# " :!!4 +  ' > 4" '    “Rusija je malo manj kot kontinent, a mno- go veè kot dr`ava. Preraznolika in preveè po- sebna je, da bi jo bilo mogoèe doumeti samo s pametjo ali le s èustvi. Njenih prostranstev in globin se ne da tematizirati zgolj v jeziku: neogibno so potrebne tudi barve in glasovi” (Fi- ges 2008, 575). Tako kot je vsak poskus uokvirjanja raz- se`nega in raznolikega bogastva Rusije Sizi- fovo delo, tako je tudi s popolnim razume- vanjem in dokonènim dojetjem Dostojevske- ga, kar moramo imeti ves èas pred oèmi. Tudi mi bi potrebovali “barve in glasove”. Preširok in preglobok je, da bi se ga dalo po- staviti v kakršnekoli okvire. Vedno znova bi jih presegal in vedno kje molel ven. Ne samo Sizifovo, ampak tudi intelektualno ter du- hovno nepošteno bi bilo vsako delo v tej sme- ri. Kot je vsaka oseba najprej skrivnost, ki klièe k spoštovanju, bo tudi Dostojevski v prièujoèem èlanku imel najprej vlogo, ki predpostavlja spoštovanje, skrivnost in ne- zapopadnost. Bolj se bomo spraševali, raz- mišljali in stvari nakazovali ter odkrivali, kot razlagali de fácto. Ob Dostojevskem skoraj ne moremo mi- mo drugega ruskega velikana, ki nam pone- kod pomaga tudi bolje razumeti njegova dela, Leva Nikolajevièa Tolstoja. Njuni nazori so mnogokrat zelo razlièni, ponekod celo dia- metralni, predvsem glede vere in vprašanja Boga ter ostalih konsekvec, ki iz tega sledi- jo. Obstaja pa pomemben razloèek, ki ga je slikovito opisal Henri Troyat: “Prepad je loèil velikana, katerih eden je `ivel `ivljenje mu- èenika, drugi pa je skušal doseèi mirno mo- drost prerokov” (1967, 91). Gre za to, da je Dostojevskega v temelju zaznamovalo trp- ljenje. Lahko bi celo dejali, da je trpljenje konstitutivni element njegovega `ivljenja, ki je neizbrisno zaznamovalo tako njegovo `iv- ljenje kot njegovo delo. Redkokdo je tako globoko razumel èloveško dušo in njeno trp- ljenje kot prav Dostojevski. Prav zato deluje vedno tako avtentièno, sve`e in resnièno - zaradi razkrivanja èlovekove duše, notranjih bojev in veènega iskanja odgovorov na temelj- na èlovekova vprašanja. O tem se je lepo izra- zil kardinal Franz König: “Liki Dostojevskega so duhovno in telesno tako resnièni, da se pogosto, ne da bi hotel, opi- ram nanje. Dela Dostojevskega so temeljna. Na tisoè naèinov se ponavlja notranji boj èloveka, ki ga vse `ivljenje zasleduje problem o obsto- ju Boga” (König 1985, 195). L. N. Tolstoj je po smrti Dostojevskega v pogovoru z vdovo Ano Grigorjevno izre- kel skoraj neverjetne besede: “Vseskozi ob`alujem, da se nisem nikoli sreèal z vašim mo`em. /.../ Dostojevski je bil zame drag èlovek, morda edini, ki sem ga hotel marsikaj vprašati in ki bi mi na marsikaj lahko tudi od- govoril. /.../ Dostojevski je bil zame vedno èlovek, v katerem je bilo veliko pravega kršèanskega ob- èutja” (DostojevskI 2007, 280–281). Potemtakem ga nedvomno tudi mi lah- ko marsikaj vprašamo in poskusimo prisluh- niti njegovemu odgovoru, tako v besedi kot v dejanju. Predvsem zaradi globokega uvi- da v trpeèo dušo, zaradi njegovega izrednega poznavanja èloveka in njegovih globin ter raz-  # " se`nosti, bi Dostojevski s Terencijem lahko dejal: “Homo sum: humani nihil a me alie- num puto.””1 <     ? 8   Spoznali bomo zaèetke `ivljenja ruskega misleca in prve zametke njegove genialno- sti. Celotnega `ivljenjepisa zaradi prostorske omejenosti ni mogoèe predstaviti; tako si bomo pribli`ali le bistvene dogodke, ki so po- trebni za obravnavo naše tematike. Pobli`e bomo pogledali, kdo Dostojevski sploh je, iz kakšnih korenin izvira in v kakšnih oko- lišèinah je odrašèal. “Èlovek je skrivnost. Njo je potrebno raz- reševati in èe jo boš razreševal vse `ivljenje, nikoli ne reci, da si zapravljal svoj èas. Uk- varjam se s to skrivnostjo, ker hoèem biti èlo- vek” (Dostojevski 1982a, 9). To je zapisal v zadnji vrstici pisma osemnajstletni Fjodor Mihajloviè svojemu bratu Mihailu. In