Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNIŠTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina...............L 800 Letna naročnina..................L 1.500 Letna inozemstvo.................L 2.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m L m Wi ii\\ Leto XI. - Štev. 28 Gorica - četrtek 9. julija 1959 - Trst Posamezna številka L 30 Jugoslovanska skrb za našo manjšino Kot smo že poročali v prejšnji številki [il! našega lista, se je vršil proti koncu meseca junija v Ljubljani IV. kongres Zve-te komunistov Slovenije. Udeležili so se ga tudi najvidnejši jugoslovanski prvaki, kot Edvard Kardelj in Aleksander Ranko-Vič, oba podpredsednika jugoslovanske vlade in najožja Titova sodelavca, prvi ta zunanjo, drugi za notranjo politiko. Ma kongresu so obravnavali celo vrsto Političnih in ekonomskih vprašanj ter v tem smislu izdali brez števila resolucij. Kar nas tu posebno zanima, je vprašanje slovenskih narodnih manjšin, kateremu so na kongresu posvetili veliko pažnjo. O tem problemu sta govorila tako Aleksander Rankovič, tajnik Zveze komunistov Jugoslavije, ter Miha Marinko, tajnik ZKS in predsednik republike Slovenije. če nas navdaja z veseljem dejstvo, da se za manjšinska vprašanja — pri katerih smo direktno prizadeti — zanimajo najvišje oblasti matične države, oramo z druge strani z žalostjo ugo-viti, da temelji v bistvu vsa jugoslovanska politika do svojih manjšin na Sgrešeni podlagi. Zakaj, bomo takoj videli. RANKOVIČEV GOVOR V zvezi z vprašanjem enotnosti in enakopravnosti vseh narodnosti v Jugoslaviji, se je Rankovič dotaknil manjšinskega vprašanja, ter dejal, da bi bili srečni, če bi tudi druge sosedne dežele tako ravnale z jugoslovanskimi narodnimi manjšinami, kakor to ravnajo z njimi v Jugoslaviji. Pripomnil je, da bi tako narodne manjšine postale činitelj zbliževanja in bratstva med narodi. »V sedanjih okoliščinah morajo biti in so lahko manjšine čedalje manj element razdora In čedalje bolj element zbliževanja narodov. Kolikor so jim zagotovljene širše Pravice, toliko uspešneje bodo opravljale vlogo podpiranja prijateljskega sodelovanja in zbliževanja narodov... Žal še vedno ni to primer, kadar gre za naše narodne manjšine.« Konkretno je nato Aleksander Rankovič obsodil ravnanje avstrijske vlade do slovenske manjšine na Koroškem pripomnil, da to nedvomno škoduje Uidi medsebojnim odnošajem. Ugotovil je tudi, da avstrijska vlada popušča desničarsko usmerjenim šovinističnim krogom. Nas zlasti zanima oni del Rankoviče-Vega govora, ki ga je posvetil naši manjšini v Italiji. »Čeprav še ne moremo govoriti o recipročno enakem obravnavanju slovenske manjšine v sosednji Italiji, se je splošni položaj naše manjšine v tej državi do določene mere zboljšal v skladu s pogodbami in ugodnim razvojem °dnošajev med našima dvema državama v zadnjih nekaj letih. V tem oziru so bili doseženi pomembni rezultati, tembolj, ker je bilo treba obvladati težke posledice iz preteklosti, ki se še občutijo, Predvsem v delovanju reakcionarnih in Šovinističnih elementov na italijanski strani, ki še vedno nočejo prekiniti s to Preteklostjo, kot je primer z Beneško šeto, in s tem ovirajo pozitivni razvoj da tem področju.« • MARINKOVA PRIZNANJA Sekretar ZKS je izrekel podobne misli kot Aleksander Rankovič, le da so v marsičem še bolj zanimive in odkrite. Miha Darinko je dejal, da želi Jugoslavija u-Veljavljati tudi na manjšinskem področ-Jd politiko aktivne koeksistence... Pohva-je odnose na obmejnem področju z dalijo ter dejal, da so ti »v nekem oziru delo vzgledni v evropskem merilu.« Nato k dejal: »Položaj slovenske narodne *danjšine v zamejstvu sicer še ni zado-V°lJlv, vztrajna politika ustvarjanja pogojev za boljše sosedstvene odnose z vSemi sosednimi državami pa je pokazala določno prednost in koristnost ne samo *d mir in utrjevanje načel aktivne koeksi-s,ence v svetovnem merilu, ampak tudi slovenske narodnostne manjšine, ki Ve v teh obmejnih področjih. Takšna ^Utika krepi demokratične in socialistič- POZDRAVLJENA FATIMSKA KRALJICA! ne sile onstran naših meja, hkrati pa pomaga našim narodnostnim manjšinam v njihovem boju za enakopravnost, in u -stvarja pogoje, da se njihov boj povezuje z napori demokratičnih in naprednih sil v teh deželah.« V nadaljevanju svojega govora je Marinko ugotovil, da so v zadnjem času razne desničarske organizacije v sosednjih državah zopet zadobile na moči. Zatem je nadaljeval: »Zato naša pomoč in podpora v boju narodnostnih manjšin za njihove pravice nima v prvi vrsti narodnostnega obeležja, ampak je predvsem sestavni del našega boja za utrjevanje načel aktivne koeksistence...« Dalje je Marinko obsodil nasilno asimilacijo in denacionalizacijo, ki jo izvajajo na nekaterih področjih. Izrekel se je za obrambo dvojezičnih šol na Koroškem ter dejal, da Jugoslaviji narodne manjšine ne služijo za objekt pritiska na sosedne države. Miha Marinko se je izrekel tudi v obrambo načela dvojezičnosti na narodnostno mešanih področjih. Kot nevarnost za miren obstoj slovenskih manjšin je pokazal na postopno naraščanje šovinistične delavnosti v Avstriji in Italiji (istrski begunci). KATOLIŠKA NEVARNOST V ZAMEJSTVU Predsednik slovenske komunistične republike je v teku svojih izvajanj podal še eno karakteristično izjavo: »Kako majhne so možnosti uveljavljanja nasprotnikov socializma, kaže tudi dejstvo, da so se morali odreči skoraj vsaki podpori s strani cerkvenih organizacij. Pravilna politika do cerkve in religioznih čustev vernih ljudi, ki jo dosledno vodi Zveza komunistov Slovenije, je privedla do izrazito pozitivnih rezultatov. V vrstah katoliške duhovščine se vse bolj u-veljavlja spoznanje nujnosti, da se cerkev v svojem delovanju izrazito omeji na izvrševanje verskih obredov, čeprav moramo ugotoviti, da nekateri politični in cerkveni krogi v zamejstvu, zlasti v Trstu, še vedno skušajo izkoriščati vse razpoložljive zveze za aktivi-zacijo cerkve v njihovi protisocialistični akciji.« NAŠI ZAKLJUČKI Nimamo namena tajiti pozitivnih tez, ki sta jih izrekla glede slovenske manjšine tako Rankovič kot Marinko. Nasprotno, mi pozdravljamo vse napore za izboljšanje položaja slov. manjšine v Italiji, ki jih matična država zasleduje v smislu ohranitve slovenske narodne samobitnosti. Toda spričo osnovnega načela komunistične politike do slovenske manjšine v zamejstvu, kot ga je izrekel Marinko, izgube tudi pozitivne teze na svoji veljavi. Priznanje, da narodnost ni prvi element v podpiranju manjšinske borbe, pomeni za komuniste, da je njim v prvi vrsti mar socialistično vključevanje manjšine v »napredne« vrste večinske države. To se pravi, prepustitit manjšino na milost in ne milost breznarodnemu in nekrščanskemu internacionalizmu. To je pa silno škodljivo za manjšino in njen narodni obstoj. Zato je jasno, da demokratični in katoliški zamejski Slovenci ne bodo nikdar sprejeli podobnih navodil. Eno spoznanje več, ki smo ga pa že večkrat na tem mestu poudarili: Katol. in demokratični Slovenci si moramo v glavnem sami pomagati, saj od komunističnih veljakov v matični državi nimamo pričakovati drugega kot zapostavljanja v prid marksističnemu internacionalizmu. 1. Kip fatimske M. B. bo prispel iz Tre-viza v Gorico v nedeljo 12. t. m. ob 19.30. Pripeljali ga bodo s helikopterjem in bo pristal na športnem igrišču v ul. Ba-iamonti in ne na T ravniku. Sprejele ga bodo oblasti in verniki. Z igrišča pospremijo kip v procesiji v cerkev Srca Jez. Procesija bo z lučkami. Po prihodu v cerkev sledi sveta ' maša, ki jo bo bral generalni vikar msgr. Soranzo. - Sv. . maše bodo nato celo noč. 2. V cerkvi se bodo verniki lahko spove- •hŠIIhB dali in obhajali pri ; vseh sv. mašah. — 3. Slovenski verni-ki bodo imeli svojo " ' mašo ob 6. uri zju- .a* *■ »>8§fP traj, ko bo pred ki- '/.//L., pom maševal dekan 4* msgr. Novak. Med t mašo borno peli in molili kratke mašne molitve. Naslednja maša bo ob 7. uri za redovnice iz mesta in z dežele. 4. Za devinski dekanat bo maševal dekan č. g. Vinko Štanta ob 19,30. 