Poštnina rTaffnn* v ootovTnT Csha 1 Din Leto II. (IX.), štev. 104 Maribor, nedelja 7. maja 1928 »JUTRA« Izhaj-a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejoman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 U red ništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica 8t.< K9H Naše posolilo zagotovljeno ODHOD FINANČNEGA MINISTRA BEOGRAD, 7. maja. Vlada je danes dopoldne prejela poročilo našega londonskega poslanika dr. Gjuriča o našem inozemskem posojilu. Kakor se zatrjuje v vladnih krogih, so poročila tako ugodna, da je finančni minister dr. Bogdan Markovič sklenil, da pospeši svoj odhod v London. Davi se je vršila v predsedništvu vlade dveurna konferenca ministrskega predsednika Vukičeviča, finančnega ministra dr. Markoviča, zunanjega ministra dr. Marinkoviča in trgovinskega ministra dr. Spahe, na kateri je bilo sklenjeno, da odpotuje finančni minister že danes popoldne čez Pariz v London. DR. MARKOVIČA V LONDON. j Takoj po konferenci je odšel ministrski predsednik Vukičevič na dvor in predlo-: žil kralju ukaz, s katerim je imenovan za j namestnika finančnega ministra za časa I njegove odsotnosti trgovinski minister dr. Spaho. V informiranih vladnih krogih zatrjujejo, da bo finančni minister v smislu pre-i liminiranih dogovorov predložil dajalcem posojila v odobritev program javnih del, ki jih namerava vlada izvesti s tem posojilom. Če bo ta program in proračun odobren ter odstranjene še nekatere druge ovire, potem bo prvi obrok posojila izplačan že v kratkem. Opasno sellaiko gibanje v Rumuniji NA KONGRESU NARODNE KMEČKE STRANKE JE VČERAJ NAD 200.000 LJUDI ZAHTEVALO TAKOJŠEN ODSTOP SEDANJE VLADE IN POVRATEK PRINCA KARLA. BUKAREŠT, 7. maja. Včeraj se je vršil ob naravnost kolosalni udeležbi v Albi Juliji kongres rumunske narodne kmečke stranke. Navzočih je bilo nad 200,000 ljudi in je bila po govoru strankinega predsednika Mania sprejeta resolucija, ki zahteva takojšen odstop sedanje vlade. Danes je vsa politična javnost pod vtisom tega velikanskega zborovanja. Zborovanje je do 6. zvečer poteklo v najlepšem redu. Šele nato so pričeli seljaki na poziv poslanca Dobresca prodirati v treh kolonah proti Bukareštu. Spotoma Pa je množice ustavilo vojaštvo in je Prišlo baje jtri tej priliki do krvavega spo Pada. Teh vesti pa za enkrat še ni mogoče kontrolirati, ker so vse zveze med Bu-kareštom in provinco prekinjene. Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krosih, je polagal bivši prestolonaslednik Princ Karol na ta kolosalni shod posebno Važnost. Pričakoval je namreč, da bo fodil preokret in da bo rurnunska vlada Še istega dne podala ostavko. Svojim pri iateljem je izjavil, da pričakuje v 24 urah faznih poročil iz Bukarešta in da bo v slučaju, ako se zgodi to, kar pričakuje, še ta teden položaj v Rumuniji izpreme-njen. Londonski »Daily Express« sklepa iz tega, da je princ Karol eden glavnih po-kretašev proti sedanji rumunski vladi, Princ Karol je imel najetih tudi več letal, ki bi morala včeraj poleteti v Rumunijo in metati njegov manifest na narod. Angleška vlada pa je za to še pravočasno zvedela in odhod letal prepovedala. Istočasno je poslal princ Karol svoje zaupnike tudi v Budimpešto, da si zasi-gura podporo madžarske vlade. Obljubil je baje v ta namen svoj pristanek na revizijo trianonske mirovne pogodbe. »Daily Express« objavlja faksimile pripravljenega Karlovega manifesta na rumunski narod, v katerem pravi med drugim: »Po volji naroda se hočem vrniti v domovino, da dobim spet mesto, ki mi pripada. Hočem k svojemu sinu, da ga napravim za sposobnega naslednika. Izjavljam, da sem'zapustil domovino, ker sem bil v to prisiljen in gospa Lupescu ni igrala pri tem nobene vloge. Hočem se vrniti, da izvršim svojo dolžnost.« Preprečen otentat u Ohridu BEOGRAD, 7. maja. Notranje ministrovo je prejelo danes iz Ohrida obvestilo, d® je sinoči prekoračila albansko mejo komitaška trojka, ki je nameravala iz-VrŠiti atentat na bivšega albanskega finančnega ministra v Fan Nollijevi vladi, Ahmeda Zaklija, ki živi kot emigrant na Hušem ozemlju. Naši orožniki pa so ko-•nhaše še pravočasno izsledili, jih aretirali ter Izročili sodišču, kjer jih sedaj zasujejo. žrtev in se je porušila samo ena stena. Policija je odredila takoj preiskavo, vendar pa še ni mogla doznati, kdo je izvršil atentat in komu je bil pravzaprav namenjen. Eksplozija v italijanski banki u Sofiji eW<^JA’ ma^a* Včeraj popoldne je ja p’°dlral v, poslopju podružnice itali-nske Trgovske banke peklenski stroj, splozjja k sreči ni zahtevala človeških Ustanouiteu noue hrualske