Leto LXXm, st. 5b_ Pottntaa plačana t fotortal - Uto rwtgeMli fta b«Wl Preis - Cen L 2 Uredništvu Is opravai Ljabljana Kopitarjeva t. Telef o» U.61—11 M MeaeCne aarttfnina U ur — Cek rit Ljnbljaaa Iti!) u naročala« ta IMM ta Inaerat* likljačne u •lopat*« M ogla«« ta Italija ta Inozemstva* 0P1 B. A. H liana SLOVENEC MARfcC • 19« PETEK Starke Teile der 3. sowjetischen Garde-Panzerarmee geschlagen Dic Stadt Lauban bcfreit - Durchbrnchsvcrsuehe starker Feindkrafte aul Stettin aufgefangen — Der Feind bei Wese,l znrikkgeworfen DNB. Ans dem FUhrerhauptquartler, 8. Miirz. Das Oberkommando der Wehr-machl gibt bekannl: In der mittleren Slovake i stehen Grenadiere und Jiiger seit zehn Tagen in erbilterteii Wald- und Gebirgsk&mpfcn gegen den von Siiden und Oslen aul das O r a n - T a l bei A 11 s © h l angreilenden Feind In verlustrelchen Gefechten beiderseits S e h c m n i 11 eniellen die So-wjets geringen Bodengewinn. Beiderseits Lauban haben Truppen des Heeres, der Walfen-S8 und Volks-strumelnheiten, hervorrageud durch die Luftwatle unterstUtzt, starke Teile der sonjetlsehen 3. Gorde-Panzcrarmeo ver-lustreirh geschlagen. Die Stadt ist be-Ireit. 162 feindliche Panzer, 159 Gesrhtt-Ize, 74 Granatnerfer uud 106 Kraltfahr-zeuge wurden vernichtet oder erbeutet. Bei K ti s t r i n zerschlagen unsere Truppen auch gestren zahlreiehe von Schlachtlliegern und starker Arlillerie unterstiitzte AngTifle der Bolscliev/islen. Im Brennpunkt der Abwehrsrhlarht um Pomraern wurden tlie Durcb-bruchsangrille starker sowJetisehcr Krati« aul Stettin innerhalb unseres SperrgUrtels ztvisehen Oreilen h^age^n und Gol In o w aufgefangen C a mm in und vor K o I b e r g stehen eigene Kutnplgruppcn in erfolgreirher Atv wehr gegen iiber starkem Feind. Marine-einbeiten vernichteten hier. grossentclls mit Nahkamp!walfen, in «wei Tagen 4fl Sowjetpanzer. In Westprenssen wurden uie mit Sehvverpunkl anl Stol p nnd betder-seils Preussisch-Stsrgrad vnr-gedrungenen starken bolsrhewislisrhen Panzerverbiinde nach erbitterten Kampfen in einer Sehnenslelliing anfgcfangen. Die Besatzung der Festung Grau-d e n s unter ihrem Koinmandanten Ge-neralmnjnr Frieke ist nach last dxeiwo-cliiger Sperrung des ivirhtigen \teichsel-iiberganges in heldenhalten KampI dem iibermuchtlgen feindlichen Ansturm — Itgen. Im Kampfraiim von O stpreussen \vnrden wostlleh Z i n t e n zusammen-hangloso Vorsttfsse der Sowjet« abge- »«ti(t. „ , , lite Abvvehrschlacht in Kurland blieb nuf den Baorn ostlich Fran en- Vojaško poročilo o položaju O položaju na bo-sodelavec DNB-ja burg beschrSnkt, wo unsere kampfer-probten Truppen auch gestern den mit verstiirklen KrStlen und hohem Materlal-aufvvand erslrebten Durch bmrh des Feindes vereilellen. Aiii S i e d e r rh e i n hiellen unsere Truppen den Brilrkenkop! W e s e 1 gegen erneule feindliche Angriffe. warfen vor-ilbergehend vor gedrungenen Gegner unter schweren Verlusten tU r thn zurtirk nnd vernichteten zahlreirhe Panzer. Im Absrhnilt DilsHeldorl-Kiiln wurdo nnsere Front in schweren Kampfen auf das Ostufer der R h ei n s znriick-gedriickl. Auf dem Westufer wird noch in den Triimmern von K o 1 n gekRmpft. Gegen den Briickenkopf Bonn fUhri der Feind heftige Angriffe. An der Ahr entwiekelten sich leb-hafte Gefechle mit feindlichen Panzer-kr&ften, deren Spitzen bis Remagen vorstiessen Auch durch die Eifel konnten amerikanische Panzerspitzen in das Rhein - Mosel - Dreieek vordringen. Dnrch unsere Angriffe gegen »eine tie-len Flanken erlitt der Feind sehwere Verluste. An der unteren Kyll ortlieh angrei-fender Gegner blieb in unserem Hanpt-kampfleld liegen. Am Osbnrgar Hoehwa|d siidlirli Trier scheiterteu die Versuche der Amertkaner, eine durch nnsere Trnppen abgeschnittene Kainpfgruppe zu entselzen. In den unteren V o g o s e n braehen zahlreiehe Ieindliche Vorstosse in nnsereni Fouer zusam-men. Die Kamplpause in Mittrlitalien dauert an. Aufklfirungsvorsl«sse der Atnerikaneren den Bergen osllirh M o n -♦ e s e blieben ohne Erfolg. Bei Angriffen nordamerikaoisrher Terrorbomber nnf wostdcutsehes Reirhsgebiet wurden \Vohnvierlel mehro-rer Stadte zum Teil schwer getroffen. Die Rriten f ti hrte n in der vergangenen Naeht einen Terrorangriff gegen D e s s a u und warfen Bomben anf weltere Stadte in W e s t -. N o r d w e s »- und M i 11 e l -d e n t s «• h 1 a n d. Besonders in G r o s s -hamburg und Leipzig entstanden