prav v tej vzvišeni èlovekovi dejavnosti je bil Do- stojevski nedvomno umetnik, umetnik tudi v dobesednem pomenu, kot ga je realistiè- no oznaèil Janko Lavrin: “Èe vidimo eno izmed bistvenih nalog umet- nosti v tem, da razširja in poglablja naše do- jemanje resniènosti, èloveka in `ivljenja, po- tem lahko Dostojevskega kot umetnika brez obo- tavljanja postavimo ob Shakespeara. Te`ko bo- mo našli še kakega umetnika, ki bi ga bilo tako silovito kot Dostojevskega gnalo odkrivati skriv- nosti èlovekove zavesti z vso njeno tesnobo, nje- nimi dramatiènimi spori in protislovji” (La- vrin 1968, 5). In prav v tem je srèika neprekinjene ak- tualnosti Dostojevskega. Te`ko bi našli us- tvarjalca, ki bi mu ga pod tem vidikom lahko postavili ob bok. @e sam zaèetek `ivljenja tega plodovite- ga pisca je bil frustrirajoè. Kot drugi izmed sedmero otrok se je rodil 30. oktobra 1821 v Marijanski bolnišnici za uboge, kjer je slu`- boval njegov oèe. Mama je izhajala iz kon- servativne trgovske dru`ine, bila je krotka, pobo`na in mila `ena. Oèe je doktoriral iz medicine in je bil pustega, ozkosrènega, stro- gega, nepopustljivega znaèaja, pred katerim so vsi trepetali. @e v mladosti je, verjetno za- radi spora z oèetom, pobegnil od doma in sorodnikov v popolnoma tujo de`elo. Do svoje `ene je bil bolestno ljubosumen in ji je tako ob pijanèevanju in vsem ostalem pri- zadel veliko gorja. Omeniti velja tudi, da je bil njegov ded pravoslavni duhovnik. Èeprav dru`ina Dostojevski ni bila revna, so zara- di skopuškosti oèeta `iveli zelo skromno. V `elji, da bi se najstarejša sinova nauèila tudi francošèine in nemšèine, je oèe oba poslal v razliène internate v Moskvi. V tem èasu sta na lastni ko`i obèutila, kaj pomeni biti kot mladostnik brez denarja med svojimi boga- timi vrstniki ...; oèe jima namreè ni dajal po- trebnega denarja. Mati je leta 1837 umrla za jetiko in kmalu zatem se je oèe umaknil na svojo posest v tulski guberniji (kakšnih sto moških tlaèanov) – Darovoje. S svojimi tla- èani je ravnal tiransko in surovo ter se ob tem vdajal pijaèi in razuzdanemu `ivljenju. Po- sledica vsega tega je bila, da so ga lastni tla- èani leta 1839 na grozovit naèin ubili. Ned- vomno je vse to, oèetova vzgoja, razmere, v katerih je odrašèal, odnos z oèetom, smrt ma- tere pri šestnajstih letih ter nedolgo zatem umor oèeta, pustilo na mladem Fjodorju Mi- hajlovièu globok peèat in nezavidljivo popot- nico za `ivljenje. Po konèani šoli,2 kjer se je poèutil odtu- jeno in osamljeno, in po dani odpovedi v slu`bi na vojnem ministrstvu ter sprejeti od- loèitvi, da bo `ivel samo od literarne dejav- nosti, je kljub prenagljeni odloèitvi – sklepa- mo lahko, da ob slabem poèutju tudi urejeno `ivljenje z redno plaèo in ustaljenim urnikom ni bilo v skladu z njegovo naravo – kmalu do- `ivel prvi, precej neprièakovani uspeh. Prvo resno delo Revni ljudje (1845) sta najprej pre- $ # " brala njegov prijatelj Dimitrij Grigoroviè in pesnik Nekrasov ter bila nad njim navdušena. Nekrasov je zatem nesel rokopis “literarnemu pape`u” Belinskemu. Le-ta ga je po prebra- nem delu `elel nemudoma spoznati in mla- denièu izraziti velike pohvale ter kvalitete. Ob besedah te avtoritete, da ima velik dar in globok vpogled v resnico, je seveda mlad pisatelj bil moèno zaèuden in prevzet. Belin- ski je hvalil tako snov kot stil pisanja in po- dajanja. Še posebej ga je nagovorilo delo s svojim dru`benim patosom in vpogledom v notranjost `ivljenja. To delo oz. ta “literarni dogodek”, ki je imel velik odmev v tistem èa- su, se šteje za prvi velik uspeh, ki je Dosto- jevskega precej povzdignil tudi v lastnih oèeh (kar je seveda razumljivo, ob upoštevanju nje- gove te`ke preteklosti). Nedolgo zatem je na- stal Dvojnik, v katerem se `e jasneje vidijo pisateljeve sposobnosti prodora v globino èlo- vekove zavesti z mnogimi antinomijami in kontrasti. @e na samem zaèetku je Dostojev- skega