glavnega dobitka bi imela loterija še okoli 100 prostih poletov z letalom za dobitke. Ako ne bi dobitnik glavnega dobitka hotel leteti okoli sveta ali pa tega ne bi mogel, bi mogel svojo pravico odstopiti tudi kakšni drugi osebi, v prvi vrsti kakšnemu letalcu. Ako pa bi bilo novo letalo, ki bi imelo ime »Jugoslavija«, trisedežno, potem bi tretjega potnika določil poveljnik našega letalstva. Pilotiral pa bi letalo kapetan Bolevič sam. — Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Joseiove« grenčice, ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe. — Motociklisti — avtomobilisti! Težko avtomobilske nesreče je večkrat kriva neprevidnost šoferjev, še v večji meri pa teoretično in praktično nepoznanje vozila ali pa nezadostno poznanje polieijsko-varnost-nih predpisov cestnega reda in avtoprometa sploh. V veliki meri skušajo odpraviti te ne-dostatke v strokovnih šoferskih šolah in praktičnih tečajih. Izpraševalni komisiji za šoferske izpite pa pripada naloga, da zbere sposobne in praktične, trezno vozače. K temu bo v obilni meri pripomogla strokovno pisana knjiga našega strokovnjaka inž. Štolfe: »Šofer in samovozač«. To je priročna knjiga o konstrukciji, delovanju, stregi in vodstvu modernega avtomobilu. Knjiga obsega 282 strani, ima okoli 300 slik, ki ponazorujojo posamezne dele motorja in drugih delov vozila. Že iz vsebine, katero na kratko tu podajamo vidimo, kako vsestransko temeljito je knjiga sestavljena: popis motorja in nje- . govih delov, organi za pronos sile od motorja na kolesa avtomobila, šasija, električna oprema, karoserija, vodstvo in upravljanje, seznam motenj, izvlečki iz zakonskih predpisov policijskih določil za obratovanje i z avtomobili, bencinske štaeije. Kot dodatek navaja knjiga avlomobilsko-tchničuo termi- jp Tatvine pri kopanju na Savinji. Tjpografu g. Artaču Ernestu je bik) ukradeno ob Savinji * bližini Savinjskega! dvora iz žepa 400 Din z de narnico vred. & Javna zalivala. G. dr. Franc Gossleth je daroval po svojem zastopniku g. dr. Skobernelu namesto veuca na grob pokojnega g. Alojza Kneza za ubožno deco občane Celje-okolica znesek 200 dinarjev. Za velikodušni dar izreka občinska uprava te občine prisrčno zahvalo. & Prekinitev električnega toka. V nedeljo, dne 15. t. ni. bo elektrarna Eala v Celju in okolioi od 4 zjutraj do 3 popoldne radi nujnih del prekinila električni tok. & Zopet tatvina kolesa. Dne 10. julija ob pol 12 ponoči je bilo iz veže neke gostilne v Zavodni ukradeno trgovcu Flliju iz Celja kolo znamke >Kozmos<, dobro ohranjeno, črno plcskauo, evid. št. 2-18593-5, vredno 1000 Din. •©r Število brezposelnih zopet naraslo. Po zadnjem izkazu je število brezposelnih, ki spadajo v področje celjske ekspoziture Javne borze dela, zopet naraslo od 269 na 307. Ptuj Ptujske davščine. Banska uprava je odobrila proračun mestne občine ptujske za upravno leto 1034 ter v kritje primanjkljaja dovolila, da sme pobirati mestna občina nuitlednje davščine: &1 odstotno občinsko dAklado nu vse državne neposredne davke. — Občinske trošarino: od 100 I vina po 150 Din; od 100 litrov šumečih vin po 2000 Din; od 100 litrov piva po 100 Din; od hI stopnje alkohola, špirita, žganja, likerja, ruma, konjaka po 5 Din; od 100 litrov sadjevca po 25 Din; od goveda nad 1 letom po 20 Din; od prašičev po 10 Din; od drobnice po 5 Din; od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) po 20 Din; od uvoženega blaga po tarifi. Občinske takse in druge davščine: najemniski vinar (od brutto najenuiine) do 200 Din 8 odstotkov, nad 200 Din 16 odstotkov, od prenočevanja tujca 30 odstotkov od cene oddanih prostorov. Na vozila: za avtomobile do 30 IIP 1000 Din, nad 30 IIP 1500 Din, na enovprežno kočijo 100 Din, na dvovprežno kočijo 250 Din. Mestna godba je pričela z medtedenskimi koncerti v mestnem parku. Prvi koncert bo v soboto, 14. t. m. ob 20. Razen tega se vrši vsako nedeljo ob 11 koncert na istem prostoru. Smrtna kosa. V Ptuju je umrla Zofija Malek, hčerka železničarja, stara šele 19 let. Naj v miru počiva I Požar v ptujski okolici. V 6redo, 11. t. m. zjutraj, je zažarelo nebo nad Sv. Vidom pri Ptuju. Požar je izbruhnil pri posestniku Francu Muzeku v Tržcu; goreti je začelo gospodarsko poslopje in bi brezdvomno zajel plamen tudi sosednja poslopja, da niso ob pravem času prihitela na kraj požara gasilci iz Jurovcev, Sv. Vida in Ptuja, katerim se je posrečilo ogenj pogasiti. Škoda znaša 10.000 Din, ki je krita le deloma z zavarovalnino. Na kakšen način je nastal požar, še ni pojasnjeno. Vič Društvo »Krščanska Sola« priredi drevi ob 8 podoknico prestavljenemu šolskemu upravitelju g. Ivanu Štruklju pred njegovim stanovanjem v novi šoli. Poje moški zbor pevskega krožka Vič in igra godba »Vič«. Prijatelji in znanci ter ostalo občinstvo so k podoknici vljudno vabljetuJ rwi »t» irztc Podružnici SPD v Tržiču se je po precejšnjih zaprekah vendarle posrečilo dobiti točilno pravico v planinski koči Jesenje prav pod Storžičem v občini Sv. Katarina ali Lom. To kočo je vzela podružnica v najem, ker se vedno bolj čuti potreba okrepčevalnice in prenočišča za turiste, ki gredo na Storžič z Lomenske strani. Otvori se ta koča v nedeljo, dne 15. julija, Pot do koče je jako lepa in lahka. Kažepotne tablice so že zdavno naročene. Dokler teh ni, naj tuji turisti pazijo, da ne krenejo preveč na desno in ne pridejo na Javorni-ško sedlo. Brezdvomno bo divna okolica prav pod divnimi skalami Storžiča in pa zmerne cene v novi koči privabilo prav mnogo gostov. Ker Je tudi za smučanje ta teren pripraven, bo ostala koča cel« leto odprta. Jesenice Poljske bazenaiice takega sprejema gotovo niso še nikjer doživele, kakor so ga bile deležne v sredo zvečer na Jesenicah. Bil je to sprejem, kakršnih je na Jesenicah le malo. Nepregledna množica ljudstva se je zbrala na peronu in pred kolodvorom in ko je malo pred devetim privozil ljubljanski večerni vlak, je zaigrala godba triglavsko koračnico. Sledili so pozdravi, nakar se je razvil po Aleksandrovi cesti impozanten Sprevod ter se ustavil pred Krekovim domom, kjer so Poljakinjam pripravili stanovanje. Godba je na krasnem prostoru pred domom priredila koncert, kateremu je prisostvovala velika množica ljudstva, ki je navdušeno vzklikala bratski Poljski. Velik športni prostor za Krekovim domom je zdaj popolnoma izravnan in ograjen. Vožnja čez ta prostor je prepovedana. Tudi na Jesenicah smo dobili »Monte Carlo«, po vzorcu ljubljanskih penzijonistov, ki imajo svoje zbirališče tam nekje pod Rožnikom. Takozvani Telečnik gori nad osnovno šolo je kot nalašč za jeseniške delavce-upokojence, ki se vsak dan zbirajo na klopicah, kadar vreme dopuSča in ko se pomenijo o dnevnih dogodkih in visoko politiko do dobra prerešetajo, tedaj jih pa »vržejo« in igrajo 66, dokler ne pride čas za skromno večerjo. Vsaj nekoliko razvedrila zanje, ki ga dobrodušnim starčkom iz vsega srca privoščimo. V fesenUkih Rovtah je že skoraj vse zasedeno po letoviščariih, ki iščejo miru in čistega zraka. Vse razpoložljive sobe so oddane in tudi zagrebški gospodje duhovniki, ki so vsako leto gostje v žup-nišču, so že prišli. Mnogim obiskovalcem Karavank še zdaj nI znano, da po jutranjem turistovskem vlaku lahko opravijo svojo nedeljsko dolžnost v prijazni cerkvi pri sv. Križu nad Jesenicami, kjer je, posebno sedaj v seziji, po več sv. maš. nologlj o z nemško-slovcnskimi izrazi, katerih Slovenci do sedaj še nismo imeli. Knjiga stane vezana 140 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Knjigo toplo priporočamo vsem šoferjem, naraščaju in samo vozačem. — Nenavadna smrt maturanta, V bosanskem Konjiču je pred 20 dnevi pričel gimnazijski abitu-rient Boško Rajič kazati nenavadne znake duševne depresije. Začel je odklanjati vsako hrano. ZamaD so ga starši prosili in ga prepričevali, da mora jesti. Odločno jo vztrajal pri svojem naklepu in nI hotel ničesar zavžiti. Zaradi lakote in pomanjkanj* spanja je končno tudi umrl. Rajič je bil zelo dober dijak ter je gimnazijo dovršil z odliko. Njegova smrt je med iwebivulslvoni napravila najgloblji v lia. Alom vir energije Zlato dobo nam napovedujejo Kdo zažiga nemške gozdove? Suša ali maščevanje? Najdrznejši sen moderne tehnike, to je pridobivanje energije iz atoma, se bo uresničil, ako se izpolnijo upanja znanstvenikov. 