Schaden. Luftverteldignngskrafte brachten 59 nnglo-amerikiinische Flugzeuge. ff ;t ccsschliesslich viermotorige Bomber, zu.i Absturz. Berlin, 7. marca, jiščih piše vojaški dr. Max Kruli: Boji med Maaso in spodnjim Renom se približujejo črti ob Renu ter sc nagibajo k dokončni lazi. Odgovarjajoč mnenju nemškega vodstva, da bo odločena ta vojna tla vzhodu, vendar pa pod [iritiskom, bojevati se na dveh bojiščih, e nemško vodstvo z najmanjšo mero čet prestreglo angloameriško oienzivo ter prodrlega sovražnika tako dolgo zadrževalo, dokler ni bilo prepeljano težko orožje ter vsi važnejši oddelki na vzhodno obrežje Rena, kjer so se medtem ustavili na novi obrambni črti. Toliko teija pa je bila naloga nemških divizij, ki so morale kriti odmikalne premike, zadrževati sovražnika najprej doljjo na nemškem glavnem bojišču, pri čemer je utrpel sovražnik tako visoke izgube v ljudeh in gradivu, da se je v kasnem spoznanju svoje nadmoči šele nato odločil za obsežnejše premike. Sedaj se stekajo med Xantenom in Kfilnom za-ščitmee v manjša in večja nemška mostišča na zahodnem obrežju. V koliko bodo ostala mostišča še nadalje držana ali v kolikor bodo po Izpolnjeni nalogi opuščena, nima za zaključno presojo tega velikopoteznega in odlično izvedenega odmikalnega manevra za moker zid reke Ren, nobenega odločilnega pomena. Nem- ško vodstvo se zaveda nevarnosti za življenjsko vaJno Porurje, vendar je Ei6enhower sedaj pred povsem novim problemom, če hoče z uspehom napasti črto ob Renu, potem ko mu je Rund-stedtova strategija preprečila obdržati napredovanje v gibanju. Pri tem ni dobilo nemško vodstvo samo časovne prednosti, marveč obvlada še bočne postojanke ob izlivih Maase in Rena na eni in v Eifelu na drugi strani, medtem ko preostane nasprotniku samo še nadaljevanje čelnega napada. Najvažnejši boji na vzhodu se vršijo na pomorjansketn bojišču. Medlem ko so nemške čete vzhodno od Ruminelsburga preprečile nadaljnje sovražno napredovanje, je proti zahodu pri Camminu dose- §el en rokav izliva Odre. Boji se na-atjujejo. vendar je vidno že jasno veliko mostišče zahodna Prusija, ki meji na vzhodu ua Nogat, poteka jufno od Dirschaua in Preussisch-Stargarda ter dosega pri Schlaweju Vzhodno morje. To mostišče se opira na dve veliki luki Danzig in Gotennalen ter ima polumer približno 70 km. Pri Laubanu so se razplamteli večji boji, pri katerih so Nemci zavzeli nekaj ozemlt.v Z ozirom na bodoče dogodke je predvsem pomembna trdnost tega bojiščnega dela ter močnejša nemška pobuda, čeprav gre sedaj samo še za krajevna izboljšanja postojank Mannerheim Moskovska podružnica v Bukarešti Močni deli 3. sovjetske gardne oklepniške armade so bili premagani Mesto Lauban osvobojeno — Prebijalni poskusi močnih sovražnih sil na Stettin zavrti — Sovražnik je bil pri Wesclu vržen nazaj bojna črta na vzhodno obalo Rena. Na zapadni obali se borimo še v razvalinah Stockholm, 7. marea. Kakor poroča agencija Reuter, Jo eestavljena nova romunska vlada, ki jo vodi boljševiški ministrski predsednik Groza, takole: Namestnik ministrskega predsednika In zunanji minister je bivši liberalni ministrski predsednik Tartarosen, minister za narodno obrambo grneral Ra-rana, delovni minister sorialist Radareana. propagandni minister holjše-vik prof. Constantinescu Jassj, notranji minister Techari Georgescu. finančni minister Alimanestianu, minister za petrolej Tu-dor Tonoscu. Tako Radaceanu kot Con-stantinescu Jassy sta zavzemala ista mesta v Radeacovi vladi. Kakor poroča sger. a »Tass< i* Bukarešte, je bila nova vlada zaprisežena v torek zvečer v kraljevem gradu. Berlin, 8. marca. V novi romunski vladi, ki jo je po odstavitvi Rndesco sestnvil Višinski, prevladuje vpliv no-toričnih pristašev Moskvo. Ministrski predsednik Groza jjr takorekoč. bolj-Sevik in sumo na videz vodja majhne agrarne skupine, ki sc je priključila moskovski strankini podružnici, tnko-zvnni narodnodemokratični fronti. Namestnik ministrskega predsednika Ta-tarcscu je pred kratkim odstopil iz liberalne strnnke. Tntarrseu je prevzel tndi zunanje ministrstvo. Tudi notranji minister je pristnš Moskve, bivši državni podtnjnik. To je Geor^escu, ki jc izzval krizo v Radrscujevi vladi, s lem ko je demisionirnl ter obtoževal viadnegn šefa, da ima »fašistična« stremljenja. Propagandni minister je ostal komunist Con., intinescu. S tem da vodijo Stalinovi odposlanci v Romuniji ministrsko prrdsedništvo, notranje ministrstvo in propagandno ministrstvo in šc najmanj dve nadaljnji ministrstvi, imajo oblast povsem v rokah. To vlada bo luhko, ker obvlada vso ključne nostojankr, pospešila bnljše-vizae.ijo Romunije. Vlada ima tudi že v načrtu razlastitev zemljiške posesti. Fiihrerjev glavni stan, 8. marca. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: V srednji Slovaški se bore gre-nadirji in lovei ie 10 dni v ogorčenih gozdnih in gorskih bojih s sovrainikom, ki napada pri Zvolenu z juga tn vzhoda proti dolini reke Oran. V tz-gubpolnih bitkah na obeh straneh s t i a v n i e e so Sovjeti le malo napredovali. , , Na obeh straneh Laubana sa čete vojske, orožja SS in edinice ljudsko vojske, ki jih je odlično podpiralo letalstvo, % izgubo premagale močne dele sovjetske tli. gardne oklepniške armade. Mesto je osvobojeno. 162 sovražnih oklepnikov 159 topov, 74 metalcev granat in 106 tovornih voz je bilo uničenih ali zaplenjenih. Pri K fi s t r i n u so razbilo naše čete tndi včeraj številno boljševiške napade, ki so jih podpirali borbeni letalci in močno topništvo. V žarišču obrambne bitke za Po-morjansko so bili zaustavljeni prebijalni napadi močnih sovjetskih sil na Stettin v notranjosti našega zapornega pasu med Greifenhagonom in G o 11 n o w o m. Južno od C a m m i-n a in pred Kolbergom se bore lastne bojne skupine v uspešni obrambi ■» močnim sovražnikom. V dveh dneh so uničile tujcaj mornariške edinice večinoma z orožjem za borbo iz bližino 40 sovjetskih oklepnikov. V zapadni Prusiji so bili po ogorčenih bojih s težiščem na Stolp in na obeh straneh pruskega Stargarda zaustavljeni močni boljševiški oklepniški oddelki. Posadka trdnjave Graudoni pod poveljstvom generalnega majorja Frieke jo po skoraj 3 tedenski zapori važnega prehoda preko Visle v Junaškem bo|u podlegla premočnemu sovražnemu navalu. Na bojnem področju v v « h o d n i P r n s i J i so bili zapadno od Z i n t e n a odbiti sovjetski soitiki, Izvedeni brez svete. Obrambna bitka v Kurlandiji je ostala omejena na področje vzhodno od Frauenburga. kjer so naše v boju izkušene Čete tudi včeraj onemogočile sovražniku nameravani prodor, ki ga je hotel doseči t ojačenimi silami in uporabo velike količine gradiva. Ob spodnjem Renu so obdriale naše čete predmostje W e s e I proti obnovljenim sovražnim napadom, vrgle so začas- naprej prodrlega sovražnika pod iHt-kiml izgahami ta nJega nazaj t*r uničil* itoviln« oklepnike. Sa odseku DBsseldort—Klin je bila v hudih bojih potisnjena naša Kalna. Proti predmostju Bonn izvaja sovražnik ogorčene napade. Ob reki Ahr so se razvilo živahne praske s sovražnimi oklepniškimi silami, katerih osti so sunile do Remagena- i Tudi skozi Eifel so prodrlo ameriške oklepniške osti v trikot Ron —Mosel. Naši napadi proti njegovim globokim bokom so povzročili sovražniku težke izgubo. Sovražnik, ki je krajevno napadal ob spodnjem K y 11 u, je obležal v našem glavnem bojnem polju. Ob Osburger Hoebwaldu južno od T r i e r j a s« se izjalovili ameriški poskusi, da bi osvobodili neko bojno skupino, ki so jo odrezale našo čete. V spodnjih Vogezih so se v našem ognju zlomili številni sovražni sunki. Premor v srednji Italiji še traja. Ogledniški sunki Amerikancev v gorah vzhodno od 31 o n t e s a so ostali brez uspeha. Pri napadih severnoameriških straho-valnih bombnikov na zapadno nemško področje so bili deloma težko zadeti stanovanjski okraji več mest. Britanci so izvedli v pretekli noči strahovalni napad na D e s s n u ter odvrgli bombe na nadaljnja mesta v zapadni, severozapadni in srednji Nemčiji. Posebna škoda je nastala v velikem Hamburgu in Leipzigu. Zra-fno-obrambne sile so sestrelile 59 anglo-ameriških letal, od tega skoraj izključno štlrimotorne bombnike. Neomajna vera v zmago Milan, 8. marca. Mussolini je govoril neki skupini častnikov republikanske narodne garde v Brescii. »Vaša naloga je«, tako je rekel Mussolini, »da ste nosilci in razširie-valci absolutne vere v zmago. Kdor dvomi, je že premagan. Samo oni je premagan, ki se sam preda.