Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Slovenske kmetijske družbe.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto.
Posamezna številka stane 80 v. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 600 K, na •/« strani 300 K, na »/, strani 150 K, na »/« strani 100 K, na Vit strani 50 K in m Vu strani 25 K. Udom 10 »/. popusta. Vsaka vrsta v .Malih naznanilih" stane 2 K.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz >Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Iti Ijubijan^	Letniki™.
Obseg: Kako bi se dalo omejiti rastočo draginjo glede kmečkih gospodarskih potrebščin. — Zatirajmo plevel! — Na kaj je paziti pri vzreji mladih praset. — Pravila pri škropljenju trt proti paležu ali peronospori. — Pravila pri zatiranju trtne plesnobe ali oidija. — Pridobivanje smrekovega čresla. — Vprašanja in odgovori. — Poročila in objave podružnic. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Inserati. — Družbene vesti.
Kako bi se dalo omejiti rastočo draginjo glede kmečkih gospodarskih potrebščin.
(Poročal na draginjskl anketi dne 9. aprila t. 1. kmetijski svetnik Rohrman.)
Pomanjkanje gospodarskih potrebščin in visoke cene zadržujejo danes vso našo produkcijo, ki se vsled tega ne more uspešno razvijati, dasi je izpopolnjena produkcija v prvi vrsti potrebna, da se zboljšajo naše življenske, denarne in gospodarske razmere.
Kakor moramo skrbeti, da dobi naša produkcija potrebne pripomočke na razpolago, tako moramo po drugi strani pobijati ras'očo draginjo, ki nasprotuje njenemu razvoju, ji jemlje ves razmah in zvišuje cene njenih pridelkov.
Med potrebščine, ki jih nujno potrebujemo pri našem kmečkem gospodarstvu, štejemo umetna gnojila, močna krmila, razna semena, kmetijsko orodje in stroje, železo, usnje za vprežno in strojno opravo, vrvi in vezilje, strojno olje in druga mastna olja in maže, petrolej, bencin, modro galico, žveplo, živinsko sol, klajno apno itd.
Vsi ti proizvodi so večinoma tuji in jih moramo uvažati. Vsa ta preskrba je pa danes silno težavna, pomanjkljiva, nezadostna in deloma naravnost onemogočena. Opozarjamo n. pr. le na razna umetna gnojila in močna krmila, na semena, ki jih moramo pogrešati na veliko škodo naše produkcije. Razentega je ta preskrba silno draga. Z draženjem življenskih potrebščin je narasla naravno tudi draginja za delo, za razne surovine in njih proizvode. In kar ne store danes slabe trgovske konjunkture in slaba denarna vrednost, to
dovršuje brezvestno početje vsakovrstnih špekulantov in nenasitnežev.
Da se rastoča draginja za gospodarske potrebščine po možnosti omeji in da se blago ne draži doma še naprej po trgovcih in netrgovcih, je treba delati na to, da se nabavni stroški po možnosti znižajo in cene doma po možnosti ustalijo. Za tako omejevanje draginje je pa treba primerne organizacije ne le za nakup, ampak tudi za oddajo gospodarskih potrebščin.
Tudi pri teh predmetih je zašla kupčija na napačna pota in nam nudi danes nasprotno sliko od trgovine pred vojno. Takrat smo imeli vsakovrstnega blaga za življenske in gospodarske potrebščine na ostajanje in trgovina se je omejevala le na poklicane trgovce in manjše število prekupcev. Danes pa manjka blaga na vseh koncih in krajih, dočim se s trgovino peča vse vprek, tako da je danes skoraj več kupčije kakor produkcije. Vse kupčuje in veriži in čim manj je blaga, več je vsakovrstnih prekupcev, ncvijalcev in verižnikov. Kakor gobe po dežju, tako so se razpasle te pijavke.
Ne samo nizka vrednost denarja in z njo združene visoke cene za življenje in za delo je vzrok današnji draginji, ampak vzrok je tudi brezvestno izkoriščanje vsesplošnega pomanjkanja, vzrok je tudi neurejena trgovina in z njo združena neurejena in nezadostna preskrba. Strah pred stisko, negotovost zadostne preskrbe, nujna potreba in pomanjkanja blaga, vse to so tudi tehtni vzroki, da se blago preplačuje in da uganja verižništvo svoje orgije. Te ostudne pijavke na našem narodno-gospodarskem telesu je preganjati in zatirati z vsemi silami in na vse načine, če hočemo spraviti trgovino zopet v njen pravi tir.
Prosta trgovina, od katere se je na merodajnih mestih toliko dobrega obetalo in" pričakovalo, se ni obnesla, ker so se je v teh težkih časih polastili vsi ti kupčijski izrodki, na katerih danes tako težko krvavimo. Trgovino za življenske in gospodarske potrebščine moramo omejiti, jo moramo urediti, da bo odgovarjala razmeram in potrebam težkega časa, v katerem nam je živeti in skrbeti za novo produkcijo.
Organizacija trgovine za gospodarske potrebščine mora prevzeti sledeče naloge:
1.	Zagotoviti mora kmetovalcem nujno potrebne množine gospodarskih potrebščin;
2.	določevati mora kraju primerne cene;
3.	oddajati mora potrebščine med gospodarske organizacije, da jih te pravično razdele v posamezne kraje in med posamezne potrebnike.
Za tako uredbo trgovine je pa treba centralizacije, in sicer centralizacije nakupa in oddaje.
S. tako uredbo imamo že nekaj ugodnih iskušenj, tako n pr. pri modri galici, ki jo kupuje in oddaja kmetijska družba. Po tem načinu bi se morala izvajali kupčija tudi za druge vrste naših gospodarskih potrebščin.
Taka centralizacija je potrebna tudi s tega stališča, ker se bo šlo pri takih nakupih tudi za plačilo s kompenzacijskim blagom, ki ga zamore uspešno izvajati edinole osrednja državna oblast. Opozarjati moram pri tej priliki na dejstvo, da letos n. pr. kmetijska družba ni mogla dobaviti iz Nemčiji ne umetnih gnojil, ne semena, ker so v Nemčiji zahtevali toliko in takega kompenzacijskega blaga, da ga kmetijska družba sploh ni mogla dati.
Dosedaj so naročevale gospodarske potrebščine razne naše glavne gospodarske organizacije na svojo roko. Vse te organicije naj bi se združile in naj bi dobivale blago potom centralne nakupovalne poslovalnice, ki bi siala pod državnimi nadzorstvom. Ta centralna poslovalnica naj bi sprejemala vsa naročila za gospodarske potrebščine, naj bi blago enotno in skupno nabavljala in razdeljevala na posamezne organizacije sorazmerno po naročenih množinah. Država naj bi pa urejevala dobavo kompenzacijskega blaga, ki bi ga bilo na pravi podlagi zamenjati za naročeno tuje blago.
Poleg take centralizacije nakupa in oddaje gospodarskih potrebščin je treba seveda še raznih drugih pogojev, da se draginja po možnosti zadržuje in omejuje.
Ker moramo danes gospodarske potrebščine od zunaj dobivati in so ti proizvodi pri uvozu zacaiinjeni, vsled česar se tudi draže, je na vsak način posredovati pri osrednji vladi v Beogradu, da se carina za te vrste predmetov po možnosti odpravi, vsaj za toliko časa, dokler vladajo v deželi tako težke produkcijske razmere, kakor jih imamo dandanes.
Ravnotako je potrebno, da se kontrolirajo cene gospodarskim potreščinam na oddajnih mestih slično, kakor za druge življenjske potrebščine. Naj se tudi na ta način preprečuje neupravičeno navijanje cen. To nalogo naj prevzame urad zoper navijanje cen.
Z istega razloga je važno, da se neukemu ljudstvu redno razglašajo veljavne cene za gospodarske potrebščine po časopisih, ki so po deželi razširjeni in da skrbijo za to tudi županstva na ta način, da puste vsakokratne cene razglasiti zunaj pred cerkvijo, tako da se nudi vsem prilika, poučiti se o cenah za gospodarske potrebščine.
Od gospodarskih potrebščin proizvajamo doma nekatere obrtniške odpadke n. pr. otrob • in lanene tropine. Ti se prideljujejo v tako majhni množini, da ne zadostujejo niti domačim potrebam in jih moramo uvažati. Samoobsebi je umevno, da se mora vsak izvoz takih in enakih obrtniških odpadkov prepovedati.
Z druge strani je pa pospeševati na domačih tleh nastajanje vsakojakih obrti in industrij, ki se pečajo s proizvajanjem gospodarskih potrebščin, da pridemo sčasoma tudi pri nas tako daleč, da bomo imeli najvažnejše potrebščine doma, in da se bomo tudi na tem polju osamosvojili od tujine. Navajam tukaj zlas'ti izdelovanje nujno potrebnih gnojil, tvorniško izdelovanje kmetijskih strojev, pridelovanje semena itd. To so potrebe in zahteve, katerim se bo moralo ugoditi.
Seveda je treba za omejitev rastoče draginje tudi temeljnega pogoja, ki tiči v regulaciji naše valute. V ta namen moramo z gospodarskega stališča najmanj to zahtevati, da se plačujejo naši pridelki, ki se izvažajo v luje države, v naši domači valuti ali pa s pravično odmerjeno vrednostjo kompenzacijskega blaga. Le s tem se bo naša valuta dvignila in le na ta način se bo pocenilo tudi tuje blago, ki je moramo danes uvažati.
Slednjič moram še povdariti, da še do danes nimamo zadosti strogega zakona proti navijalcem cen in proti verižnikom in da moramo priti tem ljudem tudi najstrožjim zakonskim potom do živega.
Na podlagi tega poročila si dovoljujem staviti sledeče predloge:
I.	Nakup gospodarskih potrebščin naj se centra-lizi a in vrši pod državnim nadzorstvom.
II.	Uvozna carina naj se zniža, oziroma odpravi za gospodarske predmete, ki jih moramo uvažati.
III.	Prodaja gospodarskih potrebščin po trgovinah naj se uradno kontrolira in naj se poveri s to nalogo urad zoper navijalce cen. Preprečiti je neupravičeno draženje po trgovcih, prekupcin, agentih, komisijonarjih in verižnikih.
IV.	Csne za gospodarke potrebščine naj se redno razglašajo po tistih listih, ki so razširjeni po deželi, da se ne more iskoriščati neorijentiranosti kmetskega ljudstva po prekupcih in verižnikih.