stranke Zagreb, 7. maja. Semkaj je prispel iz Beograda radikalni poslanec dr. Voja Janjič. Kakor se zatrjuje v političnih krogih, je prišel v Zagreb kot emisar ministrskega predsednika Vukičeviča, da nadaljuje zapričeto akcijo glede ustanovitve nove lirvatske stranke, ki bi jo podpirali predvsem hrvatski gospodarski krogi in naj bi bila nekak protiutež proti vedno bolj naraščajočemu vplivu i krnečko-demokratske koalicije. Kdo ustvarja prečansko fronto? NEKAJ ŽALOSTNIH RESNIC O KREDITNI POLITIKI NARODNE BANKE IN O POLJOPRIVREDNIH KREDITIH. Nekateri ljudje so bili mnenja, da je s sprejetjem novega davčnega zakona, v katerem je sicer enakopravnost zelo problematična, prečansko vprašanje stavljeno z dnevnega reda. Vedno bolj se pa kaže, da je tu še vse polno drugih vprašanj, to to takozva-no prečansko vprašanje še vedno delajo aktualno: predvsem vprašanje državnih investicij, katere se vršijo pretežno v onih krajih države, ki prispevajo neprimerno malo na davkih, na škodo naših prečanskih krajev. Zlasti pa je tu tudi vprašanje kreditne politike Narodne banke in drugih državnih denarnih zavodov (Drž. hipotekarne banke in Poštne hranilnice). Šele. ko bodo ti problemi pravično rešeni, postane brezpredmetno prečansko vprašanje in vprašanje prečanske fronte. Poglejmo: Koncem minulega leta je imela Narodna banka eskomptira-nih .menic za znesek Din 1432 milijonov. Od te vsote podeljenih kreditov je odpadlo na centralo v Beogradu 717 milijonov, na podružnico v Zagrebu 145 milijonov, na podružnico v Ljubljani 70. v Sarajevu 67. in v Novem Sadu 40 milijonov, na vse ostale pa malenkostni zneski. Vidimo torej, da je od skupnega zneska podeljenih kreditov ravno polovica odpadla na Beograd in na vse ostale kraje države komaj druga polovica. Lombard-nih kreditov je bilo do konca minulega leta podeljenih za 251 milijonov, od katerega zneska odpade na Beograd nič manj nego 210 milijonov, torej 80%. na Zagreb komaj 7 milijonov, na Sarajevo 9 in na vse ostale podružnice le malenkost. Jasno je. da je vsakemu gospodarskemu človeku, bodisi obrtnik, trgovec ali industrijcc, na tem ležeče, da dobi kredit Narodne banke, ki daje menične kredite no 6%. lombardne pa po 8%, dočim je obrestna mera na ostalem denarnem trgu višja, ker na ta način pride do znatnih prihrankov na obrestih. Podjetja.. ki so tako srečna, da imajo kredite Narodne banke, so v mnogo boljšem položaju, nego druga, ki te sreče niso imela in nimajo. In če sedaj vidimo, da polovica meničnih kreditov Nar. banke odpade na Beograd, od lombardnih kreditov pa celo štiri petine, je jasno za vsakogar. da se na ta način s pomočjo cenenih kreditov Narodne banke favorizira beograjska čaršija na račun in na "kodo gospodarskih krogov vse ostale države. Jasno je na tudi da za takšno favoriziranje Beograda ni nobenega opravičila. Ako bi se Narodna banka sklicevala, da podeljuje kredite po gospodarski jakosti posameznih centrov, potem bi moral Zagreb sigurno dobiti nenrinierno več kreditov nego Beograd, ker je v Zagrebu koncentrirano ne samo naše denarništvo, ampak tudi naša industrija in trgovina. Tako pa vidimo, da pri Narodni banki velja v njeni kreditni politiki samo en princip: favoriziranje Beograda na škodo ostalih delov države. Značilno je, da od 4332 firm, ki so dobile pri Narodni banki menične krer dite. odpade 1266 na centralo v Bco 485 na podružnico v Nišu, 154 na podružnico v Šabcu, 116 na podružnico v Bitolju, torej 2706 v Srbiji, dočim je v prečanskih krajih dobilo te kredite samo 1293 tvrdk, pri podružnici v Zagrebu n. pr. samo 101. Dočim v Beogradu skoro vsak obrtnik uživa i cenene kredite Narodne banke, istih ! ne morejo dobiti niti močne industrijske in trgovske firme na Hrvaškem in v Sloveniji. Enako politiko vodi tudi generalna direkcija poljoprivrednih kreditov, ki razpolaga danes z več kot stomilijonskim zneskom za podeljevanje cenenih kreditov na kmečke kreditne zadruge v celi državi. Ker smo v Sloveniji glede kreditnega zadružništva sa-turirani in je našim kreditnim zadrugam treba samo priskočiti na pomoč s cenenimi krediti, so se naši gospodarski krogi zavzeli za to, da bi se poljo-privredni krediti na podlagi tozadevnega zakona podeljevali tudi že obstoječim Zadružnim zvezam v Sloveniji. Pa tudi tu so se gospodje Srbijan-ci ustrašili, da bi morda vendarle kakšen milijonček trebalo dati v Slovenijo in niso pristali na to, da bi se tozadevna določba sprejela v pravilnik' o izvajanju zakona o poljoprivrednih kreditih. Samo zato, da bodo mogli tudi onih sto milijonov, ki jih imajo V to svrho že na razpolago, plasirati