Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din Uredništvo je т Kopitarje« nib/Ш Telefoni orednMtms dnevna riašb« 2flM — WEJ4EC 2994 ftn 8И1 lchajo тмк den zjutraj, ruei ponedeljka ln dneva po prazniku Ček. račun: Ljnb-Ijann št. 10.b50 i« 10.349 xa inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-L)unaj 24.79? Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Nepotrebno vznemirjanje sveta Te dni so presenetili svet japonski Msti i neko izjavo, o kateri pravijo, da jim jo je dal zastopnik zunanjega ministrstva. V tej izjavi je rečeno, da je Japonska primo-rana zavzeti jasno stališče, kar se tiče politike, ki jo izvajajo na Kitajskem izvenazij-ske velesile. Kaj je japoneki vladi dalo povod, da ravno v sedanjem trenotku zavzema tako stališče, nam japonski listi točno ne povedo. Pravijo samo, da so posojila, ki jih velesile dajejo Kitaju, in pa tehnična sredstva, s katerimi hočejo tej deželi pomagati, stvari, ki Japonsko zefto interesirajo. Kajti take akcije imajo nujno političen pomen in politično ozadje. Velesile se sicer izgovarjajo — tako pravi zastopnik japonskega zunanjega ministrstva — da želijo pospešiti zedinjenje in konsolidacijo Kitaja, kar naj bi zasiguralo neodvisnost in nemoteni razvoj te države, toda Japonci sumijo, da se za temi plemenitimi nameni skrivajo sebični cilji, to se pravi, da hočejo neazijske države vršiti pokroviteljstvo nad Kitajem. Kitaj ee bo zedinil in konsolidiral ter ostal nezavisen samo tedaj, ee se bo dvignil sam brez evropske ali ameriške pomoči. Najbolj naravno je, da Kitaj in Japonska tvorita Mok po načelu: Azija Azijcem! Japonska izjava se obreguje tudi nad Zvezo narodov, češ, da hoče Kitaj udinjati interesom evropskih velesil, v kolikor ta država že ni pod vplivom tujega kapitala in tujih interesov. Japonska ne more dopustiti, da bi Zveza narodov svoj vpliv uporabljala v to, da Kitajsko eksploatira. Samo Japonska kot azijska velesila lahko presodi, kakšna politika je Kitaju koristna, ali ne... Ta izjava je Evropo oziroma Ameriko tembolj presenetila, ker se je japonski zunanji minister Hirota zadnje čase zelo trudil, da bi se odnošaji med Japonsko in Ze-dinjenimi državami Severne Amerike izboljšali in da bi se med njunima zunanje-poli-tienima smernicama, kar se tiče pacifiškega območja, doseglo čim večje soglasje. Pa tudi sicer ni razumljivo, zakaj naj bi Japonska izzvala svet v trenotku, ko so velesile tako velikodušno dopustile njeno utrditev v Mandžuriji, ki je japonska vazalna država, in ko tudi ni nobenega znamenja za to, da bi velesile skušale preprečiti še nadaljnjo ekspanzijo japonskega imperializma na azijatskem kontinentu v škodo Kitaja. Debata, ki se je ob povodn te izjave vnela v časopisju, pa nam odkriva, kaj se je zgodilo konkretnega, da se je »država vzhajajočega solnca« tako zelo razburila in da se je zastopnik japonskega zunanjega ministrstva dal zapeljati do takega, vsekakor zelo nepremišljenega koraka, ki bi ga sicer japonski diplomaciji človek ne prisodil. Gre za veliko posojilo, katero namerava dovoliti Kitaju Amerika, baje tudi s pomočjo Velike Britanije, in na račun katerega bi ti dve državi Kitaju dobavili orožje in aero-plane, pa mu zgradili tudi nove bojne ladje. Ce je stvar taka, je odmev, ki ga je ta namera našla v Tokiu, vsekakor razumljiv, vendar pa bi Japonska lahko vedela, da s tako izjavo ne bo preprečila dobičkanosne kupčije, ki jo hočejo napraviti v Kitaju j ameriški in angleški, pa najbrže tudi drugi bankirji in liferanti orožja ter ladjedelnice. Utegne se zgoditi namreč ravno narobe, da bo tako posojilo Kitaju našlo zdaj še veliko več podpisnikov v Evropi in Ameriki, ker so Japonci s svojim diplomatičnim prote: stom vsem svojim nasprotnikom, ki jih ni malo, dali povod, da jih bo evropsko in ameriško časopisje pošteno naslikalo kot imperi-aliste, kar v resnici tudi so. Bes je: Tudi Velika Britanija kakor tudi Amerika in Rusija imajo glede Kitaja marsikaj na vesti, kar se sme po pravici imenovati imperializem. Sovjetska Rusija na primer je popolnoma pozabila, da je carska diplomacija v zloglasni pogodbi v Aj-gunu 1. 1858 ugrabila Kitaju, ki se ni mogel braniti, vse ozemlje levo od Amur.ia, in gospod Litvinov gotovo ne misli na to, da bi to ozemlje Kitaju vrnil. (Danes ga zahteva nazaj Mandžukuo.) Približno v istem času je Velika Britanija izsilila iz Kitaja odstop raznih teritorij, koncesije, trgovinske in oks-ploatacijske pogodbe ter izredne sodne pravice za svoje državljane na kitajskih tleli, kar se je označevalo za »nujno potrebno akcijo za zaščito angleških interesov«, kar pa v resnici ni bilo ničesar drugega kakor rop. Žalostni položaj Kitaja je končno izrabila tudi Amerika za to, da je to najbolj obljudeno državo sveta podjarmila svojemu kapitalu. Toda če danes Evropa in Amerika želita Kitaju gospodarsko in tehnično priti na pomoč, oziroma zasigurati si svoj dosedanji vpliv na kitajsko politiko, se to ne more več smatrati kot agresiven imperializem, ker emancipaciji Kitaja danes ne stojijo več napoti evropske velesile in Amerika, ki so po svetovni vojni dobro razumele, da ni več mogoče preprečiti zedinjonja in dviga Kitaja. Pač pa hočejo velesile preprečiti, da ne bi Kitaj sedaj postal plen japonskega imperializma, ki je čedalje bo lj agresiven in ki si, kakor izjava japonskega časopisja jasno odkriva, lasti monopol, da on nsmerja kitajsko politiko in gospodarsko življenje. Zakaj azijska Monroe-doktrina, da ima Azija pripadati samo Azij; cem in da morata Kitaj in Japonska tvoriti en blok, je samo pretveza za te. da bi ogromna kitajska država postala japonski protek-torat. Čeprav je namreč tudi nekaj Kitajcev, ki sanjajo o popolni emancipaciji Azije od evropskih velesil, pa je ogromna večina kitajskega naroda odločno proti temu, da bi se tisti vpliv, H gn Evropa in Amerika še Imata na gospodarsko življenje dežele m kolikor toliko tudi na njeno politiko, zamenjal s hegemonijo Japonske. Fnktično je , tako, da je finančna pomoč, ki je Evropa Kakanj - rudarjev grob.,. Junaška reševanja, ki pa vračajo samo mrliče - Bojijo se, da bo človeških irlev okrog 130 91 rudarjev rešenih - Vlada je sklenila, da prevzame država oskrbo vseh družin ponesrečenih »Fonedeljski Slovenec« je prinesel dolgo poročilo svojega dopisnika o strašni katastrofi, ki se je dogodila v rudniku »Stara jama« pri Kakanju, nedaleč od Sarajeva, kjer je delalo vedno okrog 1250 rudarjev, med njimi zelo veliko Slovencev. Strahotna detonacija, nato žvižganje siren in temni oblaki, ki so izhajali iz rove »Stara jama«, so oznanili rudarski koloniji tužno vest. da gre zn rudarska življenja. Od vseh strani en prihiteli rudarji hi rudarske družine, da organizirajo reševanje. Prišlo je vojaštvo, da pomaga. Eksplozija strupenih plinov, ki se je zgodila v globini kakih 200 metrov, je bila tako strašna, da so bili vsi dostopi v rove onemogočeni. Voda se je začela zlivati v šalit in njegove rove. V rudniku se je nahajalo ob času nesreče kakih 250 rudarjev. Po vsem revirju je legla temna slutnja, dn sploh nobeden ne bo rešen. Junaštvo reševateljev, ki so se vedno in vedno znova spuščali v globino, čeravno so bili eami ranjeni, je čudežno. Le njemu se morajo zahvaliti tisti redki, ki so ušli strašni smrti. Toda šaht ni vračal živih. Bljuval je neprestano le mrliče, И so jih nosili v krstah v rudniško dvorano. Govorijo, da je rešenih 91 rudarjev. Joik zapuščenih družin, mater, žena, otrok obdaja črni rudnik, lai je tako grozovito razsajal med bednim delavstvom ... V naslednjem objavljamo brzojavna in tele-fonična poročila, ki jih je »Slovenec« sprejel v teku današnjega dne ia tužnega revirja »Stara jama«. Brezupna reševanja Kakanj, 23. apr. m. Tudi današnji, tretji dan po 9trašni rudniški katastrofi, ki se je zgodila v rovu Pope preteklo soboto, se je nudila ista slika kakor včeraj. Reševalne skupine stalno delajo, hodijo v rov in se po četrturnih presledkih vračajo r novimi žrtvami. Rudniški mizarji neprestano izdelujejo nove krsto sa svoje umrle tovariše. Kadar rakev zmanjka, polagajo reševalne skupine mrliče na kup pred vhodom v rov in jih tati pozneje delavci polagajo v krste. Tudi danes so reševalci pokazali izredno požrtvovalnost, čeprav so že vsi onemogli od reševalnih del. Dosedaj so prinesli iz rovov nad 00 mrličtz. V rovu pa se jih še nahaja okoli 40, tako da bo skupno število smrtnih žrtev zaradi strahovite eksplozije doseglo 130. Večina doslej najdenih mrtvih rudarjev so sodne in policijske oblasti identificirale po ostankih obleke, obutve ali po kakih drugih znakih na telesa. Težka pa bo identifikacija onih 40 rudarjev, ki so se ob času eksplozije nahajali v bližini onega mesta, kjer je bila eksplozija metana najstrašnejša. Kakor hitro komisija ugotovi identiteto ponesrečenca, izda na prošnjo svojcev takoj dovoljenje, da ga smejo pokopati. Tako je bil danes popoldne že prvi pogreb nesrečnih žrtev lci so jih z vagonom prepeljali od rudniške kazine na okoliške postaje, v kraje, kjer so stanovali ti delavci. V sprevodu je bilo veliko število duhovščine in krste nesrečnih rudarjev so bile vse pokrite s cvetjem. Kakor pred samim rudniškim rovom, so se tudi tukaj dogajaLi ginljivi prizori. Za časa pogreba so zvonili zvonovi obeh cerkva. Na kraju nesreče še vedno delajo vse komisije, ki so bile določene, (la doženejo vzrok strahovite nesreče. Stalno je navzoč ban drinske banovine dr. Popovič. Poleg se nahaja tudi minister za gozdove in rudnike dr. Ulmanski, ki obenem z banom hodi od skupine do skupine in sprašuje žene in otroke, koga so izgubili v rovu ob priliki eksplozijo, in jih tolaži. Nekateri so izgubili očeta, moža. brata, vso, kar so imeli. Država prevzame oskrbo družin ponesrečencev Minister za gozdove in rudnike je izjavil nesrečnim družinam, da ho vlada storila vse, da zagotovi preskrbo otrok, da so bodo lahko preživljali. Danes je ban drinske banovine dr. Popovič po prihodu t Kakanj izjavil časnikarjem, da bo dala vlada družinam ponesrečenih rudarjev potrebne podpore. Poleg vlade pa ho nesrečne družine podpirala tudi drinska banovina. in Amerika nudita Kitaju. danes v korist neodvisnosti in gospodarskemu dvigu te države in da neazijskl politični vpliv in gospodarska pomoč Kitaj varujeta pred nevarnostjo, dn bi ga gospodarsko in politično podjarmili Japonci. Takšen je torej problem, ki ga je sprožila izjava zastopnika .japonskega zunanjega ministrstva in pa komentarji, ki so temu sledili v Evropi in Ameriki. Mogoče jc imela japonska vlada s to izjavo, za katere noče sprejeti sedaj nobeno odgovornosti, samo tn namen, da bi izsilila od velesil priznanje Mandžnkua ali pa druge koncesije v vprašanju Pacifika. Vendar pa tega namena ni dosegla, kar je popolnoma razumljivo, in le čuditi se je treba, kako tla je japonska diplomacija tn pot tako zelo pozabila na svo.io sijajno tradicijo, dn je slasti v ziinnnji politiki bolje molčati knkor pn podajati izjave. Da je Jnponska s tem storila zelo slabo uslugo stvari svetovnega miru In cospodnr-skega izboljšanja, je tudi jasno, znkn.i mesto kakšnega pametnega sporazuma nn Pacifiku bomo doživeli ln še hn iše oboroževanje, k"; jegn uvertura je utrjevanje Singapnra. Zdi se, dn jc baš to doiqt.vo najbnli vplivalo "n živce sicer tako hladnokrvne japonske diplomacije... Enajst sirot Oče se je ganljivo poslovil od žene in od vsacega svojih enajst otrok Tako bo n. pr. družina rudtirj« Steiana Tvrd-koviča, ki je zapustil enajst nepreskrbljenih otrok, prejemala od banovine pokojnino v višini plače, ki jo je imet Tvrdkovič v rudniku. Slučaj rudarja Tvrdkoviča je zares najtragičnejši. Kritičnega dne je na prošnjo nekega svojega tovariša pristal, da ga -mnenja pri delu. Kakor da bi pri odhodu od doma slutil strašno katastrofo, se je od vseh domačih, od žene in otrok, lepo poslovil in vsakega poljubil. Nato se je težko podal na delo v rov, fe katerega so ga prinesli mrtvega. Strahotni prizori v rovih Delavci, ki so se rešili, pripovedujejo žalostne stvari o strašnih prizorih, ki so se dogajali v rovih. Rudar Mehmed Hasagič pripoveduje, da se o samem vzroku katastrofe lahko reče to, da jo je povzročil plin metan, ki ima zelo škodljiv učinek na človeški organizem. Po njegovem pripovedovanju pa je zanimivo dejstvo, da so se mnogi delavci, ki so bili v jami, kmalu po eksploziji rešili. Veliko število pa jih je žal ostalo v globini. Rešili so se lahko samo oni, ki so bili blizu rovovega izhodišča. V trenutku eksploziji; plina se je pričela rušiti v enem delu rudnika zemlja, ki je zasula ves rov. Tako je bila cela skupina delavcev odrezana od ostalih. Na rešitev tu ni bilo misliti. Vsi so biK zapisani smrti. Oni, ki so se nahajali za zemljo, ki je zaprla izhod, so se zadušili, oni pa, ki so bili tostran zemlje, kjer je rov vodil k izhodu, pa so se deloma rešili, pa tudi tukaj jih je mnogo izgubilo življenje. Delavci, ki so se z nadčloveškimi močmi privlekli do izhoda, so takoj, ko ao v."kali malo svežega zraka padli v nezavest Drugi rudar, ki je prvi pritekel iz jame izmučen in preplašen ter že skoraj v nezavesti, pripoveduje: Delali smo kakor ponavadi. Ko smo prišli na delo, smo pričeli lomiti premogovne klade ter materijal nositi na kup. Tako smo delali skoraj celo uro. Naenkrat pa so se zaslišali strašni kriki: »Plin!« Opozorilo je prihajalo od onifc, ki jih plin še ni omamil in ki so zrli smrti v obraz Takoj smo sv zavedli, kaj se bo zgodilo, in smo v skupinah bežali proti izhodišču. Padali smo drug preko drugega, dokler nismo dosegli izhoda. Čutili . smo, kako se po rovu z veliko naglico širi plin, ki sem ga tudi jaz vdihaval v manjši količini in se mi je posrečilo prebiti se do izhoda. Bežal sem skoraj cel kilometer daleč. Tudi ta I rudar je bil pri reševalnih delih izredno požrtvo-i valen in je storil vse, da čimpreje reši svoje to-! variše. Sploh so bili vsi rudarji zelo požrtvovalni in so mnogokrat padli, ko so prišli iz rova, v nezavest. Takoj, ko so zopet prišli k sebj, pa so odšli nazaj v rov. Kraljev dar Belgrad. 23. apr. Nj. Vel. kralj je blagovolil dati znesek 100.000 Din kot pomoč rodbinam rudarjev, ki s» so ponesrečili pri katastrofi v rudniku Kakanj. Sožalja inozemstva Belgrad, 23. aprila m. Zaradi strašne rudniške nesreče, ki se je zgodila т državnem rudniku Kakanj, kjer je našlo smrt okoli 130 rudarjev, џ danes dopoldne obiskal tukajšnji odpravnik poslov francoskega poslaništva g. Claubert pomočnika zunanjega ministra dr. Puriča in mu v imenu francoske vlade izrekel sožalje zaradi katastrofe, ki je zadela našo državo. Pa tudi ostali diplomatski zastopniki v Belgradu so dobili od svojih vlad nalog, da izrazijo v njihovem imenu sožalje naši vladi. Belgrad v črnih zastavah Belgrad, 23. apr. m. Tudi prestolnica je vsa pod strašnim vtisom strahovite rudniške katastioie v Kakanju. Vse mesto govori samo o tej nesreči, ki je največja rudniška katastroia, kar jih je bilo doslej v naši državi. V znak žalosti je ministrstvo za gozdove in rudnike razobesilo veliko črno zastavo. Rdeči križ hiti na pomoč Kakanj, 23. aprila, m. Zaradi katastrofe v rudnikn Kakanj je okrajni odbor Rdečega križa v Visokem poslal svoje organe v Kukanj, da nudijo ponesrečencem prvo pomoč. Takoj nato je poslal svoje zastopnike tudi odbor Rdečega križa iz Sarajeva. Banovinski odbor Rdečega križa je poslal nesrečnim družinam prvo denarno pomoč v znesku 10.000 Din. Glavni odbor Rdečega križa v Belgradu pa je že včeraj nakazal svojo prvo pomoč v znesku 10.000 Din. Rdeči križ je tudi organiziral kuhinje za družine ponesrečenih rudarjev. Pomoč prometnega osebja Belgrad, 23. aprila, m. Danes se jc, trn nadaljeval občni zbor bolniškega fonda drž. prometnega osebja. Predvsem so danes razpravljali o proračunskem predlogu za novo proračunsko lete in o načrtu uredbo o zavarovanju za slučaj bolezni. Pred prehodom na dnevni red jo predsednik bolniškega fonda ing. Gjurič imel krajši govor, v katerem sc je spomnil nesrečnih žrtev, ki so našle smrt pri eksploziji metana v rudniku Kakanj. Skupščini je predlagal, naj s« družinam ponesrečenih rudarjev nakaže kot prva podpora znesek 100.000 Din, kar je skupščina soglasno sprejela. G. Jevtič se vrača Topel sprejem v Sofiji Sofija, 23. aprila. AA. Jugoslovanski zunanji minister g. Bogoljub Jevtič je z gospo na povratku iz Ankare prispel na sofijsko železniško postajo z orient-ekspresom danes ob 14.08. V njegovem spremstvu so bili jugoslovanski pooblaščeni minister v Ankari, g. dr. Mirosiav Jankovič z gospo, ravnatelj političnega oddelka g. Martinac in osebni tajnik g. Slavko Kojič. Ker ni bilo namestnika predsednika vlade in notranjega ministra g. Girginova, ki se šele drevi vrne v Sofijo iz Loveča, kjer je včeraj prisostvoval nekemu shodu, je ministra g. Jevtiča na sofijski železniški postaji sprejel in pozdravil v Imenu bolgarske vlade prosvetni minister g. Bojadžijev. V imenu kralja Borisa sta pozdravila ministra Jevtiča dvorni svetnik Grujev in adjutant polkovnik Panov, v imenu zunanjega ministrstva pa pomočnik zunanjega ministra g. Ra-dev in potlšcf protokola g. Georgijcv. Dalje so jugoslovanskega zunanjega ministra in njegovo gospo pozdravili češkoslovaški poslanik g. Маха, grški poslanik g. Kolas, ravnatelj bolgarskih državnih železnic g. Bo-škov, bivši minister g. Nedcljko Atanasov in več bolgarskih in tujih časnikarjev. G. Jcv: tiča in njegovo gospo so čakali na postaji tudi jugoslovanski pooblaščeni minister v Sofiji g. Aleksander Cincar-Markovič z gospo, jugoslovanski vojaški odposlanec gene-ralštabni polkovnik g. Petkovie z gospo, jugoslovanski generalni konzul v Varni g. Živkovič in vsi člani kraljevskega jugoslovanskega poslaništva v Sofiji z gospemi. Zunanji minister g. Jevtič in njegova gospa sta takoj po prihodu vlaka stopila iz svojega salonskega vagona na peron in pozdravila prisolne ter se z njimi prisrčno raz-govarjala kake četrt ure do odhoda vlaka ob 14.20. Ministru g. Jevtiču se je pridružil tudi pooblaščeni minister kraljevine Jugoslavije \ Sofiji g. Aleksander Cincar-Markovič, ki bo g. Jevtiča spremil do Caribroda. Mušanov v Rimu Rim, 23. aprila, p. Danes jc prispel v Rim bolgarski ministrski predsednik Mušanov. Dopoldne je bil v avdienci pri Mussoliniju. Italijanski oficielni kroj;i pravijo, da so bila posvetovanj« obeli državnikov izključno gos|xwlur-skega značaja. Iz Rima od|K>luje Mušanov v Budimpešto, kamor prispe v četrtek. Ker jc ta obisk oficiclncg« značaja, sc vrše v Budimpešti velike priprave z« sprejem bolgarskega miuistr skopa prodscduika. 75 hiš zgorelo v Čahovcu f'akovfle, 23. apr. V Dsnes je prišlo v Donjem Miliajlovcu pri Cakovcu do katastrolalnoga požara, v katerem je zgorelo 75 hiš. Sreča je, da požar ni zahteval nobenih človeških žrtev. SkmU znata več milijonov dinarjoT. It eebga Medjimurja je prišlo 30 gasilnih društev gasit. » požara še niso pogasili, ашрак so ga le viucjili. Dn se je poter tako naglo širil, je vzrok iskati predvsem v tom, dn )» pihal silen voter. Zastopniki oblasti so takoj pri h peli na line tnKurior Poranny< objavljata razgovore e francoskim zunanji m ministrom liarthouiem. Francoski zunanji minister je dejal uredniku »0,azete Polske«, da zelo mnogo pričakuje od pogajanj s poljskimi državniki. Srečen je, da bo g|>oznaJ poljskega zunanjega ministra Becka, ki ga posebno ceni, še bolj pa se veseli sestanka z maršalom Pilsndskim, katerega je 1. 