V.	Prepove naj se izvoz vseh industrijskih odpadkov, ki se rabijo kot močna kimila.
VI.	Pospeši naj se proizvajanje gospodarskih potrebščin doma v lastni državi.
VII.	Za izvoz domačih pridelkov naj se zahteva plačilo v domači valuti, da se njena vrednost s tem povzdigne.
VIII.	Draženje po verižnikih in navijalcih cen naj se prepreči z najstrožjim zakonom.
Zatirajmo plevel!
Vzrok, da se poljski pridelki tekom zadnjih let vedno bolj krčijo, je pripisovati v veliki meri tudi razširjenju plevela, ki se je v nekaterih krajih naravnost katastrofalno razpasel.
Škode, ki jih povzročajo te rastline, temelje na sledečem:
Plevelne rastline odvzemajo pitomim ali kulturnim rastlinam hranilne snovi, ki smo jih z cenimi naravnimi in umetnimi gnojili dodali zemlji. Odvzemajo nadalje prostor, vodo in končno svetlobo, vsled česar je sprejemanje tiste hrane, ki jo dobivajo rastline iz

zraka v obliki ogljikovega dvokisa, onemogočeno, kajti ta pojav se lehko vrši le s sodelovanjem solnčnih žarkov, katerim pač plevelne rastline s svojimi širokimi listi ovirajo dostop h koristnim poljskim rastlinam. Razvoj slednjih je vsled imenovanih vzrokov vsekakor šibek, kar je posledica, da zlasti žitne rastline poležejo. Plevel je dobro gnezdo za razne škodljivce, kajti nudi jim skrivališče in hrano. Iz teh rastlin se potem živalski kakor tudi rastlinski škodljivci (plesnobe in bakterije) razpasejo po koristn h rastlinah. Zatiranje slednje imenovanih škodljivcev je vsled tega seveda zelo otežkočeno. Obdelovanje zapleveljenih njiv, spravljanje pridelkov in mlatenje istih je zelo težavno in zvezano z uporabo večjega števila delavskih moči. S plevelo m porastla zemlja ovira ne le oranje in bra-nanje, temveč tudi uporabo raznih poljedelskih strojev, ker se v slednje naberejo imenovane rastline ter s tem omejujejo delovanje posameznih strojnih delov.
Med plevelnimi rastlinami se nahaja obilo tudi takih rastlin, ki vsebujejo človeškemu kakor tudi živalskemu telesu škodljive snovi.
Ker proizvaja vsaka posamezna plevelna rastFna, zlasti nekaterih vrst, več tisoč semen, opremljenih z nežnimi nitkami ali pa podobnimi izrastki, s katerimi se zveča njih ploskev, zato jih lehko veter raznaša na oddaljena zemljišča, ker v par letih zaplode svojo mnogoštevilno potomstvo. Semena kulturnih rastlin so kaliva navadno le 2—3—4 leta, dočim so semena plevela trdnejša in kaliva celo po več letih, kakor hitro se jim nudijo v zemlji za njihov razvoj potrebni pogoji.
Omeniti je tudi, da so plevelna semena nekaterih rastlinskih vrst kaliva tudi še potem, ko se jih je po zaužitju od strani živine z blatom izločilo iz živalskega telesa in preneslo z gnojem na polje.
Glede plevela samega je pripomniti, da slavi na kakovost zemije, vlago in podnebne razmere pač zelo majhne zahteve, kar povzroča, da se pač hitro razpase.
Iz navedenega sledi, da boj proti tem škodljivcem ni Iegak in napeti je vse moči, da jih omejimo, oziroma zatremo. Plevel je zatirati vsakoletno redno od vseh kmetovalcev, kajti zatiranje od strani le par umnih kmetovalcem nima nikakega uspeha, ker zemljišča slednjih kmalu zopet okuži plevel, ki ga redi brezbrižni kmetovalec na svojih njivah. Vsak kmetovalec se mora zavedati dejstva, da s svojo brezbrižnostjo pri zatiranju plevela ne škoduje le sebi, temveč tudi kmetovalcem, ki z največjim trudom zatirajo imenovane škodljivce.
Sicer obstojajo glede zatiranja nekaterih vrst p'e-vela in drugih rastlinskih škodljivcev deželni zakoni, ki se pa žalibog navadno sploh ne uveljavljajo.
V svrho zatiranja plevela je predvsem skrbeti, da ostanejo njive v godnem stanju, tako da lehko koristne poljske rastline dobro uspevajo. Plevel ne smemo pustiti, da na njivi dozori, ker se sicer s semenom razmnoži in okuži še druge nezapleveljene njive. Str-nišča je takoj zaorati, kajti s tem se pripomore, da plevelna semena, ki so prišla od dozorelega plevela, vzkale, nakar se mlade rastlinice lehko z brananjem ali pa okopavanjem odstranijo. Okopavati je na ta način, da stojimo v sosednji vrsti, kjer okopavamo, ker bi sicer pritlačili izkopani plevel zopet k zemlji in mu dali možnost k nadaljnemu razvoju. Izkopani plevel se kmalu posuši in s tem uniči. Spomladi je zemljo obdelati, kakor hitro se je primarno osušila Na ra"vnih zemljiščih je po možnosti uporabljati se-jalne stroje, kajti s tem se doseže, da rastline uspe-
vajo pod enakimi pogoji. Obilo pripomore k zatiranju plevela zadostno gnojenje in pravilno kolobarjenje ali letna menjava rastlin na eniinisti njivi.
Povdarjati pa je predvsem, da mora vsak kmetovalec sejati le popolnoma čisto, torej plevelnih semen prosto setveno blago, ker sicer sam pripomore, da se plevel še hitreje razpase. Setveno blago je pred setvijo dobro prečistiti, tako da se odstranijo vsa plevelna semena. Omeniti je tudi, da ni zatirati plevela samo na njivah, temveč tudi na travnikih, mejah in ob potih, ker tvorijo sicer imenovani prostori dobro ognjišče za navedfne škodljivce.
Med plevelnimi rastlinami so pa vrste rastlin, ki se razmnožujejo razen s semeni tudi še s podzemeljskimi izrastki — korenikami. K tem prištevamo predvsem osat, pirnico, divjo repico itd.
Osat uspešno zatiramo s temeljitim in rednim ruvanjem teh rastlin, kajti s tem končno korenine vendarle oslabe in sčasoma izumrjejo.
Ker se pirnica razvija predvsem na lahki in vlažni zemlji, ki je manj rodovitna, zato je v svrho zatiranja skrbeti najDreje za godno stanje zemlje. Na podora-nem strnišču je ozelenelo pirnico, ko požene prve štiri liste, z brananjem odstraniti, pustiti na njivi, da se pošuši, nakar jo je sežgati. Ko se zopet pokaže, je to delo ponoviti. Dobro sredstvo za zatiranje je tudi gosta setev.
Proti nevarnemu plevelu divji repici ali ogršč.ci se uspešno uporablja škropljenje z 15—20»/« razsto-pino zelene galice. Ker je sedaj ni dobiti, je uspešno sredstvo tudi apneni dušik, ki se ga trosi do 100 kg na ha v času, ko ima repica prve štiri liste.
Končno je omeniti še največjega in najnevarnejšega škodljivca, to je predenico, katera se prehranjuje na račun koristnih poljskih rastlin, katerim odvzema za svoj razvoj potrebno hrano posredno iz njihovega steblovja. Najuspešneje se za ira ta škodljivec s tem, da se okužena mesta v deteljišču ali pa na drugih rastlinah meter na okoli potresejo s slamo ali pa re-zanico, katero se na to zažge. Kmetovalcem pa je polagati na srce, da sejejo le zajamčeno, predenice prosto setveno blago.
Le s temeljitim in neumornim zatiranjem vseh imenovanih škodljivcev od strani vseh kmetovalcev bo mogoče omejiti ogromno škodo, ki jo povzroča našim kmetovalcem plevel.	Inž. Tavčar.
Na kaj je paziti pri vzreji mladih praset?
Ciril Prijatelj.
Pod gorenjim naslovom bo „Kmetovalec" prinesel nekaj spisov, v katerih se bodo kratko podale nekake smernice, kako je pravilno oskrbovati in krmiti mlade prašičke. Pri nas se še vedno mnogo greši pri prašičereji, a največ napak se dela že v napačni vzreji pujskov in pri nepravilnem krmljenju, ki ima za posledico, da ni pri nas prašičereja tako dobičkanosna in ne dosežemo pri vzreji onih uspehov, kakor bi bilo želeti.
Večkrat se slišijo besede: „Pri svinjah pa res nimam sreče. Prašiča mi je skotila samo' 6 pujskov in še teh šest ne uspeva tako, kakor bi želel; ostali so majhni in slabi. Kupil sem plemensko prasico za drag denar po nasvetu in posredovanju Slov. kmetijske družbe, a ne razumem, zakaj priporoča družba tako pasmo, katere mladiči ne uspevajo v naših krajih.
Je pa res, da „gospoda" ne ve in ne z*a, kaj je kmetu dobro in koristno." Taki in enaki ugovori so popolnoma neosnovani iji je vzrok neuspevanja mladičev iskati zgolj v napačni vzreji in nepravilnem krmljenju.
Pravilno bi bilo, da bi se več delalo z umom, kakor pa se zanašalo na golo srečo in slučaj. Veliko so seveda krivi naši zatohli, soparni in nezdravi svinjaki, o katerih se je pa že toliko pisalo, da ni potrebno porabljati časa v to svrho.
Ko se bliža skotitev, kar izkušeni vzrejevalec takoj opazi na prašiči, ki postaja nemirna, se vleže in zopet vstane, znaša steljo na kup in pripravlja svoje ležišče, takrat se ne sme več pustiti prašiče same, ampak jo je treba vedno nadzirati. Ko se prične prasitev, naj se pujske polaga na mehko steljo poleg matere, da dobivajo mladiči od nje gorkoto. Popkovina naj se odstrani 3 prste od popka.
Za časa prasitve mora biti v hlevu popolen mir-in naj potrebno delo opravlja le ena oseba.