najbolj privlaèila èlovekova veèplast- na globina, ki mnogokrat zdru`uje velika pro- tislovja. Tako se `e v mladosti ka`e poseb- na avtorjeva “duševna oz. psihološka nadar- jenost”, ki se je skozi `ivljenje samo poglab- ljala in dosegala neslutene razse`nosti. -        Zapor, smrtna obsodba, štiri leta prisil- nega dela in štiri leta vojaške slu`be v Sibi- riji: to obdobje je nedvomno nekakšen mej- nik, loènica v `ivljenju Dostojevskega. To ob- dobje ga je neizbrisno zaznamovalo in pu- stilo v njem globoke sledi. V tem èasu se je sreèal z neèloveškim trpljenjem in zrl smr- ti dobesedno v oèi. Ta èas koncizno opiše v delu Zapiski iz mrtvega doma, ki v svetovni literaturi zavzema prav posebno mesto. 23. aprila 1849 je bil zaradi pripadnosti revolu- cionarno usmerjeni skupini,3 ki jo je ustanovil Petraševski (uradnik zunanjega ministrstva), aretiran ter zaprt v Petropavlovsko trdnjavo za osem mesecev. V tem èasu je prestajal za- sliševanje in preiskovalne postopke. Besede, ki jih je eden izmed najveèjih poznavalcev Dostojevskega polo`il v misli obsojenca v sa- mici v Petropavlovski trdnjavi, so precej zgo- vorne v opisu te`kih trenutkov nenadne iz- gube dragocene svobode ter s tem tudi pri- hodnosti: “Prvikrat je ostrmel sprièo neprièakovanega in neslutenega trpljenja v `ivljenju. Èlovek ne raèuna z njim; ko delaš naèrte za prihodnost, ne upoštevaš, da so mogoèe tragedije; neštete ne- sreèe in bridkosti pametno odmisliš. In glej, ko `ivljenje teèe svojo pot, se ti jasni naèrt veno- mer s èim podre, pa èeprav se ti zdi, da si ga naredil dobro in brez napake kakor proraèune v in`enirskem oddelku: bolezni, `enske, prija- telji, še celo ljubljeno delo — od vseh strani se zgrinjajo nate nepopravljive nezgode, ki ubijajo voljo in jemljejo pomen nadaljnemu bivanju” (Grossman 1963, 146). 22. decembra (istega leta) ob sedmi uri zju- traj je bilo 15 “upornikov” postavljenih pred vojno sodišèe z najhujšo obsodbo — smrtno ka- zen s streljanjem. Zunaj je bil tako hud mraz, da so nekaterim celo zmrznila ušesa in prsti na nogah. Dostojevski dodaja, da se ne spo- minja, da bi sploh obèutil kakšen mraz. V pi- smu, poslanem svojemu bratu, opiše dogajanje pred izvršitvijo smrtne obsodbe, ko ga je od smrti loèila manj kot minuta: “Danes, 22. decembra, so nas vse odpelja- li na Semjonovski trg. Tam so nam prebrali smrtno obsodbo, nam dali poljubiti kri`, zlo- mili so nam sabljo nad glavami in nas oble- kli za pokop (bele srajce). Potem so tri izmed nas postavili h kolom, kjer naj bi bila usmr- titev. Jaz sem bil šesti v vrsti, poimensko so nas klicali v skupinah po tri, in tako sem bil v drugi skupini in `iveti mi je bilo manj kot eno mi- nuto” (Dostojevski 1982a, 39). @e se je zaslišal ukaz za streljanje, vendar so v zadnjem trenutku izvršitev preklicali in prebrali pomilostitev: “njegovo imperatorsko  ( " velièanstvo” podarja `ivljenje. (Eden izmed obsojencev je v teh grozovitih trenutkih zblaz- nel in ostal takšen vse do smrti.) Èeprav so bili to strahotni trenutki, v katerih so v Do- stojevskem padli vsi upi, ̀ e v istem pismu piše: “Jaz se nisem niti raz`alostil, niti duhov- no padel. @ivljenje je povsod `ivljenje, `ivljenje je v nas samih, in ne zunaj nas. Okrog mene bodo ljudje in biti ´èlovek´ med ljudmi in ostati to za vedno, karkoli te doleti, ne to`iti in ne kloniti — v tem je `ivljenje, v tem je njegov cilj. Tega sem se zavedel. Ta ideja mi je prišla v kri in meso. Ja! Resnica je! Tista glava, ki je us- tvarjala in `ivela vzvišeno `ivljenje umetno- sti, ki je spoznala najvišje potrebe duha in za- `ivela z njimi, ta glava je odsekana iz mojih ramen. /.../ Ampak v meni so ostali in srce, in meso, in kri, katera prav tako lahko ljubi, in da trpi, in da `aluje, in da si zapomni, to je vendar `ivljenje. On voit le soleil4” (40). Pri svojih osemindvajsetih letih je Do- stojevski jasno ter globokoumno zapisal ve- lièastne