1921 spremljal ob priliki njegovega obisk n francoskih bojišč. Ta spomin vzbujam zato, da zbližam zgodovini obeh držav v okviru srečnega, lojalnega in zaupnega sodelovanja. Dopisniku »kurier Porannv« je izjavil Uarlhou: »Spadam med one državnike, ki so I. 1921 podpisali francosko-poljsko zvezo. Ta zveza ostane še naprej v veljavi, ker ne odgovarja samo in-teersom obeh držav, ampak je potrebna zn evropsko ravnotežje, če se pojavljajo tuintam n" soglasja, kakor je to sploh vedno slučaj m prijatelji, potem jih bomo po iskrenem nu.. jmjnem sporazumu odstranili. Framason in komunist - bratu brat „Vzvišeni princ kraljeve tajne" Chautemps ščiti rablja Rusije Trockega Pariški »Echo de Pariš« objavlja na uvodnem mestti sledeči članek, ki ga je napisal pod gornjim nafflovom sloviti general de Castelneau, predsednik Katoliške Akcije za vso Francijo: »Že večkrat smo opozorili na strahotno pro- | pagando brezbožnikov, za katero so se skrivali I dejansko naši komunisti. Brezbožniška propaganda pa je zadnje čase uprav čudovito narasla, predvsem po večjih mestih, а najbolj v izrazito delavskih krajih naše države. •Večkrat smo se resuo spraševali, odkod prihaja ta propaganda in odkod dobiva vedno svežih podvigov. Zanimalo nas je tudi, odkod so ti brez-božniki dobili denarna sredstva, kajti propaganda stane, da so mogli idejne pobade na uspešen način uresničiti med ljudstvom.« / »Sedaj nam je naenkrat vse jasno, hi razumemo vse.« i »Trockij, strašni rabclj Rusije, se je namreč pred nekoliko tedni naselil — ne, utaboril svoj : glavni generalštabni stan — tik pred vratmi iran- ! coske prestolice. Trockij, temni človek, ki nosi j odgovornost za Brzešc (preje Brest Litovvsk, po katerem je dobil ime rusko nemški mir, v kate- I rem je Rusija kapitulirala leta 1917, op. ured.). j isti, ki ie v imenu boljševikov L 1917 podpisal iz- ] dajstvo Rusov nad njihovimi zavezniki in s tem za 18 mesecev podaljšal klanje svetovne vojne, Trockij, krvnik Rusije, ta divji boljševik, ki je klal svoje rojake v desettisočih in si je zadal nalogo, da s svojim delovanjem nahujska svetovno revolucijo, ki naj požre vso krščansko kulturo, torej ta Ivan Grozni, je mirno živel pod zelenim, košatim drevjem gozda r Fontainebleul« »V stalni, neprekinjeni zvezi z revolucionarnimi silami v Parizu, je ta mož deloval obdan od udobnosti, ki je bil prebrisan dovolj, da je ni delil z dragimi -prekletimi proletarci zemlje«, kakor se je svoje dni rad izražal. V svoji smehljajoči vili v Barbizonu je sprejemal vsak dan ogromno količino pošte. Vsak dan mu jo je prinašal sluga, ki jo je tajinstveno pobral po raznih anarhističnih in komunističnih delavnicah Pariza, ali pa po poštnih uradih, kamor je prihajala pod tujimi imeni. »Zunanjo službo« je zanj opravljal neki še vedno tajinstveni motociklist. »Torej tako, sedaj razumemo odkod strahotna propaganda brezbožnikov, ki je zadnje čase postala tako udarna. Sedaj razumemo ludi nesramno nastopanje komunističnih tolp in tajinstveno oboroževanje njihovih delovnih središč. Vlada je imela priliko baviti se s temi stvarmi, še ni dolgo od tega.« »■Poveljni zvonec za vso to zločinsko delova-afe M je torej nahajal na Trockijevi mizi v Barbizonu, pred nosom Pariza, kjer se je nadrenjalo toliko nezaželjenih elementov, da je prav lahko vršiti skoraj neopaženo vsako razruševalno delo.« Maši trgovinski odnošaji z Italijo Povišanje uvoznih carin za les Ljubljana, 23. aprila, že dalj čaea so т strokovnih krogih lesne industrije in trgovine pričakovali zvišanje tta-lijanskih uvoznih carin aa les, vprašanje se je vleklo že par mesecev, vendar so naši lesni krogi še upali na ugodno rešitev tega za nas življenjsko važnega vprašanja. Prišla so konec Lanskega lerta trgovinska pogajanja z Italijo, ki so bila dne 4. januarja zaključena in je bil podpisan tozadevni dodatni sporazum k naknadnemu sporazumu Lz leta 1932 k pogodbi iz leta 1924. K. o so bili otbjavljeni detajli tega sporazuma, ni bilo nikjer niti vrstice o našem leeu, pač pa so bile samo novelirane carine glede živine v smisln občutnega zvišanja. Naši intere-nenti so sicer opozarjali na važnost lesnega izvoza merodajne faktorje in vložena ter »prejeta je bila v skupščini tozadevna resolucija, vendar novi sporazum ne vsebuje nobenih ugodnosti za izvoz našega lesa v Italijo. Med tem so pa naši konkurenti pri uvozu r Italijo ra/.vili živahno delavnost. Predvsem ee je za to potrudila Avstrija, ki sploh vzorno skrbi za svoj iz\oz lesa, zavedajo se važnosti tega predmeta za svojo trgovinsko bilanco, čeprav les ne igra iste vloge v- avstrijskem kot v našem izvozu. Avstrija je dosegla carinske ugodnosti ter kontingente za izvoz т Francijo in na Madjarsko, najnovejši rimski sporazum iz preteklega meseca pa ji je prinesel veliko ugodnosti tudi v prometu z Italijo. Končno se je zgodilo listo, kar smo nekako .4rahnni pričakovali. 7, današnjim dnem »o stopile v Italiji v veljavo nove italijanske uvocr,-ne carine. Doslej je znašala a vozna carine v Italiji za naš les: ta t rame 5 lir in za rezan les 10 lir za 1000 kg in torej ni igrala pomembne vloge. Nove carine pn so sedaj sledeče zn 1000 kg: rezan les mehak 90 lir, tesan les mehak ftO lir, rezan trd les: bukovina in hi-nstovutn 120 lir, tesan trd les 80 Kr in celulozni les 10 lir. Večinoniu „i torej carine povišane ne naj-, manj b—l2-kr;i!no višino, kar pomeni jasno najhujšo obremenitev naše lesne stroke, ki se že ; itak ima boriti z velikimi težavami. NaS inte- resenti so ee delo«on na to zvišanje pripravili, deloma pa je za nekatere vrste lesa glavna serija že v krajo. Tako je sezija za tram ari jo že minula. Večinoma je stavbni materija! že šel v Italijo, saj se je v Italiji gradbena delavnost začela že v prvih mesecih leta. Italijaneki uvozniki so si nabavili po starih carinah tudi že velike količine lesa ia 90 njih zaloge zelo polne. 7,ato je pričakovati, kot je splošno mnenje, da bo promet v leeu zelo zastal. Vprašanje je, če se bodo od Italije dale doseči kakšne koncesije za naš izvoc leea, predvsem Italijani to vprašanje obravnavajo s političnega vidika. Zato imamo kot lesna izvozna država interes na taki politiki, ki omogoča stalno in dobro prodajo leea v Italijo. Pričakujemo, da bodo merodajui faktorji začeli takoj pogajanja z Italijo, kjer je upanje na uspeh, če jim bomo nudili primerne kompenzacije. Pri teli pogajanjih pa morajo odločilno sodelovati tudi zastopniki naše lesne stroke, saj je pri nae na s to tisoče ljudi odvisnih od lesa. Razumemo, da so težave, ki nastajajo pri zastopanju interesov naše leene stroke, te težave 90 predvsem v tem, da lesna fiodjetja iz Bosne lahko dobavljajo ceneje kot mi. Poleg tejja imajo na razpolago morsko pot in dobavljajo predvsem v srednjo in južno ItaLijo, do kamor ne eeže avstrijska konkurenca, ki jo čutimo najbolj mi. Toda življenjski interesi naših krajev zahtevajo vpoštevali je. Poleg tega mora naša gospodarska politika vpoštevati dejstvo, da glavni naši izvozni predmeti niso samo žita, alive in živina, ampak tudi le« tvori važno vlogo. Saj je les na i najvažnejši izvozni predmet Leta 1933 emo samo stavbnega lesa izvozili za 567.1 milijonov Din pri vsem našem izvozu 3.377.8 milij., torej je stavbni les tvoril 24.9% vsega našega izvoza leta 1932 pa 2.368%. Delež Slovenije pri izvozu losa je velik, še bolj |>a si lahko predočimo pomen lesnega izvoza v gospodarski strukturi Slovenije. I,eena stroka zaposluje v industrijski predelavi največ delavcev in na lesu je intereeiranih 140.000 naših gorzdnih posestnikov ali nad polovico naših kme.t-skih obratov. Lahko rečemo, da je polovica Slovenije interesirana nn lesu. Zato moramo te im-te-rese najodločneje vipoštevati. »In Trockij se je udomačil v Barbizonu z dovoljenjem framasonskega bratu Chautempsa, ki je takrat bil notranji minister Francije.« »Kaj nai rečemo sedaj o tem nekdanjem predsedniku francoske vlade, ki je na stežaj odprl vrata revolucionarnemu poveljniku svetovne revolucije in s tem dal znamenje za nov brezobziren naval brezbožnikov na mirno ljudstvo Francije? Kaj naj rečemo o tem možu, ki je pozabil, da je Francija res zatočišče, a da ni nekaka greznica za vse smeti.- »V tTbmasonski loži stavijo Chaolempsa visoko, zabeležen je v 33 stopnji, nosi ime »Prevzvi-šenega princa kraljeve tajnosti«. Ker prav povsodi, kjerkoli se rušijo vera, družina in domovina, najdemo prste framasonskih bratov, se sedaj ne čudimo več, da smo tudi pri Trockijevem škandala naleteli na framasonskega »prevzvišenega princa« Chautempsa, ki je zopet delal po navodilih drugih, še višjih »princev« iramasonske lože.« Nedavno jc tukajšnji list »Le Journal« objavil zelo značilno sličico: v ospredju stoji zala deklica, kri predstavlja Francijo, od zadaj pa grabita po njenih ramah dve roki, dve taci neke čudne črne pošasti, koje senca zakriva vse ozadje, in nosi na prsih vse ?nake framasonskih bratov. Pod sliko je podpis: »Senca, ki še vedno noče izpustiti svoje žrtvel« »Naj se dvignejo vsi dobri Francozi, ki svojo domovino radi imajo, da rešijo to ubogo žrtev iz pošastnih krempljev framasonslva.« »Vun torej s Trockijcm, brž! Naj izgine kamorkoli hoče. Naj se gre obešat drugam in ne na drevje Francije. Trockij bi onečastil naša drevesa!« Francozi pometajo s Iramasoni Pariz, 23. aprila, b. Včeraj so bile v Franciji r treh okrajih naknadne volitve za zbornico, pri čemer se je opazil preokret na desuo. V volivnem okraju Morbihan je bil izvoljen na programu radikalne levice namesto umrlega narodnega poslanca Charela, član te levice desničar Tristan, ki je /Jiiagal pod geslom nacionalne unije. V pariškem devetem okraju bodo jKitrebne še ožje volitve. Tam sc je vodila borba /a in proti frn-masonom in j<- nasprotnik svobodnih zidarjev dobil dvakrat več glasov, kakor njegovi nasprotniki, tako da jc n jegova izvolitev zagotovljena. V volivnem okraju Nnntes bodo istotako potrebne ožje volitve med bivšim narodnim poslancem Bergerijem, ki je šele pred kratkim ustanovil komunistično - socialistično - protifašistično fronto in nacionalnim kandidatom, katerega izvolitev je, kakor vse kaže. že zagotovljena. ker je pri prvih volitvah dobil 800 gl.isov več kot njegov nasprotnik. Iz Španije Madrid, 23. apr. b. Dopisnik agencije Ha-vas poroča, da se predsednik Zaniora upira podpisu zakona o amnestiji v orvi obliki, ki jo je »prejel parlament. Zaniora je posebno proti temu, da se ao-pet reaktivira režimu sovražni general Martine® Anido, kajti če se to uresniči, potem se bo vlada masla v neprijetnem in težkem položaju. Stavka t Madridu je danes bils končana, toda v San Sobaetianu in Valene.iji so proglasila marksisti generalni štrajk. Atentat na Feya Dunaj, 23. apr. AA. Ir. Sobvograda poročajo, da so tamkaj o priliki velikega shoda heiinwehrov-cev hoteli izrvršiti a t en lat na zveznega podkancler. AA. Na zadnji mednarodni železniški konferenci za vozne rede, ki se je vršila v oktobru 1933 v Bukarešti, so soglasno 7. odobravanjem vseh navzočnih članov sklenili, da se bo prihodnja mednarodna železniška konferenca za vozne rede skupno z mednarodno železniško konferenco za aimplonske vlake vršila v Dubrovniku od 5. do 13. oktobra 1934. To bo prvič, da se takšna konferenca vrši v naši državi. Takse na računih Belgrad, 23. apr. AA. Ker se opaža, da oeetas, ka so obvezane plačevati takso po tair. št 34 taksne tarife, zlasli lastniki manjših obrti v okolici večjih meet in v krajih na deželi, ne izdajajo baktfi-ranih računov, meneč, da niso dolžni plačati takse, če ne izdajo računov, se opozarjajo prodajalni in kupci, odnosno komsuinenti, da je izdajanje računov po zakonu obvezno in da se bo vsak primer nei7xlaje računa in taikisto vsak primer izdaje računa brez takse po zakonu kaznovaL Državni uradniki in nameščenci se opozarjajo, da so po svojem poklicu dolžni ščititi državne interese, zato ne smejo dati priložnosti zasebnikom, da bi državo s to takso oškodovali. Vsak tak primer morajo prijaviti, da bo mogla država zaščititi svoje mterd&™B . BvSfcas JVopi bam Belgrad, 23. apr. AA. Z ukazom Nj. VeJ. kraljs z dne 23. aprila so 11a predlog predsednika ministrskega sveta postavljeni: za bana vardareke banovine dr. Aleksa Stanišič, bivši ban zetske banovine, ra bana zetske banovine Mujo Sočica, senator. in za bana vrbaske banovine dr. Dragoslav Gjorgjevič. pomočnik prosvetnega ministra v pokoju in senator. Belgrajske vesH Belgrad, 23. aprila, m. Sv. oče Pij XT. je po tukajšnji apostolski nunciaturi nakazal 30.000 Din za poplavijence v Siskn. Nunciatura je ta znesek po zagrebškem nadškofu dr. Bauerju že poslala župnemu uradu v Sisak. Belgrad, 23. ajpr. rn. Davi je prispel semkaj rektor ljubljanske univerze prelat dr. Matija Slavič in je v teku dneva obiskal več uradov v raznih ministrstvih. Belgrad, 23. aprila, m. Ob 11 dopoldne je bi! danes v tuk. katoliški cerkvi svečan rekvijem za prvim apostolskim nuncijem v Jugoslaviji msgr. Cheruibinom, ki je pred tednom dni umrl r Rimu. Splitska vremenska napoved: lahno oblačno Ln zmerno vetrovno. Dubrovniška vremenska napoved: Oblačno, morje nemirno. .Utrinki. VILM V AMERIKI Zakon o ukinitvi fidejkomisov Potreben zakon za zaščito naših narodnih umetnin Belgrad. 23. apr. Te dni je dobil v pretres naš j parlamentarni odbor zakonski načrt o ukinitvi fidejkomisov v naši državi. S tem zakonom bi imeli pasti zadnji ostanki fevdalno-pravnega sistema pri ■ nas. Sicer pa je že vidovdanska ustava v svojem 38. členu predpisovala načelno ukinitev fidejkomi--KTV, vendar j*i do odredbe, ki bi iz/lelala do podrobnosti izvedbo tega člena, ni prišlo. Zlasti pa jc j nptalo odprto vprašanje glede pripadnosti fidejkomisov, katere je ustava načelno odpravila. Ker so -e pojavila, zlasti v sod rti praksi, najrazličnejša 1 tolmačenja, bo te kolizije novi ла.коп odpravil. — Zakonski načrt, ta" je predložen parlamentarnemu odboru, vsebuje načelno določbo, dn imajo preiti vsi dosedanji fidejkoinisi v neomejeno lastništvo, lu to: ena polovica na onega, ki jih posednjo. dru !»a polovica na njegovega naslednika (cakalea). To f>a se ima izvršiti na ln način, da ima dosedanji uživalec in posestnik fidejkomisa pravico do nži-vanja celotnega fidejkom'iea najdalje do leta 15M5. čakalec in dosedanji posestnik pa se lahko tudi glede uživanja drugače sporazumeta. Ker spadajo т fidejkomise tudi rasne drajrti rene umetniške zbirke, razni rodbinski arhivi in važne listine zgodovinske vrednosti, predpisuje zakoniki n»*rt o ukinitvi fideikontisor. da ima drža va pravico iibrnti in ohclrtati ia svoje »birke. knjižnice in arhive vse umetniške, kiiltnrnn-zgodn-vinske, etnografske in ivstale znanstvene predmete, katere smatra «a narod io oaA« kraje pMuenboe. Zato jo pooblaščen minister prosvete. da odredi tozadevne strokovnjake, ki l»odo določevali, kaleri od navedenih predmetov imajo pripasti narodnim sbirkam. Novi zakonski načrt o ukinitvi fidejkomisov (»omenja po svojem nazfivu definitivno rešitev vprašanja fidejkomisov. Vendar prinašn v svoji končnovrljavni rešitvi načelne ukinitve izjem . ker odreja, da se imajo smatrati Se nadalje 7ti fi !i jko-mise v dosedanjem smislu ter voditi po lebdenjem načinu oni fidejkomisi, katerih uživalci, ozi-pom.i njih nasledniki so izumrli in da imajo j>ri pasti ti fidejkomisi po ustanovljenih določilih istih, bodici državi, cerkvi ali kaki drugi javni ustanovi. Novi zakon bo za naš narod velikega pomena v toliko, v kolikor se je z njim končno rešilo eno 7,elo važnih vprašanj, in to vprašanje ohranitve knlturno-zirodovinskih predmetov sa na- narod. • Osebne vesH Belgrnd. 23. aprila, m. Napredovala sta: za rnsjn-ktorja 3. jm>1. skup. II. stopnje т ministrstvu trgovine in industrije dr. Avgust Pavletič. inšpektor 4. [Kil. skup. I. stopnje in za policijskega komisarja 7. pol. skupine na obmejni postaji tvotoriha Ciril Močnik. — b giavne carinarnice v Subotici je prerm-ščen na carinarnico I. reda i ^trumico Viktor Vaulinik, carinik 8. pol. Jai рше. Ameriška tCulholic Aclion» piinabo zanimivo poročilo hko/a it Los Augeles, ki ga j e podal na letni škofovski konferenci. Zlasti je interesantna j statistika. Slevilo oseb, ki tedensko t Ameriki po-I netijo kino, znaia 100 milijonov. Po celem juciu gleda tedensko ameriške filme 250 milijonov ljudi. 