Cez nekaj ur se prasci toliko opomorejo, da se poskušajo opirati na noge in se trudijo priti do seskov. Pri tem je važno, da se slabičem pomaga in jim oddeli prve seske, ki vsebujejo več mleka kakor zadnji. S to oddelitvijo se telesni razvoj slabičev pospeši tako, da se vzreja primerno enak material. Taka oddelitev se pa mora izvršiti takoj pri prvem sesanju, kajti poznejša predelitev bi bila nemogoča, ker vsak prasec vedno obdrži natančno tisti sesek, iz katerega je prvič sesal. To točnost lehko opazujemo pri vsaki dojitvi, ko se prasci rujejo in tepejo vsak za svoj sesek.
Ko se je prascem oddelilo seske, je najbolje, da se nekaj časa pusti prašiči sami, da oskrbuje svoje mladiče; potrebno pa je, da se jih še vedno pazno čuva, posebno tam, kjer je prašiča nerodna.
Čez nekaj časa po prasitvi zadnjega praseta pride trebilo, ki se mora takoj odstraniti iz svinjaka in zakopati najbolje v zemljo. Ako se trebilo takoj ne odstrani iz svinjaka, lehko prašiča isto požre, kar bi imelo za posledico, da se loti tudi mladičev. One plemenske prašiče, ki so svoje mladiče požrle, je najbolje od nadaljne vzreje izločiti, ker je znano, da se to pri ponovnih storitvah kaj rado ponavlja. Važno je, da se ne pušča pujskov preje sesati, preden ne odide trebilo, ker sicer rado izostane.
Ako se porodi več nego deset pujskov, tedaj se odstranijo najslabejši in se položijo pod drugo pra-sico, ki jih ima ob istem času manj kakor deset. Pri tem pa moramo paziti, da teh ne ogrize tuja mati in jim pusti sesati. To dosežemo najlaže, ako namažemo njene in tuje pujske z žganjem, kafrovcem ali jesihom; prasico samo pa moramo tudi namazati z isto tekočino po rilcu. To naj se v začetku ponavlja vsak dan, pozneje le dva- do trikrat na teden. Tak duh je prašiči zoprn in kar je glavno starka ne loči več tujih prascev od svojih.
Skrbeti je za primerno gorak svinjak in suho steljo, ki pa ne sme biti predolga, ker se sicer prašički zarijejo v njo; pri tem jih prašiča ne vidi in se lehko nevedoma nanje vleže in tako pomori. Dalje je paziti, da niso mladiči na prepihu.
Prvi in drugi dan po porodu ni dajati prašiči preveč in pretečne piče, ker je nevarnost, da nastopi porodna vročnica. Tretji dan naj se ji prične pokladati obilnejo pičo, ker mladiči že več sesajo in potrebujejo več mleka.
Včasih se pripeti, da imajo prasci ostre in nepravilno postavljene zobe, kar povzrcča materi pri sesanju bolečine in starka se brani in jim ne pusti sesati. V takem slučaju se vsak vzrejevalec lehko pomaga sam s ščipalnimi kleščami, s katerimi previdno zlomi ostrino zob. Povečini pa povzroča starki bolečine vnetje seskov. To vnetje je posledica na katerikoli način ranjenja seskov. Seski onih prasic, ki so se veliko gibale v prosti naravi in kljubovale vetru, slabemu vremenu, so utrjeni in jim sesanje mladičev ne povzoča nikakih bolečin. Zato naj ne ostane neomenjena potreba po velikem gibanju brejih prasic na prostpm.
Prva dva tedna naj se pusti starko z mladiči samovoljni vzreji; skrbi naj se le za redno, čisto, suho, zadostno in mehko nasteljo, ki je najboljša ne predolga slama. Gnoj naj se odstrani vsak dan iz svinjaka.
Prve tedne preživijo prasci speči poleg matere v kupici drug poleg drugega. V tretjem tednu pa že delajo male izlete po svinjaku, prično riti in gristi vse predmete in reči, ki jim pridejo pod zobe ter s tem preskušajo in preiskujejo, kaj bi jim služilo za hrano. Sedaj je potrebno, da priskrbimo v svinjak par lopat zemlje ali čistega peska; opazili bomo, kako natančno preiščejo prasci pokladano jim zemljo in skušajo, kar jim ugaja tudi požreti. V 4. tednu naj se med pokladano zemljo ali pesek pomeša par zrnov ječmena, katere prasci hitro najdejo in jih pokušajo, kar jim gre prav V slast, _ Dalje prihodnjič,
Pravila pri škropljenju trt proti paležu ali peronospori.
1.	Trte je proti paležu škropiti najmanj trikrat na leto v času od majnika do srede julija. Prvič je škropiti, ko je trtna mladika zrasla za pol metra dolžine, najpozneje pa, ko se opazi prve sledi peronospore na trtnih listkih, ki leže najbližje pri tleh.
Drugič je škropiti 10 do 12 dni za prvim in tretjič 14 do 16 dni za drugim škropljenjem, torej kmalu po cvetju.
2.	Za prvo škropljenje je vzeti en kg galice na 100 litrov vode, za drugo in tretje pa poldrug kg. V mokrih letih je vzeti galico za pol kg močnejšo.
Apna je vzeti živega (neugašenega) ravno toliko, ugašenega pa polovico več kot galice, torej na vsak kg galice poldrug kilogram mastnega, ugašenega apna.
Apno ima namen, da odvzame galici kislino in jo dela teže razstopljivo, da je dež prehitro ne odpere. Ako se vzame apna premalo, opali galica trto, ako pa preveč, učinkuje galica slabeje in trto preveč ob-senči. Zato se je poslužiti pri napravi galice vedno preskusnega papirja.
3.	Odtehtano galico je razstopiti v eni polovici čiste, najbolje deževne ali potočne vode, v drugi polovici vode pa je razmešati apno. Nato se apnen belež precedi v večjo, prazno posodo in med vednim mešanjem se vanj vliva galica. Tako pripravljena škropilna zmes je dosti boljša, kakor če se vliva apno v galico-
Škropilno zmes je na to dobro premešati in preskusiti z belim (fenolftaleinovim) preskusnim (reagen-čnim) papirjem.
Ako ta papir, v zmes pomočen, pordeči, je apna zadosti, drugače ga je treba še nekoliko dodati.
4.	Razstopljeno galico in apno je hraniti vsako zase lehko poljubno dolgo, skupaj zlito in zmešano se pa mora porabiti tekom 24 ur. Po preteku tega časa je zmes skoraj brez učinka. Ako se pa dodene takoj za apnom v galično-apneno zmes na vsakih 100 / še 10 dek sladkorja ali en liter (posnetega) mleka, se drži škropivo več tednov, ne da bi se pokvarilo.
Pred vsakim polnenjem škropilnice je premešati vse škropivo in ga je mešati tudi med škropljenjem v škropilnici, da se svetlomodra usedlina v tekočini prehitro ne poležo na dno, kajti le ta usedlina je učinkujoči del škropiva.
5.	Namesto galice in apna (borddska zmes) je vzeti za škropljenje lehko tudi enako množino bakrene paste Bosna (Bosnapasta), ki učinkuje ravno tako dobro kot galica. Bakrena pasta »Bosna" se raz-meša v pripravljeni vodi in škropivo je narejeno. Apna ni treba pridejati, ker bi to le slabšalo njen učinek. Škropivo iz Bosnapaste se ne pokvari, tudi če stoji več tednov, pa tudi ne zamaši razpršilnikov, ker je brez peska. Med škropljenjem ga je pa treba večkrat v brenti (s stresanjem) premešati.
6.	Škropiti je le v suhem vremenu. Do prihodnjega dežja se mora škropivo na trti posušiti. Le v sili, če ni drugače mogoče, se lehko škropi tudi v mokrem vremenu. Kakor hitro pa nastane lepo vreme, je treba škropljenje ponoviti.
7.	Škropiti je treba trte prav na fino, z dobrimi razpršilniki, tako da škropivo od listov ne kaplja in ne odteka. Kolikor mogoče je treba trtno listje poškropiti tudi po njega spodnjih straneh. Vsakokrat je treba tudi dobro poškropiti trtni zarod ali grozdje, in sicer tako močno, da od njega kaplja. Na nepoškrop-ljenem grozdju povzroči palež lehko več škode kot na listju. Posebno važno je škropljenje grozdja potem, ko trta od cvete.
8.	Pred vsakim škropljenjem je treba trto povezati in omandati (podbrati). V mokrem delati, je škodljivo. 1
Sploh je treba za to skrbeti, da ni v trtju gošče in da so tla snažna in brez plevela. Čim več gošče in vlage je med trtami, tem hujše se na njih razvijajo trtne bolezni. Višji vinarski nadzornik B. Skalicky.
Pravila pri zatiranju trtne plesnobe ali oidija.
1.	Za zatiranje trtrte plesnobe imamo troje sredstev, in sicer: žveplo, salojidin in kalijev hiperman-ganat.
2.	Žveplo, ako je čisto in jako fino zmleto, učinkuje najbolje, ampak samo v gorkem in solnčnem vremenu. Salojidin učinkuje tudi v hladnem in oblačnem vremenu in omogočuje istočasno zatiranje oidija in plesnobe.
Kalijev hipermanganat učinkuje le hipno, zato se rabi le kot zdravilno sredstvo pri že nastali bolezni.
3.	Trto žveplamo redno trikrat, pozneje po potrebi. Prvič žveplamo pred ali med cvetjem, drugič takoj po cvetju, tretjič 3 tedne kesneje. Ako se vkljub temu plesnoba še prikaže, ponovimo žveplanje takoj, ko jo zapazimo.
Žveplati moramo vselej v vročem, solnčnem, brez-vetrnem vremenu. Najbolje je, da žveplamo šele za škropljenjem in ne pred njim.
Žveplo v galico mešati ni priporočljivo.
Z žveplom smemo trto, in sicer zlasti grozdje le na fino popraš'ti.
Kot prah, drži žveplo na trti, zlasti na njenih mastnih, grozdnih jagodah bolje kot sredstva, ki jih razstopljena uporabljamo (salojidin, hipermanganat) kot tekočine, zato učinkuje v gorkih letih žveplo najbolj sigurno.