kolikor največ samo v svojih srbijanskih krajih. In v očigled vsemu temu gospodje še včasih začudeno vprašujejo, kako je mogoče, da se govori o prečansk! fronti. Občinske uolitue u Brežicah in na Globokem BREŽICE, 7. maja. Včeraj so se vršile v Brežicah in na Globokem občinske volitve, ki so se končale z lepo napredno zmago. V Brežicah je dobila KDK 7, obrtniki 2, SLS 4 in Nemci 4 mandate. Klerikalci in Nemci so se po volitvah zvezali, kljub temu pa je napredna večina v občinskem svetu zagotovljena, ker bosta obrtniška- kandidata glasovala s kanditati KDK. V Globokem je dobila KDK 13, SLS 2, nezadovoljneži 2 mandata. „ltalia“ na Spltzbergih OSLO, 7. maja. General Nobile je s svojim zrakoplovom »Italia« pristal včeraj ob 13. uri v Kings Bayu na Spitz-berških otokih. Veter, ki je bil ponoči slab, je tekom dopoldneva zopet pritisnil, tako da je imela »Italia«, predno je mogla pristati, precejšnje težkoče radi ostre ga nasprotnega vetra. SPOPAD OB POLJSKO-RUSKI MEJI. VARŠAVA, 7. maja. Pri Bolhinovu ob poljsko-ruski meji je prišlo včeraj do krvavega spopada med poljsko in rusko obmejno stražo. Rusi so metali granate, pri čemur je bilo več oseb ubitih. Poljska vlada je vložila pri sovjetskem poslaništvu v Varšavi energičen protest gradu, 685 na podružnico v Skoobu,! Proti postopanju ruske obmejne straže. Felberjev - Kačji otok '------------------- Maribor, 5. maja. Mestna občina je kupila Felberjev otok pri Kamnici, da zgradi na njem moderno kopališče, katero je za Maribor nujno potrebno. Saj se ne moremo kopati v vodi, ki še odvaja ter nosi seboj vsebino mestnih kanalov. Mesto na levem bregu Drave pa ima skoraj edino možnost razvoja proti Kamnici, kjer se res razvija vedno bolj in bolj. Tako upamo, da se bo sčasoma izdatno skrajšala sedaj še precejšnja razdaljenost med mestom in novim kopališčem, ki plaši še marsikoga. Sedaj se dela s polno paro za novo kopališče z izboljšanjem načrtov in drugimi deli. Zakaj, do kopalne sezone je malo časa, raznih del bo pa mnogo in se bo treba potruditi, da se kopališče izroči prometu vsaj sredi sezone, ne pa ob koncu. To ni samo v interesu kopalcev, ampak pride tudi v poštev gmotni interes podjetja samega, da začne čimpreje donašati dohodke. Pri nekaterih naših kopalcih je pa itak kopalna sezona od Velike noči pa tja do Vseh svetih: Nekateri se celo zime ne ustrašijo! No, ti ekstravaganti pa ne pridejo pri rentabiliteti kopališča v poštev. Večina se le drži glavne sezone junij—avgust. Sicer je pa končno vse to zadeva, kateri pravzaprav niso namenjene te vrstice.'To bodo že uredili tisti, katerih se tiče. Pač pa sem se namenil danes sprožiti Vprašanje, kako bomo pravzaprav nazi-vali novo kopališče. Dasi je to pred vsem stvar občine, vendar je umestno, da tudi javnost pove svoje nazore. Z javno diskusijo se često pride do najprimernejšega naziva. Preteklost Felberjevega otoka kaže, da je otok često izpremenil svoje ime, ki ga je sprejel po lastniku. Kakor hitro se je menjal lastnik in obdržal dalj časa v posesti, je prevzel tudi otok po njem ime. Kratkoročnih lastnikov seveda ni mogel upoštevati. Tako mu je končno ostal naziv »Felberjev otok«, dasi pravzaprav ni bil že več Felberjev. Ker ga je sedaj kupila mestna občina mariborska, bi otok moral sedaj analogno dobiti ime »Mariborski otok«, ali »mestni občinski otok«, ali kaj podobnega. Zakaj od mestne občine kljub mnogim neprilikam ni pričakovati, da bi prišla v konkurz, ampak bo otok obdržala v svoji lasti menda »za večno«. Zato se bo dosedanje ime otoku izpremenilo sčasoma samo po sebi. Torej kako bi »krstili« novo posest naše občine. »Mariborski otok« ni prikladno ime, ker leži v občini Kamnica, »Kamniški« tudi ne gre, ker je last mesta. »Mestni občinski« je zelo nerodno. Prav nič boljši ni »kopališčni otok«. »Felberjev« ne odgovarja več razmeram in tudi ni prav nobenega povoda, da bi ime nekdanjega lastnika obdržali tudi v prihodnosti. Morskih bogov Slovenci nimamo; in če bi jih tudi imeli, bi ne bil naziv primeren, ker otok ni morski otok. Imamo sicer res vodne vile, za katere imamo pa le še skupno ime. Za posamezna vodna bo žanstva so se slovenska imena že poza bila in porazgubila. Da bi si hodili pa k drugim narodom izposojevat ime, to pa zopet ne gre. Torej kaj naj storimo, da bode prav? Pred nekaj meseci je prinesel »Večer nik« narodno pripovedko o častihlepni princesi v Limbušu in o njenem zaljub Ijenem princu v Kamnici. Tragika te ljubezni se je odigrala ravno na sedanjem Felberjevem otoku, oziroma v Dravi. Ko je namreč princ vzel kačji kraljici krono, da jo ponese svoji izvoljenki, so planile z otoka kače ter so ga plavajočega zadušile v Dravi. Zato je imenovalo ljudstvo — in stari ljudje domačini ga imenujejo še danes — »kačji otok«. Naj bi se torej povrnilo staro tradicijo nalno ime »Kačji otrok«, ki bi v bodočnosti ohranilo pozabljivosti narodno pripovedko, katera je kolikortoliko tudi otoku ohranila do danes njegovo prvotno ime. Ime je kratko, je slovensko in zgodovinsko. Nas* ne bo frapiralo, ker predobro vemo, da na otoku ni kač. Začudil se bo k večjemu tujec. Toda, ko bo slišal, kako je prišlo do tega imena, bo vsaj uvidel, da so ti naši kraji že od pamtiveka slovenski. Torej: »Kačji otok!