5. V vseh cerkvah v škofiji bodo zvonili Z vsemi zvonovi 10 minut dolgo ob 12h in ob 19,30 v soboto, nedeljo in ponedeljek. v L/5? KIP FATIMSKE MATERE BOŽJE 6. Procesija s kipom pojde ob prihodu v nedeljo po ut.: Lantieri, Trg sv. Antona, Marconi, Crispi, Corso, IX Agosto, Srce lezusovo. — Ob povratku v ponedeljek: IX Agosto, XXIV Maggio, V. Veneto, Sv. Rok. Sliki med ZDA in Sovjeti Vera v ruskem narodu Dunajski kardinal Koenig je na obisku v Ameriki izjavil, da je vera v Boga v ruskem narodu še vedno živa. Malo poznamo duhovnost ruskega narodi, a ve-md, da se današnja mladina v Rusiji zanima za verske probleme in predvsem za vprašanje o bivanju božjem. Podpredsednik sovjetske zveze Frol Kozlov nadaljuje že drugi teden svoje diplomatsko potovanje po ZDA. Kozlov je prišel v ZDA ob priliki otvoritve sovjetske razstave, ki so jo priredili v New Yorku. Tu je Kozlov imel z Ei-senhowerjem prve razgovore, ki so se potem nadaljevali v Wa-shingtonu, kjer se je sovjetski gost sestal s podpredsednikom Nixon in z državnim tajnikom Herterjem. Po ameriški televiziji je Kozlov pozval ameriški narod k miru in k miroljubnemu sožitju. Glavni ameriški dnevniki pravijo, da je Kozlov »vesel in prijateljski in manj podvržen sumničenju kot Mikojan«. Poudaril je, da je ugotovil, da ameriški narod želi miru ter da so ameriški državniki, s katerimi se je sestal, prikazali nujnost, da se zmanjša napetost v svetu. Pozval je nato zahodne državnike, naj si prizadevajo najti rešitev perečih mednarodnih vprašanj. Nobene nove pobude pa ni Kozlov prinesel glede Berlina in Nemčije. V zvezi s tem vprašanjem je rekel, da bo SZ v primeru, da se o Berlinu ne bodo sporazumeli v Ženevi, prisiljena skleniti mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo. Vsekakor je Kozlov na splošno poudaril, da bi se morali med obema državama povrniti taki odnosi, kakršni so bili med drugo svetovno vojno. V javnosti zatrjujejo, da je vljudno spremljanje Kozlova po Ameriki političnega in propagandnega značaja v obojestransko smer in da ni bil Eisenhavverjev prihod na sovjetsko raztavo v New Yorku samo vljudnostno de- janje do Kozlova, ampak tudi prizadevanje, da bi se tako Nixo-nu ustvarilo čim ugodnejše ozračje, ko bo konec julija odpotoval v Moskvo na otvoritev ameriške razstave, kjer se bo sestal s samim Hruščevom. Obisk Kozlova v ZDA dobiva tudi še posebno važnost, če se upoštevajo trditve nekaterih, ki pravijo, da je Hru-ščev med nedavnim pogovorom z bivšim newyorškim guvernerjem Harrimanom namignil, da je Kozlov njegov verjetni naslednik kot predsednik Sovjetske zveze. V tem času so Zahodne države sklenile, da se bodo zahodni zunanji ministri sestali v Ženevi 12. t. m., dan pred nadaljevanjem ženevske konference. Sprejeli so zahtevo Italije in Francije, naj se tega sestanka udeleži tudi italijanski zunanji minister Pella. Tri živali v vesolju Dne 2. julija so Rusi izstrelili vesoljsko raketo, v kateri sta bili dve psički in en zajec. Živali so se žive in zdrave vrnile na Zemljo. Radio Moskva je v svojem poročilu poudaril, da ta izstrelitev spada med znanstvene načrte raziskovanja višjih plasti atmosfere in da je navzočnost teh treh živali v konici rakete imela namen proučiti življenjske funkcije živali med potovanjem v velike višine, V tem smislu je uspeh tega poleta v vesolje zelo važnega pomena, ker je ena od dveh psičk, ki ji je ime »Otvažnaja« (Drzna), že tretjič potovala v vesolje. Druga psička pa, ki se imenuje »Snežnika«, in zajec sta bila na svojem prvem poletu. 7. V ponedeljek 13. t. m. bo zadnja maša ob 17,30. Ob 18. uri kip dvignejo ter ga odnesejo zopet na športno igrišče. Ob 19,30 bo helikopter znova sprejel Marijo, da jo odnese v Videm. 8. Počastimo Marijo ne samo s cvetjem in z lučkami, temveč predvsem z duhovno obnovo v sv. spovedi in si', obhajilu. Luebke predsednik Zahodne Nemčije Dne 1. julija so v Berlinu na zasedanju federalne skupščine volili novega predsednika zahodne nemške republike. Najmočnejša kandidata sta bila katoličan dr. Heinrich Luebke in socialdemokrat Karl Schmidt. Izvoljen je bil po drugem glasovanju Heinrich Luebke z 526 glasovi proti 386. Tako ima zahodna nemška republika predsednika in kanclerja, ki sta oba katoličana. Luebke, ki je bil doslej minister za kmetijstvo, bo nastopil svojo predsedniško službo šele prihodnjega septembra, ko bo zapadel mandat dosedanjega predsednika, liberalca Theodora Heuss-a. Menijo, da je pravi zmagovalec teh volitev bil Adenauer, ker je on podprl Luebkeja, da si tako zagotovi »trajnost« svoje politike. Nemirni dnevi v Argentini IZOBČENEC ROJAS NE MORE POSTATI PREDSEDNIK Bivši podpredsednik Argentine admiral Rojas in poslanec Galea-no, ki sta se preteklo soboto v predmestju Buenos Airesa srečala v dvoboju s samokresom, sta bila izobčena iz katoliške Cerkve. Kot posledica tega Rojas ne bo mogel več postati republiški predsednik, ker argentinska ustava določa, da samo katoličan lahko zasede to najvišje mesto. Kot znano, je Rojas pozval svojega nasprotnika na dvoboj, ker ga je ta obtožil, da je »sopotnik peronizma«. V vladnih krogih poudarjajo, da to izobčenje prihaja v prid predsedniku Frondiziju, ki vidi v tem politični padec svojega nasprotnika. Rojas namreč, ki ga mnogi še vedno smatrajo za velikega zagovornika antiperonistič-ne revolucije in junaka nove Argentine, je vedno nasprotoval Frondizijevi politiki, da se na miroljuben način obnovi legalni red v državi, tudi s pomočjo nekdanjih sovražnikov. Tako je admiral Rojas, na katerega so mnogi računali za sestavo nove vlade, prva politična osebnost, ki je po letu 1955 zapadla težki cerkveni kazni. Pred njim je bil izobčen Peron, ker je junija 1955 dopustil, da so njegovi pristaši opu-stošili in zažgali mnoge cerkve v Buenos Airesu. Vsekakor afera Rojas - Galeano in vezni nemiri, ki se pojavljajo v vojaških krogih, pričajo, da je politični položaj v Argentini še nestalen in nejasen. Glede izobčenja, ki je zadelo o-ba duelanta, Rojasa in Galeana, moramo poudariti, da je taka kazen predvidena za vsakterega, ki se udeleži dvoboja. Kanon 2351 C Z pravi: »Tisti, ki se dvoboju-jejo... zapadejo s tem, pa naj i-majo kakršnokoli dostojanstvo, apostolski stolici preprosto pridržanemu izobčenju.« NAS TEDEN v cerkvi ZBORNIK »KRALJESTVO BOŽJE« 12.7. nedelja, 8. pob.: sv. Mohor in For-tunat, m. 13.7. ponedeljek: sv. Evgen, š., m. 14. 7. torek: sv. Bonaventura, Škof, c. uč. 15.7. sreda: sv. Henrik /., cesar 16. 7. četrtek: Karmelska Mati božja 17.7. petek: sv. Aleš, spozn. 18. 7. sobota: sv. Kamil, spozn.; sv. Mirko, škof. * KARMELSKA MATI BOŽJA. Ljub nam je Marijin naziv. Morda zato, ker je že tako starodaven? Pa tudi zastran karmel-skega škapulirja. Mislim, da tudi, ker je s karmelsko Materjo božjo tesno povezan karmelski red, ki nam je dal odlične svet- nike, kot sv. Janeza od Križa, sv. Terezijo Veliko, sv. Tereziko in dr. Gotovo pa predvsem zato, ker nam je karmelska Mati božja podelila toliko milosti, posebno tistim, ki pobožno nosijo njen škapu-lir, in ker nas karmelska Mati božja tako ljubeznivo vabi k notranjemu duhovnemu življenju, kot ga predvsem gojijo karmelski samostani. Karmel je po hebrejsko vrt. Naj v tvojem vrtu rastejo lepe kreposti. V btižine Gorice, na Kostanjevici, je samostanska cerkev posvečena karmelski Materi božji. Ali si že vpisan v karmelsko bratovščino in nosiš karmelski škapulir? Ob smrtni uri boš videl, kako je to nekaj odličnega. xviil. leto - Rim 1959 8. nedelja po binkoštih Današnja sv. maša poudarja potrebo in korist pravilnega, to je pravega in popolnega krščanskega življenja. Treba je živeti duhovno, po duhu, in misliti na konec. Treba je živeti trezno in pametno, po božji postavi in božji volji. Vstopni spev hvali Stvarnika zaradi njegovega usmiljenja, pravice in zaradi njegove vsestranske veličine. Bog je dejansko dober in usmiljen, pravičen in velik, neskončno velik in vse hvale vreden. Ljudje so dostikrat trdi in hudobni, sebični, krivični in pristranski. Malo je na svetu resnične dobrote, usmiljenja in pravice. Zaradi tega mnogi trpijo. Ljudje iščejo bolj sebe in svojo lastno korist kot pa skupni človeški blagor. Bog pa je poln dobrote, poln usmiljenja, izredno radodaren, blagohoten, nepristranski in pravičen. Mašna prošnja prosi Boga, da nam podeli duha pravilnega življenja: takšnega duha, da bomo vsekdar mislili in delali, kar je prav, in da bomo mogli živeti po božji volji. Življenje ni lahka zadeva. Vsako življenje je po svoje težko in zahteva veliko modrost. Ni veliko ljudi, ki bi znali prav živeti. Premnogi tavajo in blodijo in tudi zablodijo. Ni pametno, da se človek preveč zanaša nase, na lastno pamet. Modrost pravilnega življenja je namreč božji dar. Mi sami od sebe smo mnogokrat slepi, ne vemo kaj početi in kakšno pot ubrati, kako se odločiti. Treba se je nasloniti na Boga, ki vse vidi in vse ve in ki vedno prav svetuje. Prosimo vsak dan znova Gospoda, naj nas vodi po najboljši poti in nas nauči prav živeti. Berilo (iz lista sv. apostola Pavla Rimljanom) odsvetuje in obsoja mesenost in meseno življenje ter poudarja potrebo po duhovnosti in duhovnem življenju. Človek, ki živi po mesu in meseni postavi, je kakor žival, ki nima razuma in duha. Mesenost, telesnost in materializem vodijo v večno pogubo. Žal je življenjski materializem danes po celem svetu zelo razširjen. Mi, ki smo otroci božji in božji posinovljenci, nikakor ne smemo biti materialisti. Biti moramo duhovni, globoko duhovni. Vsak, ki želi večno živeti, mora krotiti svoje telo in naravna poželenja. V človeku, zlasti v kristjanu, mora vladati duh, razsvetljen po sv. veri. Evangelij vsebuje zgodbo o krivičnem oskrbniku. Z njo nas Zveličar pouči in opominja o pravilni rabi denarja in vseh božjih darov, v prvi vrsti življenja samega. 