4.	Salojidin mešamo v galico, s katero potem trto, zlasti grozdje, dobro poškropimo, tako da od njega kar kaplja. Salojidin smemo pridejati galici šele za apnom, ko pokaže preiskusni, feno ftaleinov papir s tem, da močno pordeči, da galica ni več kisla. Na 100 litrov galično-apnene škrop!lne zmesi vzamemo pri prvem škropljenju po pol kg, pri drugem in tretjem pa po en kg salojidina. Salojidin stresemo v kak košek, ki ga toliko časa pomakamo v škropivo, da se salojidin razstopi. Nato vso razstopino dobro premešamo in pričnemo škropiti.
Če škropimo namesto z galico z bakreno pasto „Bosna", potem ji moramo popreje pridejati na 100 litrov po pol kg apna. Šele rotem razstopimo v njej salojidin in pričnemo škropiti.
5.	S kalijevim. lrpermanganatom škropimo šele tedaj, ko zapazimo, da se tu pa tam prikaže na grozdju plesnoba, torej šele po cvetju, meseca julija ali avgusta.
V 5 litrih vode razstopimo 2 do 3 deke hiper-manganata, v drugih 5 litrih pa 20 do 30 dek uga-šenega apna.
Obe razstopini zlijemo na to skupaj in vse dobro premešamo.
Z zmesjo poškropimo grozdje tako močno, kakor da bi ga hoteli oprati. Ker učinkuje hipermanganat le kratek čas, ne pripravljajmo te škropilne zmesi preveč naenkrat, temveč le toliko, kar sproti lehko porabimo. Po preteku enega tedna škropljenje ponovimo.
6.	Skrbimo za to, da je trta vselej dobro povezana, omandana (podbrana), prikrajšana in da je zemlja brez plevela in okopana. Plevel, goščava in vlaga pospešujejo trtne bolezni. Ravnotako delo v mokrem. Dokler je trta in zemlja mokra, vsako delo trtju škoduje.
7.	Poleg poletnega zatiranja trtne plesnobe se poprimimo tudi zatiranja plesnobe s pomočjo žve-plevo-apnene brozge v spomladnem času. Po režnji, preden trta odžene, pomažimo vso trto z zmesjo enega dela žveplovo-apnene brozge z dvema deloma vode s pomočjo čopiča. Žveplovo apneno brozgo si pripravimo lehko sami, ako eno uro kuhamo v 10 / vode 2 kg zmletega žvepla in 1 kg živega poprej ugašenega apna, pri tem pa vedno dolivamo vanjo gorke vode. Skuhano brozgo zmešamo z dvema deloma vode in gremo mazati. Spravljati se mora brozga v zaprti steklenici.	B. Skalicky,
višji vinarski nadzornik:
Pridobivanje smrekovega čresla.
Ivan Burger.
Naša najaktivnejša obrt, ki je že pred vojno imela lepe milijone eksporta, je slovenska usnjarska industrija. Ista se še danes poslužuje — razen par izjem kemičnih izdelkov boksa — v pretežni veČini vegetabilnega strojenja s čreslovino, to je taninom. Vegetabilno strojenje, čeprav nekohko daljše, da po mnenju mnogih ljudi ne samo trpežnejše usnje, n. pr. podplate, nego tudi skrči po širini kožo za 10% manj od kemičnega.
Jugoslavija izrabljuje naslednje vrste čreslovin: hrast, kostanj, jezice, valoneo, imenovano v Makedoniji palamut, šmak (ruj) v Bosni in Srbiji, brezo, jelšo, vrbo in lipo v južnih krajih; v severnem, slovenskem delu pa stoji smrekovo čreslo na prvem mestu. Med vojno razvile so se tudi pri nas v Sloveniji po načinu slavonskih tvornic, katerih početki segajo v leto 18G6, ekstraktne taninske tvornice za hrast in kostanj, pri katerih dveh čreslovinah se more upotre-biti tudi njujin les — racionelno odpadki, to je korenine, veje — za izvleček tanina; tako n. pr. v Majšperku in Polzeli, ki ste obe podružnici nemških podvzetij. Prva je vvojni proizvajala na dan 30.000% kostanjevega, druga 40.000 kg kostanjevega in 10.000% hrastovega izvlečka. Ravnotako ste si tudi tvrdki g Pollaka v Ljubljani, ki potrebuje na mesec brez drugih čreslovin 300000 kg smrekovega lubja, ter gg. L Vošnjak in sinovi v Šoštanju nabavili vse stroje za ekstrahiranje. Strojilna tvornica S3tnsa & comp. v Ljubljani in Ilir. Bistrici je drobila med vojno sarr.o les v nadaljno ekstrakajo. Tvornica v Tržiču (Monfalcone) ni delovala med vojno. Na žalost pa nimamo podvzelja, ki bi se racionelno pečalo pri tako veliki izobilici s smrekovim čreslom na način majšperkske Gerhardusove sopodružnice v Prijedoru, Bosna. Resnica, da taninski izvleček iz smrekovega čresla ni za eksport, ker zaradi brzega kipenja, posebno poleti, povzročenega po škrobu, ki se nahaja v čreslu, razžene sode. Zato je tvornica smrekovega ekstrakta v Celovcu ustavila obrat; edina, ki še deluje, je na Švedskem. Toda za usnjarja ima smrekovo čreslo kot tako neprecenljivo vrednost, ne samo, da ga more sam za svojo potrebo sproti ekstrahirati, ne samo da je zaradi svoje bližine cenejše od tujih proizvodov, ampak tudi zaraditega, ker pripravlja us^je zaradi sebi lastnih svojstev res trpežno in dobro. Škoda, da se vse premalo pazi na pravilno ravnanje z istim; v to naj bi pripomogle sledeče vrstice!
__(Konte sledi.)
VPRAŠANJA^ in ODGOVORI.
Na v»a kmetijsko i gospodarska vprašanja, ki dohajajo na Slov. kmetijski, dražbo kranjsko ali na uredništvo .Kmetovalca' se načelno odgovarja le * .Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med .Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je prilože.ia znamka za odgovor. Odgovarja se edinoie na vprašanja, ki so podpisana « celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ,Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalcevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetijsko - gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko - gospodarska se ne odgovarja v „Kmetovalcu", ampak le pismeno, če Je pismu priložena 1 K v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Zadnje zlasti vella za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le aplošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okoliščin in zato za takt odgovore ne prevzame nikakega Jamstva
v Vprašanje 40. Po naših travnikih se je zelo razmnožila kislica, ki je pa ne moremo zatreti. Kako j« zatreti navadno kislico, ki rase po travnikih? (F. P. v T.)
Odgovor: Navadna kis.ica, kisovec ali ajdovec ima v zemlji močno čnvkasto korenino, ki požene obilo dolgih stranskih korenin. Zelišče je zelo trpežno in se zaraditega zelo težko iztrebi. Ako je Vam na tem ležeče, da pridelate dobro krmo, morate temeljito iztrebiti to zelišče. Kjer nastopa kislica v večji množini, je znamenje, da v taki zemlji piimanjkuje apna ali pa da je zemlja preveč vlažna. Iztrebite jo najlaže, ako gnojite take prostore z apnom, ker ta rastlina ne prenaša apnenih tla. Za i ha travnika vzemite 20 met stotov apna. Če gnojite travnike še s Tomasovo žlindro in s kajnitom se kislica toliko hitreje izgubi in umakne dobrim travam in deteljam.
i Mokre prostore je treba osušiti, da se zatre to ničvredno rastlino.	P—j.
Vprašanje 41. Kako in s čim naj hranim tele, ki ni »na maternega mleka? (S. J. v S)
Odgovor: Glavna in prava hrana za teleta je mater no mleko, kajti brez njega ostane tele navadno v razvoju. Umetno vzrejenega teleta sploh ne priporočamo za pleme, ampak je um?tno hranite le toliko časa, da bode go :no za mesarja. Dotlej pa je umetno hranite z ječmenovo moko ali še bolje z ješprenom. Tudi kuhani ovseni zdrob Vam pripotočamo. Na 1 / vode vzemite 10—15 dkg ječmena in ga kuhajte tako dolgo, da se popolnoma raz-kuha ter nastane gostejša sluzasta juha. To juho je, preden se poklada teletu, ohladiti približno na ono toplino, kakor jo ima pomolženo mleko. V početku je dajati te juhe 4—5 krat na dan po 1 /, pozneje zadostuje po 3 krat na dan. Maožino ptimerno povečajte, kakor se Vam pač zdi potrebno z ozirom na potrebo. Priporočamo Vam, da | pridenete tej juhi vsakokrat še po eno jajce (beljak in rumenjak), ki je je pa pridejati šele tedaj, ko se juha toliko ohladi, da jajce ne zakrkne. Juho je treba potem dobro premešati ali stepsti, da se beljak in rumenjak enakomerno porazdelita v juhi.	P—j-
Vprašanje 42. V mojem svinjaku so se zaredile podgane v tolikem številu, da prašiče tako nadlegujejo, da se bojim, da jih prično objedati. Kako S3 najuspešneje zatro podgane v svinjaku? (J. S. v S.)
Odgovor'. Podgane se z uspehom zatirajo z oku-ženjem Lofflerjevega tifus bacila. Ker se pa danes omenjene kulture izdelujejo le v inozemstvu in je njih dobava otež-kočena, Vam ne preostaja drugega, kakor dobro napravljena past, s katero ni težko zatreti podgan, ker se jako rade love Najvažneje in najgotoveje sredstvo za preganjanja teh živali pa je in ostane, odvzeti jim vsa skrivališča. Dokler se to ne zgodi, učinkujejo vsa druga sredstva le deloma in počasi ali ostanejo sploh brezuspešna. Nik,er ne sme biti pod tlami kakega praznega prostora, luknje v z dovju se morajo zadelati s črepinjami in zazidati s cementom; sploh vsa skrivališča se morajo na enalidrug način odpraviti ali zadelati. Pa ne samo odprtine v svinjakih je na opisan način zadelati, temveč tudi poslopja, ki so v bližini svinjaka in imajo skrite prostore, kjer se žival nemoteno razmnožuje.	P—j.
Vprašanje 43. V začetku marca sem sejal češko ozimno rž, ki mi vkljub temu, da sem zemljo dobro obdelal in primerno pognojil s superfosfatom, noče uspevati. Ista je namreč za sedanjo dobo zelo majhna, dočim je drugo jaro žito v bujni rasli. Kaj js vzrok, da mi Seška ozimna rž, ki sem jo sejal v mareu, ne uspeva? (A. V. na B.)