« Če pa kdo ve kako primernejše ime, naj se pa oglasi’ M ar ibarski k Povratek naše Glasbene matice Mariborska Glasbena Matica se vrne jutri, v torek, preko Leobna in Gradca s potniškim vlakom ob 20.21 s svoje koncertne turneje po Švici v Maribor. Pozivamo vse ljubitelje Matice in sploh vse narodno občinstvo, da pozdravi v čim večjem številu naše Matičarje, ki so s tolikim uspehom zastopali našo pesem v I inozemstvu! Ueiik dobrodelni bolgarski koncert v prid ponesrečencem po potresu na Bolgarskem priredijo v okvirju »Ljudske univerze« in »Zenskega društva« v Mariboru v veliki Unionski dvorani v četrtek 10. maja ob 8. zvečer trije bolgarski umetniki in sicer: ga. M. Carigradska, primadona opere v Sofiji (sopran); g. G. Gospodinov, biv. član opere v Sofiji, sedaj član, ljubi, opere (tenor) in g. A. Krajev komorni pevec in član opere v Sofiji (bariton). Pojejo bolgarske narodne pesmi in operne arije. Solospeve in duete. Gospa Carigradska in g. Krajev se nahajata sredi velike turneje, ki jo prirejata v korist svojim nesrečnim rojakom po vsej Evropi. Naj nihče ne zamudi te priložnosti, da šliši lepo bolgarsko pesem in velike bolgarske umetnike — obenem pa pomaga olajšati grozno usodo stotisočev nam dragih Bolgarov. Strašno gospodari mec njimi beda in smrt! Zaradi tega kupite v največjem številu vstopnice za koncert in darujte požrtvovalno prostovoljne prispevke gospem in gOspodom, ki bodo se obrnili do Vas z oc nas potrjenimi polami in vstopnicami. Vstopnice po 50, 40, 30, 20 in 15 Din, se dobe tudi v predprodaji pri ge. Zl. Bri šnik in g. Hoferju. Maribor stori tudi ti, brez razlike na narodnost in stranke svojo človečansko dolžnost. Ves čisti donos izročimo bol garski vladi. »Ljudska univerza« in Žensko društvo«. Glasbena matica u Zurichu Ziirich, 4. maja. Včeraj popoldne smo prispeli v Zti-rich. Pred odhodom iz Basla, smo si tam kaj ogledali nad vse zanimivo tovarno mlečnih izdelkov »A. C. V. Milchgesell-schaft«. Ravnateljstvo tovarne nam je ljubeznivo razjasnjevalo vse tovarniške naprave in vsakega pogostilo s sirom. Ob 12.55 smo se odpeljali v Ziirich. Slo vo v Baslu je bilo nad vse prisrčno. Šte vilni Baselčani so se težko poslavljali od nas, enako mi od njih. V slovo smo jim zapeli »Ej trubaču«, domačini pa so nas ©krasili s cvetjem. • Mesto Ziirich je krasno. Najbolj impo-njra Rena in pa ogromno jezero, vse preplavljeno s čolni, motornimi in šport nlmi ter z ladjami. Promet je velikanski in dobro moraš paziti, da te ne pogazi kako vozilo. Po zraku krožijo stalno do mača in inozemska potniška in športna letala. Ljudje so zelo ljubeznivi ter u-strežljivi. Prebivalcev ima Ziirich okrog 250.000, večina protestantov po veri. — Občinska oblast je prišla pri zadnjih volitvah, ki so se vršile pred 14 dnevi, v roke socijalnih demokratov. Po večerji se je posebna deputacija odzvala vabilu drugega največjega zii* riškega pevskega zbora »Harmonie« na prijateljski sestanek ob 22. uri. Pogoščeni smo bili z malo zakusko in kmalu smo se spoznali z domačini ter jih spoznali z našo domovino, o kateri doslej še niso mnogo čuli. Oficijelno nas je pozdravil -predsednik dr. Adalbert Storri, ki je naglasil. da je glas o našem krasno uspelem koncertu v Baslu že prispel do njih. Zahvalil se mu je v lepih besedah dr. Tominšek. Naglasil je, da nismo prišli zato v Švico, da iščemo materijelnih koristi, marveč da kot svoboden narod pokažemo Švici, domovini svobode in prostosti, svojo kulturo, svojo umetnost. G. Arnuš je povabil »Harmonijo«, ki namerava prirediti 1. 