besede o smislu, `ivljenju, trpljenju in ljubezni. “Nikoli do sedaj ni v meni kipelo tolikšno obilje zdravih rezerv duhovnega `ivljenja. Èe bo telo vzdr`alo, ne vem. Nadaljujem z naèetim zdravjem, imam skrofulozo. Ampak, kar je - tu je! Brat, jaz sem v svojem `ivljenju `e to- liko izkusil, da me sedaj malokaj lahko pre- straši. Naj bo, kar bo!” (40–41). Obenem ga `e razjeda problem pisanja in ustvarjanja:5 “Ali ne bom nikoli veè vzel peresa v roke? Koliko likov, ki sem jih do`ivel in ustvaril, bo propadlo, ugasnilo v moji glavi ali se kot strup razlilo v moji krvi. Èe ne bo mo`nosti pisanja, bom propadel. Bolje bi bilo petnajst let zapora s peresom v roki” (41). Dva dni zatem je bil poslan v kátorgo6 v Omsk (Sibirija), kjer je pre`ivel strahotna štiri leta, s pribli`no petkilogramskimi verigami na nogah, med najhujšimi in najnizkotnej- šimi ruskimi zloèinci. “Ne `aluj, rotim te, ne `aluj za menoj: vedi, da nisem duhovno padel, zapomni si, da me upanje ni zapustilo. Èez štiri leta bo prišlo olaj- šanje moje usode. Postal bom vojak — ne bom veè zapornik, in imej pred oèmi, da te bom ne- koè objel. Ker sem danes obiskal smrt, tri èe- trt ure sem pre`ivel v tem mišljenju, prišel sem do zadnjega trenutka in sedaj drugiè `ivim. / .../ Srce mi zakrvavi, ko se zazrem v preteklost in se spomnim, koliko je zaman potrošenega èa- sa, koliko ga je propadlo v zablodah, v napakah, v brezdelju, zaradi tega ker se ni znalo `ive- ti; kolikor koli `e sem drhtel nad njim, koli- kokrat sem grešil proti svojemu srcu in duhu. @ivljenje je dar, `ivljenje je sreèa, vsak trenutek bi lahko bil vek sreèe. Si jeunesse savait7! Se- daj, zamenjujoè naèin `ivljenja se prerajam v novi formi. Brat! Zaobljubljam se ti, da ne bom izgubil upanja in da bom ohranil svojega duha in svoje srce v èistosti. Prerodil se bom na boljše. V tem je vse moje upanje in vsa moja tola`ba. /.../ Sedaj se odtrgujem od vsega, kar mi je bilo drago; boleèe je zapušèati vse to! Boleèe je raz- dvojiti se, prelomiti srce na dve polovici. Zbo- gom! Zbogom! /.../” (42–43). Petnajstdnevna pot v Sibirijo je poteka- la v strašnem mrazu, saj se je temperatura spustila tudi nekaj deset stopinj pod nièlo. Omenimo, da mu je na tej poti v kátorgo neka `ena (Natalija Fonvizina) podarila Sveto pismo Nove zaveze, ki mu je bilo edino ètivo v teh muèeniških sibirskih letih. To darilo ga je spremljalo skozi vse `ivljenje, do smrtne postelje. Prisotnost evangeljskega duha je v njegovih delih nepogrešljiva, ali kot pravi Skaza, “da je Evangelij v veliki meri oprede- ljeval tako njegovo misel kot deloma celo poetiko njegove umetnosti” (Dostojevski 2007b, 364). Štiri leta je prebil v temnici, ven je lah- ko šel samo na delo. Razmere so bile neèlo- veške. Kaj vse je moral pretrpeti in pre`iveti ter kakšen vpliv je to imelo nanj v teh štirih letih sredi ledene Sibirije (temperatura se je * # " spustila tudi do - 40 °C), niti sam ni zmogel opisati: “Kaj je najpomembnejše? In kaj je pravza- prav v zadnjem èasu bilo zame glavno? Èe pre- mislim, bo izpadlo tako, da ti ne bom niè na- pisal v tem pismu. Ne vem, kako bi ti odkril, kaj je v moji glavi, kako bi ti ustvaril predstavo o tem, kaj sem pre`ivel, v kaj sem se preprièal in na èem sem se zadr`al ves ta èas. To ne bom niti poskusil. Takšno delo je absolutno nemo- goèe” (45–46). Sicer je dogajanje precej podrobno opi- sal v `e zgoraj omenjenem delu (Zgodbe iz mrtvega doma) in nekaj v pismih bratu Mi- hailu Mihajlovièu, vendar v temelju ostaja vendarle skrivnost. Le kaj se dogaja v èloveku, ko npr. dela štiri ure zunaj na mrazu pri - 40 °C in nekateri `ivi zmrzujejo? Le kaj se do- gaja v èloveku, ki `ivi v stari in trhli leseni hiši, ki bi jo morali `e zdavnaj podreti? “Poleti je neznosno vroèe, pozimi neznosno mrzlo. Vse deske so preperele; po tleh le`i uma- zanija veè prstov debelo. Strop prepušèa vodo in iz njega kaplja, povsod je