« Duce je poudaril odkrito in tova-riško sodelovanje i nemško vojsko ter rekel: »Nemčijn tie more bili premagana. Ne more biti premagana, ker se borijo tako Nemci kot mi na življenje in smrt«. Pastirsko pismo kardinala Schusterja Milan, 8. marca. V nekem pastirskem pismu preklinja kaidinal-nad-Skof Schuster v Milanu boljfievizem kot »satanski«. Katoliška cerkev gornje Italije se obrača « tem pastirskim K dogodkom v Rimu Stockhoiju, 7. marca. Reuterjev posebni dopisnik poroča o dogodkih, ki so se dogodili v torek zvečer v Rimu, da je množica po demonstracijah no-padla kraljevski grad, kjer prebiva princ Umberto. l'ri tem je prišlo do streljanja ter je obležalo na trgu več osob mrtvih in ranjenih. Ko je zastopnik agencije Reuter nekoliko kasneje zopet obiskal trg. je množica še vedno kričala ter vihtela rdeče zastave. Ka-rabinjerji so bili izžvižgani. Demonstranti so s palicami napadali policijo na konjih. Na ceste so morali poslati britansko in ameriško vojaško policijo, da bi varovala zavezniške vojake, ki so potovali skozi Rim. Izdajutelj komunističnega lista »Unjta« je govoril množici z okna palače, v kateri ima Bonomi svoje uradne prostore. l»piK-nik agencije Reuter pripominja dopolnilno, da boljševiki pri teh spopadih niso več molčali o konstitucional-nih vprašanjih. Moskva se jezi Ženeva, 7. marca. Kakor poroča švicarska poročevalska agencija, je moskovska poročevalska služba ostro napadla ameriške časnikarje, ki so se mudili nekaj chsb kot zastopniki velikih severnoameriških listov v Sovjetski zvezii, ker so to, kar eo videli in doživeli, tudi resnicoljubno sporočili ameriški javnosti. Moskva odreka časnikarjem pravico, da bi sc označevali kot »specialisti za sovjetska vprašanja«, ter označil jo poročila kot »nenavadna in daljnosežna«. Kot oprostitev za časopisne zastopnike in Združenih držav navajajo njihovo nepoznanje ruščine. Posebno ostro napadajo Sovjeti znanega ameriškega pisatelja in časnikarja Williama \Vhileja, ki je bival preteklo leto kot spremljevalec predsednika ameriške trgovinske zbornice Johnstona pet tednov v Sovjetski zve>-zi. White je zbral svoje vtise v neki knjigi, ki z brezobzirnostjo navaja grozovite razmere v Sovjetski zvezi, nenavadno nizek življenjski standard, bedo in žalost tamkajšnjih ljudi ter teror NKVD. Združene države so s tem ponovno uvidele, da no želi Kremelj nobenih Crič svojega nasilnega režima. Sovjeti očejo vladati v svoji deželi po svojih metodah neopazno od svetovne javnosti ter si odločno prepovedujejo vsako kritiko njihovega ravnanja in metod, in to tudi od zaveznikov. Churchill in boljševiška brutalnost Stockholm, S. marca. »Churchill ie po pravici obsodil barbarsko brutalnost grških komunistov, toda zakaj tte nie Italije se obrača e tem pastirskim ! uost grških komunistov, toda zakaj tte pismom proti boljševizmu, ki ga ob- j omejuje na to, da (Ovori samo o Grči-tožuje, da jc absoluten rušilec. • ji« To vprašamje jc stavil list »Wdkly Review«, kakor javlja »Folkels Dog-bladet« po neki vesti ie Ženeve. V oni deželi, kjer je imel komunizem priliko, da se jc razvil, je pokazal svoje »živinsko bistvo« kot na primer na Knskem v hnltsklh cfr/.nvmi. Poljski, Madžarski, Italiji, Belgiji in Franciji. Churchill to dobro ve. saj je vendar leta 1940. sam izjavil, da kvari komunizem dušo naroda. »Ali misli Churchill, do ie to seduj drugače?« sc sprašuje »Weekly Rcvicw« ne da bi seveda na to vprašanje odgovoril. Svetli primeri Berlin. Berlinsko jutranje čanopisjo prlnada pod velikimi naslovi poročila o odličnem zadržanju nemško mladine na vseh bojiščih. Pod naslovom »Tako so se izkazali mtadi borci« piše >Morgen Post«, »Od trenutka, ko Je stopil sovražnik na nemško zemljo, se jc razširilo torišče dela nemške mladine iudi na neposredno bojno področje. Znana je dol^ra vrsta svetlih primerov v katerih so bili in so mladi borci nosilci odpora in na-pada. V tem so se prav tako ir.kazall mladi vojaki kot pripadniki delovne službe in Hitlerjeva mladina. Na vseh bojiščih dokazujejo ti mladeniči stari natik, da ne ustvarjala junaštvo in napadalni duh samo nadmoč mul sovražnikom, marveč da štedita tndi kri. Posledice Roattovega bega Stockholm, 7. marca. »Stockholms Tidningen« prinaša poročilo iz Londona, da so tam mnenja, da bo izzval beg generala Roatte iz bolnišnice dan pred sodno razpravo v Italiji resno krizo. Italijanska vlada 6kuša naprtiti krivdo stražam. levičarske stranke pa so pričele silovito napadati vlado in prestolonaslednika. V torek popoldne 6e je vršilo ogromno protestno zborovanje v Rimu, nakar 60 priredili zbrani velik demonstracijski obhod, pri čemer je skušala množica napasti kraljevski grad. Kara-binierji so pričeli streljati ter so vrgli dve bombi, vsled česar je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Množica pa je kričala: »Smrt kralju Emanuelu! Smrt prestolonasledniku umbertu! Dol z vlado!