Spedlctone In »bbonament« postal* PoStnina plačana v gotovini lakiločne pooblaSfrnEa ca »fflal«vaii}e Itallfan^kcir# to tujeg* | Uredoiltfo ia apra«a> fcopttsr)eva 6, Ljubljana. | Concesslonarta eaclnitva pet la pubbliclta dl provenienie ttaltan* Izvora; Limone Kubbliat« Italiana & A- Milana | Hndaztone AiinnAiutrazlone lopitarteva & Lobiaoa § cd os te ra; Union« PubbiicitA Uaitana & A- Milana Štev. 85. V Ljubljani, v četrteh, 10. aprila 1042-XX Leto VII. Vojno poročilo it. 683: Uspešni letalski spopadi nad Cirenajko Uradno vojno poročilo St. 683. pravi: Živahno letalsko delovanje nad Ci r e n a j k o. Naša lovska letala, ki so se spustila v boj z močno angleško skupino blizu Ain Gazale, so sestrelila dve letali, 10 pa jih izdatno obstreljevala. Pri angleškem poletu na B e n g a z i, ki ni naredil žrtev, je padlo na tla eno angleško letalo, ki ga je zadela protiletalska obramba- Dve naši letali se nista vrnili v oporišče. V srednjem Sredozemlju so naša lovska letala v zračnem boju sestrelila en« angleško ogledniško letalo. Novi japonski nastopi na Filipinskih otokih Letalski napadi na otoka Mindanao in Cebu — Topniško obstreljevanje ameriških postojank pred Manillo ■flSS fokiV), 16. aprila, s. Z nekega letalskega oporišča no Filipinih poročajo, da je japonsko mornariško poveljstvo hudo poškodovala letališče Malaj • Balaj v sredi filipinskega otoka Mindanao ter letališče Delmante na severu tega otoka. Hudo so bila bombardirana pristaja-'lišča, vojašnice in drugi cilji; izbruhnili so tudi hudi požari. Batang, 16. aprila, s. Japonsko te/ko topništvo, razpostavljeo na obrežju polotoka^ Ba-tanga, ki obvladuje Manilski zaliv, je včeraj obstreljevalo ameriško oblegano posadko na otoku Corregidorju ter povzročilo hudo škodo četam in utrdbam na otoku. Tudi japonsko le- Dalmacija praznuje obletnico svojega odrešenja Pregled dela in uspehov v prvem letu italijanske zasedbe Split, 16. aprila, s. Split je včeraj z obredi najvišje vere praznoval prvo obletnico svojega odrešenja. Dopoldne so vrgli v morje lovorjev venec, da bi počastili sveti spomin junaških italijanskih mornarjev. Slovesnosti so se udeležili zastopniki oblasti in stranke, zastopniki Nemcev, oddelki stranke in oboroženih sil. Skupina skvadri-slov je simbolični obred spremljala s salvami iz pušk, oddelki vojske pa so prasketali s strojnicami. Nato so na pobudo občine odkrili na trgu Nazario Sauro spominsko ploščo na čast osvobodilnim četam. Plošča nosi naslednji napis: >15. aprila XIX. so motorizirani oddelki II. armade z neubranljivim zmagovitim zagonom prevozili cesarske ceste iz rimske Salone ter planili v Split, da bi na starih razvalinah po dolgih stoletjih zasadili nova rimska znamenja.« Takoj zatem so se zastopniki civilnih, vojaških in strankinih oblasti ter fašistične skupine z zastavami in prapori podali na pokopališče, kjer so položili lovorjeve vence na grobove tistih, ki so slavno padli v vojski in revoluciji. Nato so zastopniki oblasti in zastopniki stranke s prefektom ter zveznim tajnikom na čelu krenili v poveljstvo armadnega zbora, da se poklonijo vojski. Pretekt .je v imenu vlade iu v imenu stranke izrekel poveljniku armadnega zbora navdušen pozdrav ter pel hvalnice zmagoslavju orožja Osi. Poveljnik armadnega zbora se je zahvalil za pomenljivo poklonitev ter znova potrdil vezi bratskega tovarištva, ki druži stranko z vojsko, da bi se dosegli cilji imperija. Popoldne je zvezni tajnik v fašistovskem domu izročil strankarsko izkaznico fašistovskim ženskam. Navzoči so bili prefekt, poveljnik armadnega zbora, poveljnik mornarice in poveljnik divizije. Tajnikove navdušene besede so vzbudile neskončno vzklikanje na Ducejev naslov,- V Zadru je imel pri tej priliki važen govor guverner Bastianini, ki je poudarjal delo oblasti za -zdravstveno in upravno ureditev Dalmacije. Dejal je, da so zadolžene dalmatinske občine spravili v red s tem, da so črtali vse vknjižbe na občinske nepremičnine. Omejili so preveliko število uradnikov. Ostali uradniki in duhovniki bodo odslej morali priseči zvestobo državi. Za izboljšanje zemlje v Dalmaciji je bilo določenih 70 milijonov lir, za povečanje žitnega pridelka 5 milijonov lir. Duce je tudi odločil, da bo jugoslovanska agrarna reforma v Dalmaciji ostala, čeprav so bili zaradi nje razlaščeni tisoči Italijanov. Vprašanje prehrane za Dalmacijo ni bilo lahko, toda italijansko ljudstvo je dalo Dalmaciji svoj kruh, svoje olje, svojo maščobe in svoje sočivje, tako da nikomur ni manjkalo najpotrebnejšega. Izdani so bili ukrepi za povečanje ribolova ter rudarstva ter ukrepi za obdržanje trgovskih zvez s Hrvatsko in za vpo-stavitev novih zvez z ostalo Italijo. Uveden je bil fašistovski korporacijski red, določenih je bilo 190 milijonov lir za javna dela. Zdaj preučujejo regulacijski načrt za Split in Zader ter pripravljajo ureditev Kotora in Šibenika. Vodstvo vseh srednjih in ljudskih šol je bilo zaupano italijan- Nova papeževa poslanica svetu Vatikan, 16 aprila, s. 13. maja bo vatikanska radijska postaja ob 18.30 prenašala poslanico, ki jo bo papež Pij XII. dal svetu ob svojem škofovskem jubileju. Takoj, ko bo papež končal, bodo vernikom vsega sveta oddali njegov govor prevedel v glavne jezike. Na praznik Vnebohoda bo sv. Oče imel, v vatikanski bazjili-ki ob 11 tiho mašo za vernike iz svoje rimske škofije. Tudi mašo bodo prenašali po radiu. Obnova v madžarskih zasedenih ozemljih Budimpešta, 16. apriila. e. Obnova južnih ozemelj, ki so bila po zlomu Jugoslavije priključena madžarski