prepih. Stlaèeni smo kakor slaniki v sodu. Od somraka pa vse do zore se ne more iti na stranišèe, temveè v prednjem prostoru stoji èeber (za opravljanje potrebe), in smrad je neznosen. Vsi jetniki smr- dijo kakor /.../ Cele noèi drhtiš. Bolh, uši in drugega mrèesa je vse polno. /.../ Mnogokrat sem le`al v bolnici. Zaradi `ivène razrvano- sti se mi je pojavila padavica, ampak napade, v glavnem, dobivam redko. /.../ ¡V¿eèno sovraš- tvo, prepiri okrog mene, preklinjanje, krièanje, hrup, vpitje, ves èas pod stra`o, nikoli sam, in tako štiri leta brez odmora /.../” (49–51). Veliko trpljenja mu je povzroèalo tudi to, da nikoli ni mogel biti sam zase, ves èas je bil med surovimi, jeznimi, zagrenjenimi ljud- mi, veèkratnimi morilci in zloèinci najhujše vrste. “To je grobi svet, razdra`en in vzneje- voljen. Njihovo sovraštvo do plemstva je brez- mejno, zato so nas odbijajoèe ter neprijatelj- sko doèakali in nas sovra`no odbijajo. Po`r- li bi nas, èe bi jim dopustili” (49). Samo pred- stavljamo si lahko, kaj pomeni štiri leta spati, jesti, delati in `iveti med takimi ljudmi. Ker je bilo v kátorgi tudi veliko umorov, so bili osovra`eni skoraj v nenehni nevarnosti, kar je pomenilo nenehno napetost in duševni pri- tisk. Ne samo, da so bili osovra`eni od paz- nikov, ampak so bili kot nedol`ni ogro`eni od sojetnikov. Vendar Dostojevski kljub te- mu ne obupa nad `ivljenjem in smislom. Po štirih letih kátorge je bil za naslednja štiri leta poslan kot navadni vojak v Semi- palatinsk (blizu mongolske meje) - v bata- ljon redne vojske. Po koncu kátorge piše bra- tu: “V duši sem veder. Celotna moja bodoè- nost in vse, kar bom storil, mi je pred oèmi. Zadovoljen sem s svojim `ivljenjem” (53). Vzdr`al je, še veè, v teh ljudeh je nemalokrat prepoznal tudi plemenite narave in za gro- bo, surovo zunanjostjo velikokrat odkril no- tranjo lepoto ter plemenitost. “Ne boš mi ver- jel: obstajajo globoki, moèni in èudoviti ka- rakterji in kakšna je radost, ko se pod gro- bo skorjo odkrije zlato” (53). Dostojevski je prav v tem èasu najbolj izo- stril uvid v najgloblje èlovekove razse`nosti in do potankosti spoznal èloveka, ki ga je znal pozneje tako koncizno razèlenjevati. Po tej izkušnji se je Dostojevskemu odprl nov svet, dobil je dodatne oèi, s katerimi je videl širše in globlje. Brez kakršnihkoli zadr`kov je moè zatrditi, da Dostojevski brez kátorge ne bi bil to, kar je. Ta grozovita, s trpljenjem na- sièena (pre)izkušnja ga je neizbrisno zazna- movala in ga predrugaèila v Dostojevskega, kakršnega poznamo danes, v avtorja Bratov Kramazovih in v osebnost, kateri je hvalo dal celo Nietzsche. > 4" '   Najbolj avtentièni prièevalci o doloèeni osebnosti so vedno osebni zapiski in pisma, ki imajo tudi pri obravnavani tematiki go- tovo nezamenljivo vrednost. V tem delu bo-  " mo prav preko njih poskusili dobiti še globlji vpogled v skrivnost trpljenja pri Dostojev- skem. Pomen njegovih pisem nazorno ovred- noti Vera Vuletiè: “Pisma Dostojevskega osvetljujejo pisca iz veè kotov: iz njegovih odnosov z drugimi se pred nas dviga na površino osamljena osebnost, ka- tera istoèasno be`i pred ljudmi in hiti k njim, osebnost prebogatega duhovnega `ivljenja, ka- tera išèe resnico, idealnega èloveka, osebnost pod pritiskom bolezni, veènimi materialnimi sti- skami, kompliciranimi dru`inskimi odnosi in `eljo, da pomaga svojim najbli`jim. Ta osam- ljenost pogostoma gre do odtujenosti, kar se izra- `a skozi vedno prisotno nezadovoljstvo v oko- lišèinah – fizièno in duhovno –, v katerih `i- vi” (Dostojevski 1982a, 327–328). V nadaljevanju se bomo nekoliko dotak- nili predvsem “notranjosti” Dostojevskega. Vplivov notranjega trpljenja se je Dosto- jevski `e rano zavedal. Pri svojih osemnajstih letih je v pismu bratu Mihailu Mihajlovièu zapisal naslednje vrstice: “[A¿mpak v takšni borbi duha obièajno zorijo moèni karakterji; zamegljen pogled se bistri, vera v `ivljenje