'J0% ameriških filmov izdela 8 družb, ki imajo svoj sede i v Hollywooiu. Stroški za ameriške filme znašajo letno okrog 100 milijonov dolarjev. Trenutno je v Ameriki 10.000 kinogledaliii, ki predvajajo zvočne filme. Od leh je tačasno radi krize zaprtih iiOOO. Haccn enega ali d-reh podjetij se vsa filmska industrija nahaja v hudi krizi in finančnih teiko-tah. Škof je ostro kritiziral vrednost filmov, ki jih proizvaja llollyu'ood. Slabi sadovi se posebno iui inludini opazujejo. AMERIŠKO PRIZNANJU Pravosodni minister Cummingt je pri posvetovanju o zakonu, ki naj bi bandilom prišel do H-vega. izjavil, da po pribliinoslnih podatkih armada banditor (gangster) šteje vel oboroienih moi, kakor po kopna armada и» vojno brodovje Združenih držav. Njih število gre r visoke stotisnfr! Trrba bo vse države pridobiti za enoten zakon. Toda triko jim bo prili do živegaI I PROTI P0MADAM ZA LASU I Danski minister za socialno politiko iti ruirodu ' zdravje je pa res zanimiv moi. Za zdravje svojih sorojakov je vnel. kol menda noben drug minister tega resora, ne v Evropi ne drugod. Zadnje lase je izdal naredbo, s katero je podvrgel svojemu nadzorstvu tudi — iloveike lase. Ljudje so vse preveč plešasti na Danskem. Nc samo moški, marvet ludi ien.'ke. Pleša škoduje moikemu dostojanstvu, poniža moža. iti ga mnogokrat osmeši. Plešaste ženske... ioj! S'---i> si je nnloan. da 'o ni"" piuvi. Sucr л* bo mogel pojuiiUlt o*eh pUt na Danskem, pat pa hoie obvarovali tiste, ki imajo ie lase, pred katastrofo brezlasja. Izdal je naredbo. s katero prepoveduje »izdelovanje, razpečavanje in uporabo pomad, vod za lase, barvnih tinktur ta pre-barvanje las, razen, če mu dokažejo, da se v teh dišavah in mazilih ne nahaja ničesar škodljivega za rasi /mi po danskih glavah. Dvignil se je val protesta. Prvi so se spunlali osi brivci Danske, tei, da je ta naredba neumna. *saj ne obstoja dandanes nobeno sredstvo za nego las, ki bi ne vsebovalo kaj škodljivegakot se je izrazil predsednik brivskega združenja. Za njimi so se pojavile dame gotovih let, ki se boje srebrnih nili na glavi, ki je -ie prav lahko dvajsetletna«, in ime druge, ki imajo rdeče lase in bi rade postale črne. in črnke, ki bi rade zagorele. Kam pa pridemo. Protestirali so tudi plešasti, češ, saj dobro vemo, da nič ne pomaga, toda up nam vendar le ostane, in la up nas podpira v življenjskem boju. Danski minister ra socialno politiko in narodno zdravje bo imel težave, n vzdržal bo, tako pravijo, te njegovo avtoritativno vmešavanje v nego las ne porzroti vladne krize. PAPEŽEVI GOVORI Г SVETEM LETU Kakšne napore je sveto leto stavilo na papeža, si moremo predstavljali, ko tujemo, da je imel od aprila lanskega lela. ko je bilo sveto leto otvnr-jeno. pa do konca 1307 nagovorov. Maja, oktobre in decembra, ko so bila velika romanja, je večkrat govoril petkrat tn šestkrat v enem dnevu, vsakokrat navadno vet kol pol ure. Pretekli tetrtek je imel I celo devet govorov, vsakokrat pred številno množico romarjev! Kakor se tuje, bodo najpomembnejši govori sv. očeta v svetem lelu izšli v posebni knjigi, ki bo pomemben dokument velike energije in delavnosti sedanjega papeža. Katoliški duhovniki v dušnem paslirstvu so posebno r nedeljah zeln okupirani z delom. Sv. o«Se Pij XI. po nolovo vsem prvaii t tvojo duinopartir- v ne mol fi III. bolgarski stenografski shod v Sofiji Dne 15. aprila 1934 je v Sofiji odprl III. shod bolgarskih stenografov gospod dr. R. Manov, namestnik pokrovitelja shoda gosp. Bojadžijeva, ministra za narodno prosveito, z daljšim govorom. Predsednik društvo »Brzopis« gosp. Vasil Vasilijev je imel nato govor o prof. Antonu Bezenšku in njegovem delu. Gospod Klisarov je prečital referat o 30 letni delavnosti društva »Brzopis«, profesor Alojzij Pavlič, delegat slovenskih stenografov in sorojak Bezenškov, narodni poslanec v skupščini, je imel govor o bol->arsko-jugoslovanskem zbližanju na kulturnem po-ju. Antonije Šokorac, načelnik stenografskega oddelka pri senatu v Belgradu, je pozdravil shod v imenu jugoslovanskih stenografov. Profesor Petko Stojanov, narodni poslanec v sobranju, je imel velik govor o kulturnem pomenu stenografije, razen tega se je tudi zahvalil prisrčnim besedam gospoda poslanca Pavliča, ki je poudarjal neobhodnost potrebe kulturnega zbližanja med slovanskimi narodi, ki žive v sosedstvu. Po teh govorih so pozdravili shod predstavniki: Zveza dijaških stenografskih društev v Bolgariji, Plovdivski stenografski inštitut »Prof. Anton Bezen-fiekc, redakcija glasila »Mlad stenograf« in Espe-rantska zveza v Bolgariji. Prečitali so tudi nebroj pozdravov iz inozemstva, in sicer: od Mednarodne stenografske zveze, od Zveze češkoslovaških stenografskih društev, od Nemške stenografske zveze, od Odbora za proslavo 80 letnice prof. Antona Bezenška v Ljubljani, od Francoskega stenografskega združenja in mnogi drugi. Po obedu je Blagovest Dolapčijev, asistent univerze v Sofiji, prečital referat o tvorbi in delovanju prof. Antona Bezenška, a dr. Ljubomir Skreblin, stenografski revizor pri jugoslovanskem senatu, je prečital zanimiv referat o odnošajih stenografije napram navadni pisavi in o unifikaciji južnoslovanske stenografije. Stojil Stanev, stenografski revizor narodnega sobranja, je prečital referat »Predlogi za reforme bolgarske stenografije. Dnevni red zasedanja dne 16. t m. je začel z referatom Blagovest Dolapčijev o reformi bolgarske stenografije s predvajanjem njegovega načrta za postavitev znanstvene osnove bolgarskega stenografskega pravopisa. Okrog poldne so se udeleženci shoda poklonili na grobu Antona Bezenška. V imenu jugoslovanskih in bolgarskih stenografov so bili položeni na grob šopki in cvetje. Kratke nagovore so imeli: g. dr. Škreblin in V. Vasilijev, a g. poslanec Alojzij Pavlič je prečital za pokojnega po-smrtnico. Popoldne se je vršila debata o referatih in je zbor sprejel resolucijo na prosvetno ministrstvo z željo, da se napravijo reforme bolgarske stenografije. Končno se je sklenilo, da se ustanovi zveza stenografov v Bolgariji s sedežem v Sofiji. Izvoljen je bil upravni svet, ki se je konštituiral kakor sledi: Predsednik A. Drumev, podpredsednika P. Kan-tardžijev in St. Stanev, tajnik G. Botev, blagajnik Z. Gunčev, bibliotekar Iv. Angalov in svetniki: V. Vasilijev, G. Klisarov in M Bartoloniejev V nadzorstveni svet pa so bili izvoljeni: S. Kostov. G. Koetov. G. Bataklijev ia V. Vrbaoov. Živahno zborovanje brezposelnih Celje, 22. aprila. V soboto zvečer so brezposelni ia Celja in okolice skoraj napolnili malo dvorano Celjskega doma z namenom, da postavijo temelj svoji organizaciji in j da povedo javnosti, da so poleg tistih, ki imajo za-: služek, tudi oni ljudje in da iinajo zato pravico do ! življenja in koščka kruha. G. Horvat je pozdravil zborovalce in jim I predstavil glavnega tajnika društva -»Delo in eksistenca« iz Ljubljane, ki je nato podal namen tega društva in tudi vodil zborovanje. O položaju brezposelnih sta govorila gg. Curk Josip in Kreutzer Pavel iz Ljubljane. Padale eo ostre in upravičene besede na račun tistih, ki so krivi, da danes sto-milijonska armada dela zmožnih propada duševno in telesno in z njimi vred njihove družine. Zato je dolžnost brezposelnih, da si pomagajo sami in se organizirajo, ker le na ta način bo mogoče kaj do- seči. Brezposelni nočejo miloščine, temveč dela, ker dela je dovolj. Končno je govoril na kratko še g. Horvat, ki je povedal, da je v Celju nad 400 dvoživk, ki odjedajo kruh drugim. Organizacija brezposelnih je nadstran-karska in bo znala vsak pokret, zapeljali jo v strankarske vode, v kali zatreti. Storjen je bil tudi sklep, da bo v jeseni v Celju ustanovni občni zbor celjskega poverjeništva. Po daljši in živahni debati je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki se je takoj po zborovanju konstituiral tako: predsednik Horvat Štefan, podpredsednik Jurman Valentin, tajnik Zer-jal Ernest, blagajnik: Primožič Ivan, odborniki: Fabjan Anton, Roje Ivan, Vidic Mara in Klinar Fr. Zborovanje, ki je bilo posebno v drugem delu zelo živahno, je pokazalo, da je tudi v Celju mnogo gnilobe in zato ta pokret pozdravljamo. Žal nismo opazili pri zborovanju brezposelne inteligence, ki je tudi v Celju ni premalo. Prva jugoslovanska železničarska razstava Belgrad, 21. apr. 1934. V nedeljo odpro v Belgradu v paviljonih tehnične fakultete prvo jugoslovansko železničarsko razstavo. Predmeti so razstavljeni v treh velikih paviljonih in predstavljajo zaokroženo sliko celokupne službe naših železnic. Po zgledu naprednih držav, v katerih imajo železnice v svojih muzejih ponazorjen ves zgodovinski razvoj, so tudi naši vrli železničarji nastopili isto pot, da začno zbirati celotno snov in da jo urede in pokažejo javnosti po tej prvi razstavi svoje uspehe. Kljub leinu, da razstava nima znanstvenih pretenzij in da je prav za prav delo privatne inicijative, vendar je materijal, ki je razstavljen v paviljonih, skrbno odbran ter dokazuje o izredno skrbnem zbiranju snovi in pridnosti njenih organizatorjev, zlasti višjega svetnika g. dr. Mi-šiča, glavnega urednika uradne železniške revije »Železniški Pregled«. V prvem paviljonu so razstavljeni izdelki posameznih železniških delavnic. V tem paviljonu se posebno postavijo izdelki mariborske železniške delavnice. Kdo bi si mislil, da je naš domači človek izvršil s tako dovršenostjo predmete, ki so tu razstavljeni! Tu so razstavljeni modeli moslov, motorne osi, modeli in patenti raznih vagonov, mnogobrojni modeli brzojavnih in glasovodnih ter signalnih naprav. Razni tipi semaforov. brzojavnih in glasovodnih aparatov, kretnice itd. Vsi ti izdelki, ki so jih razstavile mariborska, niška, smederevpka, suboti-ška in zagrebška delavnica, se po izjavi strokovnjakov morejo kosati, po svoji preciznosti in sigurnosti, z najboljšimi tovrstnimi izdelki iz inozemstva. V drugem paviljonu je razstavljen materijal »prometnikov«, to je železničarjev, ki »žive« z železnico. Ti ljudje so razstavili v tem paviljonu svoje lastne izume in čuditi se je marljivosti teh ljudi, da najdejo poleg svoje težke ia odgovorne službe še toliko časa za take hvalevredne stvari. Miniaturne lesene lokomotive, tudi take, katere je mogoče spraviti v pogon, vagoni, mostovi, tipi postajnih poslopij, čuvajnic itd. itd., vse to najdemo tu. Poleg tega se nahaja v tem paviljonu tudi že en del železniške literature, tehnične in strokovne vsebine, pa tudi — leposlovne, od železničarjev-pisateljev. Tudi športne ne manjka. V tretjem paviljonu se nahajajo umetniška dela naših železničarjev: mnogobrojni portreti v olju, črteži, akvareli, fotografije iz vseh krajev naše države, ki so jih izdelali naši železničarji in ki zgovorno pričajo o visokih duševnih kvalitetah naših železničarjev. Razstavljeni so tudi lesorezi, ženska ročna dela, glasbeni instrumenti ild. itd. Pričakuje se ogromna udeležba, zlasti od strani železničarjev iz vse države, katerim je prometno ministrstvo za to priliko dalo izjemno priliko, da se lahko vsak ogleda to prvo razstavo svojega stanu. Novo mesto Požar. V petek ob 23 je mestna sirena naznanila požar v bližini Novega mesta. Vnel se je kozolec dvojnik, last Tince Malenšek v Kandiji. Na lice mesta so prišli najprej gasilci iz Šmihela, 10 minut za njimi pa domači gasilci. Kako je požar nastal, ni znano, morda po neprevidnosti, bržkone pa od zlobne roke. Opozorilo. Skoro vsako noč odtrga in odnese neki zlikovec »Slovenca«, nalepljenega na deski na hiši Ljudske posojilnice. Zaslužena kazen mu ne bo odšla. — Ko ee začno cevi poapnjevati. deluje uporaha naravne »Fran/ Josefove« urenčice ua redno izpraznjenje črevesa in zmanjša naval krvi Nenavadna kača nad Borovnico Borovnica, 31. aprila. Zgodnje spomladansko vroče solnee je tudi kače Zgodaj prebudilo iz zimskega spanja. A, da bi se 1 pojavile v taki velikosti, tega pa pri nas menda ne i pomnijo ljudje! Tako se je odpravil v četrtek 10. t. m. dopoldne M. P. iz Borovnice v gozd, pod pobočje Trebelnika, v tako nazvano »Zalanišče«, ko zasliši neko žvižganje. Mislil je, da je kakšen človek. Zato je nič hudega sluteč šel v tisto smer, odkoder se je slišalo žvžganje. A na veliko presenečenje, kakor najbrž v velikem strahu je zagledal tik poli namesto človeka veliko kačo, ki se je žvižgaje grela na vročem I solncu. Bila je zelene barve, na pogled kake 4 m i dolga ter kakih 7 cm debela. M. je vrgel vanjo kameri, ki je pa ni zadel. ' Kača se je v hipu zvila v klopčič ter se v loku vrgla i vstran, se splazila do trhlega štora, se ga ovila ler z glavo na štoru pazila, kaj bo. Po preteku nekaj minut je izginila med ruševjem. Odkod se je priplazila tako velika golazen, kdo i ve! Več ljudi je pred več leti nad Borovnico, v »Malncah« tudi opazilo podobno kačo, ki je imela to navado, da se je hodila vedno na eno mesrto gret na solnee, k neki leseni ograji. Morda je to tista kača, kajti sedaj jo je M. videl komaj en kilometer stran od kraja, kjer so jo videli pred leti. Nov mariborski tržm red Maribor, 23. aprila. Napovedana izdaja novega tržnega redu za Maribor je vzbudila umevno pozornost v vseh krogih mariborskega gospodarstva; osobito se zanimajo zanj sloji, ki so naravnost prizadeti: | okoličani, ki zalagajo trg s svojimi produkti odjemalci v mestu, posebno pa še trgovski in J gospodarski krogi, ki žive v Mariboru več ali manj od gospodarskega prospeha okolice in me-i sta, ki je pa v živi zvezi z razvojem tržnega I življenja. Praktično so pokazali to zanimanje I kot prvi mariborski trgovci, ki nameravajo v I prihodnjih dneh sklicati poseben sestanek, na katerem se bo razmotrivalo vprašanje novega tržnega reda. Obenem zahtevajo trgovci, da se. sestavi poseben gos|Kxlarfiki odbor iz predstavnikov vseh v poštev prihajajočih činiteljev, ki bo aktivno sodeloval pri zgradbi novega tržnega reda. Direktno so trgovci interesirani na novem tržnem redu v toliko, kolikor |>osega s svojimi uredbami v njihovo poslovanje, na trgu samem pa pri vprašanju prekupčevalcev iu prodajalcev raznega 1 sovskeRU blaga. Večji pa so in-direktni interesi mariborske trgovine, ki je navezana na gos|XHlursko dobro stoječo okolico. ixl katere imajo koristi tudi drugi gospodarski sloji. Zato bi bilo primt rnejše, du bi se zavzelo z« to vprašanje mariborsko gospodarsko predstavništvo ter sklicalo širši sestanek vseli zain-teresranih krogov, na katerem bi potem |MHluli Ivorci tržnega redu svoje poročilo ter dov/.nali /u mnenje gospodarskih čmitcijov iz inesia iu f o. Hugolin POČEN I. f Ivani Sofar v spomm 0. Hugolin na mrtvaškem odra. Foto: Grabjec-Mavec Nad vse slovesno se je slovenski narod v nedeljo poslovil od svojega velikega umetnika. Takega pogreba Ljubljana že desetletja ni videla. Pokojnikovo truplo je na porti, kjer je ležalo na mrtvaškem odru, najprvo blagoslovil provincijal o. dr. Gvidon R a n t. Nato so krsto prenesli v frančiškansko cerkev, kjer je pogrebne molitve opravij mil. g. stolni prošt Ignacij Nadrah, ki je volil pogrebne slovesnosti ob asistenci gvardijana o. Gabrijela P,1 a n i n š k a in župnika p. Angelika T o -m i n c a. 'Bogoslovci so zajieli libero in miserere, nakar je na koru pevski zbor »Glasbene Matice« zapel pretresljivo Gallusovo skladbo »Glej, kako umira pravičnik«. Pred cerkvijo se je od pokojnika poslovil predsednik »Glasbene Matice« senator dr. Ravnihar, nakar je 400 pevcev združenih zborov zapelo »Usliši nas, Gospod!« Godba »Sloge« pa je zaigrala pogrebno žalostinko (marche funebre), katero je f o. Hugolin zložil kot uvod v III. del kan-tate »Oljki«. Nato se je razvil ogromen sprevod, v katerem je šlo na tisoče ljudi; desettisoči pa so delali častni špalir tja do Šmartinske ceste. Na Marijinem trgu je bila glava pri glavi. Na čelu žalnega sprevoda za križem je šla najprej mladina, Marijine drpžbe, zastave pevskih društev »Ljubljane«, »Glasbene Matice«, »Ljubljanskega zvona«, »Slavca« in »Lire« iz Kamnika. Za zastavami je šlo več sto pevcev in pevk navedenih pevskih zborov, sledili so številni venci. Nato je stopala ljubljanska frančiškanska družina, zastopniki izvenljubljanskih frančiškanskih samostanov, frančiškanski cerkveni pevski zbor, bogoslovci, ljubljan- Sattner na zadnji poti PALMA OKMA GUMIJASTO USNJE ZELO TRPEŽNO Krsto s truplom blagopokojnega o. Hugolina neso i/, frančiškanske cerkve. Foto: Ornbjpc-Mnvec Rovte pri Podnartu, 23. aprila. Sirom Gorenjske so znane Rovte nad Pod-| nartom in kdor ve za Rovte, |e gotovo poznal I Ivano Šolar — Gregćevo mamo. V petek je vso ; okolico pretreela žalostna ilovica, da je Gregčeva mama po težki operaoiji v Ljubljani umrla. V nedeljo dopoldan smo jo že pospremili iz Podnartu na ovšiško pokopališče. Kljub skrajno slabemu ! vremenu je bil pogreb lep in tako velik, da ie pri nas to nekaj redJ^ega. Prišli so številni sorodniki in iz okolice vsi, kdor je le utegnil. Domači cerkveni moški zbor ji je zapel tudi dve žalostinki. Pokojna je bila mati sedmerih otrok, ki še vsi žive in jih je vseskozi vzgajala kol prava sloven-! sita, krščanska mati. Bala e ena listih mater, ki jih še vedno najdemo po slovenskih domovih, tihe so in skromne, vendar pa junakinie dela in ljubezni. Otrokom je bila prava vzgojiteljica in mati, možu verna družica in pomočnica in ne samo ti, tudi dom jo bo pogrešal. V njeni hiši so bili »Nedeljski Slovenec«, »Domoljub« in drugi katoliški časopisi stalni gostje. Priljubljena je bila povsod, do vsakega je imela dobro besedo in čuteče srce, številni brezdomci in prosjaki so vselei dobili pri njej kruha ali prenočišča. Pred dobrim tednom je zapela kukavica in ji prerokovala še trinajst dni. Žal, ji še dni ni bilo več toliko namenjenih. Gregčev dom je bil kakor močno, cvetoče drevo v pomladi, pa je prišla smrt in mu odbila vrh. Mama je umrla, Bog jo je poklical v svojo nebeško družino in od tam zdaj ona tolaži svoje, ki žalujejo za njo. Ptujske občinske zadeve Zastave pevskih društev s pevci v žalnem sprevodu Foto: Grabjec-Mavec ska in okoliška duhovščina. Za krsto so stopali užaloščeni sorodniki. V sprevodu smo med drugimi opazili ljubljanskega župana dr. Dinka Puca in podžupana prof. Evg. Jarca, prosvetnega šefa Breznika z inšpektorjem Vrhovnikom, rektorja univerze pre-lata dr. Slaviča, številne zastopnike raznih ustanov in organizacij, vse predsednike in pevovodje ljubljanskih in okoliških pevskih društev itd. Sprevod se je vil iz frančiškanske cerkve na Marijin trg, po Miklošičevi cesti, po Dalmatinovi in Komenskega ulici, mimo cerkve Srca Jezusovega do Sv. Križa. Na grobu se je g. Vlad. P e 1 a n poslovil od pokojnika v imenu frančiškanskega cerkvenega pevskega zbora, ki ga je ustanovil in vodil o. Hugolin; v imenu društva sv. Cecilije je govoril msgr. Viktor S t e s k a , v imenu Pevske zveze katehet L a v r i č, msgr. Stanko Premrl pa v imenu slovenskih skladateljev. H koncu so združeni pevci zapeli nad odprtim grobom še žalostinko »Blagor mu«. Naj jx>čiva v Bogu velezaslužni jiokojnik! Ptuj, 21. aprila. G. župan Jerše je na zadnji seji ptujskega občinskega isveta poročal, da se jiogoiiba, ki jo je svoj čas mestna občimi sklenila z neko tvrdko radi ustanovitve tekstilne tovurne v poslopjih bivšega dominikanskega samostana, sporazumno razveljavi. Prostori v tem samostanu, v kolikor so že preurejeni za obrat, so pa na razjiolago interesentom tekstilne industrije. Za županovim poročilom je sledilo poročilo upravnega odseka. Ker ni izgleda, da banska uprava potrdi za letošnji proračun cestno naklado na izvoz blaga, treba računati s primanjkljajem v proračunu v znesku 60.000 Din. Za kritje tega primanjkljaja se sklene zvišati občinske doklade na direktne državne davke za b% in uvesti še nekatere nove občinske takse. — Za regulacijo |x>-toka Grajene je banska uprava že nakazala znesek od 20.000 Din; pričakuje se, da se v najkrajšem času za regulacijo izplača od banske uprave še 40.000 Din. — Z regulacijo Grajene se je že pričelo. — Muzejskemu društvu ee pre-puste nekateri prostori v dominikanskem samostanu za namestitev knjižnice in za galerijo »lik. — Pobiranje trošarine na vino in druge alkoholne pijače, ki jo je vršila finančna kontrola, prevzame zopet mestna občina v lastni režiji. — Načrt za ustanovitev lastne hiralnice za občino Ptuj in Breg se opusti radi previsokih stroškov. Ker je oskrba hiralcev v banovinski hiralnici previsoka, namreč 15 Din na dan in je pričakovati zvišanja na 18 Din, se sklene preseliti hiralce v hiralnico v Muretin-cih, kjer stane oskrba 10 Din dnevno. Ljubljanske vesti: O regulaciji ljubljanskih ulic Prebivalci trnovskega predmestjn npra-cičeno pričakujejo, da se bo začeta regulacija Emonske ceste že vendar enkrat nada: ljevala. Po Plečnikovem načrtu zgrajeni mOsi pred trnovsko cerkvijo in urejeni prostor pred njim naravnost kriči po tem, da se Emonskft cesta v svojem spodnjem dolu, ki je sedaj celo zn promet nevaren, uravna, pri čemer je treba zlasti odstrartiti vogalno Speletičevo hišico na koncu Emonske cesto, ki baš provzroča tudi za promet nevarno zoženje Emonske ceste. Znano nam je, da že dolgo vrsto let obstoji regulacijski načrt mestno občine ljubljanske, ki to predvideva. Tudi nam jo znano, da so je že dosegel sporazum z lastnikom dotične hišo, bodisi da se mu odkupi za 260.000 Din ali pa zgradi nova hiša pomaknjena nekoliko nazaj v od; govarjajoči gradbeni črti. Tudi