Odgovor. Ozimno žito je takorekoč dvoletna rastlina, zato spomladi vsejano, "navadno sploh ne gre v klasje. V vašem slučaju priporočamo, da rž pokosite in porabite za krmo, njivo pa zasejete z rastlinami, ki pridejo z ozirom na sedanji mesec in podnebne razmere za setev v poštev.	T.
Vprašanje 44. Pred mesecom sem pognojil svoje travnike z apnenim duš:kom, ki ga priporočate kot dobro dušičnato gnojilo tudi za travnike. Apneni dušik, ki sem ga trosil v količini 200 kg na ha, pa mi je travo, zlasti na nekaterih mestih, kjer je bil raztresen bolj gosto, popolnoma požgal. Kaj je vzrok, da mi je apneni dušik, ki sem ga raztrosil po svojih travnikih, na nekaterih mestih travo popolnoma uničil? (F. P. v Sv. B. v slov. G.)
Odgovor: Travnike in pašnike je gnojiti z apnenim daš kom v jereni, in sicer tik pred zimo ali pa v zgodnji spomladi, torej v času ko travniške rastline še počivajo. Priporočati je, da se apneni dušik po raztrešenju takoj podvleče. Na ha je trositi ioo— 120 kg imenovanega gnojila. Vzrok, da Vam je apneni dušik na nekaterih mestih uničil travniške rastline, je pripisovati predvsem prepoznemu trošenju gnojila, kajti to se je vršilo v času, ko so bile trave že v bujni rasti, nadalje pa preobilnemu in neenakomernemu trošenju tega gnojila. Priporočamo, da skušate gola mesta primerno prevleči, tako da Se preobilno in neenakomerno raztreseno gnojilo porazdeli. Po košnji trav je pripočljivo ves travnik prevleči.	T.
Vprašanje 45. V betonirani jami imam ugašeno apno, ki pa postane po daljši dobi vedno nekako kašnato. Nekateri kmetovalci mi svetujejo prilivati na površje uga-šenega apna vodo, katera baje prepreči imenovano napako. Kako naj ravnam z apnom, da ne postane ugašeno kašnato? (A. V. v S.)
Odgovor: Ugašeno apno je apnikova osnova (kalcijev hidroksid). Ima li do te spojine dostop zrak, potem se ista spaja z ogljikovim dvokisom, ki se nahaja v zraku in vsled tega izpremeni ugašeno apno v ogljikovokisli apnik ali apnikov karbonat, ki je trdna snov in povzroča kašnatost ugašenega apna. Tako apno je seveda zelo slabe kakovosti. Da preprečimo pri ugašČnem apnu imenovano kemično izpremembo, je površje istega politi z vodo, ki naj stoji par centimetrov visoko, ali pa pokriti jamo z deskami ter črez slednje nasuti prsti. S tem se prepreči dostop zraka, iz katerega bi sicer ugašeno apno vsrkavalo plin — ogljikovi dvokis in se spajalo v trdni ogljikovo-kisli apnik, ki se ima sicer tvoriti šele pri zidanju.	T.
Vprašanje 46. Kako je zatirati na njivah plevel, ki se je v zadnjih letih v našem okraju zelo razpasel in vsled tega znatno škoduje poljskim pridelkom? (G. H. v J.)
Odgovor: Na Vaše vprašanje glede zatiranja plevela odgovorimo v spisu »Zatirajmo plevel!«, ki se je priobčil v tej številki »Kmetovalca«.	T.
Vprašanje 47. V mojem zelenjadnem vrtu je veliko krastač »krot«, ki mi delajo na rastlinah precejšnjo škodo. Kako naj zatiram krastače? (R M. v J.)
Odgovor: Skoda, ki jo opažate na svojih rastlinah, nikakor ni povzročena po krastačah, temveč vsekakor po kaki drugi živali, kajti krastače so za vrtnarja, kakor tudi za kmetovalca zelo koristne živali. Iste se namreč hranijo le z raznimi škodljivimi žuželkami, kakor gosenicami, polži, hrošči i. t. d., zato jih nikakor ni zatirati, temveč jih je smatrati vedno za dobrodošle in koristne goste. T.
POROČILA IN OBJAVE PODRUŽNIC.
Občni zbor kmetijske podružnice v Vuzmetinci.
V nedeljo, 29. februarja t. 1. se je vršil občni zbor kmetijske podružnice v Vuzmetinci, ki so se ga udeležili tamošnji kmetovalci polnoštevilno. .Po otvoritvi zborovanja od strani podružničnega načelnika je imel ravnatelj kmetijske šole v Mariboru g. Znidarič obširno predavanje o umnem vinogradništvu in kletarstvu, kateremu so kmetovalci pazljivo sledili. Tajniško poročilo je podal g. Drago Pintarič, blagajniško poročilo pa g. Anton Borko. Iz teh sledi, da je imela podružnica leta 1919. 220 udov in 332677 K prebitka. Po volitvi delegatov za družbeni občni zbor se je razvila živahna debata o raznih gospodarskih in narodno-gospodarskih vprašanjih, nakar se je
na tozadeven predlog podnačelnika g. R. Košarja sklenila obširna resolucija, ki se je poslala deželni vladi in Slov. kmetijski družbi v pretres.
Vabila,
k občnim zborom podružnic Slov. kmet. družbe: Kostanjevica
v nedeljo, 16. maja 1920. ob devetih dop. v župnišču.
Spored: 1. Poročilo načelništva ; 2. računsko poročilo:
3. volitev načelništva; 4. slučajnosti.	Načelništvo.
*
* *
Splošna opomba: Ce kak občni zbor ob določenem času ne bo sklepčen, vršil se bo pol ure pozneje drugi, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih udov.
KMETIJSKE NOVICE.
Sadjarska in vrtnarska razstava v Taboru na Češkem. Deželno centralno društvo čeških vinogradnikov in sadjarjev priredi na čast sooletnice mesta Tabora razstavo sadjarstva, in sicer od 10. do 30. septembra 1. 1920. Razstava ima namen, da pokaže pravo sliko vinorejske in sadjarske industrije Južne Češke, s posebnim orirom na poljedelstvo. Da bi bilo mogoče utrditi trgovsko zvezo med češko vinorejsko in sadjarsko industrijo z ono sosednjih dežel, poživlja društvo vsa podjetja in tvrdke v Jugoslaviji, da bi se tudi te (četudi v manjšem obsegu) udeležile omenjene razstave. Oddelki razstave so sledeči: 1. oddelek: 1. Sadjarstvo in vinarstvo; 2. vrtnarstvo; 3 ze-lenjadarstvo in semenarstvo; 4. industrija; 5. strokovno šolstvo, literatura itd.; 6. strokovna društva in slične korporacije. — Natančnejša navodik daje pismeno ali ustno: Generalni konzulat republike Čehoslovaške v Beogradu, Krunska ulica št. 7. (ref. inž. Maly) in Vybor I. jihočeske zahradnicko-ovocnarske vystavy v Tabore.
Vinogradniki, pazite! Po daljšem toplem vremenu je 5. majnika t. 1. padel izdaten dež, ki je najbrže takrat že razvite prve trose (seme) peronospore, ki se razvijajo v zemlji, zanesel na spodnje trtne liste. Po preteku 14 do 18 dni, torej okoli 19. t. m. ali malo kesneje, boste najbrže našli na teh listih (najbližje pri tleh), prve znake peronospore Ako takrat pade zopet nekaj dežja ali močne rose, razvije gliva na teh listih prve svoje poletne trose (bele lise na spodnjih strarieh listov) in ti okužijo na to vse zelene dele trte, ki bodo takrat še nepoškropljeni. Zato priporočam, da najpozneje do 18. t. m. svoje vinograde poškropite z galico ali z Bosnapasto, ki jo dobite lehko pri Slov. kmetijski družbi v Ljubljani. Ne zamudite tega trenutka, zlasti ako se bo v tem času pripravljalo vreme za dež. Prosim, da mi poročate, kdaj ste zapazili prve sledi peronospore (paleža) na trtah.
Bohuslav Skalicky, vinarski nadzornik v Novem mestu.
URADNE VESTI
Slovenske kmetijske družbe.
Seja glavnega odbora Slovenske kmetijske družbe dne 14. aprila 1920.
(Konec.)
Strokovno uradnišivo je bilo zaposleno s pisarniškim opravilom ter ob nedeljah in praznikih s predavanji pri podružnicah.
Družba je pri merodajnih oblastih vložila proteste proti krivičnemu postavljanju maksimalnih cen za klavno živino in mleko.
Naprosila je tudi vlado, da dovoli izvoz godenega lanu na Češko, kjer se naj podela v platno in to zopet uvozi brez carine. Poverjeništvo za kmetijstvo je naprosila za potrebno svoto v svrho podpor za nakup bikov in merjascev.
Nabava kmetijskih potrebščin je bila težavna. Žita za jaro posetev,je družba od Žitnega zavoda prejela v razdelitev komaj 235 stotov, medtem ko so naročila od strani kmetovalcev znašala 5980 stotov. Torej razpoložljivega žita ni bilo niti 4 odstotke od naročil. In še za to malenkost, ki jo je družba zelo pozno prejela, so bile cene tako visoko nastavljene, da jih udje niso mogli plačevati. Z deteljo in lucerno se je ude lehko zadovoljilo, dasi je bila cena visoka. Semenskega krompirja je družba nakupila za visoke cene, ki udom niso bile pogodu, ter ga niso marali prevzeti, četudi ga je bilo le sedem vagonov, naročil zanj pa do 55 vagonov.
Modra galica se razpošilja, manjka jo pa še sedem vagonov iz Nemške Avstrije in 10 vagonov iz Italije.. Cena je pri družbi izredno nizka v primeri s svetovno ceno, ki je danes tri- do štirikrat višja. Žveplo je prišlo v redu in se razpošilja. Škropiln :c in žvtplalnikov družba še ni prejela, dasi so že v Sloveniji.
Za družbeni pašnik Ivje se je določila pašnina 3 K za kg prirastka na živi teži ali K i-5o za dan in govejo glavo, za ovce pa 50 vin. na dan in glavo.
Odbor je vzel tajniško poročilo na znanje.
Odbor je sklenil, da kmetijska družba skuša za jesen in prihodnjo pomlad dobaviti dobro seme zimskega in jarega lanu. Glede delov škropilnic naj družba skuša dobaviti iste iz tvornic v Nemški Avstriji, posebno iz Ljubna.