državi, žiivahno napreduje. I ovrsma teh pokrajin znaša 11745 kv. km, prebivalstva pa je 1,024.876 Srbi so uničili 68 mostov, od katerih je zdaj popravljenih že 39, 23 mostov pa so začasno iz-rodili prometu Skoda zaradi uničenih mostov znaža 50 milijonov pengov. Vrh tega popravljajo tudi vse cestno omrežje, železniške proge, ki so jih Srbi porušili, so obnovili im izročili prometu. Vohunstvo na švedskem Stockholm, 16. aprila, s. Včeraj so v Stockholmu prijeli štiri tuje državljane, ki so vohunili za neko tujo državo. Vohunstvo je bilo delno usmerjeno tudi na škodo Švedske. Razprava o tem s^ bo začela prihodnje dni. Eden od prijetih je bil ravnatelj velikega švedskega filmskega podjetja, drugi trije to češkoslovaški begunci, eden umetnostni kritik, eden pa bivši režiser it Prage, eden dopisnik^ nekega ameriškega lista, četrti pa bivši častnik češkoslovaške vojske. skemu osebju. Na priključenem dalmatinskem ozemlju je zdaj 194 osnovnih ter 35 srednjih šol, od učiteljev v ljudskih šolah jih je 532 italijanskih, 550 pa drugojezičnih. Guverner je govor končal z besedami, da je zdaj vsem geslo tisto, ki ga je izrekel Duce: »Delati in spet delati za zmago, delati za ustvarjanje, delati za izboljševanje življenjskih pogojev vsega ljudstva. Vojna se nadaljuje in zahteva, da napori ne popuste, ker je treba sovražnike Dobiti popolnoma in za vselej.« talstvo je nadaljevalo s strahovitim bombardi-rajem Corregidorju Jaij>onska letala so metala hude eksplozivne bombe na trdnjavo in na protiletalske postojanke, na druge vojaške cilje in na ladje, zasidrane v bližnjih vodah. Tokio, 16. aprila e. Oddelki japonskega letalstva so bombardirali ter s strojnicami obstreljevali ameriške čete, ki se še drže na filipinskem otoku Cebuju in sicer blizu mesta Ce-buja samega. Vsa japonska letaila so se vrnila na oporišča. Bangkok, 16. aprila, s. Radio Delhi poroča, da se množi japonski pritisk na vsem bojišču ob reki lravadiju. Na vseh predelih potekajo hudi boji. Novice o zasedbi nekega kraja, ki leži 45 km jugovzhodno od Magveja, so povzročile nov umik angleških Čet na tem predelu. V dolini reke Zitanga kitajske čete nadaljujejo z umikom ter skušajo ustaviti japonsko napredovanje Japonsko letalstvo je bombardiralo dve mesti v Birmi. Šanghaj, 16. aprila, s. Novice iz Čungkinga pravijo, da je položaj v Birmi, kjer so Japonci povsod obnovili ofenzivo, povzročil resne misli v kitajskih krogih. Japonsko desno krilo je prekoračilo reko Švar, ki teče skora j vzporedno z Zi-tangom in sicer kakih 30 km od mesta Tungoo. Zaradi temi je kitajsko levo krilo v težavnem j>oložaju. Tudi vse kitajske postojanke severno od mesta Tungooju ogražajo Japonci, ki prodirajo od Promea na sever in pred katerimi se Angtleži vodno umikajo. Kitajci se pritožujejo zaradi 6labega letalskega varstva, zakaj ameri- Hitlerjev glavni slan, 16. aprila. Nemško vr- | hovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno -poročilo; Sovražnikovo napadanj« na vzhodnem bojišču še nadalje popušča. Pri krajevnih napadalnih poskusih, ki so bili vsi odbiti, so imele sovjetske čete hude izgube. Nekateri nemški napadi so prinesli krajevne uspehe. Težko topništvo je nadaljevalo z obstreljevanjem vojaških ciljev v Petrogradu in je povzročilo velike požare. Nemško letalstvo je bombardiralo pristaniške naprave in letališče v Sebastopolu. V Severni Afriki živahno delovanje pa-trol. Bombardirana so bila zbirališča angleških vozil ter letališča. Podnevi in ponoči so se nadaljevali napadi na Malto. Uničena je bila velika radijska postaja Rinella. Pri Malti in nad afriško severno obalo so nemška lovska letala sestrelila devet angleških letal. Nad Rokavskim prelivom ter na n o r v e š k i obali je bilo uničenih devet nadalj-nih angleških letal. Nemško vojno poročilo: Odbijanje popuščajočih napadov na ruskem bojišču Odjuga in poplave na srednjem delu fronte — Letalski nastopi na vseh odsekih Angleški bombniki so zadnjo noč izvedli polet Rad zahodno Nemčijo. Med civilnim prebivalstvom j« bilo nekaj mrtvih in r čin j enih. Deset angleških bombnikov je bilo sestreljenih. Berlin, 16. aprila, s. Včerajšnji večerni listi objavljajo poročila vrhovnega poveljstva oboroženih sil, ki pravijo, da je na srednjem odseku vzhodnega bojišča pehota zdaj nerabna zaradi poplav, ker se je močno odjužilo. Vzhodno od Harkova 60 posebni oddelki zavrnili slabotne boljševiške napade. Ob vzhodni krimski obali je nemško topništvo |>ognalo v beg tri manjše sovjetske ladje, ki so 6e skušale približati. Na finskem bojišču med Ladoškim in Oneškim jezerom so Sovjeti prešli v napad. Vendar pa so bili odbiti in 60 pustili na bojišču več ko 2000 mrtvih; mnogo boljševikov je bilo ujetih. Na laponskem bojišču 60 se mnogi sov. jetski napadi spričo obrambnega ognja nemških gorskih čet izjalovili. Včeraj 60 nemška bojna letala in etrmoglavci posegli v boje ob Ilmen6kem jezeru ter z bombami in strojnicami uspešno napadali sovjetske čete, ki 60 bile na poh«.n azijskimi lukami. ■ Obsodbe v Nemčiji Berlin, 16. aprila, s. Neki Kaeving in KoTierg sta bila obsojena pred posebnim sodiščem v Berlinu na smrt ter na trajno izgubo vseh državljanskih pravic. Oba sta izkoristila vojaško zatemnitev in sta ropala na Škodo žensk. V enem Izmed teh primerov Je bil donos ropa samo Stirl mark«. Zvezni podtajnik v Logatcu, Planini in na Rakeku Izrazil je zadovoljstvo nad dosedanjim dolom, za bodoče pa naročil sodelavcem, naj zlasti požive socialno In propagandno delo Ljubljana, 16. aprila. Po naročilu zveznega