0-pominja nas na našo odgovornost pred Bogom in na naš končni obračun z božjim Gospodarjem, na našo sodbo. Človek je le najemnik in oskrbnik. Gospodar je pa Bog, ki zahteva pamet in pametno življenje, razumnost, dobrohotnost in dobroto, pokazano v dejanjih. Učenik priporoča vsem ljudem, zlasti pa bogatim in tistim, ki imajo oblast: Pomagajte potrebnim! Bodite dobri in plemeniti do revnih, podložnih, do vseh pomoči potrebnih, do vseh ljudi! Bodite usmiljeni in dobrosrčni ! Ne držite denarja samo zase! Osrečujte z njim tudi druge, posebno revne in zapuščene! Izkazujte dobrote po svojih močeh! Živite pametno, ne razsipno in brezskrbno! Mislite na božjo sodbo! Bog nas ne bo vprašal, koliko dobrot smo na zemlji použili, koliko denarja pridobili, ampak vprašal bo v prvi vrsti tole: Koliko dobrega si storil v svojem življenju? — Delajmo torej in živimo dobro in ogibajmo se slabega ! Pod tem naslovom je bil tiskan v tiskarni sv. Mohorja v Celovcu odličen in bogat vzhodni zbornik in nam je te dni prišel v roke. Videti je, da se je posrečilo Apostolstvu sv. Cirila in Metoda zbrati okrog revije, ki ima nalogo širiti med Slovenci smisel in prizadevanje za cerkveno edinstvo med katoliško Cerkvijo in vzhodnimi cerkvami, res lep krog mladih in kvalificiranih sotrudnikov. Letošnji letnik se nam je predstavil že kot bogata knjiga 160 strani v lepih orientalsko navdihnjenih platnicah; kaj pestro sta jo uredila naša sorojaka dr. Janez Vodopivec in Stanko Janežič; Rafko Vodeb jo je zelo sodobno opremil ter razporedil med jasnim in lahko čitljivim tiskom 26 k tekstu spadajočih fotografskih posnetkov. Oglejmo si torej vsebino zbornika. Prvi članek vsebuje prizadevanja zadnjih papežev za zedinjenje krščanskega Vzhoda in ob koncu je priobčena v vezani besedi »Prošnja k Sv. Duhu«, naj nam duše ogreje in vlije poguma za to življenja Ls Novi redovniki zaprti na Kitajskem Poročevalska služba FIDES je na podlagi privatnih informacij objavila vest, da so komunistične oblasti zadnje čase zaprle šest jezuitskih patrov kitajskega rodu v Sangaju. Dva od teh sta bila že zaprta za daljšo dobo. Razlog za novo aretacijo ni znan. Kakršen koli razlog bodo komunistične oblasti navedle za to dejanje, v resnici bo šlo vedno za neo-mahljivo vdanost Kristusovi Cerkvi in njenemu poglavarju. Tako število zaprtih kitajskih jezuitov znaša 38. Število mladostnih hudodelcev na Španskem pada Po posebnih statistikah, ki jih je izdalo sodišče za mladoletnike v Madridu, je v Španiji mladinsko hudodelstvo močno padlo kljub porasti prebivalcev. V prvih petih mesecih letos je omenjeno sodišče razpravljalo samo o nekaj nad 400 primerih, dočim jih je bilo leta 1940 skoro 3.500, leta 1947 skoro 2.000, 1. 1950 okrog tisoč, 1. 1955 okrog 800 primerov zločinstva med mladostniki. — V skoro vseh drugih zapadnih državah pa zločini mladostnikov naraščajo. Važen govor proti opolzkemu tisku je imel kardinal Cushing, nadškof v Bostonu. Pozval je pripadnike vseh ver, naj podpirajo odločbe državnih oblasti proti tistim, ki hočejo s tiskom in nemoralnimi slikami pripraviti predvsem mladino k moralnemu uničevanju. Poudaril je, da mora borba proti nemoralnemu tisku biti dvojna; najprej preko postav in zakonov, ki take ljudi strogo kaznujejo. A vse to postavno zatiranje nemoralnega tiska je brez haska, če ni tudi drugega načina borbe proti, namreč vzgajanja ljudi k prepričanju o veliki škodi, ki jo tak tisk prinaša ljudem, in k dejanju, da takega tiska ne bodo več kupovali ne brali. Poudaril je tudi, da boriti se proti takemu tisku ne pomeni zatiranja človekove svobode. Prav gotovo ni eden najboljših načinov obrambe človekove svobode nemoralni, opolzki tisk. Sv. oče pri Sv. Petru Na predvečer praznika sv. Petra in Pavla je sv. oče slovesno opravil v vatikanski baziliki prve večernice, obnavljajoč tako staro navado, ki je prenehala pod Pijem IX., ko so papeži prisostvovali in vodili večernice ob najslovesnej-ših praznikih. Nekaj nepopisnega je bilo to: poglavar krščanstva, naslednik apostola Petra, obdan od kardinalov, številne duhovščine, mladih bogoslovcev in nepreglednega ljudstva, opravlja uradno molitev Cerkve v čast svojemu predniku Petni. Ganljiva je bila izpoved vere, ki v vatikanski baziliki zadobi še poseben značaj in pomen, ki jo je množica izpovedovala s petjem a-postolske vere takoj ob prihodu papeževem v baziliko. Nova papeška univerza S posebnim Motu proprio, ki nosi datum 17. majnika 1959, je sv. oče kanonično povzdignil dosedanji papeški lateranski atenej v univerzo, ki se bo uradno imenovala Papeška lateranska univerza. Nova univerza obsega filozofsko in teološko fakulteto, fakulteto obojnega prava, papeški pastoralni inštitut ter papeški inštitut »Jesus Magister«. Papež v Motu proprio podaja razloge za to odločitev: sam je bil gojenec tega učnega zavoda, nato nekaj časa tudi profesor. Mnogi, ki danes zavzemajo važna mesta v diplomaciji ali v kardinalskem zboru ali so pastirji duš po svetu, so ga prosili, naj bi, če se mu zdi primerno, dvignil lateranski atenej v univerzo. To sedaj po treznem premisleku tudi stori. Papeški lateranski atenej je ustanovil papež Leon XII. leta 1824. Nato se je razvijal in posebno pod Pijem XII. je doživel večji razmah. Voščila sv. očeta belgijskemu princu Kardinal Cushing zoper nemoralen tisk Sveti oče je poslal belgijskemu princu Albertu ob njegovi poroki naslednja voščila: V trenutku, ko vpričo malinskega kardinala nadškofa sklepate zakon pred Bogom, vam izražamo naša očetovska voščila za vašo srečo. Radi kličemo božje varstvo nad ognjišče, kjer bodo cvetele, kakor smo prepričani, globoka vera in vse krščanske kreposti, ki so dragocena dediščina vaše rodbine. Podeljujemo poseben apostolski blagoslov vam, (Belgiji, ki nam je tako draga), kraljevski rodbini in vsem, ki vas ob tem velikem dnevu obdajajo — kot prošnjo za božje varstvo in v dokaz naše naklonjenosti. Sveti oče za begunce Z julijem se je začelo leto razseljenih oseb, ki so zapustile domovino zaradi dogodkov pretekle vojne ali zaradi političnega ali ideološkega preganjanja. Mnogo takih ljudi je še po raznih zbirnih taboriščih. V tekočem letu bodo skušali to vprašanje rešiti in beguncem zagotoviti stalno naselitev. Preteklo nedeljo je imel sveti oče poseben radijski nagovor, v katerem je vroče vabil odgovorne kroge, naj rešijo boleče vprašanje beguncev. Med drugim je rekel, da je tako stanje nekaj nerazumljivega v moderni družbi, ki je tako ponosna na tehnični napredek in na socialne pridobitve. sveto delo, za katero deluje že nad 50 let naš zlatomašnik generalni asistent p. Anton Prešeren D. J., ki sta mu tako pri srcu Papeški ruski zavod in Vzhodni inštitut v Rimu. V naslednjem članku zvemo o postanku Molitvene osmine med protestanti, o njenem razvoju med katoličani in tudi med ločenimi brati ob njeni 50-4etniei. O marijanskem kongresu v Lurdu ob 100-etnici Marijinega prikazovanja in o udeležencih ter učenih razpravah na tem kongresu poroča urednik dr. Vodopivec. Končuje se članek s pesmijo naše g. Ljubke Šorli, v kateri prosi Marijo: »...naj ne presliši v težki uri klica vernih za edinost med Cerkvami.