Glede prošenj za podpore za nakup bikov in merjascev je sklenil odbor sledeče:
1.	Podpore se naj podeljujejo samo za nakup bikov in merjascev, in sicer za prve do ene tretjine, za druge do polovice nakupne svote.
2.	Podpore podeljuje predsedstvo, če se je dotični plemenjak ogledal po strokovnem uradniku kmet. družbe, oziroma po živinorejskemu nadzorniku. Ce se to ni moglo zgoditi, odstopi kmetijska družba tozadevne prošnje li-cencovalni komisiji tamošnjega okraja, da poda ona svoje mnenje, jeli plemenjak vreden podpore. Na podlagi izjave licencovalne komisije podeli predsedstvo podporo.
3.	Za vzdrževanje doma vzrejenih bikov se princi-pielno ne podeljuje nikakih podpor, pač pa se lastnikom svetuje, da priženejo svoje bike pred licencovalno komisijo, ki ima v ta namen potreben kredit za premiranje plemenjakov, ki so doma vzrejeni. Le za slučaj, če se gre za to, da se vzdrži bika, za katerega je bila podpora že preje dovoljena, še čez dve leti za pleme, se naj prisodi primerna vzdrževalnina.
Glavni odbor je rešil na to nekatere uradniške zadeve.
Glavni odbor je sklenil, da pridejo na družbenemu odboru nekateri predlogi podružnic na razpravo ter rešil še druge zadeve podružnic.
O družbenem oblnem zboru je poročal predsednik
tole:
Po sklepu glavnega odbora z dne 19. februarja je družba vložila ugovor proti odloku prejšnjega predsedstva deželne vlade, s katerim je to razveljavilo sklepe družbe-
| nega občnega zbora z dne 30. decembra 1919. 1. rekoči i da ni bil pravilno sklican. Sedanja deželna vlada je ugodila- prizivu glavnega odbora, ker smatra, da je bil ta občni zbor pravilno sklican ter so zato na tem občnem zboru storjeni sklepi veljavni. Vsled sile prekinjeni občni zbor naj se nadaljuje ter. izčrpa prvotni dnevni red. Voliti je tudi predsednika, ker izvoljeni Miha Iskra izvolitve ni sprejel.
Na podlagi tega odloka je predsednik predlagal, da se skliče občni zbor kmetijske družbe kranjske kot nadaljevanje občnega zbora z dne 30. decembra 1919. 1. v -najkrajšem času, in sicer že v prvi polovici maja. Dan naj določi predsedstvo. Na ta občni zbor se naj potom podružnic povabijo vsi oni delegati kranjskih podružnic, ki so bili v letu 1919 izvoljeni in potom podružnic povabljeni dne 30. dec. 1. 1919. Na tem občnem zboru se naj rešijo točke, ki so ostale od 30. dec. 1. 1., zlasti točka o izpremembi pravil, da se potem lehko skliče prihodnji občni zbor Slovenske kmetijske družbe za vso Slovenijo, ki se naj vrši v jeseni 1. 1920. Za nadaljevanje občnega zbora so upravičeni samo zastopniki, ki so bili, kakor zgoraj omenjeno, povabljeni na občni zbor 30. dec.
1919. k
Za družbeni občni zbor, ki se vrši za vso Slovenijo, se pa naj izjemoma izvolijo zastopniki podružnic šele po [ 30. juniju t. 1. na podružničnih občnih zborih, na katerih se naj število delegatov ravna po številu pravih udov, ki so svojo udnino plačali do 30. junija t. 1. Do tega roka imajo podružnice natanko določiti število svojih pravih in podpornih udov ter jih doposlati družbi.
Vsi dosedaj letos izvoljeni delegati se smatrajo nepravilno izvoljenim in se morejo v zmislu gorenjega nanovo voliti po 30. juniju t. 1.
Glede § 26. zadnji odstavek, ki se sedaj tiče udov izven Slovenije, se pooblasti predsedstvo, da primerno stilizira ta odstavek, z ozirom na okolnost, da bo treba morda v doglednem času podpirati primorske in koroške Slovence. Natančno pojasnilo o vršitvi obeh občnih zborov se objavi v »Kmetovalcu« v vednost tudi izvenkranjskim udom.
Predlog g. predsednika se je soglasno sprejel.
Predlog g. predsednika, da se v zmislu pravil gospodinjske šole kot vodja iste imenuje družbeni tajnik inž. Rado Lah, se je soglasno sprejel.
G. Petovar je poročal o izpremembi pravilnika konjerejskega odseka štev. 2. in predlagal, da glavni odbor potrdi to izpremembo, kar se je sprejelo.
G. dr. Verstovšek je poročal o nakupu vojaških konj po hrvaških prekupcih, s čemer so naši kmetovalci oškodovani. Priporočal je, naj se kmetijska družba obrne do oblasti, da pazijo na to, da pridejo ti konji v korist našim kmetovalcem, ne pa v roke prekupcev.
Ker se nihče več ni oglasil k besedi, je zaključil predsednik sejo ob eni popoldne.
Ponudniki in kupci plemenske živine.
(Pod tem naslovom Slovenska kmetijska družba odslej naprej redno objavlja vse one lastnike plemenske živine, ki so pri volji plemensko živino prodati in vse one kmetovalce, ki jo želijo kupiti, s čemur je dana prilika prodajalcem in kupcem stopiti v stik ln tako poskrbeti za zamenjavo plemenske živine. Prielaiatl je nakup ln ponndbo vseh vrst moiklh in ženskih plemenskih živali ter naj vsak priglasilec natančno prijavi ■val naslov, vrsto domače živali, njen spol, pasmo, starost, itevOo itd.
Nappodajao:
Prašičke, Heš-Majerjeve pasme, stare od 8 do 14 tednov, proda oskrbništvo Križ pri Kamniku.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Slovenske kmetijske družbe.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto.
Posamezna številka stane 80 v. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 600 K, na Vs strani 300 K, na i/s strani 150 K, na >/e strani 100 K, na 'la strani 50 K in na '/« strani 25 K. Udom 10 % popusta. Vsaka vrsta v »Malih naznanilih* stane 2 K.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe; ■tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani,Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
St. 9. Ljubljana, 15. maja 1920. Letnik HIVll.
JHala naznanila.
Za vsako besedo je naprej plačati 40 vinarjev v teaarju ali znamkah, sicer te naznanila ne objavijo. Cpravnlitvo ne prevzame posredovanja.
Ženske zmešane lase
Cerklje.
kui
. . io najvišji ceni artln Pleterski, 15
Najboljše apno
ima vedno naprodaj apne-nica J. Taufer, Zagorje ob 50
Mlinefas bamno sekane iz najboljše bele, ostre nUlIlattB MimiK, skale, trde ln srednje od 40 do 100 cm široke, po naročilu tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno
farancijo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek, v. Jurij ob južni železnici pri Celju.	60
za
vinograde^ debelosti 5-7 cm, dolge 4—8 metrov proda za ceno po dogovoru, Josip Žužek, Velike Lašče.	77
1 vagon lepih smrekovih kolov
1CI1 nn^rirbnn od 8 do 16 tednov starih želi lull prOalLflllU kupiti Podružnica Slovenske kmetijske družbe v Svečah, pošta Bistrica v Rožu, Koroško.	126
ilillfl semensko, drobno, črno, išče podružnica njuu, Slovenske kmetijske družbe Brezno ob Dravi.	1?0
Tnrii letne kupuje R. Luckmann,
I UUI lEIUa prej J. Le□ za nasl. a Ljubljani na Martinovi (Ahacljevi) cesti 10 po najvišjih cenah raznovrstna zelišča, suho cvetje (suhe rože), lipovo cvetje, korenine, lubje in semena. Kdor si hoče s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslužek, naj zahteva pojasnila pri imenovani tvrdki. Cene, ki jih plačujem nabiralcem, so letos izredno visoke. 131
D n in nI Kdor mi prinese iz moje hiie Štepanja rUftUl'! vas 76, ukradenih 4»/> m temnorjavega blaga, dobi dobro oškodnino. Peter Bajda, krojač.
___133
Stiskalnice za Olje ŠTseme^Sever & Komo*!
Ljubljana, Wolfova ulica 12.	136
Mlatilnirn z gepeljem, malo rabljeno, skoraj lllllllllllIbU novo prodsm. Cena po dogovoru. Anton Jerman, Krka, p. Novomesto.	138
Mla+ilnim malo rabljena.in dve brani so na-JMallllllbU, prodaj v Zg. Siškl št. 32. Na dopise se ne odgovarja.	150
molnovke od 55 do 85 cm dolge, nudi v večji izberi po primerni ceni A. Sušnik, želez ninar, Ljubljana, Zaloška cesta.	151
večje vrste, rabljeno, dobro ohranjeno, ali pa novo, kupi tvrdka R. Luckman, Ljubljana, Ahac-ljeva cesta 10.	152
še malo rabljen, ima naprodaj Kmetijska podružnica v Cerk-
153
Stiskalnico za seno
Kosilni
ljah.
TnilDIt I Kupim dobro ohranjen trijer za žito. irlJBr ! Ponudbe na Anton Mravlje, Podpeč 14, p. Preserje.	154
Ipn približno l1/«m1 rezanega v dile
________IbSi za pohištvo kupim. Ponudbe na
upravnistvo .Kmetovalca"	155
Knnicbana srna 400 ks in dva hlevca za nuiljan&yu JtllU domače zajce ima naprodaj Uršulinski samostanv Ljubljani. Cena po dogovoru.
156
Dnabiibant za veleposestvo, združeno z čebe-fl OnllnOIII lorejo se išče. Možnost, se v vseh panogah gospodarstva praktično izpopolniti. Stanovanje, hrana in v razmerju s strokovno prediz. obrazboevent.tudiplaoa.Ponudbepod: „Oekonom" pošta Cven.	157
Dobre plem. domače zajce, »sffižs:
žane pasme belgijcev, kupi upraviteljstvo državnih toplic SHS Dobrna pri Celju.	129
Kmetovalci I
Za zeleno krmljenje priporočamo sledeča semena: grahoro čisto ali pomešano z ovsom po K 4-20 kg, lečo za krmo po K 4'60 kg, grah za krmo po K 3 20 za kg Sever & Komp., Ljubljana, Woltova ulica št. 12.