tajnika je zvezni podtajnik Erneeto Capureo v spremstvu fašietinje Reje Arielle, pokrajinske tajnice Društva kmečkih gospodinj, opravil nadzorstveno potovanje v drugem pasu, v Logatcu. Ko ee je prepričal o uspehih podrejenih organizacij ter o politično-gospodarskem položaju na tem področju, se je hierarh zlasti zanimal za delavnost na polju izkazovanja pomoči in podpor. Odtod Je v spremstvu nadzornika logaškega področja obiskal vojaške oblastnike iz Logatca. Podal se je nato na sedež krajevnega bojevniškega tašija ter si ogledal šplsko kuhinjo ter se prepričal o njenem zadovoljivem delu in razvoju. Popoldne je zvezni podtajnik, spet v spremstvu pokrajinskega nadzornika, pregledal sedež fašifitič-ne stranke v Planini ter se prepričal o ureditvi in poslovanju tamkajšnjih uradov. Obiskal je potem sedež Dopolavora ter si ogledal šolsko kuhinjo, ki je bila pravilno urejena v prostorih ljudske šole. Se isti dan je zvezni podtajnik pregledal tudi sedež fašistične stranke na Rakeku. Zvezni podtajnik, ki je na tem svojem nadzorstvenem potovanju mogel ugotoviti uspešno delovanje na vseh poljih, je izrazil sodelavcem svoje zadovoljstvo nad velikim delom, ki je bilo opravljeno na tem krajevnem področju, ter jim dal v j imenu zveznega tajnika natančna navodila in smer- I nice za bodoče delo, ki ga je treba opraviti. Zlasti jim je naročil, naj še bolj požive delovanje na polju izkazovanja pomoči ter propagandno delo. Sklepi medministrskega odbora o žitu in prometu vozil - kr Neobjavljena pisma jezikoslovca o. Škrabca: dila, kako naj zapisuje posebnosti ribniškega narečja (Nedatirano, iz zadnjih dni novembra 1878.) J ... V podedujem pi6mu, ki se je potem takem zgubilo, kar mi je prav žal in zoprno, sem Ti bil t mej drugim tudi neko vprašanje po6lal, da bi mi, kakor hitro bi Ti bilo mogoče, odgovoril nanje. Ali si slišal kedaj doma v Ribnici govoriti na pr. do petš namestu do pet (bi« zu den Fersen), ali dosti stezž je v rebri, ali pet ali šest fari namestu far, ali toliko tožbi namestu toliko tožb, ali žegnanje cerkvi namestu cerkveno žegnanje? Ako si slišal kedaj take in podobne besede tako na i govoriti, je vprašanje na dalje kako 6e tisti a zateza v Ribnici, ali tako kakor v besedi dan (Tag), ali kakor v besedi dan (gegeben). Kakor v besedi dan (1 ag) se izgovarja a tudi v besedi na priliko mrmrd, kakor v besed, dan (gegeben) pa se izgovarja a v besedi gospi (Frau}. Ali se torej izgovarja steza, tožbi kakor mrmri, cerkvi kakor mrmri ali pa kakor gospi? Ako mi moreš na to vprašanje natančen in gotov odgovor dati, Ti bom zato jako hvaležen. Meni se zdi, kakor bi bil 6lišai doma govoriti tožba, cerkvi itd., ali za gotovo 6e ne morem domisliti. (21. 2. 1879.) ...Kar se tiče tistih besed, o katerih sem Ti bil pisal, želim, da bi izvedel prav za gotovo pravi , : govor; poprašuje namreč o tej 6tvari znani pro- fesor Valjavec v Zagrebu in 6tvar je tudi sama na sebi imenitna za slovensko slovnico. Pisal si mi, da <;e govori v Ribnici na .priliko: »stezi je v rebri dosti« — ali: »toliko tožbi sem imel« — ali: »koliko fari je v ti tebantiji? — Jaz vem, da Slovenci v resnici tako govore stezi, tožbi itd Tudi na Dolenjskem se je vsaji nekedaj tako govorilo, kakor pričajo 6tare kranieko-6lovenske knjige iz Ui.stoletia po Kristusu. Ali jaz 6e ne spominjam, da bi bil kedaj doma tako efišal. Rad bi toraj za gotovo vedel, ali je tako govorjenje v Ribniški do. lini kje v .navadi? Ali si znabiti tudi slišal kedaj reči: »dosti megli«, ali pa znabiti »dosti mcgal« , t. j. »dosti , 'gav«, kakor 6e pravi »dosti igžv« (od »iglak)? t,ni!lWij 6i elišal kedaj: »koliko vojski?« .tli morebiti 'iko vojsgk«, kakor se pravi od »trsk&«; »trsšk«, le : »desdk«. Ali bi 6e reklo v Ribnici: »dosti gori«? ali pa »do6li gur«, kakor se pravi od »noga«: »mig«? — Pisal 6i mi, da govorijo nekteri 6tari ljudje še: »stezi, fari, tožbi« na pr. »pet fard, več tožbi, mnogo 6tezi«. Ali bi mi vedel povedati, kje in koga 6i 6lišal tako govoriti? Jaz vem, da 6e tako govori v Ljubljani in na Gorenjskem, zdi se mi, kakor bi bil tudi v Ribnici slišal, ali za gotovo 6e ne vem spominjati. Sku6i mi to prav za gotovo poizvedeti. Tudi bi rad zavoljo veče gotovosti, da mi še enkrat natanko pišeš, kako tisti stari ljudje zatezujejo a na koncu v tistih in takih besedah. Drugače se namreč a poudarja in zateza n. pr. v besedi »pajnja«, drugači v besedi: »zelejnjd«. Vprašanje je tedaj, ali 6e v besedah kakor »več tožba, toliko 6tezš« itd. a na koncu tako zateza kakor v besedi »pajnja« (n. pr. »tega pajnjd«, ali *dva pajnjd«) ali pa tako kakor v besedi: »zelejnja« n. pr. »tega« ali »tistega zelejnjd«)? Ali moreš tudi še več besed našteli, kjer bi 6e a v drugem padežu množnega števila tako zatezal? Ali 6e sliši kje v Ribnici n. pr. »do petd mu 6eže kaj« ali »toliko glavd živine« namestu: »glav«, ali »dosti voda«, dosti- gora«, ali »več deželi« ali »nekaj zimd« namestu »nekaj zim«, ali »gredd« na mestu »grčd« itd.? t Iz mej tistin domačih besed, ki si mi jih bil napisal v predposlednjem pismu, mi je bila nežna, na beseda »Šmraduje«. Tudi zdaj mi še ne popolnoma znana, ker ne vem, kateri zlog se poudarja, ali 6e pravi »šmrdduje«, ali pa »šmraduje«? Ali znabiti »šmraduje« s poudarkom na u, kakor 6e pravi tudi »grtnuie«? — Kedor hoče jezik prav znati, mora vedeti za vsako besedo natanko kako se ima izgovarjati in na katerem zlogu poudarjati. Ali si slišal kedaj znabiti reči »v cvrtjej« ali »v zelenjej« name6tu »v cvrtji«, »v zelenji«? Priporočam Ti, opazuj, kedar