« Angel Kosmač nam je opisal zgodovinski razvoj Papeškega grškega zavoda in cerkve sv. Atanazija v Rimu, ki tvorita tudi en člen v verigi ustanov za pospešitev zedinjenja z vzhodnimi cerkvami. Px'ekrasno razlaga Niko Žužek D. J. liturgijo velikega četrtka v ruskih cerkvah, ki se začenja s spominom na Judeža izdajalca. Njemu nasproti stavi liturgija desnega razbojnika in poje: Ne bom Ti dal Judeževega poljuba, temveč Te izpovedujem kot razbojnik. V naslednjem članku opisuje sourednik S. Janežič, kako je v počitnicah 1958 v družbi nekaj svojih kolegov prepotoval križem po Grčiji, kjer so obiskali najrazličnejše pravoslavne moške in ženske samostane in tudi druge starodavne zgradbe te nekdaj visokokulturne države. Potovanje v avgustovi vročini in z vsemi mogočimi prevoznimi sredstvi ni bilo ravno najprijetnejše. — škoda, da poleg o-bilnih slik ni priobčen vsaj majhen zemljevid. Ivan žužek D. J. poroča dalje o rimskem kongresu o vzhodnem menišlvu in nam s tem odpre še malo poznano stran meniške zgodovine izza prvih stoletij. V spisu »Atos ali Sveta gora v Grčiji«, ki ga je v družbi katoliških bogoslovcev in duhovnikov obiskal, je Angel Kosmač nanizal toliko zanimivosti, da bo vsak vesel, ako se bo potrudil temu romarju slediti. Atos je najvzhodnejši polotok pod Solunom ter se iz Kolhode spušča globoko v Egejsko morje. Tam so skozi stoletja imeli menihi pod strogo klavzuro svoje puščavniške koče in samostane. Ženska noga po tej gori ni hodila nikdar, le enkrat je dobila cesarica Helena izredno dovoljenje za kratek obisk, ker je bjla žena Dušana Silnega (f 1348). Opis teh krajev in ljudi je silno zanimiv, kakor tudi odstavek: Kaj mislijo atoški menihi o cerkvenem zedinjenju. O razmerju mohamedanstva razmišlja A, Merkun. Stična točka je pač Marija, ki jo tudi mohamedanci častijo. Silvin Eiletz D. J. je napisal silno zanimiv pregled o »Sovjetski družinski politiki« in njenih posledicah od leta 1917 dalje. Najprej so družino po komunističnih načelih razbili, kar je imelo katastro-lalne posledice za ves družabni ustroj v državi, potem so hoteli z raznimi dekreti napake popravljati, a ko vse ni nič izdalo, so se morali povrniti k naravnemu zakonu. Dr. Metod Turnšek je priredil članek »Neznani Bog v Moskvi«, ki je bil že objavljen v našem listu. O ruski duši pri pisatelju in pesniku Pasternaku pripoveduje N. žužek. S. Janežič opisuje rusko cerkveno slikarstvo po podatkih v Rimu živeče ruske slikarice Rime Barjlovske. R. Vodeb razlaga zgodovino cerkve sv. Klementa v Rimu, kjer je bil pokopan sv. Ciril, apostol Slovanov. V Rojanu blagoslavljajo vogelni kamen ivjzega Marijinega doma Ob Lemanskem jezeru v Švici v letnem taborišču ruskega zavoda sv. Jurija gradi B. Bohinc v premišljevanju most med vzhodno in zahodno Cerkvijo. Milka Hartmanova pa gradi ta most v pesniški misli o Ciril-Metodovih kresovih. Po poročilu, kako so rusikovci zborovali v Bruslju, nam pojasnjuje dr. Vodopivec začetek, namene in delo mednarodne zveze za zedinjenje »UNITAS«, ki že 13 let deluje v Rimu za zbližanje z Vzhodom. Ob koncu zbornika je še pridejan pregled knjig in kronika najvažnejših dogodkov v vzhodni in zapadni Cerkvi v letu 1958 glede cerkvenega zedinjenja. Uredništvu in sotrudnikom čestitamo, čitateljem pa naj velja poziv: Vzemi in beri! Tako si boš razširil mnogo obzorja. L. N. APOSTOLSTVO MOLITVE Dds Uši Splošni namen: Da bi vsi iz pravičnosti in ljubezni do bližnjega pomagali preprečevati nesreče ne cestah! Kristus je izrecno poudaril, da ni prišel razvezat božjih zapovedi, temveč pojasnit in spopolnit. Zato velja važna 5. božje zapoved: Ne ubijaj! tudi v novi zavezi-V naši modemi dobi je življenje nas vseh postavljeno vsak dan v veliko nevarnost zaradi vedno pogostejših nesreč na cestah. In to ne samo telesno, temveč tudi duhovno, ker večina ljudi ob priliki smrtne nesreče ni pripravljenih na več-, nost. Pravijo, da cestne nesreče povzročajo vsako leto več smrti kot vojne, živ-] Ijenje je največji dar božji in vsak je dolžan storiti vse, da ohrani svoje živ Ijenje, in mora paziti in skrbeti, da nil kriv smrti ali težke nesreče bližnjega. Pravičnost in ljubezen to zahtevata! Misijonski namen: Da bi v Siamu cve- y( telo apostolsko delo sv. Cerkve! Siam ali Tailandija je srednje velika iv država v sredini Malajskega polotoka v t Indokini z glavnim mestom Bangkok. Dr- K no kak skei tak; kriv dob tem 0, itali loka na ne ] lista Prer lica. Za »T •tav; 2bra dje »kih ile ■tet zava šteje nekaj nad 15 milijonov pre- s r.slceitč l bivalcev s samostojno vlado. V verskei oziru je prebivalstvo budistične vere. Katoličanov ni niti 100 tisoč, ker je misijon- t sko delo med budisti zelo težavno. Bu- t disti sicer niso izrazito sovražni krščanstvu, v nekih ozirih je budizem celo so- n roden s krščanskimi nazori, toda budist je tako zaverovan v svojo vero, da ga nobeni dokazi ne ganejo. Državne oblasti ne delajo posebnih težek’ misijonskemu delu. Za nas Slovence je ta dežela še posebno zanimiva, ker so v glavnem mestu Bangkoku dolgo vrsto let pomagale vzgajati tamkajšnjo mladino slovenske uršulinke iz Ljubljane. Sv. Cerkev, skrbna mati vseh narodov, ne pozablja nobenega, zato nas prosi ta mesec, naj molimo in delamo, da bi tudi siamski narod našel svoje mesto v okrilju vesoljne Kristusove Cerkve. Naš domači namen: Da bi naša mladina obojnega spola ohranila dostojnosti v obleki tudi v kopališčih in na izletih! Sonce, zrak in voda so tri najboljša zdravila za človeško telo. Bog in sv. Cerkev teh na j cenejših in vsem dostopnih naravnih zdravil prav gotovo nikomur ne prepovedujeta. Po 5. božji zapovedi smo , celo dolžni privoščiti telesu vse, kar pospešuje in utrjuje zdravje. V sedanjih časih je sv. Cerkev na prvem mestu pri pospeševanju morskih in gorskih kolonij za otroke in mladino. Toda prav tako je potrebno imeti pred očmi, da mora imeti 1 vsaka stvar svoje meje. Ugotoviti moramo, da se ljudje dandanes malo menijo za sramežljivost in dostojnost in gredo preko skrajnih mej. Zelo pogosto pri teta sploh ne gre zato, da bi telesu nudili omenjene tri važne naravne reči, temveč gre pri tem bolj za razkazovanje telesa ali pa naravnost za zapeljevanje. Tako ljudje vedno bolj izgubljajo čut za sramežljivost. Za to žalostno dejstvo nosijo krivdo nedostojne ilustracije, film in gle' dališče, drzna in izzivalna ženska moda in v zadnjem času še posebno televizija-Glede televizije je posebno obžalovanja vredno, ker je v državni upravi in tako-rekoč uradno pohujšuje. Poleg tega naravnost vdira v družinsko življenje. Naša mladina je torej danes zares v velik' nevarnosti, da izgubi dostojnost in sramežljivost, ki sta nujna pogoja in teniO' Ija urejenega in krščanskega življenja-Vsi resni ljudje, posebno še člani in članice Apostolstvu molitve, morajo vse storiti, da se mladina ohrani duhovno zdra va in čista! Dr. J. KATOLIŠKI GLAS Stran 3 HLAPČEVSKI ČASOPIS Kdor prebira NL od začetka, opaža ved-«*» bolj, kakšne namene zasleduje in kakšna je njegova naloga tu na Primorskem. Namen, kakršenkoli bodi, je pač taka stvar, da je ne moreš vedno prikrivati, prej ali slej se človek izda. Podobna stvar se dogaja mnogokrat pri tem tedniku. Od stalnega napadanja slovenskega ali italijanskega katolicizma (kot dela to malokateri komunistični časopis) je prešel »a poveličanje jugoslovanske komunistične partije. Uvodnik zadnje številke tega Usta z dne 2. jul. (kratko poročilo bi bilo Premalo) je preočiten dokaz listovega lica. Zadnji kongres Zveze komunistov Slo- HLAPCI »Tvoj dan nam je podarjen kot zabava, ki se vije v dolgi povorki ... Obrani na najlepših vzgledih,... Iju-in mladina hite v prve vrste ve-Ukih del in akcij, vedoč, da si Ti ved-•o z nami, da spremljaš naše razvite He in naše rezultate, da skrbiš in da raduješ nad rastom in vsestransko *gojo mladih pokolenj.« Če kdo misli, da je gornji odstavek **et iz kakšne pobožne molitve, založi klofuto, da bi prišel k pameti. Vstavek je izbran iz pisma ljudstva mladine Jugoslavije tovarišu Titu a rojstni dan. Pismo nikakor ni bilo lišljeno kot slaba šala. Mladinska tafeta ga je nosila več kot mesec dni 0 vsej Jugoslaviji. Na Dan mladosti, 10 je bil Tito 67 let mlad, mu ga je veliki slovesnosti v Beogradu iz-lo ljubko dekle iz Celja, rugi voditelji, organizacije in od-so kovali podobne petolizne po-'ave. Grdo so zlorabljali slovnico, ku so delali silo, in zdravo pamet pokvarili v vlačugo. Obožujoči po-vi so bili namenjeni predsedniku : "eialistične Jugoslavije in sekretarju ^eze komunistov Jugoslavije. Kdor 1 še mislil, da so komunisti ali ti-*Vci .»napredni«, naj se zamisli ob ■n dejstvu. Ob strani bomo pustili 'fašanje, kako se dan vije kot za-»va. Toda kako more biti Tito »ved-^ z nami«? Ali je povsod pričujoč? ni mračnjaško verjeti v metafi-tno prisotnost? Ali ni to misticizem, 6 debelega moža iz Kumrovca — iz 'esa in kosti in precej maščobe — “Vzdiguješ, v povsod pričujoče in vseeno božanstvo? Komunisti so pač bolje izvedeni v *• vprašanjih. Zato jim prepustimo, 1 se bavijo s podobnimi duševnimi 'lami. A eno je gotovo: komur se 1 takih in podobnih voščilih Titu ne >rača želodec, mora biti ali presneto lrJen v cinizmu ali pa presneto za-'kan. Dvomimo, da bi celo člani par-fe bili na tako nizki duševni stopnji, verjetno je, da so se jim želodci 'dili skozi leta. A mazač, ki Je se-«vii gornje pozdrave, zasluži pohva-Ko so jih ljudje brali, se jim je gotovo še nekoliko bolj zastudll Phinlzem. članek, povzet iz KT, 20. junija potrjuje, kar smo zapisali ob tnici KPJ: To so hlapci in san-s (sedaj slučajno Tito) so jim bog! Kadar ljudje pravega Boga zavr-si ustvarijo svoje bogove, da jim ^kujejo. 