158
Plemenski junec seda v zameno za kravo.
Matevž Pogačar, na Hudem, pošta Radomlje. 160
Knnia (Hailinger) srednjetežke tirolske pasme in nUHJU boljši enovprežni voz kupi Vok Collins Rožnik, p. Bled.	161
Knllila ® letna, lepa, brezhibna, 15'3 pesti vi-IlUUIlU, soka, kostanjeve barve, dobra za težo inntek, s prvovrstnim mesec dni starim žrebiSkom je naprodaj. Josip Sernec, posestnik v Rožbahu, pošta Pesnica, Štajersko.	162
Rafijo
za vezanje trt nudi A Su5nik-
železninar, Ljublana.
163
Rafiia-liftp za privezovanje trt in sadnega nulljn~lluju drevja, dalje tudi razna semena prodaja Josip Urbančič, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8.	164
Štirideset {epih pujskov
7 do 12 tednov starih ima naprodaj Ana Grilci Zapuže pri Lescah.	165
Ronj
je oo ugodni ceni na prodaj. Ljubljana, Kolezijska ulica 6.	166
Ste prehlajeni?
Imate bolečine v prsih ? V grlu ? Ali kašllate? Imate "nahod ? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Fellerjev pravi Elza fluid I 6 dvojna-tih ali 5 veliki špecijalni steklenici 27-— Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklen. 4 K —
Slaba hrana Vam je pokvarila želodei ?
Fellerjeve prave Elza krogljice ga spravijo v red 1 6 škatljic 12 K-— Omot in poštnina posebej a najceneje I Eugen V. Feller, Stubica donja, Elzatrg št. 287, Hrvatska.	29 B
mM. __ ^ ■ „___■ Razširjajte ^Kmetovalca" Čitajte ga pridno in ga dajajte tudi nečlanom
lilnCIOValCI S čitati, da jih pridobite za družbo. 25.000 nas je že v Kmetijski družbi,
pa bi na bilo lehko to enkrat toliko. Čimveč nas bo( več bomo dosegli.
Bochmann
na Dunaju
priporoča vsake vrste kletarskih strojev n. pr. sesalke, stiskalnice, čistilnike, stroje za ekstrakcijo, čepovlake za sode itd. — Zastopnik:
Fran Rudl9 Maribor
Vila „Alwies".
Kmetovalci! Denarni zavodi! Gozdarske in gospodarske zadruge! Berite I Lssotržcl! Berite!
A. ŠIvic i	(S)
,.Poljudno navodilo za merjenje lesa".
V omenjeni knjižici je poljudno popisano kak« se izračuna telesnina debel posekanega in rasto
ogromno pošiljatev manufakture naravnost iz inozemstva je prejela
tvrdka
R. STERMECKIv Celju
in sicer volne, tiskanine, cefirja, eta-mina, batista za ženske obleke, sukna, kamgarna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvilha, robcev, svile in še mnogo raznega družega blaga, katero se prodaja zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razen tega vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, možki, in otroški v velikanski izberi, pristno ročno delo lastnih čevljarjev, llustrovan! cenih zastonj! Na debelo samo v I. nadstropju.	(27)
Veletrgovina, razpošiljalna
R. Stermecki
Celje - Slovenija.
3ega drevja ter celib gozdov, kakor tudi obtesaneg ln razžaganega lesa. Pridejane so vse za tako računanje potrebne tabele. V knjižici se nahaja tudi popis in potrebne tabele za pravilno določanje oblik in razmerij lesu, ki se ima obtesati ali rai-žagati. Kmetovalec se pouči kako na podlagi tabe izračuna prirastek v gozdu. Dalje so pridejane ta bele za določanje prostornine v ogljarskih kopali In kub. mera drv za kurjavo v prostorninsklh me> trih kakor tudi popis in potrebne tabele za primerjavo nove dolžinske, ploskovne l n kubične mere s staro mero. Cena knjigi proti predplačili za nde Slov. kmet. dražbe K 3 •—.
Jurija grofa Thurnskega
jehlarna na Ravnah
ustanovljena 1774. leta. (17) Guštanj-Ravne, Koroško (Jugoslavija). Poštna postaja Guštanj, žel. postaja Prevalje.
Brzojavni naslov: Jeklarna Guštanj. Proizvaja: Azzalonsko in bresciansko jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Leglrana in neleglrana topllniška jekla za vsakovrstno orodje največje trajnosti. Jekla za orodje, drugovrstna, za kladiva, žlebe, matrice; za dleta in nože za obdelovanje železa; za svedre, za rudo, premog in kamen; za pile, rezila vrtalna, dleta itd. Leglrana in neleglrana nurtlnova jekla za vozovne in vagonske vzmeti; za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobilni in letalni industriji ; za kolesna obročja; za kose, srpe, sekire,
motike. lopate itd. Izgotavlja: Vozovne osi s pušami in nakončniki; transmisijske valke (ostrugane do 4 m, surovoko-vane do 6 m dolžine); v žlebih kovane dele za avtomobile in vagone; krogle za cementne mline itd
Cementna (11)
strešno opeka
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki
Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska cesta St. 2.
Posojilnice in hranilnice v Moravčah,
reg. zadrugo z neomej. zavezo se vrši
v nedeljo, 30. maja 1920 ob 15. uri v dvorani Zadr. Dopia v Moravčah.
VZPORED;
1.	Poročilo načeistva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Čitanje revizijskega poročila.
4.	Sprememba pravil.
5.	Volitev v načelstvo.
6.	Volitev v nadzorništvo.
7.	Slučajnosti.	(52)
Moravče, 30. aprila 1920.
Načelstvo.
v
Zenitna ponudba.
Premožen, izobražen, ugleden, dobrosrčen, mlad, samostojen veletrgovec in posestnik, simpatične zunanjosti, mirne, zdrave narave, se želi seznaniti z gospico ali mlado veselo vdovo enakih lastnosti, neomadeževane minulosti, iz ugledne rodbine, ki ima veselje do gospodinjstva in je zdrave, razvite postave. Na premoženje se ne ozira toliko kakor na poiten, lep značaj. V prometni kraj se tudi priženi.
Le resne ponudbe z natančnimi podatki tudi s sorodniške ali prijateljske strani prosim varo-vaje diskretnost v dvojni kuverti pod znakom:
,Modra, korajžna bodi, srečna zadovoljna boš' na
Anončni zavod Drago Beseljak,
Ijubljana, Cankarjevo nabr. S
Najstarejša hranilnica v'Sloveniji I
KRANJSKA HRANILNICA vrni*
ustanovljena leta 1820
sprejema hranilne vloge proti
obrestovanju {in dovoljuje hipotečna posojila po
4 V/o
S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo in starostna hranilnica za posle ln delavce.
Hranilnica je sirotinskovarna in jo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo.
Rezervni zakladi znašajo približno
S milijonov kron.
Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje občekori.itnih naprav in podjetij na Kranjskem.	'	(34)
Za te svrhe se je doslej darovalo 8,698.000 kron.
Pismene pošiljatve je nasloviti na Kranjsko hranilnico v Ljubljani, Knaflieva ulica štev. 9.
S-es
kakor: hlode, trame, deske, jamskiles,drva in stoječe gozdove za posekati kupi in plača po najvišjih dnevnih cenah
(32)
RegoucsComp.
Ljubljana, Kolodvorska al. 31.
3. HOMflTIC
dolgol. zastopnik znane tvrdke K. In R. Ježek, Blansko, tovarna kmetijskih in poljedelskih strojev in motorjev se priporoča. — Dobra in solidna postrežba. Ljubljana, Gradišče it.11 Nadalje priporočam brzoparllnlke vseh velikosti z dvojnim pocinkanim parnim kotlom, in porabno obenem za kuhanje žganja. (12) Sprejemam naročila na slamorezne nože. Cene po dogovoru. Tudi imam mali rab-bljtno slamoreznico 12" čistnine v dobrem stanju posebno pripravno za pogon z viteljem na lesenem podstavku. Cena po dogovoru.
♦	Slovenska kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine:
♦	Apneni dušik 28/21 •/. po K 160— za 100 kg takojšne prijave sprejema družba neobvezno, vreče mora naročnik sam dostaviti.
Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd stane kg 14 K.
Gumijeve trakove za cepljenje trt ima Slovenska kmetijska družba v zalogi. Cena je K 1200 za kg.
Kostni superfostat po K 320"— sto kg.
Kožna moka po K 106*— sto kg, naročnik mora jutaste vreče dostaviti.
Krompir. Slovenska kmetijska družba je vsled poročil glede nedostajanja semenskega krompirja in na nujno željo udov osobito iz Dolenjskega letos spomladi pokupila večjo množino dobrega semenskega krompirja iz krajev, kjer ga je bilo za ceno 4 kron do 4 kron 50 vinarjev zadosti dobiti Izkazalo pa se je naknadno, da so bila vsa slaba poročila glede pomanjkanja semenskega krompirja zelo pretirana in prav nič točna. Tako je n. pr. neko okrajno glavarstvo poročalo družbi, da bo v svojem okraju primanjkovalo 25 vagonov, ko pa je družba poslala prvi vagon, niti za tega ni našlo odjemalcev. Takih slučajev je bilo več. Družba si želi za prihodnje pač toč-nejših poročil sicer je vsako uspešno delo izključeno. Družbi sedaj preostaja par vagonov krompirja, ki je sedaj še prav dober, pa ji utegne kmalu segniti, če ga udje ne bodo takoj naročili vsaj za krmo. Krompir je vsakomur na razpolaganje za ceno eno krono 80 vin. kg in je torej dosti ceneje nego so otrobi.
Otrobi, pšenične po K 350'— sto kg.
Mlečne cevi iz kosti, štev. 3561 po K 1"40"
Seme lucerne detelje kg po K 55.
Seme domače detelje kg po 65 K.
Škropilnice. Naša družba je prejela iz Italije bakrene trtne škropilnice sistema Vermorel. Komad stane 950 kron. Vinogradniki naj škropilnice brez odloga naročijo, ker je zaloga le majhna.
Vreče. Pri pošiljatvah vreč je na sprem niči natančno navesti zakaj so vreče ali če jih dotičnik vrača.
Žveplalniki. Družba je prejela iz Italije ročne žveplalnike. Komad stane 250 kron.