z lastniki vrtov ob tej cesti je 'celo dosežen sporazum lako. da bi j im v nadomestek odstopila mestna občina primerna zemljišča v Mostnem logii. Kolikor smo poučeni ima mestna občina rezerviranih okrog 400.000 Din za re- i gulacijo tega dela Emonske ceste. Z ozirom na to je pač razumljivo, da prebivalci trnovskega predmestja ne samo v svojem, ampak tudi v interesu samega mesta Ljubljane žele, da se ta regulacija že vendar enkrat dovrši. V zadnjem časn pa čujemo, da je občinski svetnik g. Pičman Lovro celo predlagal, naj se ta denar uporabi za regulacijo Ilirske ulice, ki naj bi se podaljšala. Res je sicer, da bi bilo najbolje regulirati vse ceste naenkrat. Ker pa to ni mogoče, je pač treba razlikovati, katere ceste odnosno ulice so bolj potrebne regulacije in je tem dati prednost. Ne glede na to, da je gornji znesek bil že namenjen za najnujnejšo regulacijo navedenega dela Emonske ceste in bi se že vsled tega moral uimrabiti za to, za kar je bil namenjen, je važnost Ilirske ulice izdalc-ka manjša kot važnost Emonske ceste, pa bodisi to v prometnem pogledu, še bolj pa, kar se tiče vpliva na zunanjo sliko mesta kot takega. Regulaciji Ilirsko ulice, ki jo zahteva občinski svetnik g. Pičinan Lovro, se nikakor ne sme dati prednost pred regulacijo Emonske ceste. Prepričani smo, da bodo občinski svetniki odločno odbili vsak tak poizkus in da bodo v interesu mesta samega zahtevali izvedbo regulacije Emonske ceste. Več prebivalcev trnovskega predmestja. Dežne plašče, trenehoate, siiperte, Hubertus plašče nudi v veliki izberi po nainižjih cenah FR. LUKIĆ, LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA Q RevSčina se seli. Poročali smo o kupu tcv-ščine, ki sc je skoraj neopaženo naselila sredi meeta, to je na Muzejskem trgu, ne da bi mestno prebivalstvo sploh kaj vedelo o tem. Šele, ko so pričeli podirati zid na Muzejskem trgu, se je pred očmi začudenih pasantov pokazala slika globoke bede. Naše poročilo o revščini na Muzejskem trgu j« nekoliko vzdramilo javno vest. V to naselbino so prišli razni ugledni ljudje, ki eo se tudi pri odločujočih zavzeli za čimprejšnjo likvidacijo te revščine ter za dostojno preskrbo teh ljudi, Saj vendar ne gre, da se je tu odstranjevala nad reveži streha, lako, da so bili ljudje na milost in nemilost prepuščeni vremenskim vplivom. Mestna občina je končno spoznala, da je bilo njeno postopanje s človeškega stališča le malo preveč kruto, čeprav je bilo morda s pravnega v redu. Tako se je sedai usmilila ubogega starega invalida Jožeta Preglja, kateremu so pred dnevi razdrli streho nad glavo in mu prenesli uborno ležišče na prosto, tako, da bi bil revež izpostavljen dežju. K sreči ni listo noč, ko je starček ležal na prostem, nič deževalo, drugi dan pa ga je mestna občina že oddala v meslno ubožnico, kamor starček v resnici in po potrebi spada. Tudi ključavničarskemu mojstru, ki se za silo tolče skozi življenje, je sedaj obljubljeno stanovanje in po možnosti dobi nemara kje delavnico. Prav tako bo mestna občina skušala spraviti še druge družine s tega vrla kam na varno. Skrb mestne občine je hvalevredna, samo eno je pri vsej etvari temeljito napačno: najprej bi morala revežem preskrbeti stanovanja, vsaj zasilna, in šele potem jim trgati strehe in razdirati skromne domove. 0 Nov park na glavnem kolodvoru. Te dni so /ačeli železniški delavci razkopavati ograjeni prostor med restavracijskim vrtom in carinarnico. ki ga bodo uredili za park tn nasadili s cvetlicami in grmičjem. Park 1к> s primerno ograjo zavarovan. 0 Propaganda in »propaganda«. V zadr njih letih se je pričela propaganda za naš tn.iski promet v državi nekoliko boljšati. V roke nam prihajajo razni prav dobri prospekti. za nekatere pa je zopet boljše, da bi izostali, zakaj slaba propaganda nam more napraviti več škode, kakor pa dobra propaganda. koristi. Letos je pričel izhajati v Belgradu 14 dnevnik »Turistički Lloyd«, ki ga dobe potniki precej pogosto na železnicah in ladjah ter prihaja tudi tujcem v roke. List ima nekakšen oficijelcn značaj. Je pa zelo slabo ure.ievan. Srbohrvaščina, v kateri je Tei. 3i-62 KINO KODELJEVO Tei. 31-62 Danes in jutri ob 8: NEDOLŽNOST Z DEŽELE Lucie Englisch. R. A. Roberts. Cene znižane. DobrepoUe Mariborske vesti: Maribor - svetemu Janezu Boscu pisan, je polna napak, klišeji im> so izdelani precej površno. Tudi vsebina lista je za tuj-sko-propagandni časopis nekoliko čudno sestavljena. V list, ki je napol prospekt, nikakor ne spadajo sestavki kakor »Pokojna l.iubav«, ali pa razne šale, ki so jih poznali že naši pradedi. Samo ob sebi so razume, da je Slovenija v tem listu kaj šibko zastopana. Ako želimo pospeševati naš tujski promet, moramo dati tako domačinom kakor tudi tujcem nekaj boljšega v roke^ ne pa lako slabo urejevano pljažo na strašno slabem papirju in slabo izdelano! 0 Dva ponesrečenca. V Magolniku pri Sv. Križu pri Litiji ie 37 letni Žagar Franc Knez ogledoval staro puško, ki se mu je pri tem sprožila in mu raztrgala levo roko. — V Kranju je 21 letna Jožica M., tiskarniška delavka, zavžila večjo množino morfija. Pripeljali so jo nezavestno v ljubljansko bolnišnico. Ni znano, ali gre za samoumor ali za nesrečo. © Zveza gospodinj obvešča gospodinje, da bo priredila dne 24. aprila t. 1. ob 4 popoldne v prostorih zveze Breg št. 8 domača tvrdka Velepražar-na kave in tovarna hranil »Proja« d. z o. z., Ljubliana, poizkusno kuhanje Dr. Pirčeve sladne kave. (4590) 0 Pumparce, modne hlače, najboljše kupite pri Preskerju, Sv Pelra cesta 14 LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA (Začetek ob 20) Torek, 24. aprila: Bratje Karamazovi. Gostovanje v Celju. Sred«, 25. aprila: Helgrad nclrriaj in sedaj. Red B. OPERA (Začetek ob 20) Torok, 24. aprila: Prodana nevesta. Izven. Znižane rene od S .lo :I0 Oln. Sreda. 25. aprila: Poljska kri. Red Sreda. Poizvedovanja Vhnn z bril jati tom se jc izgubil od Stareita tri?* do triniostovja. Odda nuj se proti naprrudi v upravi Slovenca«. Borovnica Zadnjo nedeljo 15. t. m. je bil občni zbor Prosvetnega društva. Odbor je ostal čeloma stari, s to spremembo, da sta nas zapustila akademik Joško Kessler, ki se je preselil v Ljubljano, in pa gospa Marija Lušicky, ki je z veliko požrtvovalnostjo vodila društvo celih 25 let. Pod njenim vodstvom je v teku teh 25 let bilo 215 iger, kar ie vsekakor častno za njo. Društvo ji je svoj čas poklonilo častno diplomo, ki pa ne more plačati njenega delovanja in njene požrtvovalnosti. Oba bomo imeli v blagem spominu. Bog jima plačajl Maribor, 22. aprila. Danes popoldne je Maribor zopet pokazal vso silo svoje katoliške zavesti ob priliki lepe Don Boskove proslave in slavnostne akademije v veliki unionski dvorani. Za vse te množice, ki so prihitele iz mesta in okolice, je bila tudi ta naša največja dvorana mnogo preozka. Ljudje vseh slojev in poklicev, vseh starostnih mej od nežne mladine do starčkov iii stark, so napolnili dvorano in galerijo s stranskimi prostori vred do zadnjega kotička. Lepa je bila tudi udeležba odličnih predstavnikov mariborskega javnega življenja. Poleg prevzvišenega knezoškofa dr. Ivana Tomažiča, stolnega proš-ta dr. Maksa Vraberja, ravnatelja sa-lezijancev iz Veržeja dr. Volčiča, je bil navzoč celokupen stolni kapitelj ter mnogo svetne in redovne mariborske duhovščine. Dalje so bili na akademiji bivši veliki župan dr. Schaubach, bivša mariborska župana dr. Leskovar in dr. Juvan, minister Vesenjak, zastopnik mestnega načelnika magistratni ravnatelj Rodošek, vodja policije dr. Hacin, okr. podnačelnika dr. Modrijan in Eiletz, ravnatelj v p. dr. Tominšek, predsednik obrtniških združenj Bureš, predstavniki mariborske obrti m trgovine, prosvetnih in drugih organizacij. Akademijo je sestavljal živahen program, ki je posrečeno predstavljal obseg in duha mladinskega vzgojnega dela v Don Boskovih zavodih. Nastopala je sama mladina od malčka do odraslih gojencev, ki so izšli iz salezijanske delovne šole, vzgojeni v značajne, duševno in telesno uravnovešene ljudi. Višek je tvoril globoko zajet govor bivšega narodnega poslanca Franja Žebota, ki je v svojih izvajanjih pozajel ves ogromni pomen Bo-skovega življenja za vzgojo mladih src ne le v nje govi ožji domovini, temveč širom sveta. Odkrival je slike njegovega vzgojnega dela, ki bi nam morale biti v sedanjem našem času vzor prave mladinske vzgoje. Temelji Boskove vzgoje: Ljubezen, duhovno veselje, srce, iskrenost in zaupanje 60 moet do src mladine in širokih množic. — Prav tako globoko-prisrčne so bile zaključne besede, ki Prestavljena je učiteljica gdč. Ivanka Pucelj na Toplo reber pri Kočevju. Pri nas je v zadovoljstvo celega občinstva uspešno delovala kot vzgojiteljica naše mladine celih šest let. Zahvaliujemo se gdč. Pucljevi za njeno požrtvovalno delo pri vzgoji naših otrok ter ji želimo na novem službenem mestu mnogo takega uspeha, kot ga je dosegla pri nas, ter obilo božiega blagoslova. Mi Dohrepoljci, bodisi starejši kakor njeni učenci, jo bomo ohranili v častnem spominu! □ Akademija trgovskih akademikov. Dija-štvo tuk. Trgovske akademije je imelo v soboto v Narodnem domu pod pokroviteljstvom vele-industrijalca g. Ilutterja uspelo prireditev, ki jo je poselilo številno mariborsko občinstvo. Otvoril je akademijo prof. Struna s pozdravnim nagovorom, nato pa so sledile lepe in uspele točke programa: Dobro podana Suhovo-Kobi-linova komedija »Svatba Krečinskega< v režiji Maksa Furijana, pri kateri je zaigral med odmori dijak Sikošek z dovršeno virtuozaoetjo na harmoniki, ter Narodne pesmi, ki jih je zapel z lepim glasom dijak Vilko Lokošek ob klavirski spremljavi tovariša Rakovca l^adislava. Zaključek je tvoril nastop pevskega zbora trg. akademije pod vodstvom dirigenta prof. Vasilija Mirka, ki je podal z občutkom in dovršenostjo na-študiran Scli\vabov valček za mešan zbor ia klavir »Dobro jutro«. Na klavirju je petje spremljala dijakinja Fanči Stepančičeva. Akademija je podala lep dokaz resnih stremljeuj mladih trgovskih akademikov. □ število mariborskih reševalcev se množi. V soboto se je končal samaritanski tečaj mariborskih reševalcev, ki ga je posečalo 16 mladih aspirantov gasilske čete ter položilo zaključni izpit pred komisijo, ki so jo tvorili predsednik gasilskega društva dr. Ivan Jančič, šef reševalnega oddelka dr. Alfonz AVankmuller in poveljnik Benedičič. Izpit je napravilo vseh 16 kandi-dotov, ki so posečali tečaj od 29. jan. do 21. apr. Bil je to po daljšem razdobju prvi samaritanski tečaj, s katerim so 6e vrste mariborskih reševalcev znatno pomnožile. □ Na občnem zboru »Nabavljalne zadruge drž. nameščencev« v nedeljo je dobila največ glanov naslednja lista novih odbornikov, ki pridejo na izpraznjena mesta v upravnem odboru: Purkhard Jože, šol. upravitelj v p.; Brandtner Anton, mag. oficijal; Faganelli Anton, učitelj in Kumer Matko. viš. poštni kontrolor. — V nadzorstvo so bil izvoljeni: Žlahtič Peter, polic, pod nadzorni k, Malenšek Jožef, učitelj in Ogo-relec Anton, nadučitelj v p. □ Pri gremiju komisar? Kot smo že poročali. je bila vložena proti gremijulnim volitvam pritožba. Kakor doznavamo, bo dobil trgovski gremij začasno komisarja in ni izključeno, da ee bo vršil radi ponovnih volitev izredni občni zbor. □ Prepovedano. V nedeljo bi se morala pričeti mariborska teniška tekmovalna sezona s srečanjem igralcev SK Železničarja in SK Ra-pidn. Tekmovanje pa je bilo prepovedano. □ V prospeh krojaštva. Tekom zadniih 14 dni so bili v Mariboru 4 krojni tečaji, na katerih je I jih je na koncu izrekel letošnji salezijanski novo-inašnik Andrej Farkaš, ki je predočil v kratkih obrisih življenje velikega svetnika ter se nato zahvalil Mariborčanom, da so priredili Don Boskovo proslavo e takim zanosom in ljubeznijo. — Pri akademiji eo sodelovali salezijanski gojenci z Rakovnika s pevskimi, deklamacijskimi točkami, zbornimi deklamaciiami in melodramatskimi prizori ter orkester mariborske vojaške godbe pod vodstvom salezijanskega duhovnika dr. Gerzinčiča. Nad tritisoč ljudi je s hvaležnostjo in globokim dojmom sprejemalo bogat spored, ki se je pričel z zanoeno koračnico in prisrčnim prologom tTeh ljubeznivih salezijanskih gojencev. Svečano je odmeval slavnostni spev mešanega in moškega salezijanskega zbora, spremljan po orkestru. Učinkovito in konkretno življenjsko se je zrcalil don Boskov duh in njegovo delo v melodramatskem prizoru v 3 slikah: Mladi učenjaki, Naši umetniki in Kladivarji, kjer se prikazujejo činitelji Don Bo-skovega oblikovanja duha, втса in življenja. V odmoru je sledila živahna in vesela deklamacija »V norišnico«, zborna deklamacija, najbolj pa je navdušil gledalce Salezijanček-Benjaminček s prisrčnim sigurnim nastopom, ko je podal odlomek iz evangelija »Pustite male k meni«. — Življenjsko pot velikega svetnika in tvorca don Boska od pastirčka preko vzgojnega in blagoslovljenega , delovanja med mladino do svetniškega poveličanja je zaživela pred očmi tisočerih gledalcev ob melo-| dramatskem prizoru v 3 slikah »Njegova pot«. Kompozicije glasbenih in melodramatskih prizorov je ustvaril dr. Gerzinčič, besedilo pesmi in priborov pa sta spisala salezijanca A. Farkaš in A. Vode. Vse ločke sporeda so gledalci spremljali z navdušenim in prisrčnim priznanjem in odobravanjem, s katerim so nagradili požrtvovalno salezi-jansko mladino in njene voditelje za njeno požrtvovalnost, s katero so omogočili tako veličastno in učinkovito don Boskovo proslavo v naši obdravski prestolnici. predaval krojaški mojster iz Kočevja Friderik Schauer o svojem patentiranem krojnem ravnilu ■»reform«. Udeleždo sc je teh tečajev 74 kro'ačic in krojačev. Novi krojni postopek je vzbudil pri vseli veliko pozornost in priznanje ter pomenijo tečaji za mariborsko krojaško obrt . laten napredek. □ Ruški otroci na Slomškovem grobu. Na Don Boskovo proslavo je pripeljal v nedeljo ruški kaplan Ivan Črnoga 130 malih Rušančkov. Mladina je tako' po prihodu v Maribor pohitela na Slomškov grob na starem mestnem pokopališču, kjer se je istočasno nahajal prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Tomažič. Mladina je evojega vladiko navdušeno pozdravljala ler ga takoj obkolila. Prevzvišeni je imel pred grobom pokojnega Slomška lep, v srce segajoč nagovor, v katerem je podal zlate nauke mladini ter je nato skupno z otroci opravil v kapelici molitve. □ Smrtna žetev. V Nasipni ulici 68 v Pobrežjn je preminul v starosti 58 let vpokojeni železniški uradnik Matevž Peserl. — V Vrtni ulici 8 jarumrl v visoki starosti 78 let vpokojeni železničarnjurij Tinnauer. Svetila jima večna luč. □ Avstrijski avtobus v jarku. Pri Slivnici je prišlo do usodnega trka med dvema avtobusoma, pri čemer je eden od avtobusov, v katerem je bilo več avstrijskih potnikov, zgrrnel v obcestni jarek. Pri tem sta bili lažje ranjeni dve oeebi. Dvig avtobusa iz jarka se jc izvršil s pomočjo mestnega avtobusa, ki je bil pozvan ua pomoč. □ Zanimiva zadeva. Neki tuk. tekstilni tovarni so prišli na sled, da je svetila v svojem obratu — 7. industrijskim tokom. Slednji je mnogo cenejši (stane okoli 75 par kw ura), kakor svetilni. Pri tem ni oškodovana samo občina, ampak tudi banovina in država pri davku na električni tok. Že pri banovinski taksi znaša razlika med industrijskim in svetilnim tokom 50 par. Zadeva se sedaj preiskuje. П Tovarno vžigalnikov si je omislila briht-na glava v Mclju. Bencinski žepni vžigalniki so monopolska zadeva ter radi tega precej dragi. Svojčas so jih tihotapili; ker je postal ia posel preriskanten. se je izplačalo »črno« izdelovanje. Organi finančne kontrole so prišli »tovur-ni« na sled ter so izdelovalcu zaplenili že izgo-tovljeno zalogo in fino rnehnniško orodje. Baje so bili vžigalniki izdelani po čisto svojevrstnem patentu, ki ga je izumil izdelovatelj. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 24. apriln ob 2(1: Hokusvokus. Red B. Znižano cene. Zadnjič. Dr. p. Roman Tominec, O. F. M.: Skozi štiri države (Dalje.) K iiln. Ogromna postaja. Ker je zelo zgodnja jutranja ura, ni veliko iKit.nikov, nekaj jih izstopi, nekaj vstopi. V moj kupe vstopi še mlad trgovec s svojo ženo, šibko stvarieo, s katero .ie zelo ljubezniv iu pozoren. Prične pripovedovati, kako_ trgovski zastoj spričo splošne krize ogroža vedno več odličnih trgovcev, ki so sicer mojstri svoje stroke. Sedaj se pelje v Bruselj, da sklene neko pogodbo; ni sicer velika stvar, boljše pa je nekaj kot nič. Čez dobro uro smo v Aaehenu, tu izstopim jaz in se poslovim. Iniain skoraj dve uri časa, na kolodvoru so še dovolj udobne umivalnice z vročo in mrzlo vodo, lo priliko uporabim in nato greni v najbližje cerkev, prekrasno gotičnn umetnino, posvečeno naši ljubi Gospej. Ko se vrnem, je prav toliko časa. da kupim karto do meje in nato gre ob 8 lokalni vlak proti Herzogenrathu. Lična postaja in ker je skoraj tričetrt uro časa, sežem po vodniku ln si ogledam okolico; značilno je, da je prav nn postaji kamenit kip Mojzesov, kateremu so pa spričo nove miselnosti odbili nesrečno judovsko glavo, in nehote sem se nasmejal ob misli na našega Radeckega pod livoli-jem. , , Nnto pride holandski vlak, udoben, snažen in čist, in čez uro jn pol smo v Heerlenu. Heerlen je čisto industrijsko mesto s 50.000 prebivalci in je središče holandske premo govne industrijo. Iz lleerlena teko vsepovsod goste zvoze do sosednih rovov, ki ima.io iz-veeine imena oseb vladarske hiše, tako Mav-rieij, Ema. Julija. T^ivra, Henrik. Oranje-Nas-san. Heorlojj je bila že za časa Rimlja- nov naselbina 1n v mestnem poslopju imajo zbirko izkopnin iz rimskih časov. S taksijem se nato peljem do našega samostana v Sittarderweg. tam je namreč nastavljen naš p. Teotim van Velzen, in pozvonim. Niso me tako zgodaj pričakovali, ker sem dobil ugodnejšo zvezo, nego sem bil pisal: ura je že 11 dopoldne, zakaj na meji se mora pomakniti ura za 40 minut, naprej. P. Teotim pride od nekod in ko mu vratar pove, dn je njegov slovenski sobrat Inka j, brž pribiti in ves njegov obraz ima tisti ljubi njemu svojski smehljaj. Komaj se ntegnem nekoliko umiti in izprnšiti, že pravi, da greva v mesto. Mesto je dokaj razsežno zidano, ker ni prav mnogo visokih stavb. Vse ozemlje je namreč spodkopano z rovi in tako je nevarnost usedanja precej velika. Videl sem sani nekje v ohližjn Kerkrnde cerkev, katere sprednji del 7. mouočnima stolpoma, se je občutno nagnil in popravila so zahtevala visoke vsote. Lepa je v Heerlonn zelo stara dekanijska cerkev svetetra Lovrenca, vsa je prenovljena in sicer dokaj srečno, izvzemši precej brezizraznih slik. ki mi niso ugajale. Polne dekanijske cerkve imajo frančiškani dva rektorata in eno župnijo. Rektorske cerkve imajo pravico pokopavali in krščevnti, vendar pn matični nrnd igra le vlogo posredovanja. zakaj glavne matrike vodi le pravi župnik. Ulice so bile zelo živahne, bil je lep predspomlndanski dan. suho prijazno vreme in neko prijetno razpoloženje. Ne daleč mi dekanijske cerkve je glavni trg in tam je postavilo mesto Tloerlen mogočen spomenik — Sren Jezusovemu. Moram reči. dn v vsej Holandiji nisem videl loliko spomenikov kot v srednjevelikein mestu ostale Evrope. Tmnjo nnmreč hvnlevredno navado, dn (uuuoblo soh. jezdecev in oodolinih nekoliko nesodobnih razvad postavljajo krasne bolnišnice, zavetišča, domove za mladino, otroška igrišča itd. Ker je bila ravno sobota, je bil tudi trg za živila zelo zaseden in obiskan. Tu sem opazil neka-j, kar sem imel pozneje priliko ponovno ugotoviti, kako zelo .je v katoliški Holandiji duhovnik zvezan z ljudstvom. Od vsepovsod so hiteli pozdravi, kratki stavki iti ljubezniv nasmeh. Naenkrat, sredi najlepše ulice se pred razkošno trgovino P. Teotim ustavi in vpraša slovensko: »Bi šel gledat holandsko hišo,« pa sem rekel, »da bi šel«, in naenkrat me poetika za rokav, lup nnto se znajdem v veliki trgovini za — damsko konfekcijo. Prepričan sem bil. dn se .ie. P. Teotim zmotil, in hočem ja-drno nazaj, pa me prestreže in vede po stopnicah. odetih v mehke preproge, v udobno stanovanje holandske meščanske družine. Јорру Tli. H. Witteveen. Naenkrat sem so znašel v salonu drnžine Wit.teveen, ki je osebni prijatelj P. Teotim s. Brž me predstavi navzočim gostom in par trenofkov nnto smo že v živahnem razgovoru o vseh mogočih vprašanjih. V ospredju stoji razmerje do sosedne Nemčije. Nič kaj niso naklonjeni novi smeri trezno misleči Holandei. Natn pride nn vrsto sloveče holandsko žtranje »hols«. mešano z nekim eli-ksirjem. ki napravi pijačo prijetno grenko; kade pn vsi brez izjeme nrnmnliene holandske cigane. Ker je navzoč tudi šef tmlieije Anton vsili den Dolder, ga vprnšam mimogrede, kaj nii je storiti, dn uredim potni list zn bivanje v Holandiji. Ko mu P. Teotim razloži namen mojega prihoda, seže v listnico in mi da posetnieo, češ dn to zadostuje, tudi čo imam opraviti kaj preko mejo. S leni je vsa n rad na zadeva opravljena. Opoldne oliod v samostanu. Hrana jc drugačna kot pri nas, pa nI napačna holandska kuhinja. Zajutrek je tako izdaten, da sem prvič vprašal, radi previdnosti, če je to res zajterk ali kaj drugega. Sprva mi je bilo kar nekam nerodno, pa se človek dobrih reči kmalu privadi. Mislil sem si pa: ubogi P. Teotim! Navajen na holandsko kuhinjo, pride k nam ln pri nas je hrana vse bolj skromna in še poleg tega drugačna, vsekakor se je lažje privaditi na severnjaško hrano ko pa ua našo. Ob dveh popoldne isti dan, že pride gosp. Witt,eveon s svojim avtomobilom pred naš samostan in naju povabi na krožni izlet po provinciji Limburg. Vozi sam, od strani gledam njegov profil, moram si priznati, da je ta obraz poln neko samozavesti in vendar brez kake sence ošabnosti, lep in mikaven. 