2e več kakor deset let se učenjaki trudijo, da b: sprostili ogromne množine sile, ki je skrita v snovi. Kakih deset znanstvenih zavodov je neprestano na tem, da bi stroji na visoko napetost kakor z velikanskimi topovi razstrelili atom. Zdaj je profesor Compton v velikanski zrakoplovni delavnici v Rond Hillu (Massachusetts) spravil v pogon ogromen elektrostatičen generator, ki ga je izumil Van de Graaff. Ta generator jemlje elektriko iz zemlje. Njegova napetost doseže tudi deset milijonov voltov. Od tega aparata pričakujejo učenjaki, da bo maso iz-preminjal v silo in tako preskrboval človeštvo z neverjetno množino energije. To pričakovanje sloni na enačbi, ki je najpomembnejši rezultat Einsteinove teorije o relativnosti in ki 6e glasi »E—Mc'«. To 6e pravi, da je energija enaka produktu mase krat kvadrat svetlobne hitrosti. V smislu te enačbe se materija in sila med seboj izmenjujeta. Ako zgine masa, zgine tudi energija. Množina energije, ki bi jo oprostili s to preobrazbo, je vprav fantastična. Prof. Compton je zračunal, da bi en funt snovi proizvajal dovolj energije, da bi se temperatura 100 milijonov ton vode dvignila od ledišča do vrelišča. Po računih prof. Wienerja, ki poučuje na tehniki v Massachu-6ettsu, bi s pomočjo enega funta materije pridobili 11,300.000 kilowatov energije. Kaj se to pravi, nam pokaže šele primera. Funt bencina, ki zgori v eksplozivnem motorju, nam da k večjemu energijo k:lowatne ure. Razlika med produktivnostjo današnjih produktivnih sredstev in med novim je takšna, da bi vsa današnja produktivna sredstva, kakor gorivo, eksplozivne snovi in vodne sile zgubile vso veljavo, ako bi mogli 6amo en del energije, ki je skrita v materiji, izrabiti. Dokaz, da so znanstveniki na pravi poti, ko z bombardiranjem atoma skušajo pridobiti energijo iz mase, nam dajejo že znani poskusi Cockrofta in Waltna v Cambridgeu. Posrečilo 6e jima je izpre-meniti litij v helij na ta način, da sta osvobodila energijo. V ostalem imajo ti poskusi samo teoretično vrednost, ker nista Cockroft in Walton imela V zadnjem času je nastal v najkrasnejših nemških gozdovih ogenj, ki si ga ni mogoče razložiti samo s sušo. Mnogi so mnenja, da se Hitlerjevi nasprotniki skušajo maščevati za zadnji pokolj na ta način. V soboto popoldne so ognjegasei v Warenu na Mecklenburškem prejeli obvestilo, da je nastal požar v Charlottenhofu pri Kargovvu. Ogenj je divjal že v bližnjem gozdu. Širil se je z neverjetno naglico. Pihal je namreč »ugoden« veter. Alarmirali so takoj Hitlerjeve napadalne oddelke. Ogenj je zajel gozd v dolžini 15 do 20 km med Warenom in Neustrelitz. »Volkischer Beobaohter« piše, da gre za katastrofo, ki je Nemčija še ni doživela. Ogenj je uničil vse telefonske in brzojavne napeljave, ki gredo skozi gozd. Prav radi pomanjkanja telefonskih zvez ni bilo lahko dobiti natančnih po- datkov. V soboto popoldne so morali izprazniti vas Speckt. Ogenj je stal že kakih 400 metrov pred vasjo Granzin. Prebivalstvo je že začelo bežati z domov, toda v zadnjem hipu je veteir menjal smer in tako rešil va6. Na pomoč 60 hiteli tudi berlinski gasilci. S 6eboj 60 vzeli 5000 metrov cevi. Gasilsko akcijo je vodil načelnik berlinskih gasilcev. Na mesto je prispelo tudi mnogo prostovoljnih gasilskih društev iz okolice. Vse prebivalstvo je hitelo gasiti. Tudi pri Gross-Kolzigu je nastal v soboto popoldne ogenj. Veter je zanesel plamene v kratkem času v daljavo več kilometrov. Ogenj ee je razširil v smeri proti Friedrichshein-Doehern. Vse prebivalstvo iz bližnjih vasi je hitelo gasiti. Tudi vas Doebern sama je bila v nevarnosti. V.: Po valovih Donave široke •. • (Beležke iz popotnega dnevnika.) »Verjamem,« je rekel njen spremljevalec. »To je pojav, sicer povsem naraven, ki pa vas preseneča, razburja, očaruje... To je nekaka zračna slika z vso umetniško točnostjo od narave posneta. Zdi se vam, kakor da gledate kakšno čarobno sliko iz »Tisoč in ene noči«, kakor da sanjate kakšne čudovite sanje. Pred vami se v zraku pokažejo čudni stolpi, gradovi, mesta, vasi, gore, morske ladje, ki plovejo, vse kakor v kakšni veliki panorami. Med narodom še živi vera, da je to delo neke skrivnostne čarovnice, vile Morgane. Po keltski pravljici je to hči kralja Pandragona in zavržena ljubica Lancelotova, ki še danes živi v fata-morgani... Znanost pa razlaga fato morgano, da je to posebno lomljenje svetlobnih žarkov skozi tračne sloje.« Zdravko je 6egel v besedo: »Profesor fizike nam je pravil, da se svetlobni žarki lomijo, ko gredo iz gostejše sredine v redkejšo ali obratno.« »No, isto je, ko gredo žarki skozi zračne sloje, ki imajo razno toploto. Vsled te^a se dogaja, da se vidijo predmeti, ki so sicer zelo daleč in ki bi jih sploh ne mogli videti.« »Torej nekak periskop,« je pripomnil Matevž. »Recimo,« je dodal Tein spremljevalec. »Mnogo je pokrajin, ki so posebno povoljne za take prikazni. To so n. pr. Siciljske morske ožine, velike peščene ravnine Perzije, Misirske, Tatarska,.. In kakor sem rekel, v madžarskih ravninah. Madžari pravijo fata morgani »Deli-babc in pripovedujejo o nji slično pravljico kakor o keltski kraljičini. Madžarski pisatelj Hynfalvi opisuje približno tako ta pojav: »Sonce se je začelo vzpenjati vedno više. Jutranja svežost je izginila. Zrak postaja vse toplejši. Naenkrat se nam zdi, kakor da smo stopili v nekakšno drugo deželo. Pred našimi očmi se je razprostiralo celo morje. Tam, ne ravno daleč, valovi v bisernosivi barvi. Nestalno je. Sodaj se nam približa, sedaj se zopet odmek-ne... Naenkrat se razlije okrog nas, po tej suhi, trdi površini, po kateri smo pred eno uro še hodili... Z vseh strani nas je obkrožalo čarobno morje. Iz sinje njegove vodne površine so se dvigali gozdovi, vasi, gradovi, mesta... :n ustvarjali v zraku veličastne skupine. Čudovito so se menjale slike. Za hip se pojavijo krasne aleje z visokimi drevesi, za hip nato lope gozdne poti in gore, ovenčane z gradovi. Krasne cerkve in stolpi, lepe vasi, se menjavajo diuga za drugo... ko pridemo bližje, izgine nenadoma vsa krasota, a mesto nje vidimo neznatne studence, skromno bajto ali šotor... To je vse, kar je ostalo od čarobne slike... No, sedaj naenkrat se nam bliža cela vojska nevidnih vojakov. Strašne so te slike in prizori, da nas kar pretrese. Tam gredo nekakšne pošasti, na glavan rogovi, dolgi kakor drevesa, ki jih ponosno nosijo v zraku. Iai te rogate pošasti spremljajo orjaki. .. Za trenotek nato se razdvoji zagrinjalo: pred našimi očmi se pase čreda goved, uvrščenih v vrste, kakor kakšne vojaške čete ...« Glejte, takšen je ta naravni pojav, »fata morgana«, takšna jc ta Delibaba z njenimi čarobnimi slikami, ki jih je tudi opeval največji madžarski pesnik Petoffi — pomadžaren Srbo-hrvat »Petrovič«... »Pravijo,« je po kratkem molku dodal Tein snremljevalec, »da so v okolici Pančeva ostanki človeka predzgodovinske dobe. Tam je vas Starčevo in tRm sedaj kopljejo arheologi in drugi učenjaki. Upanje ie. da bodo našli ostanke naselbine predzgodovinskega človeka z vsem orodjem kamenite dobe.