pa dobi èistejši in vzvišenejši izvor” (9). Notra- nji boji so se pri njem zaèeli `e zelo zgodaj in rano je zaèel do`ivljati notranje razpetosti èloveka. Prav te notranje èlovekove prostra- nosti ter globine so nemalokrat vzrok stiske, tesnobe, trpljenja. Istoèasno do`ivljanje svojih zmo`nosti, širin in omejenosti, mej. “¡A¿li je ta dejavnost nepravilna, brezciljna, brezuspešna, zabloda, v katero mora pasti osam- ljeno srce, ki pogostoma ne razume samo sebe in ki je pogostoma nerazumno kakor majhno dete, ampak prav tako èisto in plemenito in mimo svoje volje napoteno, da išèe sebi hrane v svoji okolici in da se izèrpava v nenaravni te`nji, ´neplemeniti domišljiji´. Kako `alost- no je v resnici `ivljenje in kako te`ki so tisti njegovi trenutki, ko èlovek obèuti svoje zablode, Špela Bevc: Lizbona # " kadar se zave neobse`ne moèi v sebi, ko vidi, da so te moèi potratene v zgrešeni dejavnosti, v nenaravnosti, v dejavnosti nedostojni tvoje narave; kadar obèutiš, da ti je plamen v du- ši, Bog ve kdo, pridušil, ugasnil; kadar je srce raztrgano na male košèke, in zakaj? Zaradi `iv- ljenja, ki je dostojno pritlikavca in ne velikana, deteta in ne odraslega èloveka” (12). `ivel je v “nemogoèih pogojih” in kljub temu dal odpoved v slu`bi, katera mu ni omogoèala tega, kar je `elel, ob tem pa je bra- tu zapisal: “Niti `ivljenje te veè ne radosti, kadar ti zaman jemljejo najboljši èas” (15). V tem èasu je visoko cenil svobodo, ki mu je omogoèala plodovit izkoristek èasa. To mu je pomenilo vse. Za to je bil pripravljen osup- ljivo veliko storiti, ne glede na ceno trplje- nja, ki mu ga je le-to prineslo. V `ivljenju je bil vedno radikalen in je brezpogojno sledil notranjemu glasu, ne glede na posledice, ki se jih je dobro zavedal. V svoje delo se je do- besedno vlagal celega in se temu tudi oseb- nostno, celostno podrejal. O njegovi preda- nosti, strastnosti in pripravljenosti na vsakr- šne `rtve pri svojem delu nam spregovorijo vrstice iz pisma I. S. Aksakovu:8 “Ne boste mi verjeli, koliko delam, dan in noè, kot v zaporu. Pravkar konèujem Karama- zove, pomeni, zakljuèujem delo, ki mi veliko pomeni, ker je v njem veliko mene in mojega razumevanja. V splošnem delam nervozno, z muko in v trepetu. In ko tako naporno delam, sem celo fizièno bolan. Sedaj zakljuèujem ti- sto, o èemer sem tri leta razmišljal, sestavljal in si zapisoval. /.../ Samo navdihnjena mesta so naenkrat in v enem dihu napisana, vse os- talo je prete`ko, naporno delo” (322). Dodatne, nepopisne muke je do`ivljal, ka- dar je bil prisiljen delo oddati, ne da bi do- konèno “izpilil” napisano (in to je bilo ve- èinoma), saj je v svojem perfekcionizmu hotel svoj izdelek dodelati do potankosti. Pisanje po naroèilu je bilo zanj unièenje vsega prist- nega. Naslednje zgovorne vrstice veliko po- vedo o njegovem karakterju: “Kakorkoli `e bo, zaklel sem se, da èeprav mi bo šlo za `iv- ljenje, bom vzdr`al in ne bom pisal po na- roèilu. Naroèilo bi zadušilo vse, vse bi uni- èilo” (18). Le kaj je moral v sebi na trenutke do`iv- ljati in koliko je moral notranje trpeti? En delèek tega, kako hudo je bilo, lahko uzre- mo v naslednjih vrsticah: “Tako je bilo vse ogabno in odvratno, da mi je bilo z muko gledati na ta Bo`ji svet. ¡V¿ splošnem je bilo nekako `alostno, tako da duh nehote kloni, prenehaš voditi raèune o samem sebi in postajaš, ne tako prazno ravnodušen, ampak kar je še huje od tega, prestopiš mejo, besniš in jeziš se do skrajnosti” (20). Iz slednjih vrstic lahko razberemo pisa- teljevo skrajno turobno, muèno razpolo`e- nje, ki ga je vodilo prav do roba. A. J. Vran- gelu9 je v letu 186510 pisal pismo, v katerem opisuje tudi svoje notranje mraèno stanje: “Iz celotnih zalog mojih moèi in energi- je v duši mi je ostalo nekaj nemirnega in mot- nega, nekaj kar je zelo blizu obupa. Nemir, `alost in najhladnejša pušèava so za mene naj- bolj normalno stanje in povrh tega