2e dopoldne sem opazil, da je v vseli sobah in v trgovinah na odličnem mestn križ. Na lem izletu, ko se tn in tam ustavimo, spoznam nokoliko globlje miselnost teh ljudi, kako strogi in dosledni katoličani so. s kakim ponosom razkazuje svojo katoliško domovino. kako ve za vse samostane, ki jih ni malo, Z neko posebno toploto pripoveduje, kako romajo po ure in ure daleč v božje-potno cerkev svetega Gerarda Majelle. .Maastricht. V neposredni bližini prekrasne cerkve sv. Servacijn izstopimo. Kavarna »Patrov dominikanov«, sicer patrov davno že ni več. tudi od cerkvice so le še posnmezne stene, ime je pa ostalo in slovi še danes. V kavarni oba gospoda igrata partijo biljarda, jaz le z zanimanjem gledam in se čudim, lani to ni nič posebnega, zakaj, kot sem rekel, je duhovnik tam tako tesno povezon z vsem javnim it. zasebnim življenjem, da je njegova navzočnost povsod ljuba in nikjer odveč. (Dalje prihodnjič.)' Boj zoper tihotapce s saharinom Ljubljana, 28. aprila. Vse naše carinske oblasti v Sloveniji in tudi finančna kontrola vodijo neizprosen boj proti tihotapcem s saharinom. Uvoz saharina je sploh prepovedan. Uvažajo samo male količine za zdravila. Te količine prejemajo lekarnarji pod najstrožjim nadzorstvom ter je treba plačati prav veliko uvozno carino, kajti za 100 kg saharina je treba v naši državi pri uvozu plačati 12.000 Din v zlatu, in to znaša, združeno z drugimi stroški, okoli 150.000 Din v papirju. Glavne tovarne saharina so sedaj v Avstriji. Tako je velika tovarna pod imenom »Kemične tovarne v Linzu« pod imenom Kreidl & Comp. Te tovarne izdelujejo saharin kar na debelo ter je saharin v Avstriji zelo poceni. S tihotapstvom saharina se večinoma peča prebivalstvo na naši severni meji, dočim na zapadni meji sploh ni vse leto nobenega slučaja za tihotapstvo s saharinom. Carinske oblasti so lani prijele že nešteto tihotapcev ter jih kaznovalo za precej visoke vsote. Zaplenile so jim velike množine saharina. Mnogi, ker niso mogli plačati denarnih glob, so presedeli zato večmesečne in celoletne zaporne kazni. Carinska oblast pa je v tem pogledu prav Kaj pravite? Pri nas je kar tako: mlad znanstvenik, ki je komaj zlezel iz seminarjev univerze, ie govori z jezikom Cezarja, ko je ta premagal Vercingetoriksa. V zgodovini slovenskega pisanja še ni bilo bolj odurne in bolj samozavestne in nekritične polemike, kakor si jo dovolijo naši komaj dorasli znanstveniki. čast starejšim, o katerih sicer vemo, da so še živečim na ljubo malo olepšali zgodovino (v to olepšavo spadajo tudi rasni *spominioziroma avto-biografije). Prav sedaj, ko izhajajo zbrani spisi enega odličnih slovenskih leposlovcev in enega prvih slovenskih znanstvenikov, Franca Erjavca, jc čas za to, da tnalo premislimo, koliko osebna skromnost in resignacija na osebno slavo lahko koristil Pa še nekaj: kako je bilo včasih, ko se Erjavec in drugi, kakor Tušek, Celeslina in še naprej, učeni ljudje torej, niso sramovali pisati v poljudnem jeziku, to se pravi v jesiku, kakor ga govori ljudstvo in ki je dovolj bogat, da pove izobražencu dovolj in dosti tudi kmetu is katerekoli doline. Tudi zakoni jezika zahtevajo neki čut demokracije in kdor se leaa čuta ne drži, ne bo nikoli demokrat, pa naj bo stokrat s rasnimi predavanji kvalificiran za »znanstvenikaKdor pa si nadevlje naslove iz te ali one znanstvene panoge, tega je treba najprej preizkusiti ob Erjavcu, ali bo tudi njegova znanost ljudem tako v prid, kakor Erjavčeva! Pri zdravljenju vsake bolezni je prva podlaga zdrava kri. Ker pa se v krvi nabirajo razni škodljivi strupi, ki jo slabe in notranjost telesa utrujajo da mnogokrat niti proti lahkim boleznim nima dovolj odpornosti zato bi moral vsakdo brez izjeme na spomlad piti nekaj časa Radensko slatino, ki izloča iz te esa sečno kislino in njene spojine temeljito očisti kri in notranje organe. Ljubitelji Radensko vode ne bodo ibolehali na jetrih in ledvicah in ne bodo umrli na skleroii. Zato mora biti v vsaki družini stalno na mizi steklenica z Radensko slatino. Koledar Torek, 24. aprila: Jurij, mucenec; Fide-lis Sigm., mučeuec. Novi grobovi + V Tržiču je umrl g. Jožef Den. Pokopali ga bodo danes ob 11 dopoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujoči sestri in bratoma naše iskreno sožalje! + V Št. Vidu nad Ljubljano je umrla 22. t. m. Agata Gašpirec v visoki starosti 85 let, bivša dolgoletna gospodinja v župnišču. Njeno dekliško življenje je bilo posvečeno edino molitvi in delu. Siromakom je bila najboljša mati. Bodi ji bogat plačnik dobri Bog! Osebne vesli = Odvetniška vest. Radi imenovanja g. dr. Prana Novaka, odvetnika v Ljubljani, za ministra, je njegove odvetniške posle kot začasni namestnik prevzel njegov dosedanji pisarniški drug odvetnik g. dr. Treo Dragotin. = Iz vojaške slnžbe. Imenovana sta za vršjlca dolžnosti poveljnika 2. divizijona 4. topn. polka topn. kap. I. razreda Rudolf Šteger, in za poveljnika 1. bataljona 28. pešpolka peh. podpolkovnik Milan Toroman. — Odrejeni so na službo v poveljstvo valjev-skega voj. okrožja peh. kap. I. razr. Edo De-lak; na službo v poveljstvo celjskega vo.i. okrožja peh. podporočnik Karlo Orač; na službo v generalni štab poveljstva dravske divizijske oblasti — za generalštabne posle — topniški kap. I. razr. za generalštabne posle Mihajlo Vuksanovič in peh. kap. IT. razr. Sava Jankovič, ter za. stalnega učitelja voj. akademije civilni nradnik Ivan Kovač. = Upokojen je na lastno prošnjo drž. mojster, uradnik VIII. položajne skupine Dragutin Krizmanič. Ostale vesti — Zmanjšanje osebne draginjske doklade neporočenim državnim uslužbencem: Po izpremembah uredbe o draginjskih dokladab državnih uslužbencev, ki jih je odobril ministrski svet rine 11. aprila 1934, se zmanjša osehna draginjska doklada za 50% vsem ne-oženjenim državnim uslužbencem in neomo-ženim državnim uslužbenkam, ki žive s_ svojimi starši, aktivnimi ali upokojenimi državnimi in samoupravnimi uslužbonoi itd., v skupnem gospodinjstvu. Ministrstvo za finance je pojasnilo, da je treba ta pojem razumeti tako, kakor so navadno razume o življenju, to jo skupno življenje v enem stanovanju s skupno prehrano. 0 vseli primerih, ko bi ne bilo jasno, ali se more reči, da žive neoženjeni drž. uslužbenci in neotno-žene drž. uslužbenke s starši v skupnem gospodinjstvu ali ne, bo odločilo ministrstvo za finance na podstavi konkretnega vpra-Sanja. — VII. jugoslovanski esperantski kongres bo letos v Koprivnici na Tlrvaškeni (20.—21. majn 1034). Vse priprave za kongres je prevzel esperantski klub v Bregi-Kopriv- kavalirska in plačuje pri raznih zaporih za ob.-o-jence po 20 Din dnevno za prehrano. Tudi v Ljubljani so se zadnje čase pojavilo velike kupčije s saharinom. So nekateri ljudje, ki so si s tem napravili na fingiran način ogromne dobičke, pa so prišli nazadnje v roke carinskim oblastem, ki so napram njim nastopale z vso rigoroznostjo ter |ib obsodile 11a milijonsko donarno kazni. Baje sedi sedaj v ljubljanskih zaporih Ljubljančan, ki bi moral plačati zaradi tihotapstva saharina nad milijon dinarjev denarne globo. Ker je ni plačal, je pač moral romati v zapor, kjer sedaj premišljuje svojo nesrečno trgovsko usodo. Za danes podajamo to kratko poročilo. Res je sicer, da se s tihotapstvom saharina pečajo tudi revnejši sloji, in je vprav tragično, da^morajo potem družinski očetje odnosno žene prestajati kazen v zaporih, ko njihovi otroci umirajo od gladu. Pač je v naših krajih dobro organizirana tihotapska družba, ki razpečava z velikanskimi dobički saharin po vsej državi. Kako je treba preceniti škodo, ki jo tn tolpa povzroča državi, je zaenkrat pač nemogoče točno označiti, vendar pa lahko rečemo, da gre ta škoda v milijone. niča, čigar duša je Izidor Rižnar, šolski nadzornik v pokojn. Člani kluba so večinoma kmetje, ki zelo dobro obvladajo esperanto. Ta kongres bo za jugoslovanske esperantiste zelo važnega pomena. — Prijavnina znaša 25 Din. Prijave pošljite na naslov: Esperantski klub, Bregi-Koprivnica, savska banovina. — Izseljenci iz Holandije, ki so se vrnili v domovino, delajo izšeljeniškemu referentu kralj, banske uprave velike težave, ker se ne brigajo za svoje v Ljubljano poslano pohištvo. Ponovno se pozivajo, da pošljejo zaradi oprostitve carine uradna potrdila občine, da so pohištvo rabili in še rabijo v svojem gospodarstvu ter da ga je smatrati za selilno blago. Posebno nujno se potrebuje tako potrdilo od iztfeljeniških povratnikov: Čenoelja, Drolea in Turka, čijili bivališča so neznana. — O. Hugolin Sattner na mrtvaškem odru. Razglednice s sliko velikega pokojnika na mrtvaškem odru kakor tndi večje slike (18X24 cm) ima na. razpolago Fotografski umetniški zavod »Grabjec« (Fr. Mavec) v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6. Razglednice so po 2 Din, večje slike pa po 15 Din. — Nad dva milijona za sodne takse. Poročali smo že, koliko je Slovenija plačala na raznih sodnih taksah v mesecu marcu. Prav zinimiv je pregled, koliko so stranke pri raznih sodiščih v Sloveniji plačale za prvo letošnje četrtletje. Vsega skupaj je bilo na sodnih taksah za mesece januar, februar in marec plačanih 2,494.023 Din. Stranke se več ne pravdajo tako, vendar pa zahtevajo razne no samo sporne, marveč tudi navadne sodne zadeve znatne takse, ki jih je treba plačati v kolkih. Mnogo sodnih pristojbin pa plačajo stranke tudi v gotovini, o čemor sodišča ne vodijo posebne statistične evidence. Računajo, da so stranke plačale v prvem četrtletju gotovo nad tri milijone Din za mnoge sodnijske transakcije. — Roman nesrečnice. Pred malim senatom v Ljubljani je bila obsojena neka Jese: ničanka Nežika M. na eno leto in deset dni robije zaradi tatvine, ki jo je izvršila 18. marca letos v Škofji Loki. Ukradla je vsega skupaj pri neki stranki raznega blaga za 750 Din. Nežika je nesrečno dekle, ki ima splošno manijo, da prihaja k strankam, se predstavlja pod raznimi imeni ter naposled izkorišča gostoljubje strank. Mlado dekle, ki je že večino svojih let preživelo po zaporih, je priznalo svoj zločin ter se je zagovarjalo, da dela to iz nesreče in obupa._ hew&zM, fc&z sfi&uia ? Užu/afe kava najfinejšo od kofeina oproščeno pravo zrnato kavo. Ni surogat! — Deset blagoslovnih napevov. Za mešani zbor zbral in uredil p. Hugolin Sattner, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena partituri je 15 Din, glasovi so po 4 Din. Zadnje delo našega častitljivega in nepozabnega skladatelja je pravkar izdala Jugoslovanska knjigarna. Napevi so starejšega sloga in večina od neznanili skladate ljev, razun št. 8 (Miklošič) in št. 10 (Budna). V naši škofiji se zelo razvija in širi cerkveno ljudsko petje, zato še posebno zbirko pozdravljamo, saj je izšla za ta namen. Vsi napevi so 1 jnbko-priprosti 111 zelo meloni; joznl; zato se bodo sigurno kmalu udomačili in postali ljudska last. Zbirko našim cerkvenim korom prav toplo priporočamo. — Mednarodni tihotapci opojnih strupov. Iz Novega Sada poročajo: Pred nekaj dnevi so švicarska, ameriška in madjarska policija skupno odkrile močno mednarodno tolpo, ki se fe po vse .i Evropi in tudi preko Oceana bavila z razpečevanjem opojnih strupov. In odkritje pa se razteza tudi na našo državo, ker je imel šef bande Maks Regli, trgovec, kvasa, tudi pri nas svoje podružnice. Do od: kritja bande je prišlo na ta način, da so pri pregledu kemijske tvornice dr. Fritza Mu -Ier j a v Švici našli vse polno raznih opojmli strupov, kakor kokain, morfij, in neko posebno mešanico pod imenom snlubrol. Novo sarlska policija, je že koncem leta 1932 pri nekem novosadskem trgovcu zaplenila večjo količino salubrola. ker ni imel dovoljenja za prodajo drož. Ker novosndska policija tedaj ni vedela, kaj sc skriva pod imenom salu-lirol. jc dala zaplenjeno robo na dražbo. Vso robo ic kupil jugoslovanski zastopnik Maksa Reglija. Novosadska policija ima v rokali močne indio.tje, ki kažejo na to, da je Regli vzdrževal s svojima podružnicama v Zagrebu in Belgradu živahen promet. Kakor kaže, ta velika mednarodna tihotapska afera tudi pri nas ne bo šla mirno mimo. — Za srce, ledvice, kamne, jetra, želodec no tranie žleze im čiščenje krvi ie vendar naiboliša naša Radenska slatina. Zahtevajte vedno in izrecno le Radensko slatino. — Drzna tatvina. Iz Laz smo prejeli: Pod tem naslovom jc poročal petkov »Slovenec«, da so Pibernikovo 'trgovino ponoči obiskovali neznani tatovi. Trgovine niso obiskovali. pač pa so hodili v klet. s ponarejenim ključem. Ko so domači zapazili, da jc začel zginjati krompir, jajca, špirit, jedilno oljejtd., je pričel trgovec, Pibernik ponoči 1 stražit.i, da bi izsledil tatiče. in res se mu je v noči 7. aprila posrečilo ujeti po vsej | fari znano tatinsko ptičko z njenim 12 let- 1 nim sinom, ko sta ravno odpirala s svojim ključem klet. da bi zopet naložila koš in lonec, ki sta ga itnela s seboj. Pri zaslišanju je tatica orožnikom priznala in jim izročila tudi ključ, s katerim jc odklepnla klet. Izdala je še par svojih pajdašev, ki so skupno kradli po vsej fari kakor srake. Ljudje so se kar oddahnili, ko so to tatinsko družbo spravili pod ključ. Kakor se sliši, .je eden teli pajdašev izpovedal, da so imeli še več vlomilskih načrtov pri raznih trgovcih in gostilničarjih v Šmartnem. — Pri težkočah v želodcu, gorečici, ' zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritisku na jetra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti, povzroči čaša na ravne »Franz-Josef« grenčice točno poživ- i Ijenje v zaostali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo »Franz-Josef« vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži in obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice — Za Materinski dan priporoča Jugoslovanska knjigama v Ljubljani sledeče igrice in deklamacije: Savinšek: K mamici, slika otroške ljubezni v 3 dej.. 4 Din; Meško: Mati. po Andersenovi pravljici dramnti-zirano, 4 Din; Poljanec: Mati, tri lirsko-dra.mnt.ske slike, ti Din; glasbene točke k tej igri 40 Din; Meško: Mati, dramatska slika v 3 dej., 28 Din; Materi (Dekliški oder III.) vsebuje deklamacije in 7 kratkih igro-kazov, 10 Din; Bolhai" Materi, zbirka deklamacij, črtic o materi za mladino — 18 Din; Bolhar: Mati, knjiga o slovenski materi (vsebuje razne deklamacije in kratko sestavke o materi), 1(5 Din, vezano 18 Din; Mav: Slovenski materi (vsebuje glasbene točke k igrici Meško: Mati, poleg tega šc razne primerne pesmi za materinski dan): 20 Din. — Vse te pripomočke _ ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Nekaj strašnega — celi dve leti smo brez prestanka prali perilo ... to bi bil namreč ves delovni čas, kar ga mora porabiti gospodinja v svojem zakonu za perilo. Zato bi ji bilo treba to težavno in naporno delo olajšati, treba bi bilo varovati njene moči in ji pomagati, da ei prihrani kaj časa — z novodobnim pralnim pomočkom: s samodejnim Schichtovim Radionom. rotem ni več treba težavnega drsama in mencanja v čebru — perilo bo v najkrajšem času čisto in bo ostalo dolgo kakor novo. —' Pri revmatizmn v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschuss) se uporablja naravna »Fraaz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Celie 0 Akademija Pomladka Rdečega križa na drž. realni gimnaziji je bila v nedeljo dopoldne v mestnem gledališču ob zelo pičli udeležbi občinstva. Akademijo so izpolnile pevske točke osmošolskega okteta, glasbeni kvartet, harmonikar Stalite in dva igrokaza. Tako pevske in glasbene točke kakor tudi oba dramatična prizora so pokazali, da so položili dijaki v lo prireditev veliko dela in truda. Dijaki so vprizo-rili tudi odlomek iz Cankarjeve »Lepe Vide« in enodejanko »Ženitev po vzoru«. .