« »To se pravi, da imajo denar«, je pristavil Zdravko. »Arheološki krogi v Ameriki so pristali na financiranje. In tam, pri izkopavanju plapolata sedaj dve zastavi: jugoslovanska in ameriška.« »Kakšna pa je zemlja«, je vprašala gospa Marija. »Lahko je delo z banatsko zemljo — bivšim Belim morjem« — je rekel Tein spremljevalec. »Kamenja ni, pa če bi ga s svetilko iskali. Ilovice pa kolikor hočete. Lončarji bi imeli tukaj dobre sirovine na izbiro.« »Kako pa so zasledili to zgodovinsko torišče«, je bil radoveden Matevž. »Tistemu mestu, kjer sedaj kopljejo, pravijo domačini »grad«. Narodni muzej v Belgradu je dognal, da se je tam nahajala v ka-meniti dobi predz.godovins.ka naselbina. In je, kakor sem rekel, zainteresiral ameriške arheološke kroge.« Pomolčali smo in se v mislih ustavili pri dobi, ki jo hočejo izkopati... »Tam z gornje, desne strani, vidite hribe, ogromne ... Trdnjava Smederevo. »Mogočnost gleda iz razvalin še sedaj«, je < rekel Zdravko in vzbočil prsi. »In vendar,« je pristavila gospa Marija. »Kaj je to, mogočnost?... Nekaj, kar ni absolutno, kar je relativno, kakor vse, kar je ustvarjeno z rokami... Parnik se je približeval Smederevu. Godba je pozdravljala Smederevčane z živo koračnico. Tein spremljevalec je pokazal z roko: »Ta, z gornje, desne 6trani, vidite hribe. To so znamenite smedervske gorice. Grozdi so težki od 2 do 3 kilograme. Pravijo mu »carsko grozdje« in tudi druga razna imena, kakor »Ki-libarke«, in še in še... A grozdje eno in taisto ... Nasmejal se jc in prižgal cigareta... (Dalj* »ledij I Poljski gospodarstveniki so se odpravili na potovanje po Evropi v posebnem vlaku. Ker imajo gospodje precej denarja, so si tudi vlak uredili kaj najbolj udobno. V njem nimajo na pr. samo kopališča, temveč tudi plesni voz, ki nam ga kaže slika. Ta je bil na vsak način potreben... Most čez Rohavski preliv? Varšavski dnevniki pišejo o načrtu mosta čez Rokavski preliv, ki ga je pripravljena zgraditi neka mogočna mednarodna finančna skupina. Avtor načrta, poljski inženjer Albert Kramstik, stalno biva v Južni Ameriki, a zdaj je prišel v Pariz, kjer poskuša pridobiti vladne kroge za svoj načrt. Zagotavlja, da bo njegov most mnogo cenejši kakor predor pod Rokavskim prelivom, na katerega so mislili v Parizu in Londonu. Ce bo dobil Kramstik dovoljenje, bo po novem letu pričel graditi most in pravi, da bo dovršen najpozneje v treh letih. Malo upanja I Angleži niso hoteli niti predora, ker hočejo ostati osamljeni in se nočejo vezati z našo nervozno Evropo. * »Zakaj greš na balkon, ko pojem? Ali me ne poslušaš rad?« »Seveda 1 Rad bi samo, da bi sosedje videli, da si ne mašim ušes.« Na letalih, ki vozijo med Curfhom in Berlinom, vam zdaj postreže s prvovrstnim šampanjcem ali tudi s kislo vodo natakarica, ki ki bi laltko bile tudi posebne sreče 6 svojim bombardiranjem atomov. Ako se fizikom v reenioi posreči izrabiti Van de Graaffov generator, potem lahko računamo žie danes z neizogibnimi posledicami. Danes seveda ne verjame nihče v uničenje zemeljske oble, ki naj bi ga prineslo razbitje atoma. Gotovo pa je, da bi ta dogodek izzval pravo revolucijo v industriji. Ta revolucija bi prav gotovo prekosila današnjo, ki se pojavlja v gospodarstvu, in tudi krizo, ki jo je povzročila uvedba stroj« v industrijo. Rudniki, to je premogovniki in petrolejski izvirki, bi takoj zgubili vso vrednost. Elektrarne, motorje in 6troje bi morali vreči med staro železo in najdražje kovine bi bile cenejše kakor svinec. Prišel bi konec današnjega gospodarskega življenja. Če bi se človeštvo ne znalo kmalu prilagoditi posledicam novega odkritja, bi bila socialna svetovna katastrofa neizogibna. V nasprotnem primeru bi nastopila za človeštvo zlata doba. Saj bi človek razpolagal z neomejenim virom energije. Žalibog, da je ta doba na tem svetu nedosegljiva. Misijoni na saharski razstavi V bližini Griessen-Taubendorfa je prav tako izbruhnil ogenj v državnih gozdovih. Na pomoč so hitela gasilska društva, napadalni oddelki in ostalo prebivalstvo. Ogenj ee je razširil v daljavo 10km in v širino 4 km. V nedeljo je nastal ogenj v gozdovih v Gif-hornerheide. V bližini rudnika Hansa je tudi izbruhnil nenadoma ogenj. Razširil se je z nenavadno hitrostjo v smeri proti železnici Halle-Kottbuss. V soboto je pričelo goreti tudi v gozdu severno od Groes-Radischa. Ogenj je ogrožal tudi vas Gross-Radisch. Na pomoč je moralo prihiteti tudi vojaštvo. Naše slike nam kažejo prizore iz gozda pri Warenu in Neustrelitzu. Na razstavi predmetov iz Sahare, ki je odprta do oktobra letos v etnografskem muzeju v Troca-dero v Parizu in kjer sodelujejo vse države, ki upravljajo Saharo, imajo tudi katoliški misijoni svoj obsežen in značilen paviljon. Številni dokumenti ponazorujejo zgodovino misijonskega prodiranja v osrčje Sahare prav do onih prvih početkov, kot jih prikazuje film o. Dufaya »Sahara — plodo-nosna dežela«. Zlasti so poudarjeni spomini na o. de Foucaulda iz njegove maroške dobe, kjer je služboval kot huzarski častnik, in iz poznejše dobe, ko je živel kot samotar v puščavi, in do trenotka, ko je njegovo na videz nerodovitno delovanje polagoma začelo kazati vidne sadove. Ta afriški junak, ki je skušal prikazati mohamedancem novi lik kristjana, je poznan tudi mnogim Slovencem. Saj je knjižica »Puščavnik v osrčju Sahare«, ki popisuje življenjsko pot o. de Foucaulda in ki jo ima še nekaj izvodov v zalogi Misijonska pisarna, skoraj popolnoma razprodana. V predmestju Hamburga je nastala v neki hiši eksplozija plina. Tri osebe so bile ubite, osem je bilo hudo ranjenih. Izvedenci so mnenja, da je eksplozija nastala zaradi tega, ker se je nekdo hotel zar str upa ti s plinom. Sončni mrk v Rusiji Pri vsezvezna akademiji naukov v Leningradu 60 osnovali poseben odbor, ki naj pripravi vse potrebno za opazovanje popolnega solnčnega mrka, ki se bo pojavil v Rusiji 19. julija 1936. V odboru so ravnatelji Pulkovskega opazovališča, leningrajskega astronomskega instituta, moskovskega astronomskega instituta itd. Pulkovski observatorij je že zdaj sprejel več vprašanj zvezdam iz Amerike in iz zapadnih evropskih držav, da li bi mogle sodelovati pri opazovanju solnčnega mrka. »Mamica, ali osli vedo, da so osli?« »Mislim, da ne.« »Torej tako neumni so osli I« Spoti Učimo se plavati! Gospodarstvo Izvoz živine in proizvodov v Nemčijo Kopalna sezona je zopet tU. Ogromno je število kopalcev, ki od leta do leta narašča, tako, da kmalu človek ne bo mogel dobiti prostora ob naših rekah in jezerih. Najbolj obljudena so seveda morska obrežja, katera posečajo v velikem številu poleg našiti petičnih ljudi tudi inozemski gostje. Julija in avgusta, ko doseže kopalna sezona svoj višek, so obrežja podobna mravljiščem, ki so tem obljudenejša, čim bližja so kakemu mestu ali pa drugim večjim krajem. Vsakdo se hoče ohladit«, ker je vročina včasih v resnici neznosna. Ce pa vprašamo, koliko je med ono desetindesettisoc-glavo množico, ki se koplje na obrežjih, plavacev, bomo dobili precej nezadovoljiv odgovor. Nezadovoljiv radi tega, ker je pravih plavačev to se pravi takih plavačev, ki bi vzdrzali delj časa V vodi in sicer daleč proč od obrežja, bore malo. Še manj je onih, ki bi se upali podati v valove deroče reke ali razburkanega morja. Najmanj pa je seveda onih, ki bi se upali reševati potaplja-jočega. To je sicer žalostno, a vendar resnično dejstvo, kateremu bomo morali na vsak način odpomoči, ako nam je kaj za človeška bitja, katerih je že toliko našlo