« Ce Roatte ne bodo dobili v roke ter ga kaznovati, bo verjetno nastopila vladna kriza. Značilna šala ženeva, T. marca. Pri zadnjem sestanku med Rooseveltom. Churchillom in Stalinom ;c rekel Roosevelt: »Ponoči se mi je nekaj sanjalo. Sa-njalo se .mi ie, dn je vojna končana in da sem bil izvoljen za predsednika Društva narodov«. »Tudi meni se jo ponoči nekaj sanjalo«, je rekel Churchill. »Sanjalo se mi je, da jc vojna končana in da sem bil izvoljen za ministrskega predsednika Društva na-rodove »Ponoči nisem ničesar sanjal,« j« rekel Stalin, »in lat prav nič ne spominjam, da bi Logar koli imenoval za kar koli«. Ze nekaj Časa prlhajnjo U nevtralnih in zahodnodemokratskih držav vedno bolj zaskrbljeni glasovi o notranjepolitičnih razmerah na Finskem. Kakor vse^ Kaže, morajo desničarski in smemo levičarski, a še narodno čuteči finski kropi, ki f«' sklenili kapitulacijo s Sovjetsko tveon. drug za drugim odhajali s politične po-zornire ler prepuščati vodilna diiavn« mesta aovjetofil-fki komunistični etnij< Tako poročajo stockbolmski listi iz Helsinkov, da je celo maršal Mannerheim imenoval zn svojegi namestnika reprf-zentunta finsko kapitulacije in pubratim-»Iva s boljševizrnom, ministrskega predsednika Paasiklvlja. Nekaj dni pivj t>t> prihajala iz Finsko poročilu, dn le Mannerheim bolan, toda celo anjileski viri/" namigovali, da jo ta bolezen politične?!: r nu ča j«. V poročilu, ki govori o prenosi funkcij državneoa predsednika na ministrskega predsednika je suhoparno refv-no. da predsednik Mannerlietm jdo iui-dn!jn|ef*a« ne l>o mogel opravljati svojrh funkcij. Angleška agencija Rouler pa v t'»i zvf-ra priznava, ko prn\t, du _ je Mannerhnlmovn »bolozen« Hslo politično-ga značaja. Uradni krosi resno priuiku-jnjo, da Iki Msnnerheim odstopil M>l predsedtvk finsko republike tslt krogi v zvezi s tem opozarjajo na znoni govor finskega komunističnega delovnega mini stra Vuorijo, ki Je že pred dnevi pripravil finski narod im daljnosežne polilifm tn gospodnrsko spremembe Agenc!i;i Reuter tudi čio«to jasno pripominja, Mannerheim kot vrhovni poveljnik fin ske vojske med vo|no proti Sovjettki zv<'-zi ln kot politi k skrnine dc*nfro pač n<-moro biti personn grsla v Moskvi. Po gornjem komentarju agencije Reii. ter ter po pisanju analešknga lista »Times« o pripravljajočeni se notranjem »čiščenju« med finskimi politiki in častniki je upravičeno pričakovati, tla lo la »finska nolezen« vsekakor zahtevala šo nov:> nadaljnje žrtve. Drugače pa ludi bili ne more. Vse je le logični rnzptel dogodke*', ki so se pričeli s finsko kapitulacijo. Finsko izdajalska tragedija se s tem le nujno Miža svojomu zadnjemu dejanju. P<> krvavem rtMedn Bolnarije, po rar.t.Maio-fih se dogodkih v Romuniji in drugO'1, kjer so na krmilu posredno uli neposredno boljševilct, bodo komunisti ludi tt« Finskem vrgli med staro nej ali pa poslali na oni met ir/1iin!c»\ ki se jih najprej poslužili *n du« po kapitulacije. Kot povsod drugod, so tudi na Finskem delali po točno dolofleneAt nafirtti: najprej »o Finsko rarorožili. ji vtali možnost oboroCeno obrambe nato so razpustili vse finske narodno orcitnizacije. pričeli terorizirati narodno zavedno vo-diteljsko plast in a lem sistematično uničevali vsak odporni duh; temu bo sledil končni udarec po najvišjih glavah z Man-nerheimom na čelu tn zadeva bo odpravljena. Ko je tnorala Finska Nemčiji nasedati vojno, je vso življenje v deželi d«t-končuo prišlo pod sovjetski vpliv. Uničevalni kamien »o je začel dokončno valili. Sklicujoč se na sovjetakegn rublja Ždano-va, ki ima na vesli ie prenekntero finsko življenje, je moral Vuori Izjaviti finske mu narodu, da bo na ta način pospešen proces boljševizacije. Kot kamen spodlike je postal pri lem nepotreben ludi Mannerheim, ki |e ie davno prej s kapitulacijo opravil svojo nalogo, sedaj pn bo dobil broo. ki jo je zaslutil. Nove razmere na Finskem je napovedal ie tudi sovjetski poslanik Orlov, ki Je v nekem razgovoru s časnikarji dejal, da pomenijo nov., volitve na Finskem boj proti fašizmu -čeprav je Finska po pojmih z»)iadne dt -tiiokraciio ena nalbolj demokratičnih rti ž,iv nn svetu- Ko so ga vprašali, kai misli o ukrepih proti nekaterim vodilnim finskim osebnostim, ki so se morale umakniti iz političnega življenja (io