'le, venije (to se pravi komunistične partije) bi šel kar mimo nas, neopažen, kot neka brezpomembna stvar razen običajnega kratkega poročila. Da bi se to ne zgodilo, sta poskrbela Primorski dnevnik in NL. Slednji je dal temu zboru največjo paž-njo, da mu je posvetil kar uvodnik. Po pisanju NL je »zbudil občni zbor zanimanje tudi v nekomunistični javnosti tu — in onstran meje«. Ker v resnici ni bilo nobenega zanimanja, ga je bilo treba ustvariti in izmisliti »umetno zanimanje«. Stavek NL se drži v celoti komunističnega načela: Laži, in nekaj bo ostalo. Ta stavek pa bi povedal premalo, zato sledijo seveda še drugi — slovesni in visokodoneči: »Noben Slovenec ne more namreč tajiti zgodovinskega dejstva... List, kar hiti za svoje gospodarje: iz navadne kronike pride v eni sapi kar v zgodovino. Je že stara stvar, da si znajo komunisti, in še bolj njih klečeplazci u-stvariti in prikrojiti zgodovino po svojem okusu. Sledi nato slavospev komunističnim voditeljem, iz katerega naj bralec sklepa to, da so ti voditelji sposobni le zaslužnih in zgodovinskih del; napake delajo drugi. Hvale v listu se še stopnjujejo: »V njihovih rokah je v znatni meri tudi narodna prihodnost našega tukajšnjega prebivalstva...« Torej bi to nekako zvenelo, naj se tukajšnji demokratični in katoliški Slovenci kar z vsem zaupanjem dajo slepo .v roke tem voditeljem! Ali nas ne učijo že stare basni, da se ne more postaviti jagnje pod varstvo volka? Podnaslov — »pravilna vzgoja množic« pa je kar preroški. Ko prebereš ta dolgi slavospev, se ti zdi, da je to zborovanje odkrilo Ameriko, ali drugače rečeno nov zveličavni nauk, ki bo rešil vse probleme narodnih manjšin. »To moralno dolžnost bi morali čutiti v sebi vsi pošteni ljudje, zlasti pa še kristjani in katoličani... Torej, kristjani in katoličani, škofje in duhovniki, učite se pri komunistih, nauk črpajte sedaj od slovenskih komunistov, lepšega in boljšega ne boste nikjer dobili! Marsikateri bralec tega uvodnika pravi, da je zašel ta list nekam predaleč, če gospodar ukaže, mora pač hlapec u-bogati, drugače... NL, zaman vse tvoje prizadevanje! Slovenski primorski katoličani vemo, kaj je Zveza komunistov Slovenije, kakšni so njeni nameni in njeno delovanje, predvsem glede vere v Jugoslaviji. Ta list lahko piše, kar hoče, dejstva kažejo drugače, zato mu ne verjamemo. S takim pisanjem razodeva le svoje hlapčevstvo. Slovenski katoličani pa mislimo s svojo glavo, samostojno, tako kot nas uči čista in kristalna vera ter ljubezen do svojega naroda in domovine. Zato tudi se komunistični voditelji pohujšujejo nad nami, ker jim ne uspe, da bi nas privezali na svoj voz (niti s pomočjo NL), ali, da bi nas pripravili do tega, da bi molčali o marsičem, kar jim ni po godu. NL je ponovno dokazal s tem svojim pisanjem, da se neha njegovo katolištvo pri Fernetičih — onstran meje je pa zanj vse v redu, le tostran je vse narobe. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Bogomil Vošnjak je umrl Iz časopisov smo-zvedeli, da je v USA umrl slovenski politik dr. Bogomil Vošnjak. Družina Vošnjakov je dobro znana v slovenski politični zgodovini. Bila je to slovenska zavedna meščanska družina na Štajerskem, ki nam je dala gospodarstvenika in pisatelja Josipa Vošnjaka ter organizatorja slovenskega zadružništva dr. Mihaela Vošnjaka. Iz te zavedne slovenske družine je bil tudi Bogomil Vošnjak. Rodil se je leta 1882 v Celju. Postal je doktor prava na Dunaju. Pozneje je veliko potoval, med drugim je prepotoval tudi tedanjo carsko Rusijo. Prvo službo je dobil v Gorici ter ostal tu do prve svetovne vojne. Bil je ustanovitelj in urednik gospodarske revije »Veda«. Že od mladih študentovskih let je bil narodno zaveden in liberalno usmerjen; zelo se je zanimal za politiko. Spadal je v skupino mlajših, ki so bili odločno jugoslovansko usmerjeni. Zato je ob izbruhu vojne med Italijo in Avstrijo leta 1915 skrivaj odpotoval v inozemstvo v Pariz in London, da tam zastopa slovenske koristi. Postal je član Jugoslovanskega narodnega odbora, ki mu je predsedoval dr. Trumbič. Ves čas prve svetovne vojne je seznanjal svetovno javnost s Slovenci ter v ta namen pisal članke v časopise in izdal tudi razne brošure. Sodeloval je pri Krfski deklaraciji in ustanovitvi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kot posebni izvedenec in generalni tajnik jugoslovanske delegacije, je sodeloval na mirovni konferenci v Parizu leta 1919. Istega leta je sodeloval pri ustanovitvi ljubljanske univerze in postal profesor ustavnega prava. Leta 1921 je bil izvoljen v ustavodajno skupščino v Beogradu, v letih 1922-23 je bil izredni poslanik in opolnomočeni minister Jugoslavije v Parizu. Od leta 1925 do 1928 je bil opolnomočeni minister in načelnik za mednarodne trgovske pogodbe v zunanjem ministrstvu. Leta 1930 je postal član Mednarodne diplomatske akademije. V letih 1937 do 1941 je bil predsednik »Matice rada« in urednik gospodarske revije z istim i-menom. Mnogo svojega dragocenega časa je dr. Vošnjak posvetil znanstvenemu delu kot vseučiliški profesor v Zagrebu. Med tridesetimi deli naj omenim le »Ustavo in upravo ilirskih dežel« in »Ustoličenje slovenskih vojvod na Gosposvetskem polju v dobi od osmega do petnajstega stoletja«. Ta študij je zaradi demokratičnosti ustoličevanja najstarejši akt od naroda podeljene oblasti, kar jih pozna zahodnoevropska zgodovina. Prav zato je študij vzbudil izredno zanimanje po svetu in občudovanje Slovencev, ki so na ta način izpovedali svoj prirojeni čut za svobodo in demokracijo. Kakor med prvo, tako je tudi med drugo vojno dr. Vošnjak šel v inozemstvo, da tam pomaga rojakom. Imel je odlične zveze z zapadnimi diplomati. Toda zaradi zaslepljenosti voditeljev v Angliji in v Ameriki ni mogel veliko pomagati. Po letu 1945 je ostal v inozemstvu in se nastanil v Združenih državah, kjer je dobil službo v knjižnici ameriškega parlamenta. Vedno je veliko pisal in se še naprej bavil s politiko. Postal je član Slovenskega narodnega odbora v A-meriki in njegov podpredsednik. V njem je zastopal liberalno skupino emigrantov. Umrl je dne 16. junija in bil pokopan v VVashingtonu. S pok. dr. B. Vošnjakom je legel v grob pošten mož in velik Slovenec, ki se je vse življenje nesebično trudil za svoj narod in za Jugoslavijo. — Naj mu bo lahka tuja zemlja, Bog pa bogat plačnik. Msgr. Toroš - zlatomašnik Ta mesec, dne 18. julija bo poteklo 50 let, odkar je bil posvečen za mašnika sedanji administrator v jugoslovanskem delu goriške nadškofije msgr. dr. Mihael Toroš. Posvetil ga je tedanji nadškof msgr. Fr. B. Sedej. Po kratki službi v Dornberku je mladi novomašnik odšel v Rim, kjer je dosegel doktorat iz cerkvenega prava. Po povratku domov je ostal v Gorici in tu opravljal razne odgovorne službe na škofiji. Bil je predsednik cerkvenega sodišča in profesor cerkvenega prava v centralnem semenišču. Po drugi svetovni vojni, ko je prišlo do nove razmejitve med Italijo in Jugoslavijo leta 1947, je bil imenovan najprej za administratorja poreško-puljske škofije, nato pa goriške in koperske. To službo opravlja še danes. Presvitlemu gospodu jubilantu, ki je še vedno zelo čil in mladosten, naj gredo naša voščila in čestitke z željo, da bi ga 'Gospod Bog vedno podpiral in vodil v težki službi, ki mu jo je poveril. Nove maše na Primorskem Preteklo nedeljo so bile na Primorskem tri nove maše: v Dornberku je pel novo mašo Joško Berce, pel je pa domači cerkveni zbor. Družina novomašnikova je družina pevcev, zato velja poudariti, da je zbor vodil novomašnikov stric Viktor Berce, župnik v Ilirski Bistrici, orglala je pa novomašnikova sestra, ki študira na konservatoriju v Ljubljani. Pevci so peli Kimovčevo mašo tako, kakor znajo le v Dornberku. Pridigal je č. g. Drole iz Breginja. Druga nova maša je bila na visokih Vrabčah. To je vas, kot pravijo, Bogu za hrbtom. Stoji na najvišjem hribu med dolino Raše in Branice. Tam so že veliko let brez svojega duhovnika; dušnopastir-sko službo opravljajo sosednji duhovniki iz Štjaka ali kdo iz Vipavske doline. Menda v zgodovini Vrabč niso še imeli nove maše. Sfedaj se je pa milost božja ustavila prav v tej oddaljeni vasi in od tam poklicala novega delavca v vinograd Gospodov, Borisa Čibeja. Ker je njegov oče z Otlice doma, zato bodo prihodnjo nedeljo imeli ponovitev nove maše na Otlici. In še eden je v nedeljo prvič zapel Glorio. Bil je to Milan Prelec v Rodiku, vasi med Divačo in Kozino. Tudi tu je ljudstvo z navdušenjem sprejelo novo-mašnika in ga v