smrt v mrzlih valovih. Žal se število nesrečnih in nepotrebnih žrtev v vodi od leta do leta veča in se nihče ne najde, ki bi se energično zavzel za to, da bi se te nezgode omejile na minimum. Kakor zavzema med zimskimi športi prvo mesto smučanje, ki se je močno ukoreninilo med našim narodom, tako mora biti med poletnimi športi na prvem mestu plavanje.. Plavanje je brez dvoma najbolj zdrav šport, če ga pravilno in pametno gojimo Kajti poleg sonca in zraka imamo še vodo, ki tako blagodejno vpliva v vročih poletnih mesecih na naše telo. Torej imamo obenem tri zelo važne činitelje, to je sonce, zrak in vodo; k temu pa pride še četrti, ki ga imamo tudi pri ostalih športih to je gibanje. In končno si pri kopanju očistimo kožo prahu in drugiih umazanih snovi ki se zajedajo vanjo. Plavanje je — kakor vidimo — športna panoga, ki bi jo lahko prištevali med najidealnejše športe vobče. Zato pa bi bilo pravilno, da tej športni panogi posvetimo več pažnje kakor doslej in da se zavzamemo zato, da se bo sleherni kopalec naučil plavati, vse boljše plavače pa moramo izvežbati tudi za dobre reševalce. število prijateljev plavalnega športa je po svetovni vojni osobito v zadnjih letih, zelo na-rastlo. Tu mislim plavalni šport kot telesno vajo, ki se jo goji radi zdravja, razgibanja in končno tudi radi razvedrila — ne pa plavalni šport kot tekmovanje. Če pogledamo nazaj, v dobo pred Svetovno vojno, vidimo ogromen, da, neverjeten napredek. V tistih časih je bil kopalec ob obrežju kake reke redka prikazen in še to kar je bilo, so bili po večini samo otroci. Zadnja leta pred svetovno vojno se je stvar nekoliko razširila, vendar to v primeru z današnjo dobo kljub temu ne hi.nič p^m^nilo. Dandanes se vse, koplje in imajo Mike najbržje večino; le-teh je bilo v prejšnjih časih redko videti. Prav povsod se kopljejo ljudje, kjer imajo na razpolago vodo Tam, kjer ni rek, jezera a3i morja, so napravili umetna kopališča, da, celo zimska kopališča imamo. Današnji ljudje ljubijo čistočo, sonce, zrak in vodo, kar je zdravje sodobnega človeka močno dvignilo. Sedaj mora biti naša naloga, kako vse te ljudi naučiti tudi plavanja. Ljudi je treba naučiti plavati, sem rekel. Zatorej zaenkrat nii važno, ali plavaš po tem ali^ po onem načinu, > ampak je neprimerno bolj važno, da se sploh naučiš dobro plavati, da se počutiš Varšava: Ljubljana Na igrišču TKD »Atene« bo drevi ob 18.45 zanimiva hazenska tekma pod pokroviteljstvom ljubljanskega župana g. dr. Puca Zanimanje za šport je vedno večje. Zlasti pa se zanima ljudstvo za najboljše, za reprezentance. In take reprezentantinje bo: mo videli drevi na igrišču »Atene«. Na eni strani se nam predstavi reprezentanca Poljske, na drugi strani pa reprezentanca Ljubljane. Poljska je dala najboljše licere svojega hazenskega športa, Ljubljana pa tudi svoje najboljše moči, kar jih trenotno premore. Glede na to se nam obeta prvovrsten športni užitek. O Poljakinjah smo slišali samo najboljše, danes jih bomo pa tudi videli. Odveč bi bilo pisati o zanimivosti današnje tekme, o posameznih igralkah, o hazeni, ki se tako lepo razvija, ko bomo pa danes vse to na lastne oči lahko videli. Zatorej pridite par minut pred tri četrt na 7 na igrišče »Atene« in prepričali se boste tudi vi o tem. V predtekmi nastopita rezervi »Atene« in Ilirije. Tudi te tekme ne zamudite, saj vas ne stane nič več. Hazona Varšava : Ljubljana. Za mednarodno tekmo z Varšavo pozivam, da se zglasijo v potok točno oh 18.15 na igrišču Atene sledeče igralke: Iviea, Ela, Darinka, Omanova, Vida, Elza, Nada vse Ilirija in Bernik, Smue Nota in Tita vso Atena. Prinesite opremo. Obvezno za vse pod pretujo kazni. Tehnični referent. sigurnega v vodi in da moreš tudi delj časa vzdržati v njej. Dalje je zelo dobro, da se privadiš tudi plavanja v popolni obleki. Kajti neverjetno je, kako se čuti človek povezanega, če pride v obleki v vodo. In zato, ker človek ni vajen na to spremembo, so se dogodili slučaji, da je moral celo dober plavaČ, ko je nenadoma padel oblečen v vodo, utoniti. Dalje je še zato važno, da se navadimo oblečeni plavati, ker pri reševalnih akcijah največkat ni časa za slačenje. No, če se boš začel šele slačiti, ko boš opazil polapljajočega, ki se bori s smrtjo, potem dvomim, če bo tvoja jiomoč še pravočasna. In končno se ti lahko kdaj pri- Trgovinski minister je predpisal naredbo o izvozu svinjske masti v Nemčijo. Po tej naredbi se more v Nemčijo izvažati samo ona mast, ki odgovarja določilom na drugem mestu objavljenega pravilnika o standardizaciji izvoza svinjske masti. Kdor hoče izvažati, se mora prijavit! Uradu za kontrolo izvoza živine ter plača kavcijo 25.000 Din. Možno je tudi, da trgovinski minister spravi v zvezo izvoz masti tudi z drugimi živalskimi proizvodi itd. Kontingente za izvoz razdeli urad: 70% onim tvrdkam, ki se že danes bavijo z izvozom v Nemčijo, ostalih 30% pa dobe one tvrdke, ki se prijavijo za to. Razdelitev kontingentov se vrši z ozirom na kapaciteto podjetij. Po izvršenem izvozu morajo izvozniške firme Hašk: Primorje » . 1 • Al A « v livioviivm 1.1V...JV ....... pet u, da se ladja, na kateri se voziš, potopi. Ako dos(avi(j llra[lu originalne in dokumentirane obra si plaVač, se boš brez dvoma vzdrzal dlje na po- .— i,- —-----s.:- ----s:iii,„ vršini lfakor oni, ki ne zna plavati, pa četudi se drži za kak rešilen pas. lir če je pomoč blizu, si boš svoje življenje rešil samo s sigurnim plava njem. Gotovo je še polno slučajev, pri katerih nujno potrebujemo plavanje, da ne govorim o prijetnem užitku, ki ga imamo, če se igramo v globoki vodi, ali če skačemo z deske vanjo. Seveda tudi pri tem športu ne smemo pretiravati. če pogledamo dečke ali deklice, vidimo, da ti močno pretiravajo. Vedno so v vodi in jih sploh ni mogoče spraviti iz nje. Ko pa pridejo ve,n, se tresejo po vsem životu, ki je obdan s kurjo poltjo, njihove ustnice so popolnoma višnjeve. Tak način plavanja odnosno kopanja, ki starejšim brez dvoma bolj škoduje kakor mladini, moramo odklanjati. Na drugi strani pa imamo odraščene j ljudi, ki skočijo za nekaj trenotkov v vodo, pla- : vajo par metrov in že hitijo na sonce, preinrazeni j kakor bi bili več ur v vodi. To niso plavači i,n taki ljudje si niti lastnega življenja ne bi mogli rešiti, kadar bi šlo zares. Torej ne bojte se vode, ostanite dlje časa v njej, plavajte sem ter tja in tudi v dosti globoki vodi ter pod vodno površino. Le na ta način se boste privadili vode in bojazen vas bo kmalu zapustila. Številke utopljencev so — kakor smo že omenili — vedno večje. Kako ogromna škoda za narod, saj pogoltnejo valovi nere.dkokrat naše najboljše sinove. Pa ne samo to. Koliko gorja prizadenejo ti mokri grobovi raznim družinam, koliko solza pretočijo matere radi izgubljenih sinov in hčera. Koliko gorja bi bilo manj, če bi se vendar ljudje zavedli, da plavanje ni samo zabava gotovih ljudi, ampak nujna potreba vsakega človeka, osobito kopalca. Zato bi prav nič ne škodovalo, če bi se plavanje uvedlo kot važen predmet v obvezni šolski telovadbi. Glede na vse to bi priporočal jugoslovanski plavalni zvezi, da misli na to, kako bi se pri nas na široko učilo plavanje, da bi se prav vsi, ki jih vidimo danes po najrazličnejših kopališčih ter obrežjih priučili tega koristnega in potrebnega športa in kako bi vse one, ki danes že znajo plavati priučili reševanja. Da bi se niogel ta načrt izvesti, bi bilo pritegniti vse izvežbane jilavače v državi, da pomagajo pri tečajih, ki naj bi se v to svrho priredili po vseh javnih kopališčih in obrežjih, kjer se koplje dosti kopalcev in ki naj bi trajali vsaj tri dni, bodisi v presledkih (nedelje, prazniki) ali skupno. Ti tečaji naj bi se po možnosti vršili tik pred koncem šolskega leta, ko so še vsi dijaki in dijakinje skupaj ter bi pri stvari Prihodnjo nedeljo se vendar začne zares in v velikem stilu. Uvod v ligo nam je prinesel dober spored: v Ljubljani igra_ proti Primorju zagrebški Hašk, in s tem je podano jamstvo, da bomo že prvo nedeljo priče ler>e in napete igre, kakor jih ne pomnimo v Ljubljani izza minule jeseni. V teh tako zvanih izločilnih tekmovanjih bo šlo za vsako piko, saj jc tekmovanje le izločilno, lo se pravi, kdor bo boljši, bo sel naprej, slabotnejši bo pač zaostal. Zato bo gledalo vsako moštvo, da za vsako eeno spravi čimprej na varno dovoljno zalogo točk, ki mu bo odpirala možnost udeležbe v nadaljnji, pravi ligaški konkurenci. Že stara nasprotnika, Hašk in Primorje, oba resna tekmeca za končni uspeh, se bosta morala ogledati že v prvem kolu. Nas to lahko samo veseli, ker bomo kar na začetku imeli nadvse zanimivo in ne dvomimo, lepo borbo. llrha. V nedeljo. 