to socialdemokrati!, je Orlov izjavi!, »da j« to nekaj, ne pa vse t .Sedaj razumemo, kaj la izjava pomeni. Neusmiljeni* bo moral pasti tudi Mannerbeim s svojimi prijatelji. Da bi Moskva fte lažjo po polnoma podjarmila Finsko, je izzvala med delavci stavke, t tem pa seved« Fintfto še bolj ne bi mogla i/polntli zalito* premirju, kar je Moskvi v njeni ie lii po polni nadvladi nad Finsko seveda prav dobrodošlo. Tako sedaj jo Bolgariji iu Romuniji dokazuje tudi finski razvoj pot v propad, v katero se podajajo na rodi, katerih vodstvo jo v odločilnem trenutku odpovedalo ter si Jo raje ir.braJ« izdajo ter kapitulacijo namesto odločne l>orbe do zadnjega. »Nepredstavljive grozote« Berlin. Tudi današnje berlinsko jutranjo časopisje prinaša poročiila očividcev o sovjetskih grozodejstvih ter zavzema stališče k tem dogodkom. Listi izhajajo pod velikimi naslovi kol »Pekel sovjetskih zločinov v vzhodnih prodelflK ali »Naravnost nepredstavljive grozerte« itd »Deutsche Allgomeine Xeitunji< piš«, da je smatrala nemška vlada objavo teb pretresljivih poročil očividcev za potrebno, da bi prikazala nemškemu narodu ter tudi inozemstvu grozovito nevarnost, v kateri se nahaja Nemčija in Evropa. Te grozovitosti niso bile izvršene v ekscesih boja, marveč jih je sovjeitsko vojno vodstvo ukazalo. Nikdar ni bila nemška ugotovitev, da bi pomenilo boljšeri-Sko napredovanje konec civilizacije, grofov i to jo potrjena kot i metodami, ki st> m sovjetskega vojaka izpolnjevanj* sluibe. >V5lklucher Beobachtor« poudarja, da aoperatavlja Nemčija uničevalci volji smrtnega »ovratnika nemškege življenja odločen bojni duh, ki preveva tb« narod v njegovom usodami! baiv »SLOVENEC*, petek, 9. sušca 194S - št. SS Najdba umorjenoa v Savi Ježlea, 8. maroa. Na prošnjo občinskima urada ua Ježloi priobčujemo naslednje poročilo v obvestilo javnosti! Dne 6. maroa 1915 popoldne so otroci is Stoile opazili, da leit v kakih SS em globoki vodi moško truplo. O tem. kar so videli, so takoj obvestili policijski varnostni zbor na Jeiici. Policijski organi so odšli iakoj ua kraj sam iu poskrbel, da je bilo truplo potegnjeno ls vode ln prepeljano v mrtvašnico sv. JurlJa v Stolleuh. Naslednjega dne, 7. marca, ob 1 popoldne se je sestavila komisija, v kateri so hili župan Sever, zdravnik dr. KuSar ln poveljnik PVZ (policijskega varnostnega zhoral z Ježiee ter ugotovila naslednje: Truplo je srednje velike, čokate postave, la*Je temno kostanjevi, nos raven, obraz okrogel, na notranji strani levega očesa vstrelna, za levim ušesom lsstrelna rana, zobje spodaj in zgoraj popolni do levega podočnika, od tega naprej samo ostanki korenin, brke kratko pristrižene, brad« obrita, vrat kratek Truplo je bilo oblečeno v črno flanelasto arajeo, spodnje dolge hlače ix bele kariraste (lanele: čez srajro dva puloverja: spodnji svetloptnv z rokavi ln ovratnikom, »gornji plave barve In brez ovratnika ter rokavov. Suknjič siv, preeej obnošen, vrhnji suknjič črn ln Is debelega blaga; hlače temnoalve. Na nogah je truplo Imelo sive nogavlee in črne usnjene škornje. Skornji so sdnj shranjeni pri PVZ na Jeiici. Pri pregledu oblek« nismo našli nobenih listin, iz katerih bi se dala ugoloviti mrtvočeva Identiteta. Našli smo snmo mulo usnjato čruo denarnico na zadrgo, v katori ao bilo male škarjice, mala plnceta In mala Šatuljlea, v kateri so bile tri svetinjlee s podobo Matere bolje. V iepu smo našli žepni notlček, koščen ustnik, vtigalnik. mal črn glavnik In kovinasto dozo za tobak. Vse to je zdaj shranjeno pri PVZ na •Teitol, prav tako tudi srebrn prstan s mo-nogramom M. J., ki ga je pokojni nosil na prstancu leve roke- >VSF. DOSEŽE, KAR MD DRAGO...« < ou 40.01)0 stran i*č po privatnih stanovanjih, uradih, tovarnah itd. razsvetljujemo z elektriko. Prišlo nam je že kar v navado, da puščamo v niih poreti luč br<-z v*ake potrebe. Na škodo, ki Jo pri t«m utrp:"»o, 6e niti ne spomnimo. Truplo Je razmeroma dobro ohranjeno. V vodi je moralo biti kakih 10 dni. Zelo verjetno ga je Sava prinesla od nekod z. Gorenjskega. Najdeni utopljenec je bil star kakih 40 do 45 let. Po vsem videzu Je moral umreti nasilne smrti, in sicer je bil ustreljen v levo oko. Mrtveca so po pregledu in obdukciji položili v krsto, blagoslovili In pokopali na pokopališču pri Sv. Juriju v StožUah. Kdor bi glede mrtveca želel kakšne podrobne informacije, naj se obrne na občinski urad na Jožici (tel. St. 