©• Pri sv. Jožefu je bilo v nedeljo jako živahno. Obhajali so namreč praznik Varstva sv. Jožefa. Dopoldne sta bili istočasno dve pridigi, v cerkvi in zunaj cerkve. Ljudi, ki so prišli, kakor po navadi že prejšnji večer v velikem številu, se je kar trlo. Na hribu sv. Jožefa je bilo v nedeljo kakor v pravem mravljišču. & Umrla sta v celjski bolnišnici: Bcdenik Neža, 75 let, vdova po kovaču iz Hrastnika; pokojna je bila mati celjskega avtoizvoščka gosp. Toplaka; nadalje je umrl Zabukovšek Jakob, 53 letni posestnik iz Male vasi, občina Ponikva ob juž. žel. N. v m. p.! & Črna zastava visi na rudarski šoli v znamenje žalosti nad veliko rudniško nesrečo, ki se je zgodila v premogovniku Kakanj v Bosni. .er Pogreb Josipa Štukla, ki (»a je v eoboto zvečer povozil v Zavodni osebni vlak, je bil včeraj popoldne na okoliškem pokopališču. Njegovi sorodniki so že v nedeljo prišli v Celje, ker ga ni bilo domov. N. v m. p.! 0 Kanarček se je zatekel. Dno 20. t. m. se je v popoldanskih urah zaletel kanarček v stanovanje ge. Mesarič Knroline v Prešernovi ul. št. 17. Spctt PJuj Smrtna nesreča. Smrtno se je ponesrečil v kraju Selce v Dalmaciji fregatni po-i ročnik Stanko Jamšek iz Brega pri Ptuju. Truplo j so prepeljali v Ptuj, kjer so ga pokopali 20. t. m. : z vojaškimi častmi. Naj počiva v miru! Nezgoda. Ivan Strmšek, star 25 let, pos. sin iz Podlehnika, je padel po stopnjicah tako nesrečno, da je dobil zelo nevarne notranje poškodbe. Pre-j peljati so ga morali v ptujsko bolnišnico. V trgovini Ptujskega tiskovnega društva sc bodo s 1. majem začeli preurejati prostori. Ko bo delo končano, se naseli tu podružnica Tiskarne sv. Cirila iz Maribora. Prepričani smo, da bo s tem ustreženo vsem Ptujčanom in širni ptujssi okolici. Jesenice Nenadna smrt. V soboto zjutraj se ie какот vsaki dan s kolesom peljal na delo v tovarno Jakob Ražcn. ki je imel svoje bivališče na Dovjem. V tovarno na Savo prihajajo namreč delavci tudi po 20 kilometrov daleč in še več. V bližini posestva g. Čuferja pa mu je naenkrat prišlo slabo ter je padel s kolesa mrtev na tla. Zadela ga je kap. Prenesli sa ga v mrtvašnico na jeseniškem pokopališču. Pokojni ie bil splošno spoštovan in zaveden katoliški mož ter organiziran v Jugoslovanski strokovni zvezi. Kakor se čuje, ga bodo prepeljali na Dovje in tamkaj pokopali. Malokatero pokopališče je lako skrbno negovano kot ieseniško. Stopi zdaj tja k Sv. Lenartu, pa boš videl vse v cvetju, da je naravnost diven pogled. Cvetlice potrebujejo vode, te pa na našem pokopališču ni. Že enkrat smo na tem mestu opozorili merodajne kroge, da bi tudi v tem oziru , ustregli jeseniškim obiskovalcem pokopališča. Saj I ima mnogo manjša sosedna župnija Koroška Bela že davno vodovod na pokopališču in kar je mogoče tam, bi bilo tudi pri nas. Šport. V nedeljo dopoldne se je vršila na športnem prostoru SK Gorenjec prva hazenska tekma v letošnji sezoni in sicer med lubljansko A leno ter Gorenjcem. Rezultat jc bil II : 0 za Ateno. Lahhoatletshi miting SSK Maratona S svojim današnjim meetiugom je SSK Maraton otvoril letošnjo sezono lalikoatlelskih meetingov. Tekmovanje je bilo mišljeno obenem kot poslovilnu prireditev zvestima in vztrajnima kluboviina članoma Štefanu Gruiov-šeku in Viktorju Smerdelu, ki odhajata — prvi spomladi, drugi jeseni — k vojakom. Že pred deveto uro se je zbralo na Livadi precej športnega sveta, predvsem mladine, ki je z zanimanjem sledilu poteku tekmovanja. V skoku v dulj brez zaleta je zaseoel, kakor je bilo pričakovati. Smrdel prvo mesto /, /.nanvko 2.87 pred ambicioznim \ idiceni, ki je dosegel 2.49 ni. Sledili so trije cross eountry teki in siccr: t. skupina juniorjev A (12—13 let) in B (14 — 15 let) na progi 1000 m: I. Lešnik Edo + :20; 2. Korvič Albin 4:23; 3. Kogler Franc 4:28.2. 2. skupina juniorjev C (16—17 let) na progi 2200 ni: t. Žerali 7:3-1; 2. Rezuian 7:34 eno Det.; 3. Gril 7:37. 3. skupina senjorjev na progi 3500 m: t. Gr-movšek 11:23; 2. Štruel 11:26; 3. Kangler 11:32; I 4. škantlec 11:54. Pri skoku v višino brez zaleta je preskočil Smerdel lepo višino t.35, junior Lipovšek i>a 1.15; z zaletom pa je preskočil Smerdel višino 1.60. Verstovšek Ciril 1.55, juniorja Toplak t.-«) in Lipovšek 1.30. 1'ri suvanju krogle je pokazal Vidic, da bo letos ob marljivem treningu dosegel še lepše uspehe.' kakor lansko leto. Pri prvem sunku je dosegel lepo mero 11.17 m. a je žal nepravilno izstopil i/, kroga, tako, da se je klusifieiral njegov drugi met v izmeri 10.98 m. Na drugo mesto sc je plasiral Marjan od SK Železničarja, ki je starta! izven konkurence in sunil 9.89 ш daleč. V konkurenci je zasedel drugo mesto Venko / 9.88 m. Junior skupine C Verbošt je 5 kg težko kroglo sunil 10.89 m, junior skupine B Novak pa 4 kilogramsko 10.24 m. Pri skoku v dalj z zaletom je dosegel Smerdel dolžino 5.95 ni, Vidic pa 5.12 m. To je bil Smerdelov 100. start za SSK Maraton. Ob tej priliki mu je izročil zastopnik kluba g. Aljančič krasen zlat prstan, spominsko darilo članstva. Zanimivo jc, da ima Smerdel med temi sto starti 34 prvih, 20 drugih in 15 tretjih mest, kar je dokaz, da ni saino eden na jboljših, marveč tudi eden od najbolj aktivnih mariborskih lalikoatletov. Pri metu diska je zmagal med seniorji Ciril Verstovšek z 30.73 m pred Smerdelom (29.91), rued juniorji skupine B in C (disk 1.5 kg) pa so se plasirali: 1. Verbošt (33.93 ni); 2. Lipovšek (28.13 m) in 3. Koser (26.15 m). V skoku ob palici je zmagal zopet Smerdel z 3.10 pred Krambergerjem, ki obeta še dobre uspehe. Med juniorji je zmagal Kampič z 2.50. Ob zaključku tekem je izročil klubov zastopnik g. Aljančič še krasno diplomo Štefanu Grmovšekti, znanemu slovenskemu »gozdnemu možu« in najboljšemu mariborskemu dolgopro-gašu, v znak priznanja za pridobljene uspehe, ki so v nemali meri povzdignili tudi glas kluba. Rezultati Maratoncev so z ozirom na dejstvo, da so tekmovali skoraj brez konkurence drugih klubov, zelo lepi. Grajati pa moramo pri tein zadržanje ostalih mariborskih klubov. Kljub temu. da je bil rok za prijavo podaljšan, je starta! samo en član drugega kluba,.a še ta izven konkurence. Ali naj bo to znnk, da ostali mariborski klubi razven dolgoprogašev nimajo primernih atletov, ali pa so bile vmes kake nesportne zadeve. Naj bo že tako ali tako, koristiti to mariborski lahki atletiki gotovo ne more. ASK Primorje : SK Olimp (Celje) 10 : 4 (6 : 2) Moštvo ASK Primorja, ki je zapustilo kar najboljši utis, je pokazalo igro, kot je v Celju že j dolgo nismo videli. Zlasti se je odlikovala leva j stran napada. Pri SK Olimpu so delovali vsi deli j moštva dobro in vzdržali celo igro, kar kaže na ! njih dobro kondicijo. Kljub visokemu rezultatu ni igra potekala enostransko in je bila ves čas zanimiva in napeta. Sodil je energično g. Ochs. — V predtekmi je zmagala rezervna SK Celja : SK Što-ram v razmerju 7:1 (2:0). Igra se je v nejevoljo gledalcev zavlekla preko določenega časa. Hazena - Atena : Gorenjec tt: 0 Gorenjke, ki so upale proti Ateni doseči bolj ugoden rezultat, kakor proti Iliriji, posebno ko se je igralo na Jesenicah, so bile precej presenečene, ko je plav napad zaigral tako, da je že do odmora vodil z 8 goli naskoka. V prvenstvu je pač tako; naši podeželski klubi bodo šele z daljšim treningom prišli v kondicijo, da bodo postali nevarni tudi ljubljanskim hazenašicam. Igrale so z veliko voljo in požrtvovalnostjo a kljub temu niso veliko nudile gledalcem, ki jih je navzlic dežju bilo precejšnje število. Atena je daln zbrano igro, v kateri so halfi Tita in Malka opravile najsolidnejši posel, tako, da za obrambo ni dosti ostalo. Tri sestre Smucove so svojo nalogo izvršile zadovoljivo. Tokrat se je posebno odlikovala Špela, ki je od 11 golov sama dosegla 8. — Sodnik g. Zupan. Važne nedeljske tekme BSK : Gradjanski 2:0 (2:0) V Zagrebu je zasluženo zmagal BSK nad Gradjanskim pred 6000 gledalci. BASK : Hašk 2:1 (1:0) Pred 4000 gledalci so v Belgradu podlegli Haškovci Basku. .Jugoslavija : Hajduk 2:2 (1:0) V Splitu sta remlzirali helgrajska .Ititro-slavija in splitski Hajduk. Gledalcev je bilo 2000. 2SK Hermci (nogomottin sekcija). Danes od 17 dn I je strogo obvezen trening zn prvo In drugo eknplno. kateroga se morajo brezpogojno udeležiti vsi igrnči, ker bo bo igrnto nn dvn goln. fikrnjnnr. Ferjnn, Pnnov. Prlmnr, MoPnik signrnol — Soja načelstva sekcije bo v sredo ob 19.30 pri Kočnrjn. — Seja eontialncKa od born bo v Cetrtok ob 20 iHtotam. Pnnvo Nurmi, nnjvofjl toknf1 vseh Pnsov, nntnn rava iti v Rimljo, kjer ho nastopni. Finska Ubkontlet-nkn 7,vo7.n k toni Nnrmljovlm načrtom So nI zavrelr svojega Btnilš^n, i/.Javiln Je lo, da br ne strinja 7, njimi. t,7hi.iU plrdalccv Je obisknlo nogometno tekmi profealjonntne lige v Urugvaju ter odpnde ne ono tekmo povprečno 1J.000 gledalcev. iCtft.dOO gledalcev pri z.ndttji nogometni tokrol Anglijo In Škotsko jo plnrnio na vstopnini ti milijonov I dinarjev. Lepa vnotica. kaj nel Nov tip francoskega potniškega letala. Letalo pravzaprav nima več repa. Motor je post:ivlj»n zadaj, oblika je takšna, da čimbolj zmanjša zračni odpor. Izvedenci so še dane« mnenja, da ш letalo še zdaleč doseglo končnega tipa. Barikade v Kopen-hagenu V Kopenhagenu se je med stavko mornarjev vnela huda bitka med stavkujočimi in policijo Sliki nam kažeta dva prizora iz Kopenhagena. Ob strani: prizor z ulice; spodaj: pogled na barikade, ki so jih postavili mornarji. Barikade so delavci tudi zažgali, da bi otežkočili policiji prodiranje. w Epilog stoletnega boja med Cehi in Nemci V znanem avtomobilskem mestu Detroitu so se črni dijaki uprli in se spoprijeli s policijo. Bilo je mnogo hudo ranjenih na obeh straneh. Policija je zaprla vseučilišče in aretirala 14 profesorjev. Na vseučilišču študirajo po večini črnoi. Črnci so policijo obmetavali s kamenjem. Uradnikom niso pustili, da bi zaprli vseučilišče. Detroit je glavno središče gibanja črncev za popolno enakopravnost. Amerika stoji že pred črno nevarnostjo, kakor naj bi Evropa stala pred rumeno nevarnostjo. Dejstvo je, da se črnci neprimerno hitrejše množijo. V Združenih državah je 11.5 milijona črncev. Na podobi vidimo krilo Karlovega vseučilišča ▼ Pragi, ki se je kratko nazivalo tudi Karolinum. Prosvetni minister Krčmar je na predlog rektorja češke univerze dal nalog, naj se izvede zakon iz L 1920, v smislu katerega je češka univerza postala lastniea vsega poslopja »Karolinum«, torej tudi tietega, v katerem je nameščen del nemškega vseučilišča. Karlovo vseučilišče ima za seboj burno zgodovino; tudi po vojni sami, to je po osamosvojitvi češkoslovaške republike, se je od časa do časa vnel hud boj za Karolinum. Zdaj je senat nemškega vseučilišča sprejel ostro resolucijo proti izvedbi ukaza prosvetnega ministra, resolucija je bila poslana tudi predsedniku Masaryku, ki je vselej pomirjevalno vplival na notranji spor med Čehi in Nemci. Karlovo vseučilišče je ustanovil že v 14. stoletju nemški cesar Karel IV., ki je bil poleg tega tudi češki kralj. Praško vseučilišče je bilo izmed prvih v srednji Evropi. Takrat niso imela vseučilišča tako narodnega značaja, kakor ga imajo danes, učni jezik je bila latinščina, ki je bila tedaj silno v modi. Pozneje, in sicer tudi še za časa husitskih vojn, se je vnel boj med Čehi in Nemci tudi za vseučilišče samo. V preteklem stoletju se je ta boj zopet zaostril, kajti Čehi so upravičeno zahtevali vseučilišče zase. Mnogo vseučiliščnih profesorjev je pričelo predavati v češkem jeziku kar na lastno roko. L. 1882 je avstrijska vlada s posebnim zakonom razcepila vseučilišče v dvoje, in £e o gramofonu na Htm Kakor znano je gramofonska plošča ena izmed mnogih iznajdb slavnega ameriškega iznajdi-telja Edisona. Njemu se moramo zahvaliti tudi za električno žarnico. Na podlagi mnogih načrtov, ki so jih našli po njegovi smrti, je videti, da na pravo gramofonsko ploščo v današnjem pomenu Edison ob priliki te iznajdbe niti mislil ni. Edino, kar je od plošče pričakoval, je bila želja, akustično ohraniti Morzejeve znake. Lahko si pa mislimo, kakšno veselje in začudenje je zavladalo, ko so se po prvem poizkusu oglasile besede: »Магу had a li tile lamb« (Marija ima malo jagnje). S tem je bila dana osnova današnji gramofonski plošči. Na podlagi nove iznajdbe nekega inženjerja nam ne bo treba več plošče, marveč zadostoval bo poseben filmski trak, kjer bo glas direktno fotografiran, potem ko je bil spremenjen v električni tok. S pomočjo fotocelice bo mogoče valovanje zvoka, ki je torej zarisano na filmu, spremeniti zopet v električna valovanja in sicer tako, da pade na celico manjša ali večja množina svetlobe. To električno valovanje je potem lahko s pomočjo telefona spremeniti zopet v zvoke, ki jih zaznava naše uho. Ta ideja ni nova in tudi mnogo patentov je bilo prijavljenih, toda do danes se niti eden izmed teh ni izkazal uporabnega v praksi. Lahko si mislimo, kak pomen ima nova iznajdba za človeka. Celo opero bomo imeli na nekaj milimetrov širokem filmu, in dolgem recimo dva metra ali pa še manj; danes pa Je treba za tak umotvor deset ali celo več dragih, nerodnih in težkih gramofonskih plošč. ★ Kupec: »Povejte mi, kakšna jabolka so to: domača ali inozemska?« liranjevka: »Zakaj to vprašate? Ali hočete govoriti z njimi?« Dvigalo, ki dviga kar ladje Nedaleč od nemškega Berlina, poleg vasi Nie-derfinovv v Eberwaldski dolini, se dviga danes ogromna, srebrnosiyo prepleskana železna konstrukcija. Pravo čudo tehnične umetnosti. To je namreč električno dvigalo za ladje, ki prevažajo premog, les, pesek in druge težke sirovine po kanalih iz obmorskega mesta Stettina v Berlin. 85 m dolga, 12 m široka in 2.5 globoka železna dvigalna kabina, podobna bazenu za plavanje, visi na 256 jeklenih vrveh in dvigne naenkrat štiri natovor-jene ladje z vodo vred. Teža te kabine z vodo in polnimi ali praznimi ladjami znaša 4,300.000 kg. Pogosto se je preje pripetilo, da so natovor-jene ladje čakale več ur in celo cele dneve, preden so jih s pomočjo zatvornic dvignili ali pa spustili do gladine nižjega kanala, da so lahko nadaljevale pot proti mestu. Vsega tega danes ni več. Kljub ogromnemu prometu, ki se razvija po kanalih, čakanja ni več, dvignjenje ladij se vrši naglo brez zastoja, vso to aparaturo vodita samo dva človeka, vse drugo gre avtomatično. Z delom so pričeli pravzaprav že leta 1905, toda šele po 21 letih so bili z načrti tako daleč, da so lahko pričeli s pravo gTadnjo tega velikana. 27 milijonov mark ali približno 515 milijonov dinarjev je stalo to tehnično čudo, toda po mnenju inženjerjev se bo ta ogromna vsota kmalu izplačala. Tako je zvezan po vodni črti Berlin z obmorskim mestom Stettinom in po dograditvi prekopa »Mittelland« celo Ren na zapadu z reko Vislo na vzhodu. Predor skozi Apenine Te dni so pričeli prvič voziti vlaki na novi progi Bologna—Firence. Progo so pričeli gnaditi že 1. 1913, te dni je bila srečno končana. Na delu se je ponesrečilo in izgubilo življenje okoli 100 ljudi. Nova proga meri 97 km 750 m, medtem ko je stara proga merila 131 km 8 m. Nova proga teče naravnost in vlaki bodo vozili z neprimerno večjo hitrostjo. Tako računajo, da bodo rabili za vso progo 66 minut, medtem ko so morali voziti na stari progi dve uri in pol. Zaradi nove proge so morali zgraditi skozi Apenine 19 km dolg predor. Stroški za progo znašajo 1.250 milijonov lir. Predor sam stane 26 milijonov za vsak kilometer. Proga je elektrifieirana. Od potUike do filozofije Iz Italije poročajo, da je vseučilišče v Bo-logni izrazilo željo, da bi rado podelilo kralju Viktorju Emanuelu naslov profesorja filozofije h. c., to je naslov častnega profesorja filozofije, in sicer za njegovo potrpežljivo zbiranje denarja. Kakor znano, ima itaHjanski kralj krasno zbirko starih novcev, in zbiranje in proučevanje starega denarja je zanj največje veselje. Spisal je tudi delo »Corpus numorum itaLicorum«. Kralj je ponudbo tudi sprejel. ★ Luka: »Kaj pa, da si tako zatekel na glavi?« Gašper: »To sem dobil včeraj pri nilatvi. Cepec mi je priletel na glavo.« Luka: »Da, da — cepec pade navadno tja, kjer je slama.« V Beaujjonu 4 Clichyju v Parizu so zdaj dogradili ogromno novo bolnišnico. Zidana je v obliki nebotičnika. Za rumeno rdeča nevarnost! Ribolov na leteče riba V šoli Učitelj opazi, kako dva učenca med poukom v klopi «šnopslata«. Oba pokliče h katedru in jima vzame karte. Nato vpraSa prvega: »Kaj je to?« — »Srčna dama.« — »In to?« — »Srčni kralj.« — »In to?« — »Srčni as.« In že mu učitelj prismoli krepko zaušnico. Nato vpraša drugega: »Aii veš, zakaj sem mu jo prisolil?« — »Vem.« — »Zakai?« — »Ker ni itirideaet napovedal. « sicer nemško in češko. Avstrijska vlada je tudi imenovala novega rektorja ter nove dekane, nakar se je akademski senat konstituiral. Med Čehi in Nemci se je tedaj vnel tudi boj za poslopje samo; končno je prišlo do sporazuma, ki ga je uzakonil poseben zakon. Ta je določal, da se Karolinum razdeli, in sicer naj Čehi dobijo eno krilo poslopja, drugo pa naj ostane za nemško vseučilišče. Danes so v Karolinumu prostori za juridično fakulteto nemškega vseučilišča, nadalje je v njem ! sejna dvorana senata in tudi aula. Ta ima dva dohoda, tako da jo lahko rabita za slavnostne prireditve tako nemško vseučilišče, kakor tudi češko. Češka juridična fakulteta je med tem časom zapustila poslopje in se naselila v novem. Hevolucijonarna ustavodajna skupščina je dne 29. februarja 1020 izdala zakon, s katerim je de-finitivno uredila vprašanje Karlovega vseučilišča. V smislu tega zakona je ostalo le češkemu vseučilišču ime »Karlovo vseučilišče«. Last vsega poslopja je prišla na češko vseučilišče. Nemci so se zdaj pritožili na Masaryka in na njegovo priporočilo je bila pozneje vnešena določba, da ima nemško vseučilišče pravico uživanja uporabe poslopja in sicer dokler ji država ne odkaže drugih prostorov. Tako je postalo češko vseučilišče lastnik vsega zgodovinskega poslopja. Zakon je bil v tej novi sestavi sprejet in je postal pravomočeti. Češko vseučilišče si je torej pridobilo pravico, da upravlja vse poslopje. Čeprav je bil ta zakon sprejet že 1. 1920, ga do danes še niso izvedli, ker niso hoteli niti najmanje vznevoljiti Nemaev. Sedanji rektor češkega vseučilišča Domin je prosil prosvetnega ministra, naj zakon iz 1. 1920 izvede in izroči Karolinum češki univerzi. Rektor Domin bi rad dal Karolinum predelati, da bi v njem nastanil muzej. Takoj so se oglasili Nemci, češ, da je to s pravicami nemškega vseučilišča nezdružljivo. Senat nemškega vseučili.šča se je sestal in sprejel že omenjeno resolucijo. Resolucija ugotavlja, da ni mogoče izvesti ukrepa prosvetnega ministra, ker nima nemško vseučilišče novih prostorov, ki so ji bili obljubljeni s prosvetnim zakonom že I. 1931. Nemškemu vseučilišču je sicer bilo odkazano novo stavbišče, toda po zatrdilu resolucije bi nova stavba ne ustrezala zahtevani nemškega vseučilišča. Resolucijo je pod- I pisa.l kot rektor Gerlmrd Gesemann, nadalje San Nicolo, Edvard Winter ter tudi minister Franc Spina. Naj še omenimo, da je za Časa 30 letne vojne stopilo vseučilišče na stran cesarjevih nasprotnikov in da so po bitki na Beli gori rektor in dekani, Čehi in Nemci, odložili akademsko čast v znak protesta. Cesar Ferdinand III. je nato ustanovil novo vseučilišče, in sicer iz ostankov starega , Karlovega vseučilišča in s pomočjo jezuitskega ko- ! legija, v zadevi jezika ni vseboval zakon nikakih novih določb. V 18. stoletju je na mesto latinskega jezika stopila kar de faeto nemščina, in tedaj se j je začela hujša borba za narodni značaj vseučilišča. Na dvorišču Karolinuma nameravajo baje postaviti spomenik Husu. Bolgarski ministrski predsednik Mušanov se je na j poti iz Pariza ustavil tudi v Berlinu. Razgovori v Berlinu so bili predvsem gospodarskega značaja. Kaioiičan se ne sme dvobojevatt Berlinski škof je izdal v pastirskem listu pojasnila glede »akademskih dvobojev«. Zo katoličana niso samo pravi dvoboji pod kaznijo izobčenja ' prepovedani, temveč tudi akademske menzure, kakršne so zelo v navadi na nemških vseučiliščih. Katoličan tudi ne sme prisostvovati dvoboju. ★ Ona: »Kakšina sreča, da se nama je prav tu pokvaril motor. Pravkar sem našla štiriperesno deteljico.