15. t. m. revnnžna tekma s Ko-rotanooi (Kranj). Vozijo avtobusi. Cena 10 Din /.1 nsen,, I Ia io"nazaj'. Odbod na igrišču. Cas javimo pravočasno. IViiave no sprejemajo ves dan n« igrišču ali pismeno: Ijoik Dore. Kožna dolina 1X 9, tel. SI. 3i!0li, do »obuto. čune, ki se nanašajo na vsako jrošiljko. Izvoz konj. V smislu trgovinske pogodbe z Nen, se smejo v Nemčijo izvažati samo konji čistokrvne jugoslovanske ardenske pasme, takozvani »Murinsula-nerji«, v kolikor so odgojeni v savski in dravski banovini. Da bi imeli v okviru kontingentov znižane carine, morajo izvozniki dati pregledati konje veterinarjem na meji. Vsako jx>šiljko pa mora spremljati tudi f>otrdilo Urada za kontrolo izvoza živine. Konje bodo smele izvažati v Nemčijo samo pri omenjenem uradu registrirane firme, ki se morajo uradu prijaviti najkasneje s potrebnimi podatki do 15. julija. Poleg imena in adrese podjetja, dokazov o protokolaciji je treba predložiti tudi izvozne dokumente o dosedanjem izvozu od 1920 do 1933, novim, ki hočejo izvažati, pa poslednje ni jx>trebno. 70% dobe stari izvozniki, 30% kontingentov pa novi, odnosno lahko urad te kontingente drugače razdeli, če stari izvozniki radi kakršnega koli razloga ne izvažajo, odnosno ne izkoristijo svojih kontingentov. Izvozniki morajo vsak mesec do 15. prijaviti, koliko nameravajo izvoziti. Te prijave so obvezne, poleg tega pa morajo Uradu pošiljati tudi originalne in dokumentirane obračune za vsako posamezno pošiljatev. Pri izvozu se plačuje posebna taksa, katero določi trgovinski minister v sporazumu s finančnim ministrom. K naredbi so objavljeni v »Službenih novinah« tudi obrazci za spričevala za 1 konja, ki veljajo deset dni. Gre za čiste mrzlokrvne konje. Ravnotako je objavljen obrazec za potrdilo o kontingentiranju za izvoz konj v Nemčijo. Na podlagi odredb trgovinske |x>godbe z Nemčijo se je pokazala tudi potreba, da se naredba o izvozu zaklane živine v Avstrijo z dne 15. septembra 1933 razširi tudi n> izvoz zaklane perutnine v Nemčijo. Vsi omenjeni razpisi in določila so v veljavi do 11. julija, ko so bili namreč objavljeni v »Službenih novinah«. Standardizacija izvoza masti Trgovinski in kmetijski minister sta predpisala pravilnik o standardizaciji svinjske masti, namenjene za izvoz. Iz tega pravilnika posnemamo, da smejo izvozniki odslej izvažati samo svinjsko mast, katero plombira Urad za kontrolo izvoza živine po predpisih novega pravilnika. Plombirana sme biti samo prirodna, sveža, čista svinjska mast, ki mora biti topljena, precejena, homogena in bela, ne sme imeli tujega okusa itd. Mora pa biti tudi pakirana po določilih pravilnika. Mast ne sme imeti več kot 0.3% vode, 0.2 živalskih tkiv in 1.5% kisline. Pregled masti izvrši pristojni veterinar, ki izda tudi Kontrolne listke, veterinar mora voditi tudi natančno evidenco o izdanih potrdilih. Lastniku pa mora veterinar izdati potrdilo po predpisanem obrazcu. Urad za kontrolo izvoza živine lahko vedm. kontrolira, če mast odgovarja predpisom, nadalje more obenem z veterinarjem zahtevati tudi vzorce za analizo v državnih laboratorijih. Po določilih čl. 5 mora biti svinjska mast pakirana v zabojih vsebine 25 kg neto. Zaboji morajo biti izdelani iz novega in nedišečega materiala. Znotraj morajo biti obloženi s pergamentnim papirjem, na zgornji površini tega papirja pa mora niti listek z napisom »Cista svinjska mast« v petih jezikih (srbohrvatsko, nemško, češko, francosko in angleško). Na zunanji strani zaboja pa mora biti označeno podjetje, znamka ter napis: »Cista svinjska mast, Jugoslavija.« Vsi zaboji morajo biti po pregledu veterinarjev zvezani z vrvico v državnih barvah. Izjemno pa more biti mast tudi pakirana v sodih, toda samo po 25, 50, 100 ali 200 kg. Tudi sodi morajo biti obloženi v notranjosti s pergamentnim papirjem. Prostori, v katerih se dela mast, morajo biti higijenični, mast f>a, ki je namenjena za izvoz, se mora hraniti na suhem mestu itd. Pri izvozu svinjske masti znaša taksa za pregled Urada za izvoz živine 6 Din za vsakih 100 kg. Kdor se pregreši proti tem odredbam, bo kaznovan po predpisih zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine, proizvodov in pridelkov. Pravilnik je stopil v veljavo 11. julija, z dnem objame v »Službenih novinah«. Davčni reformi v Nemčiji in Franciji Sedanja gospodarska kriza ni prizanesla državnim financam in so tudi državni dohodki izredno padli. V vseh državah so zato finančni ministri hiteli zviševati davke, ker niso mogli v enaki meri, kot so padali dohodki, znažati izdatkov. Toda čim hujše je pritiskal davčni vijak, tem bolj so se večale splošne gospodarske težkoče in dohodki n.iso prinesli pričakovanih vsot, katere eo rabili finančni ministri. Zato so ubrali finančni ministri oc voi umni in in aiviuic; »ivupii ici ui lih, aiviii i , , , , v c. .,. tudi šole lahko pomagale. S tem bomo rešili mar- 1 dru®° P01' d? ^anurajo državne finance: spravili 1 - nn nn rrm.f/n« i/v H n it -AU in n/ViHAClTOir ion lO rl Q \T- sikoga tragične smrti v valovih nenasitnega mokrega elementa in tudi našo kvaliteto v tej lepi športni panogi bomo dvignili na ono višino, da se bomo lahko z uspehom merili tudi na mednarodnih tleli. Naše geslo mora biti: Učimo se plavati., vsak dober plavač pa naj bo tudi dober reševalec. I. K—er. Lakkoaiietinje se nam predstavijo V Soboto ob 17 in v nedeljo Ob 9.30 se vršijo na igrišču ASK Primorje dekliške lahkoatlet-ske tekme za državno prvenstvo. Naša dekliška lahka atletika, ki se je šele lansko leto po daljšem odmoru poživila, je kljub temu danes že zopet na taki višini, da prav resno konkurira ostalim krajem v naši državi. To se bo pokazalo zlasti v soboto in nedeljo, ko bodo ljubljanske atletinje nastopale za naslov državnega prvaka. Rekordno število atletinj bosta postavili Ilirija in Atena v to borbo. Med temi seveda ne bo manjkalo naših elitnih atletinj, ki bodo poskrbele, da bo prireditev tudi kvalitativno na lepi višini. Morda se posreči ljubljanskim atletinjam priborili, celo državno prvenstvo. Iz njihovih priprav bi se dalo sklepati, da ostane najvišje odlikovanje v naši državi za 1. 