velikem številu spremilo k prvi daritvi. Vsem novomašnikom naša voščila in molitev, naj jih milost božja spremlja na njihovi življenjski poti. predstave Viktorja Podreke,« tako je dan po njegovi smrti zapisal gledališki kritik švicarskega časopisa »Journal de Ge-neve«. Tudi drugi švicarski časopisi so na prvih straneh prinesli žalostno novico o umetnikovi smrti in pohvalili njegovo edinstveno delo v kraljestvu lutk. Podreka je v tej umetnosti dosegel najvišje cilje, več bi ne mogel doseči, tako so o njem pisali švicarski časopisi. Poletno sezono v Ženevi je vedno odprl Podreka s svojimi lutkami, Viktor Podreka se je rodil v Slov. Benečiji dne 26. aprila leta 1883. Leta 1914 je začel s prvimi lutkovnimi predstavami, ki jih je potem od leta do leta izpopolnjeval do najvišje umetniške višine. Trikrat je prepotoval ves svet in se ustavil v 36 državah vseh petih celin, kjer je imel 26.000 predstav. Smrt znamenitega lutkarja Viktorja Podreke V Ženevi je dne 5. julija nenadoma umrl znameniti beneški lutkar Viktor Podreka. Nahajal Se je v Ženevi; kjer je imel vrsto predstav, za katere je vladalo veliko zanimanje. Smrt svetovno znanega lutkarja je vzbudila veliko obžalovanje med malimi in velikimi, ki so kdaj koli prisostvovali umetniškim predstavam velikega ustvaritelja lutk. Lutkovne predstave v Ženevi se bodo na izrecno željo pokojnega nadaljevale; prav tako se bodo izvršile že napovedane predstave v Rusiji in na Daljnem Vzhodu. »Nimam besed, da bi dovolj pohvalil Radio Trst A od 12. do 18. julija 1959 Nedelja: 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 17.00 R. Strauss: Smrt in poveličanje, simfonična pesnitev, op. 24. — 18.00 Koncert slovenskih solistov. — 21.00 »Silvije Strahknir Kranjčevič«, sestavil Martin Jevnikar. — 22.10 Haydn: Trio št. 1. Ponedeljek: 18.00 Glasba Scarlattija, Vivaldija in Hasseja. — 19.00 Tone Penko: Iz življenja tujih ptičev: »Salanganka«. — 20.30 Mozart: ČAROBNA PIŠČAL, opera v dveh dej. - prvo dej. Torek: 18.00 Z začarane police - Zora Kafol: »Leni Peter«. — 18.10 Simfonični koncert, ki ga vodi Živojin Zdravkovič; Konjovič: simfonični triptih iz opere »Ko-štana« - izvaja Beograjski filharmonični orkester. — 18.35 Madžarski narodni motivi. — 21.00 Miran Pavlin: »75-letnica rojstva Amedea Modiglianija«. — 21.20 Mozart: ČAROBNA PIŠČAL, opera v dveh dej. - drugo dejanje. Sreda: 18.00 Wieniawski: Koncert št. 2 v d molu. — 18.40 Vokalni kvintet Niko Štritof. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 21.00 ZAPRAVLJIVEC, igra v treh dej., napisal Ferdinand Rajmund, igrajo člani RO, vodi Slavko Rebec. četrtek: 18.40 Folklorni orkester Srečka Dražila. — 19.00 Radijska univerza - Boris Mihalič: Iz zgodovine pomorstva »Razvoj posebnih vrst parnikov«. — 21.00 Iz življenja Indijancev - Vili Hajdnik: (7) INDIJANSKI TOTEMI. - 21.35 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije. Po prvem delu koncerta - približno ob 22.15: Iz sodobne književnosti - Josip Tavčar: »Pregled angleške književnosti«. Petek: 18.00 Rahmaninov: Koncert št. 3 v d molu. — 19.00 Radijska univerza -Janko Košir: Razvoj in pomen gozda -(7) »Lov in gozd«. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu - urednik: Franc Jeza. — 22.00 Znanost in tehnika - Miran Pavlin: »Pomen barve za varnost prometa«. — 22.15 Koncert basista Vinka Petrina, pri klavirju Mirca Sancinova. Sobota: 15.00 Janaček: Taras Bulba, rapsodija za orkester. — 15.45 Hrvaške narodne pesmi. — 16.00 Novelist tedna -ureja Martin Jevnikar. — 18.00 Oddaja za najmlajše - Karlo Rosner: MUC MIC-MAC V KRALJESTVU RIB, igrajo člani RO, vodi Vili Cekuta. — 19.00 Ko študent na rajžo gre - 2. oddaja - urejata Mitja Volčič in Drago Štoka. — 20.40 Zbor Bojan iz Dornberga. — 21.00 MESTO PONOČI - Zadnji bolero - prva slika, radijska zgodba. — 21.40 Poje Jelka Cvetežar ob spremljavi orkestra Franca Russa. LOJZE BRATUŽ recl dvema letoma je SKPD v Gorici tene. Nedoline trtve nasilja bodo Znini rodovom svetel zgled poguma in zvestobe, nasilniki pa bodo vsem predmet zgražanja in zaničevanja. (Ured.) Dr. TEOFIL SIMČIČ: Govor na spominskem večeru SKPD dne 16. februarja 1957. Na današnji dan pred 20. leti jc Lojze Bratuž zatisnil svoje oči. Padel je kot mučenik med borbo, ki jo je slovensko ljudstvo na Primorskem vodilo v času fašističnega terorja za svoje narodne in verske pravice. Zato je prav, da se ob tej obletnici njegove mučeniške smrti spomnimo njegovih vrlin in zaslug, njegovega življenja in trpljenja ter njegove tragične smrti. Dejstvo, da ste se danes zbrali v tako velikem številu v tej skromni dvoranici, da se poklonite spominu našega dobrega in nepozabnega Lojzeta, je najboljši dokaz, kako je bila ta prireditev potrebna. Bilo bi vse graje vredno, če bi bili pustili iti to obletnico mimo nas, ne da bi se je spomnili, ko jo vendar proslavljajo celo organizacije, ki so popolnoma tuje vsemu, za kar se je pokojnik vse svoje življenje boril in žrtvoval. Žrtve, posebno take najčistejše žrtve, kot je bil Lojze, vsi narodi častijo in slavijo ter se jih ob vsaki priložnosti s hvaležnostjo spominjajo. Tembolj imamo mi to dolž- nost, ki smo bili Lojzetu, vse od mladosti do smrti tako blizu v vsem. Spomin na njegovo delo in mučeniško smrt je še danes kljub vsem grozotam zadnje vojne med ljudstvom zelo živ. Zato se bom omejil, da vam bom prikazal, oziroma spet priklical v spomin, le nekatere poteze njegovega žlahtnega značaja ter le nekatere dogodke njegovega udejstvovanja, preganjanja in smrti. Ena najznačilnejših potez njegovega značaja je bila ta, da je bil izredno prijazen z vsemi, ki so na kateri koli način prišli z njim v stik. Bil je Lojze take vt-ste človek, da se je takoj prikupil vsem. Ni poznal najmanjše zvijače; bil je silno družaben, vesele narave; če je le mogel, je prijatelju ustregel; zahrbtnosti, sovraštva ali kake zamerljivosti ni poznal, prav tako mu je bila tuja vsaka fanatičnost. I-mel je v mestu in na deželi nešteto pri-, jateljev. Tudi med Furlani. Z njimi je kaj rad govoril v furlanščini, ki jo je perfektno obvladal. Naučil se je je še kot otrok v »Getu«, kjer je pred prvo svetovno vojno stanovala njegova revna družina. Kdor je imel tista prva povojna leta priliko se z Lojzetom sprehajati po gori-ških ulicah, ta se gotovo spominja, kako je skoro na vsak korak pozdravljal in odzdravljal neštetim ljudem. S tem ali onim se je pa ustavil. V svoji dobrosrčnosti, v svoji veliki ljubezni do vseh ljudi je čutil nekako dolžnost, da pokaže svoje veselje, če je koga srečal, posebno če je šlo za kakega deželana. Ni čuda, če si je s takim značajem pridobil vsepovsod prijateljev in znancev. To svojo privlačnost je Lojze v poznejših letih čudovito izkoristil v svojih pevskih zborih. Ce je med vami kak njegov pevec, se gotovo spominja, kako smo bili z njim med vajami in nastopi kakor zliti. Lojze je imel glasbo in petje v krvi. Začel je igrati na harmonij, ko je tako rekoč komaj shodil. Kmalu nato je brez kakršnega koli sistematičnega pouka obvladal tudi klavir in orgle, čeprav s svojimi otroškimi nogami ni niti dosegal pedalov. Ko so njegovo družino proti koncu prve svetovne vojne internirali v Rotello v Južni Italiji, je tam ob nedeljah že i-gfal v cerkvi. Bilo mu je takrat 15-16 let. Otrok torej! Lojze je vpletal v svoje improvizacije vse mogoče motive slovenskih narodnih pesmi. Večkrat mi je pravil, da je tako orglanje zelo ugajalo tamkajšnjemu ljudstvu. Ker sem mnogo let pozneje bil sam v Južai Italiji, na meji med Lu-kanijo in Kalabrijo — na žalost ne kot turist — vem, kako tam v cerkvah pojejo in orglajo. Prav rad verjamem, da so se ljudje njegovi prijetni in melodiozni glasbi na vso moč čudili. Bil pa je Lojze pravi umetnik na orglah. Bil je zmožen preludirati, improvizirati po svoji neusahljivi fantaziji, prehajati neopazno iz ene melodije v drugo ure dolgo in vedno tako, da bi se ga človek nikdar ne naveličal poslušati. Ko se je ob koncu vojrle njegova družina vrnila v Gorico, je Lojze seveda nadaljeval z orglanjem; hkrati pa se je pripravljal na učiteljsko maturo. Orglal je takrat v cerkvi na Travniku. Imeli smo tista prva povojna leta odličen cerkveni pevski zbor, ki ga je vodil gospod David Doktorič. Ko je ta naš zbor z Lojzetom ob orglah ter ob spremljavi majhnega orkestra nastopil pri kaki peti maši pri Sv. Ignaciju, takrat je bila cerkev prav gotovo nabito polna ljudi. Pri tem zboru je sodelovala, lahko rečem, vsa Bratuževa družina razen očeta in matere. Lojze je orglal, brata Joško, kadar je utegnil, in Franci ter sestra Anica in sestrična Željka so pa peli. O Bratuževi družini bi moral povedati