imaš priliko, natanko posebnosti domačega govora, zlasti drugeh vasi, kjer imajo marsikaj drugači, kakor je v Hr-- vači v navadi; zlasti pazi tudi na poudarjanje, da boš mogel natanko razločiti različne naglase. O priliki Te bom še kaj drugega vprašal; zdaj želim, da mi kolikor moreš natanko odpišeš na te vpra. šajija. (Nadaljevanje sledi!) Rim, 16. aiprila. s. Predvčerajšnjim in včeraj je zasedal v beneški palači pod Ducejevim predsedstvom medministrski odbor za vzporeditev in preskrbo ter cene. Navzočni so bili: tajnik PNF, finančniki, ministri za finance, kmetijstvo, promet, korporacije, valute in minister za ljudsko vzgojo, državna podtajnika za notranje zadeve in vojno izdelavo, več strokovnjakov in člani direktorija PNF. Minister za kmetijstvo je poročal o vprašanju prehrane in je poudaril, da so se v zadovoljivi meri povečale zaloge po končanih delih z žitnimi pridelki. Omenjajoč želje, ki jih je izrazila korporacija za žito, je obširno razlagal ukrepe, ki jih sedaj izdelujejo zato, da bi zajamčili delovno silo za čas žetve, prav tako pa tudi za čas mlačve in mletve, obenem pa se izdelujejo predpisi za strogo nadzorstvo nad celotnim žitnim pridelkom in za posebno ureditev prehrambenih vprašanj žanjcev v skladu z,navodili Duceja. Končno je predložil odboru v pretres svoj predlog glede količine žitaric, ki hi jih pustili pridelovalcem. Odbor je naročil ministru za kmetijstvo, naj poskrbi za izvedbo predloženega načrta in dal sledeče navodilo, ki naj ga upošteva pri odmeri količin, ki ostanejo pridelovalcu: neposrednim pridelovalcem, to je tistim, ki sami opravljajo poljska dela, se pusti na osebo 1.5 stota žita za družinsko porabo. Medministrski odbor je nato razpravljal o dotoku izletnikov na morje, v hribe im v zdraviliške kraje in sklenil dovoliti prebivanje v gorskih, obmorskih, jezerskih in zdraviliških ter klimatičnih Jerajih ter naročil pristojnim ministrom, naj izdajo Oj zore jo mraka marljivo na delu Ljubljana, t6. aprila. Da podamo še nekaj vremenske bilance in pišemo letošnja prva pomladanska poljska cle-ia! Letošnji marec je bil izredno reven na dežju. Zaznamoval je v Ljubljani sicer 16 dni, ko je rosilo, toda skupna količina dežja je dosegla ie 46.5 mm, ko je drugače lanski marec zaznn-mova! «amo 10 deževnih dni, toda veliko množino ritžja. ko ga je padlo do 131 mm. Tudi april je bil lani sila deževen, saj je bilo v 10 dneh kar 152 mm dežja. Letošnja doba 40 mučenikov je zaznamovala doslej 17 deževnih, odnosno slabih dni m je bilo v tem času do 84.7 mm dežja, ko je bilo nasprotno lani v dobi 40 mučenikov 15 dni deževnin in 145.7 mm dežja. Mnogi kra ji v Ljubljanski pokrajini so imeli izredno lep marec in prav malo dežja, k večjemu do 36 mm, m so bili zopet drugi kraji, ki so bili prav mo-,sii in imeli do 90 mm, kakor so to javile mnogo v pokrajini še obstoječe in poslujoče vremenske opazovalnice meteorološkemu zavodu v Ljubljana. . Ker |e 'lepo. brezdežcvno in sončno, je ta teden v ljubljanski okolici povsod po poljih za-\ladalo živahno delo. Pa tudi v mestu 6e ljudje marljivo gibljejo po vrtovih, opuščenih travnikih in njivicah. Vse prekopava travniško rušo in skuša napraviti lepe gredice za raztlične pridelke: krompir, sočivje in zelenjavo. Redke l:odo v mestu še nezazidane površine, ki ne bi bile obdelane! i; Včeraj zjutraj je bilo sicer nekoliko hladno, »uj je temperutura padla pod ničlo, čez dan pa gorko in 'ljudje so se z urnostjo gibali po njivah iu gredah. Mnogi delavci na periferiji mc6ta, ki so čez dan zaposleni po svojih službah, hite že zgodaj zjutraj na svoje njivice in tam urno prekopavajo zemljo in jo rahljajo ter merijo gredice, na katere sejejo vsa mogoča semena. Takoj po končani službi pa zopet po skromnem okrepčilu prijemljejo za lopate in grablje ter delajo na njivi do poznega večera. do mraka, ko je sedaj čas za zatemnitev določen že na 21. uro, ko 60 še nekoliko vidi. Torej traja sedaj delo na poljih v me6tu od zore do mraka! Mnogo je bilo objavljenih strokovnih in drugih člankov o obdelovanju njiv in polja sploh. V strokovnih listih je o tem zbrana obsežna literatura. O kmetijskih vprašanjih so objavljali tudi dnevniki mnoge aktualne članke, pa tudi glavni, tedensko ali mesečno izhajajoči listi, odnosno revije so posvečali posebno pozornost načinu obdelovanja zemlje in vprašanju, kaj naj poljedelec na njivah poseje. Prvotno so rabili za menjavanje pridelkov in za umjio obdelovanje zemlje prav lep, domač izraz »kolobarjenje«. To je namreč sistem, po katerem določa umen poljedelec, koko se bodo razni pridelki vrstili na določeni zemlji za dobo 4 let. Po mnogih krajih na Dolenjskem in No-tranjiskera je udomačen izraz za to »koloba- t! treh vrstah... Znani grm peščeni trn, ki vsebuje, kakor so dognali, 10 do 15 krat več vitaminov C kakor pa na primer limona, je zdaj oblastveno zaščiten. Uporabili ga bodo predvsem za nemško vojsko. Trn je razširjen zlasti po Koroškem in Gorenjskem in bodo zaščitno odredbo posebno tukaj strogo izvajali. Prepovedana je vsaka poškodba tega peščenega trna. Vsi spodnještajerski časopisi precej dolgo opisujejo proslavo, ki je bila na mariborskem Glavnem trgu ob priliki prve obletnice, ko so nemške čele vkorakale na Spodnje Štajersko. Na tej proslavi je govoril tudi gaulelter dr. Uiberreiter, drugi govornik Steindl pa je ob tej priliki izrekel prisego zvestobe Adolfu Hitlerju. Znana nemška pripovedovalka nemških pravljic Fischerjeva prireja kar turnejo po Spodnjem Štajerskem in prireja svoje pripovedovnlne