1934 v Ljubljani. * Zagrebška Viktorija je brzojavno odpovedala sobotno tekmo proti Iliriji, zato je ta stopila v stike s Sparto iz Zagreba, ki je nedavno igrala proti Primorju in po premočni igri nezasluženo zgubila z minimalno razliko 2:1. Tekma bo na Stadionu v soboto popoldne ob 18.15. Vstopnina nizka. Ilirija nastopi kompletna z moštvom, ki bo nastopalo v ligaških tekmah. so se na znižanje davkov in poenostavljenje davčnega sistema. Pred ne davnim smo poročali o uspehu znižanja davkov na avtomobile v Nemčiji. Pričakovali bi bilo, da bodo zat održavne finance kaj utrpele. Pokazalo pa se je baš nasptotno: avtomobilov je bilo naenkrat na stotisoče novih in je tako večje število novih vozil daleč nadoknadilo izpad dohodkov zaradi znižanja davščin. Te dni je francoski parlament sprejel davčno reformo, katero mu je predložila Douniergueova vlada. Zaikon stopi v veljavo 1. januarja 1935 in ima namen znižati davčno breme ter boljšo razdelitev davčnih bremen. Med drugim se zniža dohodnina za vrednostne papirje na 12 odstotkov, splošna dohodnina od 33 na 24 odstotkov, davki na delavske zaslužke od 10 na 6 odstotkov, odnosno od 6 na 3 odstotke, nadalje se zmanjša davek na industrijske in trgovske dobičke na 12 odstotkov. Odpravijo se nekatere takse, tako n. pr. dovolilnice za advokate, zdravnike itd. Sedanji kmetijski davek na dobiček in luksuzna taksa se lahko poenostavita z davkom na poslovni promet v znesku dveh odstotkov. Dohodek od dela, ki znaša manj kot 10.000 frankov letno, ostane davka prost. (10 tisoč frankov je nad 80.000 Din letno. Op. ured.) K poenostavljenju luksuznega davka je omeniti, da je doslej znašal 3—12 odstotkov. Po novem pa se zniža na 2 odstotka. To je zlasti važno, ker je 6 tem podrto načelo, da spada cela vrsta predmetov med luksuzne, dočim taktično niso več. Ta dekret je bil že objavljen in stopi takoj v ve- ljavo, kar pomeni, da hoče vlada takoj pomagati tujskoprometnjm industrijam in onim izvoznim industrijam, ki največ trpe. Ravno tako važna kot francoska davčna re; forma pa je nemška, katero je naznanil državni podtajnik Reinhardt na eeji Akademije za nemško pravo. Drž. podtajnik izrecno pravi, da je finančni položaj nemške države tak, da ne dovoljuje znižanja davkov, pač pa je mogoče dati davčne olajšave, če se izpadek nadoknadi z večjim donosom radi reforme. Poleg tega je namen davčne reforme, ves davčni sistem poenostaviti. Tako se n. pr. zdr ži pet vrst davkov v en sam davek: meščanski davek, pomoč za ustanovitev družine, krizni davek ter pribitek k dohodnini. Nadalje bodo važne novosti vpeljane tudi obdavčevanju odpisov. S. 1. januarjem 1935 bo mo-meče izvršiti odpise ne samo nadomestnih delov v celoti, ampak sploh vseh na novo nabavljenih dolgotrajnih predmetov, ki spadajo v kmetijski ali obrtni naložbeni kapital. Nadalje bodo možni tudi odpisi že omenjenih predmetov za enkrat tudi za nazaj za v letu 1934 nabavljene predmete. Davčne olajšave za otroke bodo povečane in sicer na ta način, da se bo povečal odbitek pri dohodnini, ki se ravna po številu otrok. Da 6e favorizira povečanje Števila prebivalstva, ostanejo še nadalje v veljavi oprostitve od posebnega davka, če ima kdo zaposlene hišne posle. aN ta način hočejo doseči, da bi se prevelika ponudba hišnega personala tudi v resnici zaposlila, poleg tega pa je razvidno iz tega, da Nemoi smatrajo povečanje zaposlenosti poslov za socialno dejanje. Reforma računa tudi e tem, da bi se zmanjšala dohodnina za one, ki zaposlujejo več poslov. Nadalje vsebuje nemSka davčna reforma olajšave za pretvarjanje delniških družb v navadne trgovske družbe in posamezne tvrdke. V bodoče se znižuje najemninski davek za 25 odstotkov itd. Vse to 60 zanimive in poučne novosti, ki kažejo, da je davčni problem treba reševati tudi e te strani. Kmetski mlini. Na podlagi odredbe odstavka 2, § 23 obrtnega zakona je predpisal minister za tr- * ' "__J.. _ 1 — ! ! _ ,, J- hnin^n « r 4-4 « M, 1 1 1 , koliko nazadovali, večji pa je promet Toda ostali državni papirji so nadalje izredno čvrsti in beležijo § 23 obrtnega zakona. Ta uredba je stopila v veljajo ur de Franee«?"Pariz, 12. julija. AA. i yo z dnem objave v »Službenih novinaf,«. t. j. dne Veernjšn.io etapo kolesarske tekme »Tour de H. julija. govino in industrijo uredbo, s katero se vodni mlini j v primeri z včerajšnjim dnem znatna tečajna i'z-izločijo iz mlinarske obrti po točki 61, odstavek 1, ' boljšanja. Posebno znaten ' France« iz Grenobla do Gapa je prvi prevozil Italijan Martauo. — V splošni kvalifikaciji je še vedno na prvem mestu Francoz Magne. Marlano je zaostal za 7 minut in nekaj sekund. Danes hodo tekmovali na deveti etapi iz Gapa v Digne. Sl( Ilirija. TeSko-atlelska sekcija ima danes ob 1!) trening v paviljonu na vclesejmu; po treningu sestanek, katerega naj so udeležijo naslednji atleti: Gor-janc, Pipan, Tičar, l)i Batlutu, Kokul, .laka Znidaršič, Rozman, Kunaver, Petras, Presetnik, liamonjut, Slelc, Cekah. Ullsperger, Kozlovčar, Gabrlel, Vidrih, ,lenko. Sprejemajo so novi člani. Hedni lerniiigi sc vrše vsak ponedeljek, sredo in petek od 19 dalje. Kolesarska jtodzveza 'Ljubljana«. (T-/ seje u. o. dne III. Vil. 10."(4): Na znanje se vzamo poročilo o l">; teku dirke /n olimpijsko prvenstvo lia 1011 km. Vsi včlanjeni klubi se opozarjajo nn razpis I. Hrvatskega gradjanukoga športnega kluba Zagreb, ki priredi v nedeljo, dne 15. julija cestno dirko na 100 kin s startom in ciljem v Podsusedu pri tvornlcl cementa in na progi preko Sv. Nedelje-Samobortt-Bregano-Grlčtt-Kontii-njevice do Si. Jerneja in nazaj. Stari, ob 7 zjutraj. Določenih le šest nagrad in šest kolajn, a vsak nerln-sirani vozač, ki pride v čn«n pol uro za prvim na cilj. dobi diplomo. Razdelitev nagrad bo v nedeljo "h 9 zvečer v restavraciji Totovlč, Petrinjska nI. 2. Prijavo je poslati do 14. julija n« nnslov ,1. Potnik, lliea 153, Zagreb. — Vsi klubi sc opozarjajo, da so vrši dne 29. lulija dirka za prvenstvo dravske banovine na progi Marlbor-Ulubljana. Razpis sledi. Istočasno io bo vršila tudi dirka za podzvezno prvenstvo glavne skupine. — Dno 5. avgusta sc vrši obvozna prvenstvena dirka junlornkc skupine 7.a pod-/,vozno prvenstvo, ki Jo obenem izbirna dirka Juniorjov za državno jnulorsko prvenstvo, katera se bo vozila dno 12. avgusta. — Pozivamo vse včlanjene klulie, iln pošljejo prijavo vo/nčev za prvenstvo dravsl.e banovine najkasneje do ■'."i. julija podzvezi. — Prihodnja seja upravnega odbora bo v lurok, 17. juliju ob JO pri Aiuorikuucu. Borza Dne 12. julija 1934. Denar V današnjem prometu ni bilo znatnih izpre-memb: neizprenieujeni so ostali tečaji Curiha, Prage in Trsta, narasli so tečaji Berlina in Newyorka, dočim so |>opustili ostali. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling ostal na ljubljanski borzi neizpremerijen: 9.15, dočim je na zagrebški in belgrajski jx>pustil na 9.05. Grški boni so v Zagrebu notirali 29.90--30.60 (30.25). — Španska pezeta je bila v Zagrebu zaključena po 6.30. — Angleški iunt je nadalje popustil in bil na zagrebški borzi zaključen po 247.65, na belgrajski pa po 248.75. Ljubljana. Amsterdam 2306.51-2317.87, Berlin 1302.36- 1313.10,' Bruselj 794.96-798.90, Curih 1108.35—1113.85, London 171.08—172.68, Newyork 3374.94—3403.2, Pariz 224.43 225.55, Praga 141.29 —142.15, Trst 291.24-293.64. Promet na zagrebški borzi 31.631 Din. Curih. Pariz 20.2475, London 15.47, Newyork 307. Bruselj 71.70, Milan 26.32, Madrid 42, Amsterdam 208.05, Berlin 117.65, Dunaj 72.90 (57.50), Stockholm 79.75, Oslo 77.75, Kopenhagen 69.10, Praga 12.75, Varšava 58, Atene 2.92, Carigrad 2.49, Bukarešta 3-05. Vrednostni papirji Tendenca za vojno škodo je danes popustila po j dvaduevuem stalnem dviganju tečajev. Icčaji so nc- je promet v državnih papirjih ha belgrajski borzi, dočim je bil promet na zagrebški borzi samo v vojni škodi in sicer 700 komadov. Ljubljana. 7% inv. pos. 71—72, agrarji 38— 38.50, vojna škoda 320 —322, begi. obv. 54—56, 8% Bler. pos. 62-63, 7% Bler. pos. 58.50-59, 7% pos. DHB 68 den., Kranj. ind. 200 bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 71 den., agrarji 39 den., vojna škoda 321 -324 (320, 322, 320), 7. 