sem sam – tistih, ki so bili z menoj, ter tistega, kar je bilo z menoj, štirideset let veè ni. Toda, ves èas se mi zdi, da se šele pripravljam, da zaè- nem z `ivljenjem.” (143). (    Dostojevski je bil tudi velik ljubitelj umet- nosti. Rad je poslušal Mozarta, Beethovno- vega Fidelia, Mendelsohnovo Poroèno koraè- nico (zanimivo je, da del Richarda Wagnerja sploh ni prenesel). Slika sikstinske Madone je bila zanj najvišji izraz èloveškega genija, in kot zatrjuje A. G., je “lahko stal pred to sliko presenetljive lepote do solz ganjen, ure in ure” (Dostojevski 2007, 93). Vse to govori o njegovi senzibilnosti, dovzetnosti ter du- hovni globini. Ko sta se na potovanju v `e- nevo ustavila v Baslu in si v tamkajšnjem mu-  " zeju ogledala sliko (avtorja Hansa Holbei- na) grozljivo trpeèega in iz kri`a snetega Kri- stusa, je le-ta na Dostojevskega napravila silen vtis in je pred njo ostal kot vkopan. A. G. nadalje pripoveduje: “Jaz nisem imela moèi, da bi gledala sli- ko: vtis je bil v mojem bolezenskem stanju tako silovit, da sem odšla v druge dvorane. Ko sem se vrnila èez kakih dvajset minut, je Fjodor Mi- hajloviè pred njo še vedno stal kot prikovan. V njegovem razburjenem obrazu je bil tako zbe- gan izraz, kakršnega sem veèkrat videla v prvih trenutkih epileptiènega napada” (104–105).  Religiozna dimenzija je bila pri Dostojev- skem izredno moèna, kar je razvidno na mno- gih mestih. Odnos s Kristusom, kot smo `e omenili, je bil zanj temeljnega pomena, kljub oz. navkljub vsem duhovnim bojem, ki jih je moral prestajati skoraj do zadnjega diha svo- jega `ivljenja. Èeprav ob neki prilo`nosti sebe imenuje “otroka nejevere in dvoma” in se ima za “skesanega nihilista”, njegovo dialogiziranje z Bogom prièuje ravno nasprotno. Resda je njegov notranji boj med vero in razumom vèa- sih pripeljan do skrajnih meja, vendarle je po- trebno upoštevati, da je ta boj vedno potekal v odnosu do Boga. (Zelo zgovoren je na tem mestu primer svetopisemskega Joba.) Ta nikoli premostljiva razpetost vere in razuma je pri- sotna domala v vsem njegovem delu. Neka- teri preuèevalci Dostojevskega celo postavljajo dialoško razpetost vere in razuma za kljuè raz- lage oz. razumevanja del Dostojevskega (npr. A. Kelly, T. Masaryk). Upoštevati je potrebno tudi, da je bilo trpljenje, ki so mu ga ti no- tranji, religiozni boji povzroèali v razliènih ob- dobjih, razlièno intenzivno. Vendarle lahko zatrdimo, da je bil Do- stojevski nedvomno globoko veren èlovek. @e dejstvo, da ga je Evangelij, “knjiga `iv- ljenja”, tesno spremljal vse `ivljenje, je do- volj zgovorno. V svojih bele`kah je zapisal pomenljive besede: “Kršèanstvo je dokaz, da èlovek lahko sprejme Boga v sebi. To je naj- veèja ideja in najveèja slava, do katere se je èlovek sploh lahko prebil” (Dostojevski 1982b, 167). Dve veliki temi, nesmrtnost duše in obstoj Boga, sta ga razjedali domala ves èas ustvarjanja. Tistim, ki zagovarjajo ide- jo vseobèe ljubezni do èloveštva brez Boga, odgovarja: “Odsotnost Boga se ne more za- menjati z ljubeznijo do èloveštva, ker èlovek bi se takoj vprašal: Zaradi èesa bi naj ljubil èloveštvo?” (165). Dostojevski še nadaljuje: “Izjavljam — zaenkrat še vedno brez dokaza, da si ljubezni do èloveštva ne moremo zami- sliti, je (povsem) nedojemljiva in popolnoma nemogoèa brez vzajemne vere v nesmrtnost èloveške duše” (165). Še najbolj svoje versko `ivljenje ponazori sam: “¡J¿az ne verujem v Kristusa kot kak- šen deèek in ga ne izpovedujem na takšen na- èin. Skozi ´veliki ogenj dvomov´ je šla moja ´hozána´” (181). Za njega je Kristus absolutna, popolna lepota, Evangelij je dejansko eksplo- zija lepega. V Evangeliju oz. v Kristusu se ka- `e lepota (R)esnice. In prav v tem duhu je potrebno razumeti odmevajoèe besede v ro- manu Idiot: “Lepota bo rešila svet.” Šele v tej navezavi lahko tudi razumemo izjavo Do- stojevskega, ko je dejal: “Èe bi mi kdo do- kazal, da resnica ni v Kristusu, in tudi ko bi bila resnica ´dejansko´ proè od Kristusa, bi raje ostal s Kristusom kot z resnico” (Figes 2008, 329). Gre za temeljno notranjo nera- zvezanost lepote z resnico v Kristusu oz. ab- solutnost resnice v Kristusu. 