« Stev. SOL >ST .OVKTTEC«, dne 24 aprila 1954 Stran 7. Gospodarstvo Zahteve vinogradnikov Maribor, 22. aprila. V Mariboru se je vršil včeraj popoldne občni zbor tukajšnje Vinarske podružnice, na katerem ee je razpravljalo v glavnem o krizi slovenskega vinogradništva. Profesor Vinarske in sadjarske šolo g. Vojsk je imel pri tej priliki zanimivo predavanje o pomoči našemu vinogradništvu, iz katerega posnemamo naslednje misli: 1. Vsako nadaljnje zasaja-tijp vinogradov naj se omeji samo na izrazito vinogradniška tia: povsod drugod naj ee vinogradi iz-krčijo ter tla uporabijo za druge kulture. 2. Poostre se naj določbe finančnega zakona o iztrebljenju samorodnih trt. 3. Trošarina na vino naj se v celotnem iznosu maksimira na 1 Din od litra. 4. Organizira naj se izmena vina za kmetske produkte iz nevinorodnih krajev. 5. Poživi naj ee propaganda za pametno potroSnjo vina, ki naj se uporablja v bolnišnicah kot zdravilo in v vojski kot živilo. 6. Izvede naj se intenzivna propaganda za potrošnjo grozdja ter grozdnega brezalkoholnega soka in pa grozdne marmelade po mestih. 7. V inozemstvu nnj otvori država ali banovina vinske točilnice. 8. V gostilnah in točilnicah naj se izvaja stroga kontrola glede prodaje nepotvorjenega in prvovr:Inegii vina. 0. Kvalitetno slaba vina nnj se predelajo v vinski desrtilat in vinski kis. 10. Predvsem pa je potrebna Obrtna banka kraljevine Jugoslavije V nedeljo je bil občni zbor delničarjev Obrtne banke kraljevine Jugoslavije, kateremu je predsedoval predsednik Milan Stojanovič. Občni zbor je odobril računski zaključek ca 1933. nakar ae je razvilo obsežna razprava, iz katere posnemamo: Života l.nzarevič je zahteval, naj država vplača čimprej svoj obljubljeni delež 11 milijonov Din. Nadalje je zahteval uki-njenje »nerentabilnih« podružnic v Ljubljani in Sarajevu, čemur se je pridružil tudi inž. Stojan Veljkovič iz Belgrada. Poslovanje banke sta zagovarjala po pisanju bplgraj-skih listov Kosta Popovi« in Pavle Kararadovano-vič Končno je vsem delničarjem odgovoril predsednik banke, ki je povedal, da je uprava banke storila vse, da dobi od države onih 11 milijonov Din. Pri dajanju posojil je banka zahtevala vse potrebne garancije, kar je v interesu delničarjev. Posebno omenja zaupanje do banke, ki se zrcala v dvigu vlog. Skupno je banka dala kredite 18.000 obrtnikom v 1040 krajih. Delovanje banke v preteklem letu Ranke je lani skupno odobrila 40 milijonov novih kreditov (1932 51.3 milij.), od tega v centrali 24 4 (1932 33.9), pri glavni podružnici v Zagrebu 3 9 (0.0), pri ljubljanski 5.3 (5.2) in pri sarajevski 2 4 '6 1) milij. Din. Konec leta 19!« (v oklepajih podatki za 1932) so znašala posojila: pri centrali 72.1 (75.64) milij. Din. pri glavni podružnici v /.a-grebu 14.0 (16.1), v Ljubljani 8.16 (5.85), v Sarajevu pa 7.5 (9.1) milij. Din. Po ključu bi smela znašati posojila pri ljubljanski podružnicii 6.31 evtašala pa eo 8.02%. Ljubljanska podružnica je - torej dobila nekoliko več kot ji po ključu pripada. Kar ee tiče posojil, prevladujejo menična, katerim slede zadružna posojila, nato tekoči računi posameznikom. Velik del posojil (30%) je bil zavarovan tudi hipotekarno, pri ljubljanski podrnžr niči 26.83%. Procent protest i ran i h menic je ostal v obeh letih v glavnem neizpremenjen. V sodno neplačilo izdanih menic je bilo najmanj pri ljubljanski podružnici in so tudi odpisi najmanjši Pri centrali znašajo predlagam odpisi 1.8, pn zagrebški podružnici 0.57. pri sarajevski 0.43 in pri ljubljanski 0.01 milij. Din, kar je praktično najmanjši dosegljivi minimum. Dvig vlog pri ljubljanski podružnici Vloge pri banki so narasle od 29.6 na 36.9 milij. Din in je največji prirastek bil zabeležen bos pri ljubljanski podružnici, kjer so v loče narasle od 0.8 na 5.1 milij. Din. Poslovni nspeh Banka je lam svoje poslovanje zaključila pri centrali z dobičkom 1.8 (0.96) milij. Din, pri ljubljanski podružnici pa 0.029 milij. Din. K temu je pripomniti, da je leta 1932 znašala izsruba pri ljubljanski podružnici 113.000 Din in da torej ne more biti govora o nerentabilni podružnici, katero je treba ukiniti. Pač pn je Ioni zaključila svoje poslovanje z izgubo 0.03 milij. Din zagrebška podruz-nlca, dočim je leta 1932 izkazala dobiček 227.000 Din. Povečala pe ве je tudi izguba pri sarajevski podružnici od 150.000 na 330.000 Din. Skupno znaša čisti dobiček banke 1,480.000 Din v primeri s 950.000 Din za 1932. , Zaradi povečanja čistega dobička bo 1933 izplačana dividenda 7 Din (1931 11 Din, dočim 1932 ni bilo divid.) po predpisanem dotiranjn fondov. Rikrnca izkazuje tele postavke v milij. Din (v oklepajih 1932): \ktiva: gotovina, žiro itd. 5.2 (3.0). monice 62.6 (76.fi), tekoči računi zadrug 21.3 (21.4), ostali 15.0 (6.8). , Pasiva: glavnica 64.0 (64.0). fond 3.1 (2.8). vloge: na knjižice 14.15 (16.91. v tekočem računu 22.76 (12.75). reeskont — (11.6) itd. Račun zgube in dobička izkazuje zmanjšanje dohodkov od obresti od 10.4 na 8.9, istočasno pa so se zmanjšali stroški od 3.8 na 3.4 milij. Din, v glavnem upravni, dočim so osebni radi povečanja poslov narasli. Odpisov je bilo za 2.9 (2.75) mifij. Mariborsko in okoliško trgovstvo Maribor. 22. aprila. Včeraj In danes sta ee vršili v Mariboru zborovanji dveh važnih gospodarskih činiteljev mesta in njegovega zaledja. V soboto zvečer so zborovali v Narodnem domu člani Slovenskega trgovskega društva, danee popoldne pa se je vršil v dvorani hotela Orel redni letni občni zbor okoliškega trgovskega grcmija. Slovensko trgovsko društvo je imelo svoj 28. občni zbor. Je ena najstarejših slovenskih gospodarskih organizacij mariborskega mesta ter ai je pred vojno pridobila nevenljive zasluge za učvrstitev slovenskega llvlja v obdravski prestol i ci. Tudi sedaj se društvo živahno udejstvuje na gospodarskem polju, težišče pa je preneslo na družabno področje ter dosege tu izredno lepe uspehe. Društvo je v zadnjem čnsu poživilo svoje delovanje ter je tudi glede števila članov znatno porasllo. Trenutno šteje točno 100 Članov. Lani je priredilo izborno uspel tečaj za aranžlranje izložb, pod njegovim okriljem рл posluje tudi enoletni trgovski tečaj, ki ima namen podati trgovsko izobrazbo mladini, ki nima prilike za dolgotrajnejši študij. Občni zbor je vodil »redsodaik Mejovšek, tajniško močna in enotna organizacija vinogradnikov, ki bo znala s potrebnim povdarkom zastopati njihove Interese. V zvezi s tem so sprejpli zborovalci naslednje predloge, ki jih je Vinarska podružnica poslala na pristojna mesta: 1. Pri vseh trgovinskih pogajanjih z državami, ki pridejo v pošlev za zvoz naših vin, se naj pritegnejo kot člani delegacije naši vinski strokovnjaki. 2. Banska uprava ima samo enega referenta za vinogradnišvo, kletarstvo in sadjarstvo; te etroke naj se ločijo ter za vsako nastavi poseben referent. 3. Ustanavljajo in pospešujejo naj ee vinarske zadruge v posameznih vinorodnih okoliših, ki bodo ustvarjale stalen enoten via-ki tip dotičnega okoliša. — Del trošarine, ki gre sedaj v fond za pobijanje brezposelnosti, naj se porabi za pospeševan je^ vinarstvu in vinarskega zadružništva. — V Združene države ameriške naj se pošlje tnkoj vinski veSčak, ki bo proučil izglede našega vinskega izvoza ter navezal stike s tamošnjimi odjemalci. 5. Vinogradniki naj se osvobodijo nadzorstva in opravka s finančno kontrolo. 6. Izvede naj se olajšava deviznih odredb. 7. Iz državnih in banovinskih sredstev naj se omogoči našemu vinogradništvu z brezobrestnimi posojili obnovitev vinogradniških za-sadov. poročilo je podal Ambrožič. o blagajni je poroč il Preac, o trgovskem tečaju prof. Struna, nadzorstveno poročilo pa je podal Lenard. Izvoljeno je bilo novo vodstvo: predsednik Mejovšek, podpredsednik Pinter, tajnik Ambrožič, odborniki: Preac. Rosina, Paš, Brišmikova, Pichler, Stergar. Franjo Goleč in Anderle. Namestniki: Pišek, Major, Lah. Kravos. Preglednike Lenari, ftoštarič; razsodišče, dr. V. Kukovec in Miloš Osel. — Volitvam je sledila živahna in stvarna debata ter so se govorniki posebno pečali z vprašanjem gospodarskega sožitje mesta z okolico. Združenje okoliških trgovcev, ki obseg« področje obeh Okrajev Maribor levi in desni breg, je zborovalo danes pri Orlu. Občni zbor je vodil predsednik KostajnSek od Sv. Martina pri Vurbergu, ki je uvodoma pozdravil predstavnika zbornice za TOi dr. Plessa ter zastopnike Združenja trgovcev v Mariboru Feldina iu Zidanška ter Združenja sadnih trgovcev dravske banovine Ambrožiča. Spominjal se je umrlih članov ter podal obris splošnega položaja trgovine v mariborski okolici. Ravil se je z bansko odredbo glede izvoza lesa iz ene banovine v drugo, s položajem sadne trgovine in r. vprašanjem novih računskih taks, katere so trgovci prisiljeni zaračunati odjemalcem. fz tajniškega poročila je razvidno, da šteje zdruzenje 327 čkinov, 31 učencev in učenk ter 101 pomočnika (oo). Lani je odložilo obrt 109 članov, na novo pa se jih je prijavilo 30; učeocev je bilo oproščenih 19. Prisilnih poravnav in konkurzov na področju združenja lani ni bilo. Največ članov je trgovcev z mešanim blagom, zastopanih pa je skupno 30 strok. Blagajna izkazuje Din 61.850 dohodkov ta 64.420 Din izdatkov. Primanjkljaj se bo kril iz blagajne. Novi proračun predvideva Din №.800 dohodkov in prav toliko izdatkov. Živahna debata se je vršila o vprašanju obratovalnega časa. Združenje je sprejelo predlog, пл slovljen na zbomioo, ki predvideva glede načrta naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin naslednje izpremembe: Člen 3 glede trgovinskih obratovalnic naj se izpremeni v toliko, da je obratovalni čas v vaseh m krajih po čl. 1 poleti od 6 do 12 in od 14 do 20, pozimi pa od 7 do 12 in od 14 do 19. Člen 26 glede obratovalnega časa ob nedeljah in praznikih naj se izpremeni v toliko, da smejo biti odprte vse trgovinske obratovalnice od 7 do 11. Ob državnih praznikih, in sicer 1. in 17. decembra ter 28. junija naj bi bile trgovine v vaseh zaprte med slovesno službo božjo, a največ dve uri. Ves dan naj bi bile zaprte samo na Novo leto, veliko nedeljo. božič in binkošti. — Živahno se je tudi razpravljalo o vprašanju delitve koledarjev ter se je določila kazen za kršilce dogovora v iznosu 2000 Din. — Zborovalee je v imenu zbornice pozdravil tudi dr. Pless. ki je v temeljitih izvajanjih orisal splosen gospodarski položaj ter se bavil z aktualnimi domačimi gospodarskimi vprašanji. ★ Posvetovalni odbor za denarstvo je imenoval trg. minister dr. Demetrović. Člani so: dr. B. Markovič. preds. Priv. agr. banke, dr. J. Lovcevi«, vice-guverner Nar. banke, V. Ojuričič. upravnik Drž. hip. banke, dr. M. Nedeljkovič, gl. ravn. Poštne hranilnice, dr. VI. Markovič, preds. dr. belgr. bank — .vsi iz Re lg rad a ; dr. 2. Slepčevič, preds. zdr" vojvodinskih bank. Novi Sad; dr. Rr. Pliverič. preds. dr. den. zavodov, gl. ravn. Praštedione, r! Erber, gl. ravn. Mestne hranilnice, dr. D. Plavšič, bivši pomočnik fin. min., dr. M. Markovič, tajnik organizacije bank. vsi iz Zagreba in dr. M. Božič, ravn. Hran. drav. ban., dr. M. Brezigar, odvetnik, iz Ljubljane. — Prva seja odbora bo že v sredo 25. t. m. Dobave. Dne 26. aprila t. 1. bo pri Komandi drav. div. obl. v Ljubljani javna ustna licitacija glede dobave 20.000 kg jedilnega olja ter 10.000 kg masti. - Dne 26. aprila t. I. bo pri Komandi mesta v Ptuju licitacija glede dobave drv. - Borra Ljubljana. 23. aprila. Denar Danes so ostali neizpremenjeni le tečaji Cu-nha, Pariza, Prage in Trsta, dočim so vse dru«e devize popustile. Posebno občutno pa je nazadovala marka. V zasebnem kliringu je nadalje narastel a v -s t r i j e k i šiling: v Ljubljani na 9.30—9.40, v Zagrebu na 9.38 in v Belgradu na 9.45. - Grški boni so notirali v Zagrebu in Relgradu 33 bi. — Madrid : Ljubljana 6.40 den., Zagreb 6.30 den. Prav znatno je popustil angl. funt : noliral je v Ljubljani 250 255.80. v Zagrebu 253.10—254.70 (253.90), v Belgradu pa 253.50—254 (254). Ljubljana. Amsterdam 3310.51-2327.87, Berlin 1339.58-1350.38, Bruselj 799.41-803.35. Curih 1108.35—1113.85. London 174.42-176.02, Nevvvork 3358.28 3886.54. Pariz 225.88-227, Praua 142.23-143.09, Trst 290.40 202.86. Curih. Pariz 20.38, London 15.28, Nevvvork 306.50, Bruselj 72.125. Milnn 26.26, Mndrid 42.25, Amsterdam 209.05. R^rlin 121.10, Dunaj 73.27 (57), Stockholm 81.30, Oslo 79. Kopenlumen 70.45. Praca 12.84. Varšava 58.325, Atene 2.92, Carigrad 2.505, Bukarešta 3.05. Dunaj. Dinar notira (valuta) 8.44. Vrednostni papirji Tendenca za drž. papirje je bila slabejšn in -o tečaji večinoma popustili. Promet ie bil srednji iu je znašal iih zagrebški borzi: vojna škoda 200 kom., begi obv. 50 000 in 7% Rler :!000 dol. Ljubljana. 7% inv. pos. 70 72, agrarji 37 den., KULTURNI OBZORNIK Zbornih za umetnostno zgodovmo noše in romantika narave) v zrelo dobo (od 174» dalje), ko je M. zajel svoja dela notranje najgloblje. V njegovem zrelem stilu ee že javljajo prvi znaki umetnostne misli klasicizma, ki je za njim (zlasti v cerkv. slikarstvu) polagoma zavladaL Metzinger pa ni le mojstrsko izpolnil svojega časa (vedno je korakal n a čelu moderne struje), marveč eo se pretakali njegovi umetnostni vplivi v naslednje generacije (Cebej, Potočnik, Kremecr-Schmidt, Layer itd.) v toliki meri kakor pri nobenem drugem slikarju na Slovenskem. Balduin S a r i a je prispeval študijo »Glavne kultne podobe mitrejev v P o e t o -v ion i«. Tu nam pokaže pisec vmesno skupino mitričnih spomenikov med rensko m podonavsko, to je skupino ptujskega mitreja (drugega m tretjega), čigar fragmente izvorno analizira: kateri elementi so doma iz Poetovione, kateri so preneseni od zunaj. Pisec je mnenja, da je večina mitričnih spomenikov nastala pod vplivom Italije, zlasti Aquileie, kjer je bilo. kakor se zdi, središč* tega kulta za vzhodne alpske dežele. Pod naslovom »Narodna galerija« je nanizal Izidor Cankar celo vrsto pomembnih predlogov, v kateri »meri se naj NG poslej izpopolnjuje. K temu sestavku sc bomo še vrnili. — Spomeniški koneervator France Šteli poroča v »Varstvu spomenikov« o prenovitvah posameznih pomembnejših slik in kipov v podeželnih cerkvah in samostanih kakor tudi v I.jubliani. Iz celotnega poročila je razvidno, kako potrebne so direktive spomeniškega urada v prenavljanju starih umetnin, ako nočemo, da te razpadajo oz., da fih uničijo nevešče токе. — Poleg manjših prispevkov naj omenimo še skrbno nabrano in uporabno sestavljeno »Bibliografijo o umetnosti na Slovenskem za 1. 1932«, ki jo ie prispeval marljivi slovenski bibliograf J. Š I e -binger. O razstavah od I. 1928-30 poroča L Kos, med Beležkami je zanimiv prispevek Regaltja o Kavčiču. — Kot priloga je dodan Zborniku zadnji del Maroltove knjige o umetniškem delu vrhniških cerkva, ki je izhajala kot priloga od leta 1929. O njej kot celoti bomo spregovorili več, ko bo izšla v zaključeni obliki. —jbič. is 1 XII. letnik, 1932-33. Uredil dx. France Šteli. Založilo Umetnostno-zgodovinsko društvo. _ Že dvanajst let opravlja Umetnostno zgod. druitvo z izdajanjem Zbornika in širokopoteznim načrtom za kritično raziskovanje in čuvanje slovenske umetnosti preteklih stoletij, odlično kulturno delo. Iz slehernega letnika spoznamo namreč, koliko umetniških del po slovenskih cerkvah in zgodovinsko pomembnih zgradbah je to društvo rešilo propada, koliko gradiva za študij posameznih starih umetnikov je nabralo, koliko izsledkov, ki so znanstveno delo kulturnozgodvinskega značaja uravnali v nove kritične tokove, je odkrilo. Na tem mestu moramo izreči Umetnostnemu zgodovinskemu društvu vse priznanje in ga priporočiti slovenski lavnoeti, da ga v plemenitem stremljenju podpre. Na uvodnem mestu prinaša Zbornik temeljito razpravo Vojcslava Molela ; »O sociološkem problemu v umetnostni zgodovini«. Pisec raziskuje v razpravi razmerje med umetnostno tvornostjo in človeško družbo. Sicer je sleherna umetnina produkt osebnostnega udejslvovanja, ki je seveda različno pri posameznih umetnikih, posameznih zgodovinskih razdobjih in središčih, vendar nosijo umetnine tudi najbolj individualističnih osebnoeli v sebi prvine, izvirajoče odtod, ker jc umetnik član človeške družbe. To tezo dokazuje Mole s kritično ostrino svoje širpke izobrazbe. Ob koncu dokaza pride pa do vprašanja Ali je potem takem utemeljena zahteva po posebni sociološki umetnostni zgodovini? Tudi tu nagme avtor težo protidokazov, ki privedejo do zaključka, da je sociološka umetnostna zgodovina nemogoča; tako presojanje medsebojnega razmerja med socialnimi skupinami in umetnostjo s sociološkega vidika je sicer važno v kulturni zgodovini, ni pa to umetnostna zgodovina sama. Naslednjo razpravo »K razvoju in stilu Metzingerjeve umetnosti« je napisal po Vurnikovi disertaciji in zapuščini Marijan Marolt. Ta razprava nam na podlagi študija Metzingerjevih slik pokaže njegov stilni razvoj iz naturalizma, ki se je javljal tudi v cerkvenih slikah (njegove svete podobe v 1740 letih in še nekaj naprei niso sveto pojmovane, umetnika sta bolj zanimala etnografski interes u Dvora kov koncert Za Smetanovo opeij »LibuAo« (ki pom en j a neplodno izrabljanje sil) je v okviru podajanja češke glasbe nastopil te dni simfonični koncert skladb Antona DVoraka, ki ga je izvedel pomnoženi operni orkester pod vodstvom ravnatelja M. Poliča. — Na sporedu so bile tri skladateljeve mojstrovine: Karneval (uvertura za vel. orkester), Slovanski plesi (trije samostojni deli) in Simfonija v g-duru (za vel. orkester) v štirih stavkih. Vsa dela izžarevajo izredno skladateljevo polnokrvnost, ki se javlja predvsem v bogati iznajdljivosti ter v bujni prvinski ritmiki, ki je zanj najznačilnejša. Črpal jo je iz narodnega svojstva in jo slikovito vnašal v vsa svoja dela, med katerimi so je največ deležne ravno njegove plesne invencije, dočim zajemajo njegove mirnejše tvorbe z bogato samoniklo melodiko in široko čuvetvenostjo. Že ob koncertu pianista Orloma sem opozoril rva važnost gostovanja visokovrednih simfoničnih ansamblov z ozirom na zdravo primerjanje in iz njega ne samo vzdrževanje temveč tudi dviganje nivoja domače reprodukcije. Prav omenjeni koncert je to važnost zopet podkrepil, kajti ob njem se je črta vrednosti upognila zopet navzdol. Nočemo očitkov, nerazumevanja. Veseli smo, če se oživlja simfonično življenje. Toda na račun večie pogostnosti nikdar ne sme utrpevati vrednost. Zato ni prav, da dobivamo koncerte, ki očitujejo površnost. Prav zadnji koncert je na tem močno bolehal — zapustil je zopet vtis prehitre priprave, kar nehote podtika mnenje o dviganju osebnih ambicij nad stvarne splošne kulturne koristi. Ob pregledu dela je vidno, da so člani opernega orkestra močno zoposleni, a tudi, da bi ob bolj smiselnem izrablianju teh moči morali uspehi neprimerno zrasti. Zato ni čudno, da »pričo vidnih neuspehov vsakega pravega muzika zapusti veselje do dela in da ee vse izliva v splošen občutek rokodelstva, ki ga pač terja obstanek. V takih prilikah nam visoka umetnost res nc more rasti in naj se zaveda odgovornosti tisti, ki vse to vodi. Kot rečeno, je ta koncert zapustil vtis površnosti. ki obstoja v tem, da so bile pač dosti dosledno odigrane le napisane note s svojimi dinamičnimi oznakami, vse drugo pa se je izgubilo v meglenost. In vendar se prava umetnost šele tukaj prične. Kje je dosledna in jasna arhitektonska zgradba, v kateri mora biti vse sorazmerno odtehtano in po smislu povdarjeno? Kje oprijemljiva vojna škoda 308 den., begi. obv. 54 den., 8% Rler. pos. 54.25- 55.25. 