322—325 (324), 8. 322 den., 9., 10., ti. 324 tleti.. 12. 324—326 (325), 6% begi. obv. 56.25 -59. 8% Bler. pos. 66 den., 7% Bler. jios. 59.25- 61. 7% pos. DHB 68 den. — Delnice: Narodna banka 3950 den., Priv. agr. banka 219—220 (219), Osj. sladk. tov. 140 bi., Osj. livarna 145 bi., Impex 50 den.. Trboveljska 90 bi. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71.50 den., agrarji 38.50 den., vojna škoda 320—321 (324, 318). 9. 320—320.50 (323, 320.50), 12. 320- 321 (322. 320). 6% begi. obv. 56-56.25 (56.25, 55.75), 8% Bler. |x>s. 66 67 (66.50), 7% Bler. pos. 59.50 - 60 (59.50), 7% pos. DHB 68 den. — Delnice: Narodna banka 4030 bi. (4030), Priv. agr. banka 218—219 (218). Žitni trg Položaj na žitnem trgu je ostal neizpremenjen. Pšenica stane danes sremska 107.50—110, gornjc-baška 70 kg težka 110—112, okolica Sombor 107.50 do 110, battaška trenutno nima fiksirane cene. Vse to so cene za novo blago, dočim stane stara prekmurska 122.50 125. Moka je nekoliko popustila in stane po kakovosti 195 205. Koruza je nadalje čvrsta in stane baška 105—107.50. Novi Sad. Vse neizpremcujcno. - «A5r->ZMAK Mobiloil Gornja po Ford Motor Company organizirana ekspedicija tovornih avtomobilov je dospela v jugoslavijo. Gre skozi sledeča mesta: Vršac, Beograd, Osijek, Zagreb, Koprivnica. Uporablja izključno za mazanje motorjev za pogon in diferencijal efMJtf, Mobiloil J" &> Mobiloil „C" po MOBILOIL priporočilni listi To dejstvo sovori samo zase...... STANDARD-VACUUM on, compam of mmm, me. JSasznanila MALI OGLASI V malih oglasih velja »soka beseda Din 1*—; ienltovanjskl oglasi Din 2'—. NajmanjSI znesek xa mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račnne enokolonska 5 mm visoka petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloZitl znamko. Službodobe Izurjene pletilje sprejme za stalno K. Soss, Mestni trg 18. (b) Prodajalca (-ko) za drogerijo iščemo za takoj. Ponudbe z navedbo zahtevka na Č. Č. na upravo »Slovenca«. (b) Kmetsko dekle zmožno vseh hišnih, poljskih del in kuhe, staro 33—40 let, snažno, takoj sprejmem. Plača 180 Din mesečno. Na Gorenjskem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Sposobna« št. 7832. (b) i UE^Efll 1 Pošteno dekle gre k otrokom za malo plačo. Ponudbe pod »Pošteno dekle« upravi »Slovenca«. (a) Vrtnar s 15 letno prakso, z dobrimi spričevali — išče službo za takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vrtnar« št. 7835. (a) Q5BE35H Semensko ajdo dobite pri tvrdki Fran Pogačnik d. z o. z., Ljubljana, Tyrševa št. 67, oasproit mitnice. PREMOG DRVA IN Karbo paketi pri Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 Nudimo Vam za majhen denar dobra oblačila. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) Celega ocvrtega piščanca za 16 Din nudi vsak dan gostilna Mevželj, preje Pla/nkar, Dolenjska cesta. Lep senčnat vrt. Izborna vina. (1) Ljubljana 1 Občni zbor «Stavbne zadruge Slomškov dom v Ljubljani', r. z. z o. z. bo v petek, 20. julija ob 6 popoldne v posvetovalnici Jugoslovansko tiskarne z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva; 2. potrjenje računskega zaključka za L 19d3, 3. slučajnosti. Cinni vljndno vabljeni! Načetstvo. 1 Kino Kodeljevo: Danes in do vključno ponedeljka: «Ob svitn zore in moja željfa >1 TU. 1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Potra cesta 78 m mr. Ho-tevar, Celovška costa 34. Radio Programi Radio Ljubljana} Petek, 13. julija: 12-« Zapoj ml pesem, oj dekla (Slovenko pojo narodne na ploščah) 12.45 Poročila 13.00 C as reproduciran klavirski koncert 18.00 Radijski orkester 18.30 Izleti za nedeljo: Po loškem gospodstvu (A. Gaber) 19.00 Radijski orkester 19.30 Narodna odbrana 20.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Cas, poročila, lahka glasba. Drugi programi t PETEK, 13. julija. Belgrad: 19.00 Narodne pesmi 10 30 Naša planinska mesta, predavanje 20.00 Prenos iz Zagreba — Zagreb: 20.00 Klavirski koncert 20.30 Vokalni koncert 21.00 Koncert na violončelu 21.30 Vokalni koncert - Dunaj: 17.30 Koncert 19.10 Godba na pihala 20.00 Apotekar Friedl, ljudska igra 21.30 Nova ustava - Budimpešta: 19.45 Plošče 21.00 Lahka glasba 22.20 Ciganska glasba — Milan-Trst: 20.45 Simfonični koncert - Rim: 20.45 Orkestralna glasba 29.00 Opereta «Norim-berška lutka«, Adam - Praga: 19.10 Na Vltavi 19.45 Stara Praga v Nerndovih dolih 20.50 Češka glasba v Franciji 21.15 Nova violinska glasba — Brno: 21.25 Slovanski zbori 21.25 Novelete za klavir, Sehnmann — Bratislava: 19.10 Violina in harfa 21.40 Duo za dve piščalki, Mozart — VarSava, 20.12 Orkestralni in čelo-koncert 22.00 Lahka glasba — Nemčija: 20.15 Noč v starem konigsberftkem sodišču, reportaža. Poizvedovanja Kanarček se je zgubil. Najdltilja prosimo, naj ga proti nagradi odda Tabor 5, pritličje, desno. ALEKSANDROVO otok krk NAJLEPŠE KOPALIŠČE GORNJEGA JADRANA HOTEL VILA LUCIJA TIK OB MORJU Penzion Din 55-65 — Prvovrstna postrežba — Zahtevajte prospekte =» Ugodne pavšalne cene Nova uprava Boris M. Plesničar (prej v Park-hotelu na Bledu) PREMOG drva Telefon 3934 SLOVŠA Kolezijska 19 Žalne klobuke in pajčolane po najnižjih cenah nudi le »Anita« — Ljubljana, Krekov trg 10. Stoječe ogledalo veliko, 2.50 X 1.30, z iz rezljanim okvirjem, na prodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 7820. (1) Slamnike moderne, od 25 Din naprej, Vam nudi Ie »Anita« Ljubljana, Krekov trg 10. 200.000 Din posojila za veliko in plodonosno podjetje, iščemo. Posredovalci niso izključeni. — Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Varno« št. 7770. (d) I Automotor i Tovorni auto, šestsedežni osebni auto, motorno kolo s prikolico, poceni proda vsled delne likvidacije podjetja mle karna Bernhard, Maribor. Jnserati v-Slovencu- imajo največji uspeh: H. Nicman Prodajalna knjigarne, prej Ljubljana - Kopitarjeva ulica 2 si dovoljuje sporočili cenjenim odjemalcem, da je razširila svoj lokal, ga okusno opremila in izpopolnila svojo zalogo Blagovolite si ogledati naše blago; pisarniške in šolske potrebščine, devocionalije, kipe, križe, slike, foto albume, foto ogliče, albume za razglednice, spominske knjige itd. Postrežba točna Cene konkurenčno nizke NOVA MODA V PUDRU Senzacija sezone Zadnja moda, ki so jo uvedle elegantne dame, je puder, ki daje koži dovršen .mat« odraz brez bleska ves dan, pa tudi v dežju in vetru. Ta zadnja novost v pudru je omogočena z novo sestavino, imenovano »smetanova pena«. Tvrdka Tokalon ie patentirala način izdelave s »smetanovo peno«. Tako Vam nudi puder Tokalon vse to, kar je do nedavno uživalo samo nekaj srečnih žena, ki se niso brigale za to, koliko bodo plačale za svoj puder. Z uporabo pudra Tokalon polt ne postane samo krasna, temveč ostane tudi sveža in lepa ves dan ne glede na to, kaj delate. Tudi potenje pri najnapornejšem športu aH pa dolgo plesanje ne more pokvariti lepote nalik vrtničnih lističev, ki jo on daje, kajti puder Tokalon je edini puder s skrivnostjo »smetanove pene«. Upravo »Slovenca« Maribor Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova 6 Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista. KIIIHM večjo količino felOVlh, Sinre-llUfll 1 hovlh in borovih rezonlh desk, plank, madiere in lat, dobro blago in blago IV. vrste, vse franko Sušak. Nejasne ponudbe brez točne označbe skrajnih ce«. količine vsake vrste, debeline, širine in kdaj je rezano, ne pridejo v poštev. Ponudbe na PUBLICITAS d. d., Zagreb, Ilica 9, pod št. 37.993. ZASTOPNIKA ZA KLIN izurjenega, dobro vpeljanega liie renomiran baški mlin s prvovrstnimi izdelki. Delkredere z garancijo zaželjeno. Nagle ponudbe s pogoji naj pošljejo krajevni zastopniki na provizijski bazi na PUBLICITAS d. d., Zagreb. Ilica 9 pod »Bačka 1934/35«. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino ta »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030. Simončič Maks: 18 »Saj je dovolj neumno, da smo splih prilezli semkaj,« godrnja Zmuzne. »Ce bomo takole koie-bali iz enega kraja v drugega, potlej pa spet nazaj, ne bo nikoli konca te drekave vojne.« »Počakaj, da se pošteno začne, potlej boš šele cvilill« ga draži Lebinger. »Takšne ti uganja, kakor da ni drugega človeka pri stotniji razen njega,« nam razklada medtem, ko si grize nohte. »Čez dan saano godrnja in mrmra, ponoči pa smrči, da bi še mrtvega zbudil; živ človek pa sploh ne more zaspati ob takšnem grmenju. Danes ponoči sem ga najmanj desetkrat sunil pod rebra, pa se še zmenil ni; šele potem, ko 6em z blatom zamašil tisti njegov meh, je bilo nekoliko bolje.« »Ravno prav, da vem, kdo je bil tisti prasec,« grči Zmuzne, pa se premaga, ko opazi, da se drugi smejijo. »Vrnil ti pa bom, to ti že naprej pov^ml Še sam ne boš vedel, kdaj jo boš izkupil.« »Pustita no te neumnosti 1« ee huduje narednik Zahrastnik. »Ti, Zmuzne, si dovolj star, lahko bi te že pamet srečala!« »Saj prav zato, ker sem 6tar, ne pustim, da bi me takile otročaji zafrkavali,« se usaja Zmuzne, ki se ne more pomiriti. »Vse narobe je dandanes na svetu. Takile otročaji hočejo več vedeti ko stari, izkušeni ljudje.« »Le mir, le miri« miri narednik, ko vidi, da hoče Lebinger odgovarjati. »Takrat, ko boste prinesli zdravo kožo domov, ee kavsajte, tukaj pa si bodite tovariši in ne babnice, ki ne znajo drugega kot brusiti jezike. Navezani ste drug na drugega, vsi morate enako trpeti — mladi in stari.« Mir je trenotno res sklenjen, toda take pridige navadno ne rodijo posebnega sadu. Takšna majhna prerekanja so ie nekaj vsakdanjega in zato jih tudi nihče ne vzame preresno, ker niso tako hudo mišljena, kakor ee slišijo. Nejevoljni smo pač, jezni sami nase in vsemu temu moramo dati duška :ia ta ali oni način. * Oster, kovinast pok, kateremu sledi živahno brenčanje in potem spet pok, trd in rezek. Vidimo nekakšne črne, velike kepe, ki se motajo po močvirju, in ljudi, ki bežijo proti spodnjemu koncu f 'ruge. In spet preseka zrak suh udarec, kakor bi počil z bičem v hladnem, meglenem jutru, samo po-stoterjen v svoji moči, prodirajoč ušesa, da kar zaboli v glavi. Njemu sledi drugi, tretji in potem spet: eden, dva, tri; eden, dva, tri —- v kratkih presledkih, kakor na vežbališču. Za vsakim strelom vzplava nad nami belordeč oblaček; gnan od vetra se podi proti zapadu, kjer nam počasi izginja izpred oči. »Zaradi takega pikanja se pa že ne splača dirkati,« se norčuje nekdo iz bežečih, ko je bombardiranje končano. »Onele tam je pa le prekobalilo,« kaže Bogataj ar- črne kepe, ki leže nepremično v vodi ne daleč od nas in katere skušajo sanitejci spraviti na suho. »Zdaj, ko so nas zavohali, nam bodo še večkrat posvetili,« meni narednik Zahrastnik, ki je pravkar prišel s spodnjega konca k nam. »A v-s kaže, da se ne bomo več dolgo mudili tukaj.« Danes zjutraj, ko 6mo že stali na cesti in čakali, da so odvlekli vozove po močvirnati, globoko ugrezajoči se zemlji mimo nas, je kar naenkrat spet začelo sikati in bljuvati na nas. Prva granata je prihrumela naravnost v kuMnjski voz tretje stot-nije, ki je še stal v dolini. Zazvenelo in zapelo je v zraku, kakor da je nekdo z orjaško močjo udaril ob kovinsko ploščo. Po zraku so zavihrale cunje in železni okleščki, ki so nato zlovešče sikajoč padali okoli nas. Konja, oparjena od zavrelice, ki je pljusknila iz razbitih kotlov, sta kakor besna zdirjala dalje. Z okrajki ielezja, upognjenimi in razcepljenimi od eksplozije, sta mimogrede sejala grozo in smrt med vojake, ki se jima niso utegnili umakniti. Medtem pa je nad nami šumelo in hrumelo, cvililo in jokalo kakor na sodni dan. Od časa do časa je z ostrim žvenketom udarjalo v vozove, ki so kakor zagvozdeni stali v blatu, ubijalo ljudi in konje, raznašalo ostanke njihovih trupel na vse strani ter škropilo okolico s temnordečo, toplo krvjo. Počasi, sunkovito so se bližali zdaj ti ostro-kljuni, kovinasti ptiči tudi cesti. Visoko v zrak so bruhali črne stebre prsti in blata, za sabo pa puščali odprte lijake, ki so ee hitro zalivali z zredče-nini blatom, e katerim je bila poplavljena cesta. »Komaj smo odnesli pete!« sopiha Lebinger, ko smo pritekli že precej daleč od obstreljevanega ozemlja. Zdaj čakamo, da preneha sovražnik škropiti kotlino. Nekateri bodo morali še nazaj, da iz-vlečejo nepoškodovane vozove in oskrbe prevoz ranjencev, katerih je gotovo mnogo. Tudi pri našem vodu mapjka devet mož, ki so pomagali riniti vozove in med obstreljevanjem niso več mogli pri-lezti za nami. Pri včerajšnjem obstreljevanju smo izgubili dva moža: Smoleta in Kozlevčarja. Prvi je bil 6icer še živ, ko so ga našli, a je takoj potem umrl. »Granata mu je prizanesla,« pravi Kovač, »toda voz je padel nanj in mu zmečkal prsni koš. Tako je bil ploščat kakor oipresen kruh. Ko smo ga potegnili izpod voza, nas je samo gledal, toda spoznal nas najbrž ni, kajti oči je imel že napol steklene. Takoj nato se mu je vlila iz ust kri, kakor bi kdo močno odprl vodovodno pipo, in že je bilo po njem. — Kozlevčarja pa spočetka še najti nismo mogli. Jaz in Zmuzne sva medtem, ko so se drugi sukali okrog voz, pomagala sanitejcem. Vse sva pretaknila, če bi ga bilo mogoče zaneslo v stran, pa ga ni bilo nikjer. Zmuzne mi je rekel, da jo je skoro gotovo pravočasno odkuril. Tedaj pa sva v nasprotnem koncu globeli zapazila nekakšno umaza- nosivo kepo, ki je kolebala po blatu. Ko sva se ji približala, se je kepa že umirila. Bil je Kozlevčar, toda mrtev. Prvi hip ga nisva spoznala. Spodnje čeljusti ni imel več, iz raz-trgane trebušne votline pa so mu še mrtvemu lezla čreva... Malo proč od njega je ležalo še troje mrtvakov, katerih pa nisva spoznala. Eden izmed njih se je zaril z glavo v močvirno brozgo. Z otrplimi rokami je krčevito grebel predse, kakor da se hoče iztrgati iz neprijetnega objema. Hotela sva ga izvleči, pa je malo manjkalo, da se nisva sama prekoba-lila, kajti telo mu je bilo samo prislonjeno k zemlji. Njegova glava, skoro gladko odrezana od telesa, se je zarinila še globlje v umazano godljo in je nisva mogla več najti.« * Potisnili so nas na zadnji konec polka. Zgut pravi temu »pasji rep«. In res moramo vedno migati sem in tja. Včasih pomagamo vozovom, ki se cijazijo za nami, da ne obtičijo v blatu, potem pa 6pet lovimo polk, ki se je medtem že precej oddaljil od nas. »Prekleto življenje!« vzdihne neikdo za nami in vsi mu molče pritrjujejo. »Neumnost!« se obreguje drug glas. »Saj to sploh ni življenje. Ko si mlad, ničesar ne razumeš, ko pa doraseš in misliš, da boš imel kaj od življenja, je pa že konec vsega.« »In kakšen konec!« vzklikne Habič, ki je ta dan izredno 6labe volje. »Drug za drugim bomo obležali v tej umazani Galiciji. Jaz vem, da še po smrti ne bom imel miru, če se bom moral valjati v tem blatu. Takšna dežela! Jaz bi jo tistemu ruskemu carju zastonj zabrusil pod zobe, pa še kaj bi mu dodal za nameček, če bi jo le hotel vzeti! Le kako pride pošten Kranjec do tega, da se mora pretepati za te umazane židovske capine. Včasih me že takšna prime, da bi pokazal vsemu svetu osle, pa šel kam daleč, da bi ne videl več teb bedastih ljudi okrog sebe.« Za ».Tinroslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakove«. Urednik: Lojze Golobii