1930 turnejo na Dunaj, v Pešto in Zagreb, da se ustavi tudi v Mariboru. Živahno se je razpletala zabava med Matičarji in gostitelji, dokler ni primorala policijska ura, ki velja za vse lokale ob 24. uri, da se poslovimo. Malo neprijetno iznenadeni smo bili v petek, ko nas je zjutraj pozdravil dež. Ob 9. uri smo odšli v koncertno dvorano in imeli kratko vajo. Ker dež ni hotel pojenjati, si žal nismo mogli ■ ogledovati mesta, ki ima vse polno zanimivosti. Zvečer imamo koncert in ljudje prav pridno segajo po vstopnicah. Prepričani smo, da bo moralen uspeh dober. Zelo pogrešamo poročila iz domovine, zlasti časopisov in komaj čakamo, da dobimo v roke »Jutro« in pa »Večernik«. mariborsko gledališče REPERTOAR: Pondeljek, 7. maja. Zaprto. Torek, 8. maja ob 20. uri »Kreutzerjeva sonata«. Ab. C. Kuponi. Zadnjikrat. Sreda, 9. maja ob 20. uri »Jesenski manever« ab. D. Kuponi, četrtek, 10. maja ob 20. uri »Lepa pusto lovščina« ab. C. Kuponi. Mariborska drama študira Shakespe-arejevega »Othella« v režiji g. Koviča in pripravlja Nušičevo velezabavno komedijo »Svet«, v kateri bo prvič, zopet nastopila ga. Bukšekova. Opera pa vprizo-ri v drugi polovici tega meseca zadnjo operno noviteto, Maillartov »Puščavnl-iov zvonček«, sel/eda ako ji bo življenje dotlej podaljšano. Kreutzerjeva sonata zadnjič na mariborskem odru. V torek 8. t. m. vprizori mariborska drama zadnjič znamenito lolstojevo delo »Kreutzerjevo sonato«, dramatizirano po Francozih. To delo, ki je doseglo na našem odru zelo lep uspeh, in kojega film je bil nedavno predvajan v marib. kinu »Union« zasluži, da si je sleherni ogleda. 700-Ietnica lavantinske škofije V sredo, 10. t. m. poteče 700 let, odkar je bila ustanovljena lavantinska škofija. Proslava jubileja se bo vršila z velikimi svečanostmi. Udeleži se je tudi vatikanski nuncij na našem dvoru, dr. Pe-legrinetti, ki prispe v sredo,, ob 14.48 iz Beograda in bo slovesno sprejet. Na Slomškovem trgu ga bo pred stolno cerkvijo pričakovala tudi šolska mladina. Ob 7.30 zvečer bo. slovesna razsvetljava Slomškovega trga in polurno zvonenje, ob -8. zvečer pa pozdravni večer v kazinski dvorani. V četrtek, 10. t. m. bo ob 9. dop. slovesen vhod apostolskega nuncija in duhovščine v stolnico, kjer bo odkritje spominske plošče, slavnostni govor in pontifikalna maša z zahvalno pesmijo. — Rešitev uganke. (ako se človek dandanes najceneje obleče?? Ako kupuje vse oblačilne predmete pri tvrdki L. Ornik, Koroška 9, ker so priznano najcenejši. * VI Iz aero-kluba. Vsi oni Člani, katerim inkasant ni mogel predati klubovih legitimacij, naj iste dvignejo pri klubovem blagajniku v Ljub Ijanski kreditni banki. Znižane vstopnice za letalski dan za binkoštno nedeljo se dobijo le proti predložitvi legitimacij. — Prijave novih članov sprejemajo iz prijaznosti vsi večji denarni zavodi v Mariboru. — Ignoriranje slovenskega jezika. Tvrdki Franz Petrossi, Schirmerzeu-gung, Marburg, Herrengasse, bi v 10. letu Jugoslavije tudi že bil čas, da si da kupone, ki jih daje strankam, katere prinašajo stvari v popravilo, napraviti v slovenskem jeziku. S kuponi, kakršne še ima vedno po načinu pokojne Avstrije, se jugoslovenskemu občinstvu seveda »najtopleje priporoča«... Če'prideš v trgovino, te od vseh strani nagovarjajo samo nemški; šele če trdovratno vztrajaš s svojim materinim slovenskim jezikom, ti pokličejo od nekod iz ozadja dekleta, ki govori naš jezik. — Pariški velesejem, bo trajal od 12. do 28. maja. Trgovski gremij opozarja nanj interesente. Legitimacije za olajšavo na železnicah se dobe brezplačno v gremijalni pisarni —< Kaj use ljubezen s’tri Ivan Maček iz Predanovcev v Prel£ murju je že-dalj časa gledal za brhko Hermino Božičevo iz Pucincev ter jo je izbral za družico svojega življenja. Toda delal je račun brez krčmarja, v tem slučaju brez dekletovih starišev, ki o zakonski zvezi svoje hčerke z gori imenovanim snubačem niso hoteli ničesar slišati. Ko je prišel prošli četrtek fant zopet moledovati za roko hčerke, so ga stariši zopet odločno zavrnili, kar je Ivana tako razburilo, da je prijel za na zidu visečo puško in si jo nameril v glavo. Toda še predno je padel strel, je njegova ljubljenka prijela za puškino cev in tako rešila fanta gotove smrti. Zalibog pa je pri tem puška sprožila in krogla je razmesarila desnico brhke Hermine. V svojem obupu sta se nato obadva zaljubljenca pognala v tek proti Pucinskemu potoku, da končata v vodi svoje zagrenjeno življenje. Toda domači ljudje so ju še pravočasno dohiteli, spravili dekle v bolnico v Mursko Soboto, fanta pa so orožniki odvedli na okrajno sodišče isto-tam. V petek po zaslišanju. obeh nesrečnih zaljubljencev je sodišče fanta, izpustilo iz preiskovalnega zapora in njegova prva pot je bila namenjena obisku v bolnici. Zadeva bo seveda še imela svoj odmev pred kazenskim sodiščem, vendar pa se bodo trdosrčni stariši sedaj najbrže omehčali in bosta junak in junakinja te zadeve vendarle skupaj stopila pred altar. Višek letošnje