marsikaj, ker je bila zares silno zaslužna za našo narodno in versko stvar, toda preveč bi se zavlekel. (Nadaljevanje) Novi vozni red avtobusov v Gorici S 1. julijem je stopil v veljavo nov vozni red mestnih avtobusov podjetja ATA. Njegova glavna novost je v tem, da proga št. 1 vozi s trga v Štandrežu do svetogorske postaje; proga št. 5 pa gre od pevmskega mosta do mestnega pokopališča in dalje v Rupo, Gabrje, Rubije in Sovodnje. In seveda v obratni smeri nazaj. Tako ni več avtobusne zveze med Sovodnjami in Štandrežem, zato pa so ostale vasi bolj povezane z mestom. Proga št. 1: Štandrež, kolodvor, sveto-gorska postaja. Ob delavnikih Iz Štandreža: 5.25 (kolodvor), 5.55, 6.10, 6.30, 6.50, 7.05, 7.20, 7.30 (do 20.07 vozi vsakih 9 minut), 20.20, 20.35, 20.55, 21.05, 21.35, 21.50, 22.20, 22.45. Svetogorska postaja: 5.35, 6.10, 6.40, 7.00, 7.10, 7.25, 7.38 (do 20.07 vozi vsakih 9 minut), 20.20, 20.30, 20.40, 20.50, 21.10, 21.35, 21.50, 22.05, 22.30 in 23.10. Ob praznikih Iz Štandreža: 5.25, 5.55, 6.10, 6.30, 6.50, 7.10, 7.30, 7.50, 8.08 (do 20.26 vozi vsakih 9 minut), 20.35, 20.44, 20.53, 21.05, 21.20, 21.35, 21.55, 22.15, 22.30, 22.45, 23.20, 00.15. Svetogorska postaja: 5.35, 6.10, 6.30, 6.50, 7.10, 7.30, 7.50, 8.10, 8.22, 8.33, 8.44 (do 20.44 vozi vsakih 9 minut), 20.54, 21.00, 21.15, 21.35, 21.40, 22.00, 22.20, 22.30, 23.00, 23.20, 23.40 in 00.30. Navadni vozni listek stane 30 lir, povratni 35 lir, po 22. uri 35 lir, ob praznikih 35 lir, ponoči 40 lir. Proga št. 2: Kolodvor - bolnice. Ob delavnikih Kolodvor: 9.00, 10.20, 13.45. Bolnice: 9.15, 10.35, 15.00. Ob praznikih Kolodvor: 9.10, 13.45, 14.20 in 16.40. Bolnice: 9.25, 14.15, 16.55. Navadni vozni listek 30 lir, praznični 35 lir. Proga št. 5: Pevmski most, pokopališče, Sovodnje. Ob delavnikih Od pevmskega mosta: 7.15*, 9.25, 12.30, 14.55, 16.00**, 17.00 in 19.00. Iz Sovodenj: 7.50, 10.00, 13.00, 15.25, 16.45**, 17.45, 19.45*. Ob praznikih Pevmski most: 9.50, 14.50, 15.50, 17.30, 19.00 in 21.00. Sovodnje: 11.00, 12.25, 16.25, 18.05, 19.45*, 21.35, trok iz Krmina. Zdravstveni urad sporoča, da sjno imeli' v zadnjem času naslednje primere te zavratne otroške bolezni: tri v Krminu, dva v Gradiški in dva v Loč-niku. Prometna nesreča v Podgori Na križišču pri železniškem podvozu Baruzzi je preteklo nedejjo prišlo do težke nesreče, ki je zahtevala tudi eno človeško žrtev. Tam, kjer se steka stranska cesta za Ločnik z glavno, ki prihaja iz Podgore, sta (trčila dva motoskuterja. Na enem je sedel Albin Figelj iz Nove Gorice in še en spremljevalec, drugega je vozila Frančiška Koršič iz Jazbin, ki je na zadnjem sedežu imela še taščo. Trčenje obeh vozil je bilo zelo močno, tako da je Figelj obležal na mestu mrtev s prebito lobanjo, ostali so bili težje ranjeni in so jih prepeljali v bolnišnico. Nova tovarna v Zdravščini Snia Viscosa, industrijsko velepodjetje za umetno svilo, je kupila v Zdravščini ogromno zapuščeno poslopje, ki je nekoč bilo tovarna, pozneje vojašnica, med vojno pa tudi taborišče za naše internirance. V tem poslopju mislijo otvoriti veliko to- " * ,-V; lSLU* Rojanski g. kaplan polaga kovinski tok s spominsko listino v vogelni kamen varno za umetna vlakna. Delalo bi v nji kakih 500 delavcev in delavk. Z montiranjem strojev mislijo začeti prav v kratkem, tako da bi prihodnje leto že začeli z delom. Novica je zbudila veselje v vseh okoliških vaseh, saj se nudi tako nov vir dela za vasi tostran in onstran Soče. Ib u* • i? j l £r‘**r( I -e*TTT»r (?\ JA V nedeljo 19. julija popoldne se bodo zopet strnile na Repen-tabru množice, da prisluhnejo veličastni duhovni drami SLEHERNIK. Slovenska prosveta je ob desetletnici prve predstave na prostem dala zopet na program to pretresljivo dramo. 22. in 29. maja 1949 je bil na Repentabru velik kulturni praznik. Letos naj bo tak praznik tudi 19. julija. Pred desetimi leti je po predstavi tisk zapisal takole: Slovenske množice so ta dan odhajale iz Repenta-bra drugačne: z novo vero vase, s prepričanjem o svoji veljavi in s ponosom nad svojo kulturo in umetnostjo... Tako naj bo tudi letos, a še v večji meri. * vozijo po Podturnu; ** vozijo do pokopališča. Navadni vozni listek 30 lir, povratni za pokopališče do 8.30 35 lir, nato 50 lir; ob praznikih 35 lir, povratni 50 lir. Vozni listek do letališča ob delavnikih 35 lir, povratni do 8.30 45 lir; ob praznikih 40 lir. Vozni listek do Sovodenj ob delavnikih 40 lir, ob praznikih 45 lir. Otroška paraliza zahteva žrtve Na Goriškem se je pojavila otroška paraliza. Ta teden so zabeležili drugi smrtni primer, in sicer je umrla 28-mesečna deklica iz Gradiške. Prej je umrl neki o- Tržačani za novo Marijino svetišče V nedeljo 28. jun. in na praznik sv. Petra in Pavla 29. jun. so tržaški verniki prinašali svoje darove za novo Marijino svetišče na Vejni. Škof msgr. Santin je na vse vernike naslovil toplo pismo in jih povabil, naj prispevajo za stroške za zgraditev novega svetišča. Mednje so razdelili sto tisoč ovojnic, ki so jih omenjena dva dneva vračali s svojim darom. Na ta način so Tržačani darovali okrog 6 milijonov lir. Tržaški občinski svet Župna cerkev v Sv. Križu. Na seji 30. junija je obč. svetnik dr. Josip Agneletto pismeno interpeliral glede slabega stanja, v katerem se nahaja župna cerkev v Sv. Križu. To je tem hujše, ker je svetokri-ška cerkev lastnina občine. Posebno cerkvena streha je taka, da na več mestih pušča. Da se prepreči večja škoda, je nujno potrebno, da se čimprej izvršijo potrebna dela. Zato je dr. Agneletto priporočil odborniku za javna dela, da stori vse, da se popravila izvrše. Župnišče v Sv. Križu tudi ni v boljšem stanju. Tudi tu pušča streha ia popravila so neodložljiva. Ko se bo popravljala cerkev, je treba, da se popravi tudi župnišče. Pot Sv. Križ - Grljan, zlasti del, ki vodi iz Sv. Križa do vodovodne ceste, je postala pravi potok. Že dolgo ni bila popravljena. Cesta je strma in vsak dež odnese del njene sestavine. To je edina pot iz Sv. Križa v breg in kriške vinograde ter do Grljana. Zato prebivalstvo Sv. Križa pričakuje od obč. odbora, da to cesto popravi takoj, ker se ona najbolj uporablja v poletnem času. Dr. Agneletto je vprašal občinski odbor, kdaj misli pričeti s popravilom te poti, ki je tako važna ne samo za Sv. Križ, ampak tudi za vso okolico, ki spada v turistično cono Grljan-Sv. Križ. Javni vodnjak (vodna pipa) na vodovodni cesti med postajo Sv. Križ in Grljan je bil že pred več leti odstranjen. Ta vodnjak pa je izredne važnosti zlasti za vinograde pod Sv. Križem in v Grljanu, ker je čista voda neobhodno potrebna za pripravljanje modre galice za škropljenje trt. Gre za majhno količino vode, ki se uporablja v mesecih maj-junij, tako da ne bi ACEGAT občutil nikake škode. Dr. Agneletto je toplo priporočil odborniku za ACEGAT, da podpre to prošnjo pri upravni komisiji, tudi z ozirom na dejstvo, da je vrojniški vodovod na ozemlju davčne občine Sv. Križ. Na interpelacijo dr. Agneletta o delih v ulici Verniellis je odgovoril odbornik Geppi, da bodo upoštevali vsa priporočila, ki jih je dr. Agneletto v svoji intervenciji priporočil. Tako bodo hiše na južni strani ceste zavarovane pred vodo in kljub zvišanju ceste bo poskrbljeno, da bodo dohodi k hišam olajšani. Cesta se bo naslanjala na lasten zid in ne bo silila hišam v hrbet. O delih v predoru Sv. Vit je poročal odbornik Geppi. Ta dela se tako dolgo vlečejo, ker je bil ves predor v nevarnosti vsled velike odprtine v pboku predora, ki je zahtevala, da se zgradi nov podstavek v okrepitev obstoječega oboka. Na seji 3. julija je bil sprejet predlog odbora, da občina odstopi družbi Italijanska Radiotelevizija (RAI-TV) okoli 2400 kv. m zemljišča ob poslopju »Teatro Nuo-vo« za zidanje lastnega sedeža v Trstu. Med razpravo je dr. Agneletto omenil, da je sicer cena 32.000 lir za kv. m prenizka, ker je tam cena vsaj dvakrat tolikšna, ali z ozirom na kulturni in arhitektonski pomen novega poslopja za Trst, ki bo tudi po svoji zunanjosti nekaj več kot kaka moderna »najemninska kasarna«, je 1 občinski svet dolžan glasovati za tako rešitev, ki bo morala spoštovati domačo delovno silo in material. Predlog pe bil sprejet. Novi šolski skrbnik prevzel posle V začetku tega meseca je sprejel posle v Trstu novi šolski skrbnik dr. Vincenzo Grippo. V Trst je prišel iz Pistoie. Novega šolskega skrbnika tudi mi lepo pozdravljamo in želimo, da bi mu tudi slovenske šole bile enako pri srcu kakor italijanske, da bi mogli o njem reči: Postal nam je prijatelj. Seznam maturantov Drž. industr. strokovne šole v Trstu Objavljamo seznam kandidatov, ki so v poletnem roku šolskega leta 1958-59 