7% Rler. pos. 52- 52.50, 7% pos. DHR 65.50 den.. Kranj. ind. 250 bi. Zagreb. Dri. papirji: 7% invest. pos. 70 den., agrarji 37 bi., vojna škoda 307 -307.30 (308), 4. 309 bi., 6% begi. obv. 53-54 (54), 8% Bler. pos. 54.25—55.50, 7% Bler. pos. 51.50- 51.75 (51.50, 52), Tob. srečke 10 den., Srpčke rdečega križa 10 den. Delnice: Priv. agr. banka 211—216, Osj. sladk. tov. 135—165, Union 50 den., Trboveljska 96—100. Belgrad. Dri. papirji: 7% invest. pos. 71—72 (71), agrarji 37 bi., vojna škoda 308 -309 (309. 308), t. 307.50-309 (307), 6% begi. obv. 54.30-54.40 (54.30), 7% Bler. pos. 51-51.50 (51.50), 7% pos. DHB 67 bi. - Delnice: Narodna banka 1000- 4080 (4050). Priv. agr. banka 211-213 (212). Živina I > 11 ■ i a j.- k i goveji нејош 23. aprila. Prignanih je bilo 778 volov. 445 bikov in 581 krav, skupno 1804 glave, od tega iz Avstrije 1364, iz inozemstva pa 440. Cene so bile sledeče (v Sil.) za kg žive teže: voli 0.90-1.45. biki 0.82 1.10. krave 0.90- 1.05 in klavna živina 0.60 —0.80. Sejem je bil miren in >o cene ostale v glavnem neizpremenjene. Žitni trjsr Tendenca na žitnem trgu je popuščajoča in so cene nekoliko nižje kol pretekli teden. Danes zahtevajo za pšenico ban. 80 81 kg 1O2.5O—105, ban. 79 kg 102 105. ban. 76 77 kg 100. za Sisak 120. nadalje za koruzo ban. 68. Slsak 88 89. zn sreiusko ni zanimanja radi neodgovarjajoče kvalitete. Moka jc ostala v ceni popolnoma neizpremenjena. Jnj™ Zaradi živahnejšega povpraševanja iz Inozemstva se je nakupna cena dvignila že na 6 Din zji I kg. Žal pa je razpoloženje poslalo zopet mlačno, lako da so bili izvozničurji pritnornni ceno zopet znižati na 5.50 Din. Ni izključeno, dn bo cena še nazadovala. — Sv. Jurij oh juž. žel., 21. aprila 1931. plastika, ki hoče jasnega motivičnega luščenja m logične nad- in podrejenosti v liniji in barvi' In končno kje detajlne finese, ki so zlasti ob prelitjih tonskih tokov tako zelo občutljive in vendar nad vse važne za lep celoten vti«? A za vsem tem je nedostatek bistvene umetniške spojine, to ie svoi-stva zmoči vliti izvedbi v pravi obiutljivosti naj-prikladnejše lice, ki ne izdaja niti pretiranih grobosti (v razbijanju), niti neprijetnih mehkužnosti, temveč izžareva v harmonični zlitosti ono tajno moc, ki ogreva in poganja človeka v polno čuv-stveno vibracijo ter mu je kot dih iz onostranstva. — Pn takih koncertih se šele prav zavedam, kdo j« Vaclav 1 alich. y U. Jubilej g. Brezovšha Včeraj j« prvi dirigent in začasni name«tn3i opernega ravnatelja g. Ivan Brezovšek proslavljal pet in dvajsetletnico svojega delovanja za dirigentskim pultom. Ob tej priliki sc bomo čisto na kratko ozrli na njegovo življenje in delo Ivan Brezovšek ce je rodil v Trbovbah 3. julija 1888. Ker je njegov oče kot rudniški uradnik odšel v Nemčijo, v Dortmund, je Brezovšek že kot otrok odšel v inozemstvo. Že v otroških letih je mladi Brezovšek pokazal posebno nagnjenie k dirigentskemu poklicu. Konservatorijskc študije je končal v Dortmundu in Kolnu L 1907. Se istega teta je dobil mesto korepetitorja v Dortmundu. Kot dirigent se ie potem uveljavljal v Kolnu, Metzu m šc v nekaterih nemških pokrajinskih mestih. Kot pianist je prepotoval večji del Evrope. — Po prelomu se jc vrnil v domovino in z uspehom deloval v ljubljanski operi. L. 1921. pa je prišel za stalno v Belgrad. кјет je nastopil prvič v starem »Manežu« v »Hoffmannovih pripovedkah« m »Veselih ženah vvindsorskib«. — To zadnjo opero je dirigiral ludi snoči ob jubileju. V trinajstih letih, ki iih je kot prvi dirigent prebil v belgrajski operi, se je Brezovšek naprej in naprej z uspehom trudil, da čim viže dvigne nivo belgrajske opere. Delal je s polno vnemo in dirigiral ceio vrsto novih, še netiprizorjenih kakor tud-i obnovljenih del v Belgradu, tako: »Borisa Godu-nova«, »Loengrina«, »Boeme«, »Seviljskega brivca«, »Netopirja«, »Dekle z zapada«, »Carmen., »Čarobno piščal«, »Otela«, »Salomo«, »Trubadurja«, »Rigoletta«, »Pikovo damo«, »Bal pod maskami«, »Kneza Igorja«, »Casanovo«, »Mignon« »hvgemja Onegina« in še nekatere. Marliivemu dirigentu ob proslavi pet in dvajsetletnice tudi naše čestitkel -p p Mladost Hermana Wendla. Pravkar smo prejeli Wendlovo poslednje delo »Jugend-erin-nerungen einesMetzers«, ki ga je izdala knjigarna de la Mćsange v Strasbourgu. Ker bo zanimal razvoj Wendla tudi nas, saj je po svojih delih znan vsej naši javnosti, bomo o knjigi ob priliki več poročali. Sc zmerom ni dovolj. Nedavno smo poročali o ueodnem padanju nekdaj vodilnih nemških časopisov. Nekateri listi so zdrknili z milijonske naklade na 200.000, nekateri pa so sploh prenehali. Načelo »izenačenja«, ki ga je uvedel Hitlerjev vladni sistem, jih je pokopalo. Ljudstvo sc nc zanima za izključno kronološko poročanje, ono hoče kritike, načelnih, svobodnih besed. Po enoletnem pritisku na tiskovno svobodo so sklicali le dni hitlerjcvski vodilni ideologi zborovanje časnikarjev, kjer jo poudarili, da je predhitlerjevski tiskovni tistem za večno pokopan. Začenja se nova doba, kjer nimajo zasebniki pravice ra/vnati svoje ideologije v svojih listih; danes mora biti časopis izključno v službi države. Pisati sme le po smernicah sedanje vlade ali pa ne sme živeti. Kurs strogosti sc bo povečal, načrt izenačenja ee rao^a izvesti dosledno do poslednjih skrajnosti . . . Ako je možen v taki državi vsaj neznaten kulturni na predek. za to se ne vprašuje. Vsi vemo. da je nekdanji razmah nemškega umetniškega duha do lal prignečen in da ga bo poostreni sistem eno stranskega tiska še lo malce, kolikor ga tiho tli, udušil. Tudi vemo. da bodo poslej uspevali Ic on brezpomembneži, ki bodo znali svoj tesni duh šc bolj utesniti ali pa oni, ki bodo na polna usta pisali. kar bodo drugi narekovali. S tem pa se za ključi nemška kulturna pomembnoet v Evro|ii. Režiser Rogoz se vrne v Ljubljano? Ob oceni zadnje Rogozove režije »Neocenjenih zaslug« (drama angl. pisatelja SomcTset Maugama) so vsi češk listi pisali, da je to poslednja Rogozova režija v Pragi, ker da ec bo vrnil v bližnji prihodnosti v ljubljansko Narodno gledališč*. JScLStnaikila Liubliana 1 Kulturni odsek K. A. za Marijino Oznanjenje v LJubljani priredi drevi ob 20 predavanje • skloptift-niiui Hiiknmi: Dou llosco — njegovo življenje in delovanje. Predava dr. Frane Knifle. Vljudno vabljonil - Odbor. 1 Javna produkcija gojencev dr lavnega kon ser-vatorija v Ljubljani bo drevi ob 18 v dvorani Filhar menične družbe. Spored obsega osem točk ln sicer ko na nJem skladbe /.a vijolino in klavir, flavto in klavir, dalje klavirske skladbe, skladbe za čelo in klavir ter razni samospevi s spremljevanjem klavirja. Zače-tok produkcije jo točno ob 18, vstop prost proti nakupu programa, ki stane 2 Din. Spored se dobi v teku dneva v knjigarni Glasbene Matice, od 17.M pa v veži v Fil harmoničnem poslopju. 1 Francoski institut opozarja na skloptično predavanje: «I)uuinier in njegove litografije«, ki bo v sredo 25. aprila ob 20 v društvenih prostorih v Narodnem domu. l'redaval bo g. prof. Jean Lacroiz. Vabljeuil 1 Koncertno prednaznanilo. V ponedeljek 30. aprila bo simfonični koncert pomnoženega opernega orkestra, ki izvaja Smetanov simfonični ciklus »Ma vlust«. — V četrtek maja koncertira v Hubadovi dvorani komorni trio gospe Brundlove, v petek 4. maja bo simfonični koncert državnega konservatorlja s sodelovanjem Orkestralnega društva Glasbene Matice, ki bo izvajal francosko simfouično glasbo. — V poneileljok 7. maja bo nastopil v Hubadovi pevski dvorani znani praški pianist Reiuer, v sredo 9. maja pa bo nastopil šolski zbor in orkester glasbene šole iz Kranja v unionski dvorani. 1 Kino Kodeljevo. Danes In Jutri ob 20 »Nedolžnost z dežele«. V glavni vlogi Lucie Knglisch in Uaiph A. Huberte. Cene znižune. 1 Bolgarija, dežela roi, je naslov skioptičnega predavanja Bolgara g. Pauii.orova iz Sofije. Predavanje priredi v četrtek 26. t. m. ob 20.30 v suiouu bolela Metropol« Klub esperantistov v Lj ubijam. Vsi, ki se zuuiuiule za kulturno zbližanje med balkanskimi na rodi. obiščite to predavanje. 1 Nočno službo imata lekarni: mr. HuAuik, Marijin trg 5, in шг. Kurult, UospobvclHkU o. 4. Maribor m Slovensko obrtno drultvo priredi v nedeljo 29. aprila poučni izlet za vajeiike k Sv. lir banu. Vabljen je učiteljski zbor obrtne uudaljevalue šole (dekliški oddelek), uiojstrinje iu pomočnice. Zbirališče pred s&mostunoui šolskih sester ob 7. m O planinskem livljenju bo predaval znani lovski pisatelj Vladimir Kapus Jutri v sredo ob 20 v okviru lukujšujegu Sl'D. m Glasbena Matica v Mariboru Je pred IS leti priredila svoj prvi koncert. V sredo 2. maja priredi jubilejui koncert, uu katerem bo izvajala Saint-Saen-sovo odo «Lira in harfa« za mešani pevski zbor, orkester in soliste. m »Ciciban« na mariborskem odru. Dne 6. maja bo vprizoril 50 ljudi broječ ausambl Ferdo Delaka iz Ljubljune popularno odrsko prireditev 2upaucicevega »Cicibana«. MALI OGLASI V malih oglatih velja »salta beseda Dia f«—j ienltovanfskl oglasi Din 3'—. Najmanjši znesek ta mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inačaja se račnna enokolonska S mm visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloZlH znamko. Drugi hraii •Narodna knjižnica in čitalnica* v Zagrebu, Gun-duličovu ulica 29, priredi v sredo 25. aprila ob 20.30 društveni sestanek s predavanjem g. vseuč. prof. dr. G. Novaku o temi: «Knko su nastale i kaj so eglptske piramide (s skioptičnimi slikami). Gostje dobrodošli. Radio Programi Radio Ljubljana г 'Гчгск, Zi. aprila: 11.00 Šolska ura: Primorski Slovenci (dr. Lavo Cermelj) 12.15 Plošče 12.45 Poro, ila 13.00 Cas, plošče le.uo UtrošKi kotiček (gospa Gubrijeičiceva) 1S.3U 1'loši e lit.ott Vodilni možje čcšUoslovušKega Sokolu (1'oliurc .lanu/.) 19.30 Narodnosti v evropskih državah (.Miran iu x) 20.00 Glasbeno predavanje (variacija), rV6ellio\eu: Vuriucijc ua Diabelijevo temu, izvaja gdcuu Požeuelova 20.45 Hudio orkester 21.40 Vokalni koucert eden c Soi.ove 22.10 Cus, poročila 22.30 Angleške ploščo. Snda, 25. aprila: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 čas, plošče lh.(H) Komorna glasba, Hudijski kvintet 18.311 U verstvih (Frauc Terseglav) 19.00 liadljski or kester 19.30 Iz jugoslovanske književnosti (Podbevšek) 20.UO Prenos opere .Carinen« iz ljubljuuske opero. V oumoru: t as iu poročila. Drugi programi t TOK15K, 24. aprilu. Bclorad: 18.00 Prenos koncerta I/, domu slepih 19.U0 Itadio orkester 20.40 Prenos siiuio-ničuega koncerta — Zagrebl 20.40 l'renos iz Belgrada — Dunaj: 17.25 Vokalni koucert 19.25 Operetni večer — Hudim/Hita: 19.00 Klavir 19.50 Dve 1'ruucoski euodejuu-ki 21.20 Su ionski trio — Milan-Trst: 20.05 Plošče 20.45 Opereta Ja , Mascagni — Rim: 20.45 Mandolinistični lu vokalni koncert 21.30 Veseloigra — 1'raga: 19.35 Vojaška gudlia 20.35 Igra «Ognjena dežela« — Variava: 20.Ho Koncert del Маваупакека — Nemčija: 20.15 Nova zabavna glasba vzhodnoprusklb komponistov. Vsakega in povsod lahko doleti nesreča »Fitonin« preprečuje infekcijo, ustavlja krvavenje in zelo hitro zaceli rane. Ako se poslužite »Fitonina« takoj kot prvo sredstvo, sploh ne more priti do gnojenja, ker »Fitonin« v roku pol ure ubije vse klice, ki povzročajo gnojenje. Zato je »Fitonin« potreben povsod, kjer preti nevarnost nesreče. Steklenica v lekarnah 20 Din. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. — Poučno knjižico ŠL 15 pošlje brezplačno »Fiton«, dr. z o. z., Zagreb 1-78. (Reg. pod br. 1281 od 28. VII. 1933). Tudi Vaša obleka bo kakor nova ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni JO S, REICH Ljubljana Poljanski nasip S-5 Pralnica — Svetlolikalnica Prireditve V kavarni »Stritar« vsak večer koncert. (h) Krojaški pomočnik išče službo proti manjši plači v Ljubljani ali okolici. Naslov v upravi »S1.« pod št. 4586. (a) Dekle srednjih let, vešča vseh gospodinjskih in vrtnih del išče stalno službo s 1. majem pri manjši družini. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 4528. (a) Gospodična zmožna slovenščine, italijanščine, nekoliko nemščine, bi sprejela kakorš-nokoli službo v prodajalni ali pri otrocih; tudi na ure. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Primorka« št 4604. (a) Vluibodobe Pridno služkinjo za čiščenje hiš sprejme Sajovic. Fiignerjeva ulica št. 13/11. (b) Barvarja vajenega barvanja nogavic in preje takoj sprejme tovarna Vidmar, Ljubljana, Pred škofijo 19. (b) Hotelske sobarice zmožne jezikov, stare 25 do 35 let, strogo solidne, rabimo. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sobarica« št. 4625. (b) Računsko natakarico sprejmem s 1. majem v službo. Prednost imajo samske starejše osebe. Ponudbe: Frankopanova št. 10, Maribor, Govedič. Čuvaj za lov in ribolov, samo popolnoma zanesljiv, trezen, strog in priden, star okrog 35 let, se išče. Plača mesečno 500 Din, stanovanje in posebne nagrade. Ponudbe na Atoma Сотрапу d. z o. z., Ljubljana. (b) Denar Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov Rudoli Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) Stanovanja ODDAJO: Stanovanje soba, kuhinja in pritikli-ne - takoj oddam. Ciglar-jeva 37, Moste.. (č) Lepi poslovni prostori v pritličju, z vsem modernim komfortom, v najlepši mirni legi in v neposredni bližini kavarne Evrope, primerni za poklicno delo ali trgovsko poslovanje, se oddajo s 1. avgustom, na željo tudi preje V isti hiši v I. nadstropju se odda tudi istočasno štirisobno udobno stanovanje z vsemi pritiklinami. — Prednost ima rellektant na poslovne prostore. — Vprašanja naj se naslovijo na upravo »Slovenca« pod št. 4616. (č) Posestva нишшшшшнншмшишшшмшпншшппш Droben oglas r •Slarmcu. aosestvo S hitre proda; č* ie nt t gotovim denarjem nai kupca ti t кп/iiieo da HIIIIIIIIIIIIIIIIMIIUIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIII Kupite takoj poceni (115.000) enonadstropno, dvostanovanjsko vilico — podhribsko letovišče — Šiška. Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 4621. (p) Zelo poceni se oblečete pri Preskerjo, Sv. Petra cesta 14. Hiša z gospodarskim poslopjem, četrt orala vrta — naprodaj. — Potrebno je 15.000 Din. Dev. Marija Brezje št. 45, Maribor, p Kupimo Motor na sesalni plin, malo rabljen, 80—100 HP, ter pol-nojarmenik - dvojnik, v dobrem stanju, kupimo. Ponudbe na upravo »S1.« pod št. 4603. (k) Vsakovrstno zlato kanale Solidna gospodična se sprejme na stanovanje sredi mesta. Naslov pove uprava »Slov.« pod štev. 4605. (a) СЗЗШШЗ ODDAJO: Lokal v centru mesta, z velikim izložbenim oknom — se odda s 1. majem v najem. Pojasnila v Gajevi 5-1., soba 128. (n) Izložba velika in svetla, v centru mesta, se odda s 1. majem v najem. Pojasnila v Gajevi ul. 5-L, soba 128. Trgovski lokal se odda v najem ali na račun proti gotovini. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »1. julij« št. 4487. (n Inserirajte v ,Slovencu'! po naiviliib cenah CERNE, iuvelir. Liubliana, Wolfova ulica it X 1ШШЗ Žensko kolo ceno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 4417. Šivalni stroj pogrezljiv, dobro ohranjen — ugodno naprodaj. Rožna ulica 13. Lep zapravljivček naprodaj. Streliška ulica it. 33. (1) Lucemo banaško, črno deteljo in travna semena dobite v najboljši kakovosti pri tvrdki Fran Pogačnik d.z0.z Ljubljana, Tyrši va (Dunajska) ti< nasproti mitnice Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izbiri najugodneje in najceneje tvrdka Kari Preiog, Liubliana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Lepo žrebe dveletno, za ježo ali vožnjo — prodam. Kregar, trgovina — Dravlje pri Ljubljani. (1) Posteljnino, odeje, vložke, otomane itd. dobite najceneje pri Aloiziju Kočijažu, tapetništvo — Miklošičeva 6, Maribor. 1 Telefon 2039 /N PREMOG KARB0PAKETE DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva uliea i). 5. Prodam: žično vrv za vezi apnenca, železno peč za kopalno banjo, močno, moderno kolbenpumpo in skobelnik. F. Cvek, Kamnik. (1) Vino naravno, kakor v zidanici, dobite v delikatesi Sotelšek, Gradiiče 10. (1) Glasba Klavirji prvovrstni instrumenti -različnih tvrdk kakor tudi lastnih izdelkov že od 11.000 dalie dobite pri R. WARBINEK Liubliana, Gregorčičeva 5 Dolgoletna garancija. — Prodaja na obroke tudi proti bančnim knjižicam. Strokovniaška popravila in oglaševanje izvriujem točno in ceno. — Najcenejša izposojevalnica. Nogavice rokavice kompletne potrebščine za krojače in šivilje, nadalje bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po najnižjih cenah pri tvrdki osip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030. MAJNIŠKE KIPE od 10 cm velikosti dalje, bele kakor barvane, domače in tuje izdelave nudi po izredno nizki ceni Prodajalna H.Ničman Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2. Brez posebnega obvestila. Bog nam je vzel našega presrčno dobrega brata in strica, gospoda „ DEV JOŽEFA danes zjutraj po kratki bolezni Pogreb predragega pokojnika bo v torek, dne 24. aprila ob 11. dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Tržič, dne 22. aprila 1934. M ar lan e, sestra; Franc in Jean, brata. Zahvala Za izraze iskrenega sožalja ob smrti ljubljenega brata in strica, gospoda Ivana Tehavčiča dvornega svetnika v pokoju izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahvalo. Predvsem se iskreno zahvaljujemo darovalcem vencev, zlasti gosp. banu dr. Marušiču, sreskemu načelniku gosp. dr. Čušu iz Krškega za udeležbo pri pogrebu, preč. duhovščini, gg. pevcem, gasilskemu društvu iz Mokronoga in vsem, ki so počastili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Ljubljana, Mokronog, dne 24. aprila 1934. ŽALUJOČI OSTALI Ludvik Gangbofer: 71 Samostanski lovec »Gospod.. .c je jecljal Hajmo, dočim je žgoče zardel prav do čela in čez. Nobena oeooTia beseda ga ne bi ostrašila; toda to prijazno, resno svarilo ga je popolnoma izravnoveeilo. Drhteč, zbeganega pogleda, se je ozrl po Gitka in zajecljal: »Iti moram — monuin...« Tedaj se je zbudila iz svoje odrevenelosti. Oklenila se ga je z obema rokama, se privila tesno k njemu, kakor da bi hotela vzrasti vanj, in je pritisnila evoj obrez na njegove prei: »