koncertne sezone bo brezdvomno dosežen z vokalnim koncertom naše Glasbene Matice ' v petek dne 11. t. m., na katerem bo izvajan triumfalen švicarski program. Matica bo izvajala ta program v Mariboru samo enkrat. Da vlada za ta senzacijonalen koncert tako v mestu, kot v okolici mrzlično zanimanje, nam ni treba še pov-darjati. Predprodaja vstopnic je že pričela. Koncert je izven abonmana. Krediti pri Narodni banki. Upravni odbor Narodne banke je sklenil, da se lansko leto odobreni sezijskl krediti, ki bi morali biti odplačani do 31* maja, lahko, ako so dani pogoji, podaljšujejo za nadaljne tri mesece tudi po 31« maju, najdalje pa do 31. maja 1929. Po*> sestniki sezijskih kreditov, ki imajo po« trebo in želijo, da se jim sezijski kredit podaljša za nadaljne tri mesece, morajo pravočasno, torej še pred potekom roka že izkoriščenega sezijskega kredita, vložiti prošnje pri podružnici Narodue banke v Mariboru in v njih točno navesti vzrok, radi katerega jim je prolongacija serijskega kredita potrebna. Za nove kredite, redne, kakor sezijske, lahko zaprosijo^ tudi vse one tvrdke, ki dosedaj. niso uživale kredita pri N§rodni banki, seveda ako so zmožne izpolniti vse pogoje, ki jih Narodna banka za podelitev kredita, zahteva. Za pogoje se lahko izve vedno pri goriomenjeni podružnici. Sprememba posestL ^ Prvo spodnještajersko gradbeno dru-*‘vo, d. z. o z. v Mariboru je prodalo r;>e* lanični tkalnici E. Zelenka in drug !4 zemeljskih parcel pri Sv. Magdaleui za 142.000 Din. — Miroslav in Elizabeta Nipič sta prodala zasebnemu uradniku Francu Turnšku za 107.500 Din hlSo št. 2 v Dušanovi ulici. Desetorico komunistov, ti so^ odsedeli pretekli teden v jetnišnici okrožnega sodišča policijski zapor, o katerem smo obširneje že poročali, je poslal mariborski policijski komisarijat pravi grada Beograda, ker je uvedel ta-mošnji prvostepeni sud proti njim kazensko postopanje. — Težka Izguba je zadela enega najboljših igralcev-nogO* metašev našega mesta, »Mariborovega« lalfa Prevolnika, ki mu je pretekli teden umrl oče na Mislinji pri Slovenjgradcu. Težko prizadetemu igralcu naše iskreno sožalje! — Suha policijska kronika. Včeraj zjutraj je bilo na policijskem comisarijatu le 24 prijav, aretacij'? no-)ene. — Davi pa so vposlali stražniki iz vseh delov mesta samo 6 prijav In dve aretaciji radi lahke telesne poškodbe-Včerajšnja nedelja in njej sledeča no*J bila torej prav mirna in solidna, za Ka^ ima nedvomno zasluge neprestano deževje in hladno vreme. r-> Šport Maribor podlegel Gradcu Proti močnejši drugi graški garnituri ni bilo mogoče izvojevati zmage. — Ljubljana zmagala nad Gradcem. — Štiri meddržavne tekme. KRIŽIŠČE MEDNARODNIH ZRAČNO- PROMETNIH PROG. 100.000 LITROV BENCINA. Bračec — fTlaribor 3:1 (Z:0) Gradec: Briinner; Stanek I, Kahr I; Angerer, Kastrun, Lamot; Riedner, Rei-ter, Ko\vanda, Steinkogler, Stanek II. Od vse enajstorice je devet igralcev Stras-senbahna, edino Lamot in Reiter sta od GAKa. Maribor: Pelko (R), Barlovič (R), Un-terreiter (M), Hreščak Justi (M), Frangež (2), Brockl (R), Brton^lj (M), Vodeb (M), Pavlin (M), Hreščak Gujo (M). Pavlin (R). Po včerajšnjih tekmah v Mariboru in Ljubljani so Gradčani pokazali, da docela zaslužijo prvenstvo v amaterskem nogometu Avstrije in da se slovenski nogometni šport še ne more postaviti v vsakem oziru v isto vrsto z graškim. Gostje so odnesli zmago tako pri nas kakor tudi v Ljubljani. Gradčani so poslali v Maribor močnejše moštvo, ki je pokazalo popolno vigranost, saj so bili razen dvojice vsi igralci enega kluba: Strassenbahn. Predvedli so krasno polvisoko igro, pri kateri so forsirali krila. Tekma je bila kljub slabemu vremenu in še slabšemu terenu jako lepa. Gledalci so prišli docela na svoj račun. Mladi vratar gostov Briinner je pokazal, da je eden najboljših čuvarjev gola v Gradcu. Branilca Stanek I in Kahr sta sigurna in jako rutinirana. V krilski vrsti je zlasti Kastrun dajal v centru s svojo premišljeno igro porabljive žoge napadu. Vsa krilska vrsta pa ima zasluge na vzdrževanju stalnega kontakta med napa dom in obrambo. Kowanda, star rutiner, ki se mu pozna dunajska šola, je naravnost vzorno vodil napad in delil žoge vedno najbolje plasiranemu. Leva stran Steinkogler in Stanek II. sta bila najnevarnejša, zlasti poslednji, ki je s svojimi hitrimi prodori neštetokrat ogrožal mariborska vrata. Reiter (GAK) v desni zvezi je zaostajal za svojimi soigralci in se ni mogel znajti. Riedner na krilu se ni mogel tako uveljaviti kakor Stanek, ker ni dobil zveze z Reiterjem. Mariborski team, ki je v zadnjem trenutku