večere. Oni dan je nastopila tudi pred gojenkami mariborskega učiteljišča. Kakor pravijo bo obiskala vsa spodnještajerska okrožja. Kakor poročajo bo gostovalo po celem Spodnjem štajerskem tudi posebno lutkovsko gledališče iz Solnograda. Cim več vrb priporočajo v celjskem listu vsem kmetovalcem, ki imajo kaj prostora, ki ga lahko žrtvujejo za nasaditev vrbe. Vrba je namreč izborno drevo za čebelno pašo. Dnevnik pa tudi opozarja na zaščito vrbovih mačic. Podoben apel, naj ljudje ne trgajo vrbovih mačic, smo brali pred kratkim tudi v našem časopisju. Večdnevnega tečaja se je udeležilo 42 upraviteljic nemške delovne fronte. Glavno besedo je imela okrožna voditeljica Goričnikova iz Radovljice, ki je zbranim najprej predočila gibanje žen-stva na Gorenjskem in pa Žensko sodelovanje v nemški delovni fronti. Zadnji dan tečaja je bil posvečen narodnim pesmim in plesom. 700 gasilskih društev je zdaj na ozemlju Koroške in Gorenjske. Pred časom so društveni vodje in odsekovni voditelji odšli na spomladanski tečaj v deželno gasilsko šolo v Celovcu. Ta tečaj je bil žo zaključen. Ob zaključku šole je govoril tudi gauleiter, ki je povedal, da pripisuje veliko važnost v političnem pogledu posebno gorenjskim gasilskim četam. Precej hudo nesrečo je doživel v neki mariborski tovarni snažilec Ivan Vilčnik, kateremu je stroj čisto zmečkal levo roko v zapestju. Menda je nesrečo zakrivila neprevidnost. V teku zadnjega leta je bilo na ozemlju Spodnje Štajerske ustanovljenih kar 75 rajfajznovk. Zdaj so jih ustanovili še 16, posebno v ptujskem okraju. Kakor poročajo bodo nadaljne rajfajznovke ustanovili še drugod, tako da jih bo v kratkem na celem Spodnjem Štajerskem 150. V Predosljn pri Kranju se je pred kratkim začfd poseben tečaj za nemščino. Na tečaj se je prijavilo 300 ljudi. — V PredosljtT so žene in de-klela pred dnevi priredile tudi poseben kuharski tečaj, ki je prav lepo uspel. 500 novih članov Koroške domovinske zveze je dobilo članske izkaznice v Predoslju. podrobna določila za redno poslovanje železniških prevozov in zajamčijo redno preskrbo z živili, seveda v skladu s sedanjimi razmerami. Odbor je končno odobril osnutek uredbe za boljšo uporabo avtomobilskih vozil, namenjenih za prevoze. Upoštevati je treba pri tem predvsem višje zahteve vojnih prevozov in vojne industrije, kakor tudi potrebe redne prehrane v državi in potrebe rednega življenja državljanov. Po novi odredbi bodo dobili prefekti pooblastilo, da na podlagi obstoječih razmer v svojih pokrajinah urede ta vprašanja in smejo v nekaterih primerih ta vozila celo zapleniti. Prefekti bodo uredili tudi vprašanje razdelitve pogonskih goriv, tako tekočih kakor suhih, z namenom, da se avtomobilska vozila čim koristneje izrabijo v skladu z določili nove uredbe. Istočasno se ukinja razlikovanje med prevozi za lastno porabo in prevozi za koga tretjega. V vsej kraljevini bo veljala ista prevozna tarifa. Vsi navzoči so večkrat posegli v razpravo. Prihodnja seja tega odbora bo dne 2. maja v Beneški palači. Zakaj so bile ustavljene razprave zoper krivce francoskega zloma Vichy, 16. aprila, s. Pravosodni minister Bar-thelemy je dal nekaj izjav o vzrokih, ki so privedli do ustavitve razprav zoper krivce francoskega zloma v Riomu. Dejal je, da je to bil le omejen proces, in sicer omejen samo na to, zakaj vojna ni bila zadosti dobro pripravljena. Toda iz omejenega procesa more priti samo omejena resnica, omejena resnica pa ni več resnica. Treba bo torej začeti znova, toda to pot brez plašnic in brez slepil. Sedanji proces v Riomu je vrh tega bil zelo neprijeten zaradi Blumovih napadov na duhpvne vrednote, do katerih misli maršal Petain spet privesti Francijo. Kamnoseško dleto poje svojo pesem Če te pot nanese v bližino šempetrskega mostu,,že od daleč lahko slišiš, kako pojejo kamnoseška dleta enakomerno svojo pesem. Okrog petnajst kamnosekov pridno obdeluje podpeški kamen in mu daje potrebno obliko in velikost. Delo jim gre naglo od rok in lepi kvadri leže tu in tam. Človek niti ne bi verjel, kako naglo raste šempetrska zapornica. Pred tedni so dogotovili šele desni podporni betonski steber, danes pa so že na vse tri podporne stebre nazidali in naložili lepo obdelane kamnite kvadre, ki segajo že nekaj metrov v višino, to se pravi tako visoko, da segajo vrhnji kamni do cestnega nivoja. Vsi trije zaporniški podporniki so na zahodnem delu, to je proti toku, narejeni v ovalni obliki, tako da se bo voda od njih lepo odbijala. V 6redini podolgovatih podpornih stebrov pa so narejene dva metra široke vrzeli, ki so namenjene za vstavitev železnih zapornic, ki jih bodo po potrebi spuščali ali pa dvigali, kakršno bodo pač hoteli imeti vodno stanje Ljubljanice. Če bodo tudii ostala dela šla tako hitro od rok. bomo prav kmalu lahko pozdravili naraslo Ljubljanico v sredini mesta. Potem nam bodo manjkali samo še čolni, pa se bomo prepeljavali po zelenih valovih priljubljene Ljubljanice. Vsekakor pa bo zapornica dokončana še to leto, čeprav je imelo gradbeno podjetje posebno s kopanjem temeljev in talnih podpornih ploskev zelo velike neprillke. Bralci se bodo gotovo Se spominjali, kako Jim je naTasla Ljubljanica vedno sproti podirala tisto, kar so zgradili. Zdaj tudi pred morebitnimi naraslimi vodami ni treba imeti nobenega strahu več, kajti zdajšnja dela opravljaj« delavci že najmanj štiri metre nad vodno gladino riti«. Tudi strokovni listi so do zadnjega rabili ta izraz in vsakdo, kdor se je le količkaj bavil z literaturo o kmetijstvu, je razumel ta