Žveplenokislo glino namesto galuna, kot dodatek galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja po 2 K 40 h kilogram. Vsled stavke in oviranega železniškega prometa letos mnogim vinogradnikom ne bo mogoče modre galice pravočasno v zadostni množini iz Nemške Avstrije priskrbeti. Zato priporočamo udom skrajno varčnost. Tudi naj sosed pomaga sosedu in naj, če le more, posodi iz svoje zaloge tistim, ki modre galice sploh nič nimajo. Izkušnje so pokazale, da lehko brez škode za učinkovitost primešamo galici polovico Uveplenokisle gline in si na ta način prihranimo polovico galire. Mesto treh ali dveh kil vzamemo na sto litrov vode le poldrugo ali eno kilo galice in ravnotoliko gline, apna pa kakor navadno, uspeh bo sigurno popolnoma isti, kafcor ob polni množini galice. Žveplenokislo glino je treba pri družbi takoj naročiti.
Žveplo (žveplene ploščice) na juti za žveplanje sodov, najboljše, brez arzena po 20 kron kilo.
Žveplo, Floristella, dvoj, raf. po K 12.— kg.
Kmetijske potrebščine je treba družbi naprej ob priliki naročanja plačati. V ta namen naj podružnice oziroma posamezni udje zahtevajo družbene poštne položnice (štev. 10712) da vplačevanje lahko brez stroškov izvršijo.
Vabilo
na
21. redni občni zbor
Kmet. društva v Srednji vasi v Bohinju
registrov, zadruge z omejeno zavezo, kateri se bo vršil dne 29. maja 1920 ob 3. uri popoldan v društvenih prostorih.
DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Po-trjenje rač. zaključka za 1. 1919. 5. Pre-memba pravil. 6. Slučajnosti.	(53)
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, ie vrši pol ure pozneje drugi občni zbor na istem mestu z istim dnevnim redom ne
glede na število navzočih članov.
Odbor.
Vtnometre »Bernadot« — Asbestov bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat praSek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanln Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve Itd. ima v zalogi po najnižji ceni
Orogerija ANTON R9HC
Ljubljana, Židovska ulica 1. (4)
Ovčjo volno
»večjih množinah
kupuje 45
ylmpexc
eksportna in importna družba v Ljubljani, Krekdv trg 10,
kamor je poslati ponudbe z navedbo cene in množine ter priložiti večji vzorec.
Kmetovalci!
Pri nakupovanju kmetijskih in drugih vsakdanjih potrebščin <«»
ozirajte se le na
tvrdke,
ki se Vam potom
oglasov v »Kmetovalcu« priporočajo.
I Ženitno I ■ ponudba •
Gospodična iz ugledne rodbine, vajena voditi večje posestvo in trgovino. z lepo vzgojo, ne-omadeževane minulosti, prijazne zunanjosti,krog tridesetih let, s stotisoč kron premoženja, želi spoznati treznega, zdravega, pridnega in modrega moža, mirne narave, ki naj vse lazmere zaupno pojasni pod nastopno šifro, da zamore dobiti: „Nedolžno srce in pridne roke" na 47 Anončni zavod Drago Beseljak Ljubljana,Cankar.nabr.5.
O ž e n j e n
vrtnar
se išče
za zelenjavo in druga v vrtnarsko stroko spadajoča dela. Prosto stanovanje in dobra plača. — Natančne ponudbe z navedbo zahtev pod šifro »Vrtnar št. 51« na upravo lista
»Kmetovalec« (5')
(6)
Slovenska
HMETI3SR9 DRUŽBO
. KRANJSKA
je izdala in prodaja naslednje knjige:
Zvezek	Cena K
2. Fr.Stupar: Apno »kmetijstvo —60
5.	Fr.Stupar: Navodilo, kako jo sestavljati poroilla o letini . —'40
6.	M. Kos tanj cvec: 0 užltninl od vina In mesa . . . 3 —
8.
10.
11.
12.
15.
14.
16.
Boh. Skalicky Siljenje ali kaljenje ameriških ključev — 60
6. Skalicky: Kmetijske razmere na Češkem . .
Gustav Pire: Poglavje o govedoreji na Kranjskem
Pridelovanje In razpeča-vanje namiznega grozdja ter zgoja trt na špallrju.
(B. Skalicky).....
0 sestavljanju In setvi travnik ■efanlc. (Weinzierl-Turk)
A. Sivic: Poljudno navodili 2a merjenje lesa .... Steuert - Jamnik: Soseda Razumnika konjereja . .
1-40
-•60

2-
3-
ZAKAJ
g kupujete
tako drago mažo za vozove, kremo in mažo za čevlje, ko si pa po mojih receptih in navodilih lahko za 200 °/0 ceneje in čisto pri-prosto doma pripravite. Vse tri recepte z natančnim navodilom tudi za dobavo priprav proti predplačilu za K 25'—. Ponudbe kakor znesek naj se blagovoli poslati
"Anoncni zavod Drago Beseljak, Ljubljana
Cankarjevo nabr. 5,
Kupujem
rdečo čebuljo
vsako množino.
Ponudbe z navedbo cene prosim na (50)
Novah,Zagreb
Maksimirska cesta 64
Telefon 20—60.
Gospodarska zveza
v Ljubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvor.
Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev (3)
iz najalovitejših tovarn.
Zastopstvo za parne kotle znanih tvornlc ,Welsia'.
IPrimeiaj krmi Mastin! J
•-t- Enkratna teden primešaj krmi pest praška Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila,
pa se primeša dvakrat. Dietetični prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu In
na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin
0
zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina 20*50 poštnine prosto na dom.	(14)
Mazilo zoper garje
(naftomazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček po po#ti
X 10-50.
Lekarna Trnk6czy
Ljnbljana, Kranjsko. Zraven rotovža.
O
Kmetska posojilnica
registovana zadruga s neomejeno zaveso
e v LJUBLJANI a
ljubljanske okolice
v lastnem zadružnem doma na Dunajski cesti štev. 18.
Obrestuje hranilne vloge po 3 °j0	(2)
fcre* vsakega odbitka realnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi t čekovnim prometom tmr jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad 42,000.000 km.
= Stanje rezervnih zakladov 1,100.000 kron.	=
Rogaška slatina
Tempel vrelec:
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnavlianje.
S»tyrl« -vrelec: Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca In čreves, najboljši pripomoček proti slabemu pre-bavljanju in teku. Proti boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen.
Donatl vrelec: Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemn ka-menu,.sladkorni bolezni, debelosti, putlki, bemo-roidum itd. RogaSka slatina |e najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva.. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-sa-liničnih rudninsko - kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejla krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih .mrzliee.	(I)
Kogatka slatina |e najboljša namizna In mineralna voda, katera : : nima nikdar slabega okusa ali doba. : :
SLOVENSKA KMETIJSKA DRUŽB9
je dala naslednja
»GOSPODARSKA NAVODILA"
10
posebej ponatisniti iz .Kmetovalca* in jih oddaja komad po SO vin. Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati.
1.	Zakaj vino črni, kaj je temu vzrok in kako se odpomore.
2.	Rjavenje vina.
8.	Kako se iz gnilega grozdja napravi dobro in stanovitno vino.
9.	Ciste drože ln njih raba v kletarstvu.
12.	Kako se pripravlja dober vinski kis.
13.	Vzroki neplodnosti pri govedi.
15. Sluzavost ali vlačljivost vina.
18. Krmljenje z oljnimi tropinami.
21. Bradavice pri domačih živalih.
25. Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi.
20. Naprava petiota ali domače pijače.
27. O bistvu alkoholnega vfenja (ki-penia) in o rabi čistih vinskih drož pri pridelovanju vina.
29. Vnetje vimena ali volčič na vimenu.
35. Kako se napravlja stanoviten sadjevec.
3fl. Nova naredba kranjske c. kr. deželne vlade glede zvrševanja rezarstva.
37. Kislost (kislobaj in razkisanje vina.
43.	Dolžnost vzdrževanja ograj v obrambo kulturnih zemljišč pred škodo po živini, ki se pase.
44.	Napenjanje govedi.
45.	Kaj je presnavljanje v živalskem telesu?
50.	Izdelovanje mila za dom.
51.	Zdravljenje kužnih bolezni cepljenjem.
54. Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino.
56.	Kako živi žitni molj in kake se pokončuje.
57.	Snetjavost pri žitu.
58.	Kako se jajca ohranijo.
59.	Natrijev bisulfit kot nadomestno sredstvo za žveplo.
60.	Kako se obnavljajo in popravljajo meje?
61.	Kdo se naj še zglasi za državni preživljenski (vzdrževalni) prispevek ?
62.	Presojanje krmil po škrobnih vrednotah.
63.	Garje pri konjih.
65.	Kako pripravljamo domači kvas (kravajce, drože)?
66.	Duh in okus vina po žveplu.
67.	Zatiranje trtnih boleznispomladl.
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6. obrestuje hranilne vloge po čistih
Ljudska posojilnica v LJubljani je največja slovenska posojilnica in Je Imela koncem marca /p/p nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezerv-
(5)
nih zakladov.
Posojila se dovoljujejo po 4 do B°/0 Llidsia posojilnica stoli pod aenosredjilni driamim ladiorstro«.
Vabilo
na
redni občni zbor
Kmetske hranilnice in posojilnice na Yinici,
Bela Krajina
reg. zad. z neom. zavezo, ki bo
v pondeljek dne 24. maja 1920. ob 9. uri v društvenih prostorih na Vinici.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	poročilo nadzorstva.
3.	Čitanje zapisnika občnega zbora iz leta 1918.
4.	Citanje revizijskega poročila.
5.	Nadomestna volitev načelstva.	54
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se po § 35 zadr. pravil vrši na istem prostoru in z istim dnevnim ridom čez pol ure drugi občni zbor, kateri sklepa brezpogojno veljavno.
Kupim
tgozd
ali večje
gozdno posestvo
blizu železnice in prosim popis posestva, navedbo vrednosti ter najnižjo ponudbo. — Istotako kupim trame,ža-gance, (lile, re-melne ter drva, oglje itd. — Ponudbe z zadnjo ceno na vagon Vaše postaje pod „Izvoz lesa banka" na AnonČni zavod Drago Biseljak, Ljubljana, Cankar, nabr. &