spremenil svojo postavo, je v obče odgovarjal, pač pa je bil napad mnogo premalo odločen pred vrati. Pelko v golu ie bil v splošnem dober, je pa po našem mišljenju tudi nekaj kriv na poslednjem golu, ker je šel prepozno iz gola. Beka sta bila dobra, vendar se je Unterreiter na skrajno razmočenih tleh laže uveljavil. V krilski vrsti nista nastopila prvotno določena igralca Kirbiš in Prevolnik, ki sta ju nadomestila Frangeš in Brockl. Prvi je igral požrtvovalno, vendar ni podajal vedno dobro uporabljivih žog. Brockl je bil dober, ni pa imel tako težkega stališča kakor Hreščak Justi, ki je Imel proti sebi najnevarnejšega napadalca gostov. Vendar je rešil Hreščak svojo nalogo izvrstno. Napad zopet ni izrabil niti ene neštetih šans, poleg tega pa je še mesto naprej, kombjniral včeraj nazaj. Krili bi morali centrirati bolj proti golu! Ves napad tudi ni igral z onim elanom, ki bi bil potreben v meddržavni reprezentančni tekmi dveh sosednih mest, kjer gre za renome slovenskega športa. Edino izjemo je delal to pot Pavlin (M), ki se boljša od tekme do tekme, ki pa še vedno predolgo drži žogo. Po odmoru se Je napad pregrupiral, tako da je igral Brtoncelj na svojem starem mestu levo krilo, Pavlin (R) tudi na svojem starem mestu levo zvezo, srednji napadalec je ostal Pavlin (M), desno zvezo je igral Gujo, desno krilo Vodeb. Sprememba pa ni prinesla pričakovanega izboljšanja. Gujo in Vodeb se nista mogla znajti na nevajenih mestih. Ugotoviti je, da je bila igra ves čas od' Prta, začetkom drugega polčasa je bilo opažati celo neznatno premoč Maribora. Po menjajočih se napadih krasno strelja Kovvanda, žoga uide Pelku iz rok in izborno plasirani Stanek II. jo v 17. min. Pošlje neubranljivo v mrežo. V 25. min. zastrelja Vodeb sigurno šanso. V 28. min. ostane prosti s*rel proti Gradcu lepo stre jjan po Unterreiterju, neizrabljen. Po krasni kombinaciji Vodeb-Pavlin zadnji ®stro nlasira, vendar vratar bravurozno ubrani. V 40. min. spusti Pavlin (R) bombo, ki jo vratar zopet brani. V 43. min. diktira sodnik enajstmetrovko, ker je Barlovič nespretno naskočil Staneka. Kowanda pošlje žogo neubranljivo v gol. Polčas 2:0 za Gradec. V prvi minuti Maribor zopet prodre, vendar strelja Pavlin (M) tik mimo prečke. V 7. min. strelja Vodeb voley, golman odbije žogo, sam pade na tla, Pavlin (R) ustreli nesrečno na tleh ležečemu vratarju v roke. V,15. min. drži vratar Gradca predolgo žogo, sodnik diktira indirektni prosti strel. — Unterreiter iz daljave 5 metrov nastreli nasprotnikovega beka in žoga se znajde prvič in zadnjič v mreži gostov. Sledijo menjajoči se napadi. Obe strani zastreli-ta nekaj sigurnih prilik. V 35. min. zopet prodre Stanek II, preigra branilca, izvabi vratarja iz gola in zabije v prazno svetišče Maribora. Domačini se sicer napenjajo izboljšati rezultat, toda brezuspešno. Sodnik g. dr. Planinšek dober in objektiven. — Vodja Gradčanov o naših igralcih. Spremljevalec graškega teama g. inž. Withalm se je izrazil o včerajšnji tekmi naslednje: »Po poteku igre bi si bil Maribor zaslužil zmago. Ker pa napad ni znal izrabiti prilik pred golom in jih je le preveč kombiniral, je moral izostati uspeh vaših igralcev. Zlasti ugaja obramba, predvsem Unterreiter, in pa Hreščak med halfi. Obrambi Maribora se more priti do živega le s pretkanimi potezami. Team, ki smo ga danes postavili proti Mariboru, je po mojem mišljenju močnejši kot oni proti Ljubljani«. I. mladina ISSK Maribor—I. mladina SK Železničar 4:1 (2:1). Prva mladina zmagovalca je pokazala to pot lepšo igro, zlasti napad, ki je kombinatorno in kar je glavno, v odločnosti pred golom storil svojo dolžnost. Zelo lepo je vodil napad Jug, v krilski vrsti pa se je izkazal Konič. HAZENA MUA-PTUJ 6:2 (3:1). V Ptuju je gostovala včeraj hazenska družina SK Mure in premagala prvo domačo družino 6:2 (3:1). Na obeh straneh je bilo videti lep šport, motila je edino nediscipliniranost Murašice Cimperma-nove. Igra je potekla v jako živahnem tempu; Ptuj je pokazal jako lep napredek, kar je že iz rezultata razvidno. — Kljub slabemu vremenu je bilo precej publike: dokaz, da dobiva damski šport stalno na pripadnikih. Sodil je g. Zamuda objektivno. VČERAJŠNJE MEDDRŽAVNE TEKME. V Beogradu Jugoslavija—Runmnija3:l (3:0). Radi dežja je bilo na igrišču le okoli 2000 gledalcev. Našo reprezentanco sc tvorili večinoma igralci BSKa, ki so bili v premoči nad gosti. Rumuni niso pokazali ničesar posebnega ne v tehniki ne v elanu. Sodil je g. Ivančič. Pri naši drugi meddržavni tekmi smo proti Avstriji’ na Dunaju zgubili 3:0 (1:0). Gledalcev 12.000. Naše moštvo, po