28-31) ali pa PVZ na Jeiici. Slovenskemu kmetu in borcu Ob komunističnem napadu na 2ulora-berk sredi februarja so na desnem bregu tffi Krke stopili v bor- * bo domobranci lc Stične, med ujimi tudi 20 letni Rupnlk Janez iz Muljave pri Stični. Krepki Janez jo ie prestal marsikatero borbo in po-irtvovalno sodeloval v vseb bojih, kl naj bi rešili slovenski narod komunistične nadloge. Tudi tisto noč, ko so komunisti hoteli ob svitu gorečih slovenskih domov prodreti v Žužemberk. je Janez junaško obstal na •vojem mestu ln a strojnico branil svojo postojanko. Z orožjem v roki ga je ladela komunistična krogla In te pred polnočjo je polotil svoje mlado življenje nail domovini na oltar. Bajni Janez jo bil lep zgled delavnega kmeta tn borca. 12 let je bil star, ko mu je umrl oče In je moral skoraj še otrok prijeti za trdo delo, kl je bilo Um trše. ker je bila kmetija zadoliena. rnatt boleh-na. hrat io dve mlajši sestrici pa še nista mogli pomagati. Pa Je kljub temu napol in skrbel za družino ter tudi rešil kmetijo. Ko je bilo treba prijeti za oroije, je rad stopil med protikomunistične borce tn po-knr.al, kako se zna boriti slovenski kmečki fant za vero ln dom. Dragi Janesl Pogreb je najlepše pokazal, kako radi so te vsi Imeli. Prepeljali sn te na dom ln odtod na domače pokopališče na Muljavi. Toliko soborcev, tvojih prijateljev, toliko okoličanov te Je pospremilo in tvojo krsto Je zasulo >0 vencev. Temu vidnemu priznanju pa naj doda Najvišji tudi plačilo sa tvojo veliko žrtev ln tvoja dobra dela. Počivaj v miru, tvojim dr«gim pa naše sožalje! Operno gledallfice Petek. I. marca oh 17: »Pzgmallon«. Bed D. Sobota. 11. marca ob 17 31: »Stara pesem« ln balet »Šeherezada«. Red Sobota. Nedelja. 11. marca: »čarobna pličal«. Izven. Bernad Shaw: »PVOMAI.ION«. Profesor nirglns — V. Skrbinšek Ellsn — Verdonlk-Razbergerjeva Opozarjamo na začetek predstave, kl le danea v petek Izjemoma ob 17. orli Vsakdanja Ljubljana po kronistovib zapiskih Zemljiške kupčije V svečanu delavkln atn Joško Mlbellč ln 9 letul sin Zemljiška knjiga Ijubljanskoga okraj- nameščenca cestne ioloznice Frano© Potočnega sodišča je v februarju letos zazna- nlk sta bila prepeljana v splošno boluiš-movola 18 prenosov lastninske pravice na | nico. Prvi je bil ruujen v glavo, drugI v osnovi kupnih pogodb za celotno kupno 1 desno nogo. Druga dva dočka sta dobila vrednost 1,25(1.000 Ur. Opulatl jc, do je I lažje poškodbe in ata ostala v vedno veije povpraševanje za nakup, manj. 5c so pa ponudbe prodaje nepromlčuln. Cono uepromlčulnam sc naglo dvigajo. Zaradi gozdne tatvine obsojena Na okrožnem sodišča v Ljubljani pred kazenskim sodnikom - pocdlncem sta bita dva posestulka Is Dol. Logatca, Jožo in Franee, obsojena veak na 2 meseca stro. gega zapora, to nepogojno, zaradi gozdne tatvine. Lani koneo avgusta ata iz nekega tujega gozda pri Dol. Logatcu odpeljala do 6 m* bukovih drv v vrednosti 2400 tir. Poleg tatvine ilvtne je doslej pri našem kmetu voljala gozdna tatvina za eno naj-grših tatvin. Velik vlom v okolici Noznnni, našemljeni moški so ponoči konoo februarja vdrli v sumotno hišo št. 9 v Lukovlcl, občina Log pri Brezovici ter odnesli razno hišno, pohištveno in kuhinj, sko opremo, mnogo razne moške in ženske obleke, perila ln obutve ter razna tlvlla v skupni vrednosti 200.000 lir. Hiša je bila zaklenjena. Lastnik hiše uradnik Mihael Tlšler je bil odsoten z družino v Ljubljani. Glavna vrata so vlomilci dvignili z leles-nlm drogom e tečajev. Nesreča pri eksploziji granate Štirje dečki »o v torek okoli IS popoldne našli na svotu na Celovški cesti v bil. žlnl romlze granato, kl so jo začeli premetavati. Nastala je eksplozija. Dva dečka sta bila hudo poškodovana od drobcev granate. dva druga laže. Prva dva: 9 letu domaČi oskrbi. Razne nesreče in poškodbe Dijak, 18 letni Janko Remlc se je pri cepljenju drv usekal v desno roko. — V desno nogo pa se je usekal pri cepljenju drv «8 letni Vlndlmir Lampl«. — Ana Ml. liollčeva, 66 letna gostilničarka, et Je pri padcu zlomila desno roko. Podeželski poškodovane! v bolnišnici v St. Vidu pri Stični oa Dolenjskem ata bili proti dnevi dve nesreči. Anici Kavško-vl. 6 letni delavčevi hčerki, je padla težka deska na roko. Zlomljena ji je bila desna roka v zapestju, leva pa pod komjloem. — Karel Stopar, S letni kočarjev sin, je vtaknil desno nogo v kolo drvečega voza. Kolo mu je nogo zlomilo. Deček se je obešal zadaj na soro. — Mnjda Goloblčeva, 4 letna delavčeva hčerka v D. M. v Polju, si Je desno nogo močno oparila z vrelo vodo. — Jole Brenčlč, 49 letni delavec na Vrhniki, al je pri padcu močao poškodoval desno nogo. ^ Človeško srce je tako majhno. Srce kristjana mora biti veliko. KOLEDAR) Petek. S. sušca: Frančiška Blm., vdova: Gregor Iz Nlee, škof. Sohota, 11. sušca: 40 mučencev; Makarij, škof: Atala. opatloa; Kodiat, muč. LEKARNIŠKA SLUŽBA« Nočno službo Imajo lekarne; mr. Baker-člč. Sv. Jakoba trg 9: mr. Bamor, Miklošičeva cesta 20: mr. Murmayeir, Sv Petra ceota 78. . ZATEMNITEV OD 18.