izraz. Zadnji čas pa se je v starem kmetijskem listu »Kmetovalcu«, ki je umel včasih pisati čisti slovenski jezik, pojavila pravcata spaketdranka za gorenji izraz, namreč »plodored«. Ostanamo rajši pri »kolobarjenju«, mesto pri »plodorende n ju«. Toliko v opozorilo! S Hrvaškega Na obletnico osnovanja Nezavisne Hrvaške Države je njen vodja odlikoval še naslednje državnike, ki imajo tudi zasluge za ostvarjenje hrvaške države: Nj. Vel. carja Borisa, Nj. Vel. kralja Mihajla, kraljevega namestnika Horthvja in slovaškega državnega predsednika Jožefa Tisa. V6 inavedeni so bili odlikovani z veleredom Zvonimirjeve krone z meči. Inozemski predstavniki Športa 60 bili na obisku tudi pri Poglavniku in pri hrvaškem športnem vodjL Predstavnik hrvaškega časopisnega urada je povabil na 6kupen svečani Obed nad 70 inozemskih časnikarjev, ki so se udeležili hrvaških slovesnosti ob prvi obletnici hrvaške nezavi6noeti. Hrvaško poslaništvo v Bukarešti je organiziralo veliko umetniško razstavo, kjer je bila prikazana lepota hrvaške zemlje. Razstava je prirejena v velikih dvoranah. .... Slovaški notranji minister Mach, ki je zastopal slovaško državo pri hrvaških slovesnostih, je bil sprejet tudi pri zagrebškem nadškofu dr. Stepincu. Združenje čevljarjev v Ljubljani poziva Združenje čevljarjev v Ljubljani poziva svoje goletnega člana in odbornika g. Učakarja Ignaca, ki bo v četrtek, dne 16. t. m. ob 5. uri popolne z Zal k Sv. Križu. Uprava. ROMAN RDEČI KROG Se mnogo jih je bilo po lej Bensonovi žaloigri, ki so plačevali lire* obotavljanja zahtevane vsote, ne da bi stvar prijavili policijskim oblastem. Tudi precej časa je že preteklo, odkar ni bilo niti v časopisju In tudi na policiji nobenega govora o »Rdečem krogu«. Po tem nenavadnem molku je James Beardmore dobil neko jutro na svoji mizi pri zajtrku kvadratno kuverto, v kateri je bil list, n« katerem je bil začrtan rdeči krog. »Ti se zanimaš za življenjske melodrame, Jack! Čitaj tole!« James Stamford Beardmore je vrgel svarilni list čez mizo svojemu sinu, sam pa je nadaljeval š pregledovanjem jutranje pošte, ki je ležala zraven njegove skodelice. ' James je pobral list s tal in ga srepo pogledal. List je bil iz čisto navadnega pisemskega papirja. Tudi naslova ni imel nobenega. Velik rdeč krog se je dotikal vseh štirih robov in je izglodal, kakor bi bil natiskan z gumijastim pečatom, kajti rdečilo je bilo po krogu neenakomerno razlito. V sredini kroga pa so bile s tiskanimi črkami napisane tele besede: »Za vas predstavlja 100 tisočakov le majhen del vašega premoženja. To vsoto boste izplučall v bankovcih nekemu postreščku kateremu boste vi z malim oglasom v listu »Tribuna« določi i kraj in čas, kdaj naj se zglasi pri vas. Ta oglas pa morate priobčiti t 84 urah-in ▼ njem tudi navesti, če sprejmete moj predlog. To jo obenem tudi moje zadnje svarilo.« Podpis je manjkal. »Not« jo dejal stari Jim Beardmore in pogledal zina izpod svojih naofeOMT. O« so zo mu kar smejala, »Rdeči krog!« je zasopel sin: 1 Jim Beardmore se je glasno zasmejal, ko je dojel zaskrbljenost v mladeničevem glasu. »Da. Rdeči krog. Že štiri taka pisma sem dobil.« Mladenič je strmel vanj, ne da bi spregovoril besedico. Potem pa je dejal: vi, »Štiri. Za Boga! Ali je to torej vzrok, zaradi katerega Yale stanuje pri nas?« Jim Beardmore se je spet nasmehnil. »Prav zaradi tega,« je dejal. »Seveda. Sicer sem vedel, da je Vale detektiv, toda niti od daleč nisem mislil — —« »Ne bodi v skrbeh zaradi tega peklenskega kroga,« ga je nekam nestrpno prekinil oče. — »Jaz se ga no bojim. Frojaut pa je čisto iz sebe. ker jo tudi on zaznamovan in se boji za svojc življenje. Temu se niti ne čudim. Jaz in on imava šo iz prejšnjih let mnogo sovražnikov.« I James Beardmore je imel v obrazu ostro začrtane poteze; brada! mn je bila sivostruiščaste barve. Zaradi tega bi ga lahko imeli za starega očeta lepega, mladega moža, ki mu je sedel nasproti. Beardmorovo bogastvo je bilo pridobljeno z velikimi težavami. Mnogo pomanjkanja, truda in težav, srčnih bolečin, prevaranih sanj je bilo v življenju tega priseljenca, preden se jo dokopal do svojega sedanjega blagostanja. Ta mož, ki mu je grozila smrt že na brozvodnih kalnharskih planjavah, ki je grebel po blatu reke Vale, iskajoč diamantov in ki si je priboril pravico do zlatega polja v Klondyku, je doživel že preveč resničnih nevarnosti, da bi bil vznemirjen zaradi te grožnje »Rdečega kroga«. Bolj kakor to pa ga je vznemirjala zdaj nevarnost, ki je pretila njegovemu sinu. »Zaupam v tvojo razsodnost, Jack,« je dejal, »zato ne bodi užaljen zaradi tega, kar ti bom zdajle povedal. Nikdar se nisem vme- šaval v tvoje zabave in v druge tvoje stvari. Ali pa se ti zdi to prav, kar zdaj počenjaš?« Jack je razumel. »Ali mislite na gospodično DrummondovO, oče?« Ta jo prikimal. »Ona je tajnica gospoda Froyanta,« je pričel mladenič. »To vem, da je ona tajnica,« je odvrnil oče. »In zato ni ona čisto nič na slabšem. Ali pa ne veš ajč drugega o njej, Jack?« Mladenič je pri tem jfžemišljeno zvil svoj prtiček v klobček. V obraz je bil rdeč, okrog ust pa je imel poseben izraz, kar je skrivoma zabavalo Jima. »Ugaja mi in je moja najboljša prijateljica. Še nikdar ji nisem dvoril, če vi to mislite oče, in skoraj bi rekel, da bi se najino prijateljstvo ohladilo, če bi ji kdaj res poskušal dvoriti.