večini Gradjanski, se je ves čas dobro držalo. Sodil g. Zeniček iz Plznja. Pred 40.000 glavo publiko se je v Budimpešti odigrala tekma Madžarska— Avstrija 5:5 (4:2). To so bili profesijonali. V amaterski meddržavni tekmi Avstrija —Madžarska pa so ostali Avstrijci zma govalci 3:2 (1:2). V Baselu je zmagala Švica nad Nizo zemsko 2:1 (1:1). Hazena Slavija—Concordia 6:4. Sobotno igro je naš prvak v liazeni Concordia zgubil v Pragi proti drugi naj boljši češkoslovaški družini 6:4. Ljubljana: Ljubljana—Gradec 5:2 (2:2) Sarajevo: prvenstvena nogometna tekma Hajduk—Sašk 2:0. »Slavija« je prvak podsaveza. Gradec: tretja garnitura Gradca jepre5 magala reprezentanco Gornje Štajerske 7:4 (4:0). Celovec: prvenstvena KAC—Rapid 5:0 (1:0). Prvenstvo odloči prihodnja tekma KAC—Austria. Veliko letalsko pristanišče v Berlinu TANKI ZA V Berlinu se križajo najvažnejše zračne proge od severa na jug in od zapada na vzhod. Radi tega je tudi berlinsko centralno letalsko pristanišče velikega pomena v svetovnem zračnem prometu, ^osebno važno je to pristanišče za trans continentalno zapadno - vzhodno progo ondgn—Berlin—Moskva in severo-juž-no zvezo Malino—Kopenhagen—Berlin Dunaj—Budimpešta. Prostor za ogromno pristanišče je v sredini mesta tako srečno izbran, da ima-;o potniki takoj vse pri rokah in da se ahko tudi tovori naglo nakladajo in raz-dadajo z letal. Letalsko pristanišče obsega 150 hektarjev in je 1350 metrov dolga in 1065 metrov široka ravan, obrašče-na z gosto travo, da se tako nudi prožnejša in udobnejša površina za varno startanje in pristajanje letal. Okrog veli-cega travnatega prostora je pa betonski tir, po katerem drčijo letala do za startanje posebno ugodnih prostorov. Za shranjevanje letal so zgradili predlanskem velikanske objekte, ki spadajo med največje v Evropi. Objekti so dolgi 88, visoki 8 metrov, obsegajo pa 2400 kvadratnih metrov. Radi velikega in naglega razvoja letalstva se gradijo tudi objekti za velike zračne ladje, ki bodo imele po sto in še več potnikov. Poleg objektov so velikanski podzemni tanki za bencin, bencol, in za druge potrebščine. Posamezni tanki držijo od 20.000 do 100.000 litrov. Pretakanje bencina se ojpravlja z najpreciznejše urejenimi električnimi črpalkami in sesalkami. Središče kompleksa tvori veliko upravno poslopje, ki pa še ni dograjeno. V uradih tega poslopja se bodo v bodoče reševale vse zadeve potnikov in tovornega prometa. Pred objekti se visoko dvigajo impozantni stolpi radio-postaj, ki so v službi zračnega prometa. Na teh postajah se sprejemajo poročila o vremenu, o startanju in o pristajanju in so v neprestani zvezi s potujočimi letali, ki imajo lastne brezžične naprave. Brezžična tehnika je poleg optike najzanesljivejša zveza med letali in zemljo. Moderna tehnika triumfira in ko je radio-telefonija premagala prostor in daljavo, se nam odpirajo perspektive, o katerih stare generacije niso niti sanjale. Na letalskem pristanišču so tudi b**«d» 30 p. Mjmanjii mc«ek Ota B'— Sfflali o: Žanltv«, »]i in •*♦»- irgovafcsg« ali (vMaamngn moka b—«(U BO p, mjmanjii znnmk Din tO — Kovčke za potovanje vseh vrst, vseh velikosti od najmanjšega do največjega nudi po najnižjih cenah Ivan Kravos, Aleksandrova 13. 863 Stanovanje 2—3 sobno iščem. Plačam eventtielno najemnino za 6 mesecev v naprej. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Mirna stranka«. U.— Opremljena soba pri parku, Maribor, Koroščeva ul. 2 I, se takoj odda. 942 Stanovanje dveh sob s pritiklinami išče stranka brez otrok. — Naslov v upravi lista. Kdor želi šarene postrve (Regenbogenforellen) naj se oglasi pri ribarskem društvu, Maribor, Gosposka ul. Greiner. 939 Sprefmem takoj samca. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru Dr. Milan Gorišek Sv. Lenart v Slov. goricah T odprt »3« Počehova zraven Jeriča. geaaHaaHHEa; Socmnhe -e CMD! Vinotoč za Kalvarijo, pet minut od novega mestnega parka. — Dohod po Trubarjevi ulici Za obisk se priporoča Majer, Krčevina 84 Velika kavarna Danes v pondeljek 7. maja in v sredo 9. maja nastopa rutki pevski zbor Borisov ansambi z baialaiko V Palals d« danse prvovrstni spored IZ&EL JE ALBUM SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV Knjiga, ki je razkošno opremljena stane do 5. maja broširana 130 Din, vezana 160 Din, poštnina 10 Din več. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor Aleksandrova cesta štev. 13 Konzorcij »Jutra« v Muhliaal*. predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozov« : Stanko Detela v Maribor* Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. tL. predstav pik