4       Prav tako ima zanj tudi morala svoj te- melj v Kristusu. V zadnjih bele`kah (1880– 1881) je zapisal: “Ni dovolj definirati moralo po meri pri- padnosti svojim preprièanjem. Ves èas je potreb- no sebi postavljati vprašanje: Ali so moja pre- prièanja pravilna? To je mo`no preveriti samo # " na en naèin – Kristus? Ampak to ni veè filo- zofija, to je vera, vera je pa rdeèa barva” (Do- stojevski 1982b, 174). Bilo mu je povsem jasno, kam vodita bre- zverje in moderni ateizem. Zavedal se je nuj- nosti vere za èloveka : “Èe nimamo avtoritete in vere v Kristusa, bomo v vsem zapadli v zablode. Obstajajo mo- ralne ideje. Le-te izhajajo iz religioznega èu- tenja, vendar se samo z logiko ne morejo do- kazati in – upravièiti. @ivljenje bi bilo nezno- sno” (181). Nekaj strani prej pa zapiše svoj credo: “Za mene obstaja samo en obrazec in moralni ideal – to je Kristus” (174). Jasno razvidno je, da biti kristjan zanj še zdaleè ne pomeni nekaj ab- straktnega, iracionalnega, temveè ravno nas- protno. Ko piše Ljubimovu o starcu Zosimu (smrt in predsmrtni pogovori), pravi, da ne gre za pridigo, temveè bolj za zgodbo o lastnem `iv- ljenju. Piše, da bo “´primoral ljudi, da bodo dojeli´, da èisti idealni kristjan ni nekakšna ab- straktna stvar, temveè realna /.../” (Dostojevski 1982a, 309). V tem smislu je Kristus zanj rea- lizem v najvišjem smislu, kar na veèih me- stih tudi sam jasno in nedvoumno izrazi. Zaupni sestrièni S. A. Ivanovni (l. 1868) v pi- smu zapiše: “Na svetu obstaja samo ena ab- solutno popolna osebnost Kristus” (188). V prièujoèem poglavju smo opazovali Do- stojevskega skozi njegove lastne oèi ter si tako še bolj osebno pribli`ali njega kot takega. V prvem delu smo videli, s kakšno kleno vo- ljo in pogumom je premagoval trpeèe, na tre- nutke skoraj nemogoèe razmere, kako je trp- ljenje dejansko osmišljeval ter ga na nek naèin prevrednotil. Ta odsek bi lahko celo poime- novali “odsek upanja”, kajti Dostojevski na- zorno in na prièevanjski naèin prika`e (ne- zavedno), kaj pomeni biti popolnoma na tleh, v temini, z oèmi pa biti kljub temu zazrt navzgor v nebo. Sledeèa tri poglavja nam pri- pomorejo k še bolj temeljitemu (s)poznava- nju Dostojevskega, kot osebe znotraj okvi- ra trpljenja. Dostojevski pripada tisti skupini ljudi, ki imajo moèno izra`en umetniški èut, kar v nekem oziru v veliki meri doloèa tako njegovo `ivljenje kot tudi ustvarjanje. Le-to prièuje o njegovi izjemni tenkoèutnosti in senzibilnosti ter obèutku za estetiko, za lepo. Še globlje pa Dostojevskega zaznamujeta nje- gova religiozna razse`nost in morala – v bistvu je to zanj temeljnega pomena. V središèu pri obeh, od koder vse izvira in kamor se vse ste- ka, je osebni kršèanski Bog in Odrešenik Je- zus Kristus. 1. Èlovek sem: niè èloveškega mi ni tuje. 2. Vojaška in`enirska šola v Peterburgu. 3. To je bil èas (l. 1848) politiènih viharjev na mnogih krajih Evrope. Razumljivo je, glede na èas in politièno ter socialno stanje, da so se zanimali za Fouriera, Proudhona ter v glavnem za francoske socialne utopiste. Zavzemali so se tudi npr. za odpravo tlaèanstva. Branje prepovedanih knjig in “nevarni” pogovori so bili najbolj obremenilni. 4. Kljub temu sveti sonce. 5. Vse to v enem pismu. 6. Kazenska kolonija oz. zapor s te`kim prisilnim delom. 7. Ko bi mladost vedela. 8. Pesnik, publicist in urednik lista ´Rusija´. 9. Baron in avtor spominov o Dostojevskem iz èasov, ki sta jih skupaj prebila v Sibiriji. 10. Za njim so štiri leta kátorge (kjer so se pojavili tudi prvi hudi bo`jastni napadi) in štiri leta prisilne vojaške slu`be v Sibiriji ter smrt najdra`jih oseb: `ene Marje Dmitrijevne in brata Mihaila.