o-pravili uspešno nižji tečajni izpit Državne nižje industrijske strokovne šole v Trstu: a) pred izpitno komisijo v Trstu (Rojan): Aljoša Belamarič Paivvood, Danilo Danieli, Milovan Ferluga, Alojzij Gerdol, Anton Klemše, Albert Novic, Boris Polh, Bruno Rakar, Vilko Starec, Jurij Stergar, Ivan Svevo, BOŽO TERCIC odlično), El-vij Zimolo; EVELEDA BABIC (odlično), Adrijana Bjekar, Nadja Glavina, GRACI-JELA LUIN (odlično), Silvija Odoni, Ana Marija Piščanc, Ana Marija Ščuka, NADJA STOCCA (odlično), FEDORA ZAHAR (odlično), Anica Zivic. Popravni izpit ima 13 kandidatov. b) pred izpitno komisijo v Nabrežini -Sv. Križu: NOVI CESTNI ZAKONIK S 1. julijem 1.1. je stopil v veljavo novi cestni zakonik. Dolgo sta ga obe državni zbornici obravnavali, saj je imel stopiti v veljavo že tam v februarju. Pa če je dobil odobrenje od ene zbornice, ni soglašala z njim druga in tako je zopet potoval po popravke v drugo. Nazadnje sta se le zedinili obe postavodajalni telesi in je novi cestni zakonik podpisal še državni predsednik. S tem je postal obvezen za vse državljane. NI mogoče vseh 146 členov zakonika priobčiti. Skušali bomo danes v poljudni obliki seznaniti naše čitatelje vsaj z najvažnejšimi določili za pešce in kolesarje. Pešci smemo tudi še nadalje hoditi po cestah in ulicah. V krajih, kjer so ob straneh ceste pločniki (hodniki za pešce), se moramo teh posluževati praviloma na desni strani, a tudi po levi strani ni še pod kaznijo prepovedano. — če pa pešci hočejo prečkati cesto, jo v mestih morajo le na v to določenih, z belimi črtami na tlaku zaznamovanih prehodih. Tam Imajo prednost celo pred avtomobili, ki morajo pustiti pešca redno in mirno ko- rakati čez cesto in so se dolžni v ta namen celo ustaviti, dokler na primer star ali bolan človek ne prekorači ulice. Seveda pa se pešec ne sme na teh prehodih ustavljati, a tudi tekati ni dolžan. Reden in miren korak preko ulice je vsem dovoljen. V ulicah, kjer ni obveznih zaznamovanih prehodov, mora pešec pregledati cesto na vse kraje in, ako vidi, da ni bližajočih se avtov in motornih vozil, jo mora s pospešenim korakom prečkati. Na takih nezaznamovanih prehodih imajo avti prednost pred pešcem. — Kjer so v mestih vpeljana svetlobna znamenja (semaforji), rdeča, zelena, rumena, ki u-stavijo za nekaj minut vse gibanje v določeni smeri, jih morajo ubogati vsi: vozila in pešci. Po cestah, ki nimajo pločnikov, bodisi v mestu ali zunaj na deželi, pa JE NOV PREDPIS, DA MORAJO PEŠCI HODITI PO LEVI STRANI ceste, tako da vidijo proti sebi se pomikajoče avte in vozila. Tedaj se lahko ustavijo ob robu, da avto zdrči mimo njih. Za sedaj postava še ni predpisala peš- cem nikakih luči ponoči ne spredaj ne zadaj. Kar velja za pešce, velja tudi za ženske, ki vozijo na vozičkih male otroke, in tudi za kolesarje, ki vozijo peš svoja kolesa po mestu. Kolesarji. - Za te vrste ljudi je precej novih predpisov v zakoniku. Predvsem je novo to, da morajo kolesa imeti živo luč ne samo spredaj, ampak tudi NA ZADNJEM KOLESU poleg dosedanjega rdečega kristala. A ni še vse; tudi pedali morajo biti opremljeni s štirimi od-svitajočimi se RUMENIMI kristali. Tekom enega leta morajo vsa kolesa biti s tem oskrbljena. Novo je tudi to, da kolesar ne sme voziti na svojem vozilu nobene ODRASLE osebe. Kvečjemu je dovoljeno peljati o-tročička, ki pa mora imeti lastni mali sedež. — Tudi ne sme voziti kakega blaga ali orodja, ki bi segal čez 50 cm od kolesa ob straneh ali zadaj. Glede višine ni nič določenega. — Poostrena bo preiskava, če ima kolo dve zavori, neodvisni med seboj, ena mora biti za prvo kolo, druga za zadnje. Zvonček mora brezhibno delovati. Po vseh cestah morajo kolesarji voziti OB SKRAJNEM DESNEM ROBU ceste a-li ulice. STALNO morajo imeti vsaj eno roko na krmilu kolesa in je strogo za-branjeno voditi kolo le z nogami. — Kadar prostor na cesti dopušča, smeta voziti po DVA kolesarja vštric, to je drug ob drugem, a se morata takoj uvrstiti v tako zvano indijansko vrsto (drug za drugim), kadar zaznata, da prihajajo po cesti avtomobili. To so v glavnem predpisi za kolesarje. Casi za igračkanje s kolesi po cestah so minili. Novi zakonik se ne šali. Tako je na primer za kolesarje, ki jim stražnik ugotovi pomanjkljivosti glede zavor ali zvončka ali svetlobnih predpisov, predvidena kazen ne kakih par sto lir, ampak od štiri do deset tisoč lir. Drug primer: če se ne ustaviš na poziv cestnega stražnika, ti zapiše spet štiri do deset tisoč lir globe. Morda bo zaradi teh težkih kazni zdaj manj mrtvecev in ranjencev po naših cestah. To pa je bil ravno vzrok, zakaj je postavodajalec izdal nov cestni zakonik. Ni ga pa priostril le glede kolesarjev in pešcev, saj vsi drugi členi še bolj strižejo peruti onim, ki z bencinom ali nafto dirjajo širom države. O teh pa drugič. Valentin Karel Cossutta, NEVENKO GRUDEN (odlično), DIMITRIJ PERTOI (odlično), BORIS SKERK (odlično); LILIJANA BLASINA (odlično), Tatjana Gruden, Nada Terčon, c) pred izpitno komisijo na Opčinah: Ivan Križmančič, ANA MARIJA BOLE (odlično), Josipina Čufar, MILENA EMILI (odlično), Eleonora Ivasic, Marija Svo-bodanka Sossi, SONJA ŠKAMPERLE (odlično). Popravni izpit ima 5 kandidatov, č) pred izpitno komisijo v Dolini: Fiavia Bordon, STEVO KOSMAČ (odlično), Darij Kraljič, BORIS VODOPIVEC (odlično). Popravni izpit imata dva kandidata. Mednarodni kongres za geodezijo v Trstu Tržačani so srečavali na svojih ulicah v teh vročih julijskih dneh znamenite svetovne učenjake dz zemljemerstva. Prišlo jih je kakih 80 iz 16 držav, da si skupaj izmenjajo svoje izkušnje in ugotovitve iz geodezije (zemljemerstva). Med njimi so bili nekateri svetovno znani strokovnjaki iz geodezije. Županstvo jim je ob začetku pripravilo slovesen sprejem, ki se ga je udeležil tržaški župan Franzil, rektor U' niverze Origone in številni drugi zastap-niki tržaškega mesta. — Zaključek je bil prav tako slovesen. Zaključek velesejma V nedeljo so zaključili XI. tržaški vele-sejem, ki je bil odprt dva tedna. Tajnik velesejmske uprave dr. Chiaruttini je dal nekaj izjav o uspehih letošnjega velesej' ma. Predvsem je poudaril, da je bil leto* obisk nekoliko manjši kot lani, in sicer si je velesejem ogledalo 140 tisoč oseb> dočim jih je bilo lani 172 tisoč. ManjS obisk je zakrivilo slabo vreme, ki je zla-sti prvi dan zelo oviralo delo na velesej" mu, pa tudi razne stavke, zlasti ona p®’, morščakov in bančnih uslužbencev. Glei kupčije na velesejmu so letos opazili naj večje zanimanje za pohištvo. Tu je bil sklenjenih največ pogodb. Precejšnje nimanje je bilo tudi za električne dn hiš: potrebščine, kot pralne stroje, hladilnik* in podobno. Zelo slaba pa je bila kupčij3 z radio-aparati in televizorji. Verjetno Je danes trg s temi potrebščinami že nas1' čen. Nekatere dežele so že najavile svoj5 udeležbo tudi za prihodnje leto, med tenU so Jugoslavija, Avstrija, Zah. Nemčij3' I 2 Portugalska, ki je zelo dobro prodajal® 1 svoje ribe. Druge udeleženke bodo še I* * mislile, ali se jim splača hoditi na vel« 11 sejem v Trst ali ne. g r OBVESTILA Šolske vesti Ravnateljstvo Drž. nižje trgovske šol{ s slov. učnim jezikom v Trstu, Piazzai® Gioberti 4, sporoča, da so v poletnem I® v ku 1958-59 izdelali nižji tečajni izpit sl* deči dijaki in dijakinje: Abrami Zmago, Biekar Aleksander, 8' jak Vojko, Persolja Ivan, Strain Angf Zubcic Bruno; Bradassi Marija, Cibic 9 nja, Grison Vilma, Malečkar Antoni?' Pertot Marija Gracija, R^ggente Nadi^ ODHOD NA SV. VIšARJE bo v sobo'11 ob 7. uri zjutraj s trga pred kapucin«^ cerkvijo v Gorici. — Vrnemo se v nede^ proti večeru, tako da bomo za Marij*11 prihod že v Gorici. P. Fid$ IZREDEN DOGODEK. Folklorna sk^ na iz Grčije bo nastopila prve dni mes^* avgusta v škednju pod okriljem šked' skega pevskega zbora. Ta skupina sl pridobila že mednarodni sloves s svoj nastopi po Evropi. Ob tej priliki bo vič nastopila v Trstu, skupno s šked' sko mladino. Slovenska pesem se bo 1$ žila z grško pesmijo. Praznik slovert1 in grške pesmi, praznik mladine! DAROVI Za Alojzljevišče: Namesto cvetja na pok. Justine Hlede daruje družina iz števerjana 1.000 lir. — Bog povrni' Za Marijin dom v Rojanu: j Kosmina-Trampuž iz Rojana ob 5.000; N. N. iz Rojana 20.000; N. ' Rojana 8.000 lir — Bog povrni! Za Cvetko Ipavec daruje N. N. iz ^ na 500 lir. OGLASI ; Za vsak mm višine v širini enega stolP^ trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, ve£ davek na registrskem uradu. ------------------------------- Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici ► V nedeljo 19. VII. vsi na Repentabor k Slehernika ke »1. Ki «Ic »e *ei te; 0| V0| Vo, J Mu v«i Vrt 'U,