« DO 1.1*. 1 J norice Vlnceneljevl konferenel or! 8v. Družini v Mostah je daroval-, 200 lir namesto venca na grob blogopokoine gospe Marije Novak is Zaloške ceete 135. Irma Sušnik, ZaloSka cesta 21. Za Socialno pomoč ao darovali: Neime- novano lir 200 namesto venca na grob blago-pokojne ge Marije Stefunovlč. G polkovnik V. Kristan, lir 500 v počaatttev spomina pok. Obratovanje tramvaja Sef pokrajinske uprave je a odredbo VIII. št. 15-189 z dne 7. marca 1945 odredil naslednje: Električna eratna ieloznlc« ime obratovati v čaau od 6 zjutraj do 19 ivefior neprekinjeno, od 19 dalje pa samo vsake pol ure. — Ta odredba utopi takoj v veljavo. Novice lz naših podeželskih središč Iz Idrije »Naša kri«. 10. In 11. marca bo kulturni odsek v Idriji nastopil » Finžgarjevo igro »NaAa kri«. Zs sedanjost je Igro priredil nadporočnik B. 1'ušonjak. ki igro tudi režlra. Po priredbi ae dejanje godi na Primorskem tik pred 8. septembrom leta 1943. Sedeži za arodstavo. kl bo v Dldičevi dvorani so po I, 20, 15 In 10 lir Smrtna nesreča. Pod Golico pri Idriji ee j« 26. februarja zgodila buda nesrečo, kl J® zahtevala življenje rudanslega upokojenec Kordinanda Lapajneta Ferdinid Je ».drugimi podiral dobla v gozdu Ko -o podžagn večji brnet ter je hotel pred padajoč tn deblom oilskočitt. mu je spodrsnilo. Padel Je lu tnkoj naio nan.i težko bioslovo deblo. SMsnilo mu Je prsni ko« tako da Je bil takoj mrtev. POTKATA nam odpre oči: »Statistika Mestne elektrarne ljub Ijanske nam pove, da imamo v straniiHh najbolj pogosto 1.5 talne iarnice. Ugotovila je, da gori po navadi dnevno v vsakem stranitfu — v enem dalj, v drugem manj (asa — vsaka žarnica najmanj četrt ure brez vsakega haska. Ob sedanjih ecnah za električni tok naatane s tem na leto najmanj 2M.OOO lir fkode. — Vsi za enega, — zame POTRATO! Le tako naprejU Boj POTRATI I Idrijski dramatakl krožek pripravlja zn .u.ikonoinl tedm uprizorile* C rtgorlnovega pasijona »V času oblskanja«. Za to uprizo- ritev je dalo ljubljansko Narodno gledališče oa razpolago vae potrebne obleke. Iz Postojne »Straža ob Jadranu«, glasilo narodnih stražarjev. kl Izhaja vsak dan > l'9 Mar« samo v občinah Ježica In Polje, b) na družinske nakaznice samo v Ljubljani znotraj in zunaj bloka: 2 škat. voftčenk na odrezek »3 A«, 4 škat. na odresek »3 B«, 6 škat- na odrezek »0 3« M A L i 0 GLAS I Stanovanja! I j Prodamo j odela »o f harmoniko - novo. HIŠNICO, ki ji dom tudi hrano in stanovanje, sprejmem takoj. Naslov t upravi »SI.« pod šL 1664. f Kupimo MŠRKUN model kupon. Kersnikova 7jL SUKF naših starejših lit . oim Pridem na doni •o mlajših mo|stroi Vo klavirsko s 80 basi, prodam. Ogled dnevno od 13—15. Jakoš, Čopova 19. B JPoiivedheJ ZLATO VERIŽICO svetiniico in črn rožni venček v mali rjavi denarnici sem zgubila pred mesecem v okolici »v. Petra. Poštenega najditelja prosim. ker ml je zelo drag spomin, oa vrne proti nagradi v knji- S voznici Ljudske ti aime. Sadove postiti v upr »Slov.« pod »Slike« tt. 1117. 1 Razno i ■ IMONO t ča)a do- •jr< nadomešča Umo . šib ekutroki Citrol ) BLAGO - ■Stekleničko prin«»it» « , plašč - ^menjam^s« |Zaroen!am>| sa damski rotlvrednost. - Novi iieaienirau pnnmif « 1 pio-v -11—20 Mar«. 250 g sladkorja na vseh 10 odrezkov za sladkor, 75 g pralnega mila na oba odrezka za milo, 125 g kavinega nadomes-ka na odrezek »3 Mar«, 200 g soli na oba odrezka za sol ,1 škat. »Cerini« na odrezek »9 Mar«. Delitev moke, zaseke ia olja bo objavijo, na naknadno. Delitev surovega masla Otroci do 9 let ln nosečo žene v Ljubljani, U dobivajo sveže mleko na nakazilo mleka, prejmejo od U.—IS. marea pri spodaj naštetih trgovcih sa mesec maree 300 a surovega masla namesto zaseke na odrezka sa maMobe s datumi od L—SS. marea brca pretiskanih vodoravnih 8rt ln odroske »Nakazila mleka« A 4. B 4, O S la N S. Tr