« Jim je spet prikimal. Rekel je Že vse, kar je bilo potrebno in je vzel v roke obsežno kuverto ter se radovedno zazrl vanjo. Jack je opazil, da je bila na njej prilepljena francoska znamka. Bil je zelo radoveden, kdo je pisal to pismo. Ko je Jim pretrgal zunanji pisemski ovoj, je v njem zagledal še cel sveženj pisem, med katerimi je bilo tudi eno, ki je bilo večkrat zapečateno. Prebral je naslov in obraz se mu je pri tem nakremžil. »Hm!« je dejal in položil kuverto na mizo, ne da bi jo odprl. Pregledal je šc ostala pisma in se potem čez mizo nagnil k sinu. »Nikdar ne zaupaj niti možu niti ženski, dokler nisi spoznal njihovih najslabših lastnosti,« je dejal. — »Danes pričakujem, da me bo obiskal neki mož, ki je pri ljudeh zelo spoštovan, njegova živ-ljenska pot pa je črna kakor moj klobuk. Kljub temu pa bom danes z njim sklenil kupčijo, saj so mi njegove najslabše lastnosti dobro znane.« Jack se je smejal. Nadaljni govor sta potem prekinila, ker je prišel k njima njun gost. »Dobro jutro, Yale. Ali ste dobro spali?« je vprašal stari Beardmore. »Pozvoni, naj prinesejo še malo kave. Jaek!« Važna korporacijska seja o pridelovanju in razdelitvi žita Rim, 15. aprila, s. Pod Ducejevim predsedstvom je bila včeraj seja korporacijskega ministrstva za poljedelstvo. Na seji bo bili tajnik fašistične stranke, ministri za korporacije, poljedelstvo in gozdove, za finance, podtajniki Čianetti. Lombras-sa in Pascolato ter tajnik ministrskega odbora Venturi. V početku seje je Duce naglasil, da so vsi duhovi v tem trenutku prevzeti od veličastnih vojnih dogodkov in da je cilj vseh napadov zmaga. Zato 6e bodo morala korporacijska dela in doseženi sklepi strogo spraviti v sklad z naj-%išjimi načrti glede žetve in mlačve, ki ga je predlagalo ministrstvo za poljedelstvo in gozdove. Posebej je poročal o naraščaju poljedelcev in o ukrepih, ki naj bi delavcem zagotovili kar največjo gmotno in duhovno pomoč. Nato je še omenil, da bi bilo prikladno, da bi se količine žita, ki jih poljedelci lahko shranijo za svoje lastne potrebe, omejile. Po splošnem razgovoru je Duce podal nekaj zelo važnih zaključnih izjav. Glede delavcem, ki so potrebni za žetev in mlijčvo, bodo kakor lani zaposlili vojake, ki ne prispevajo k zmagi samo z orožjem, marveč tudi z delom in s tem zagotavljajo italijanskemu narodu kruh. Duce je končno poudaril, da se korporacije strinjajo v tehle točkah: a) treba je uvesti strožji red glede mlačve in mletve; b) ostati mora stroga zapora nad vsem žitom; c) večji red* mora biti v prehrani, ki je določena za žanjce; d) uvesti bo treba hitrejši postopek glede dovoljenj in zaposlitve čet pri žetvi; e) glede količine žita, ki ostane pridelovalcem za seme, sta določena dva stota na hektar za zgodnje žito in 1.80 stota za kasno žito. »Delavstvo kamnoseške široke vljudno vabimo na sestanek, ki se vrši v nedeljo, dne 1*). aprila ob 10. uri dopoldne v pritličju Pokrajinske delavske zveze, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22. Na dnevnem redu je razgovor o sklenjeni kolektivni pogodbi za kamnoseško stroko Vabljeni! Ljubljansko gledališče Drama: Četrtek, 16. aprila ob 17.30: »Zaljubljena žena*. Red Četrtek. Petek, 17. aprila ob 15: »Konto X.< Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Sobota, 18. aprila ob 17.30: »Ifigenija.« Izven. Nedelja, 19. aprila ob H: »Jurček.« Mladinska predstava. Izven. Cene od 15 lir navzdol. — Ob 17.30: »Voda.« Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Opera: Četrtek, 16. aprila ob 16.30: »Evgenij Onjegin*. Red Petek, 17- aprila: Zaprto. Sobota, 18. aprila ob 15: »Prodana nevesta.« Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Nedelja, 19. aprila ob 14: »Sveti Anton, vseh zaljubl jenih patron < Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. — Ob 17.30: »Orfej in Evridika.« Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Godbeni'ki, ki sodelujejo pri predstavi Vom-bergarjeve igre »Voda«, bodo imeli skušnjo v četrtek, 16. t. m. ob 12. uri v Drami. Udeležba obvezna.. Dal 15 ai 30 aprile vengono emesse le nuove serle dl del TESORO NOVENNALI 57. . PREMI leiteressi e Premi esenti da ogni fmposta presente e futura PKEZZO di emissione: L. 97.50 per ogni cento lire di capitale noininale, da versarsi sia in cuntanti che in cedole amoiesse in sottoserizione. PREMI: ciascuna serie di L 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di L 4,800.000 mediante estrazioni semestrali Le sottoserizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca d ltalia: Cassa Deposltl e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — tsfituto Nazlonale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Kamista per 1’Assicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca d’ltalia — Banco di Napoli — Banco dhSidlia — Banra Nazionale del Lavor« — Istituto di S. Paolo di Torino — Morite dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Itnliane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerriale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Bnnche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d^merica e dMtnlia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Popolare di Milano — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurtft — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambios Banca Nazionale dell’Agricoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavarl e deHa Riviera Ligure — Banca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societž Italiana di Credito. Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Ber^aniasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gandenzio Sella & C., Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontcse — Banca del Snd — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabriat Banca Mutua Popolare,_Bergamo — Banca Popolare,_ Le_cco_ — Banca Popolare, Luino —- Banca Cooperativa Popolare, Padova —> Banca ~ gusa — Banca Popolare di Intra — Banca Sondrio — Banca Piccolo Credito Valteliinese --r ^ „ t — w.„dito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese. * Tutte le altre Casse di Risparmio. Banche e Banchieri, e Banche Popolari, Iscrltte alle Federazlonl di Categoria, noncht gli Agenti di Cambio pnrtccipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio, Banca Mutua Popolare, Bergamo — Kanca Popolare, Leceo — Banca Popolare, Luino —- Banca Coo Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodl — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Bar.ca Mutua Popolare Aretina - Banca Popolare, Sondrio — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare dj Credito, Boi 01.00 ■!■• -nj .tlibf.TE- r ( Od 15. do 33. aprila bodo emitirane nove serije 9 lETHut 57. ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI Obresti in Premije so oproSčene sleherne sedanje in bodoče davitine EMISIJSKA CENA: lir 97.50 za vsakih tOO lir nominalne glavnice, plačljivo ali v gotovini ali s kuponi, dopuščenimi za vpis. PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo vsakih 6 mesecev. voda^anc^tTItafia^kk0 °Prav* Pr* vse^ podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom -oT Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Naztonale Hi <5 'Pnnin ° mlortuni sul lavoro — Banca dTtalia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro 'i' Casse di' Risnarmin hin^r dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito d? Roma - Fpdfirazron^ Nntlnnri« j'i, £Qrn,tio del'e Provincie Lombarde - Banca Commerciale Italiana - Credito Italiano — Banco 6a"che e Banchieri - Istituto Centrale delle Banche Popolari - Banca d’A merica e d’Italia M?ri,lmnT 4^,^; rvn r T°™r4" “ ^n°° Am,brosiano — Banca Popolare di Milano - Societft Italiana per le Strade Ferrate mnnfnn*Adrint£«SV sfinUia i * r “ Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societft Reale Mutna Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta -- La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio? Banca Nazionale deli Agricoltura •— Banca Caltolica del Veneto — Credito Commerciale. Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana - Banca Agricola Milanese - Banca Provinciale Lombarda - Banco di Chiavari e della Riviera Ligure _ Banca Vonwiller - Credito Industriale, Venezia - Credito Romagnolo - Banca Lombarda di DD. & CC. - Banco S. Geminiano e S. Prospero - Banca di Legnano - Banca Unione, Milano - Banca Be inzaghi - Societa Italiana (h Credito, Milano - Banco Lariano - Credito Varesino - Credito Agrario Bresciano - Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia - Banca Piccolo Credito Bergamasco - Banca del Friuli - Banco S. Paolo, Brescia - Banca Gaudenzio Sella & C, Biella - Banca A. Grasso e Figlio, Torino - Banca Mobiliare Piemontese - Banca del Sud - Banca Piccolo Credito Savonese - Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata t inanziaria, Milano - Banca Milanese di Credito - Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria; Banca Mutna Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco - Banca Popolare, Luino - Banca Cooperativa Popolare. Padova - Banca Mutua Popolare, Verona - Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi - Banca Agricola Popolare, Ragusa''-HBanca’ pVpoTanT di Tntra - Banca Popolare ch Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio - Banca Piccolo Credito Valteliinese 41 vr« DnitAnH ■ Dnnna A ffrifnln JI IIIAV H llnnnn ____J! . w» i n n ■ mrm ‘rt 1„ ^ 7. - “----. -............ . . . .. . - -reuna - »anca ponoiare, hondrio - Banca Piccolo Credito Valteliinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana - Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Kisp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano,— Banca Popolare Pesarese. Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in ljudske posojilnice, ki so včlanjene v zvezi bančne kategorije, kakor tndi menjalnični agenti, ki •o člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio«. Cene krme v mesecu aprilu in maju I942-XX. Visoki komisar je določil naslednje: Člen I. Cene sena se za meseca april in maj 1942-XX določajo takoJe: A Seno z naravnih travnikov: I. vrete za april 65 hr. za maj 70 lir stot, II. vrste za april 60, za maj 65. III. vrste za april 55, za maj 60, IV. vrste za april 40 za maj 45 lir siot. B. Seno z umetnih travnikov (detelja, lucerna): 1. vrste za april 75, za maj 80, II. vrste za april 70, za maj 75. III. Trste z« april 65, za maj 70, IV vrste za april 50, za maj 55 lir stot. Zgoraj navedene cene «e razumejo za nezve-zajio blago franko voz v skladišču pridelovalca. člen 2. Kršitelj: določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 v denarju do 5000 Hr ali z zaporom do dveh mesecev. V hujših primerih se lahko izrečete denarna in žepoma kazen. Vselej pa se blago zapleni. Ljubljana Koledar Danes, četrtek, 16 aprila: Benedikt L Petek, 17. aprila. Anicat, p. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. PiccoI.L Tyrševa c. 6: mr Hočevar, Celovška cesta 62* mr. Gartus, Moste-Zaloška cesta. Knjige za vojne ujetnike. Avtonomna sekcija Italijanskega Rdečega križa je prejela od izobraževalnega odseka Italijanskega Rdečega križa, Rim, obvestilo, da bi potreboval slovenskih knjig za vojne ujetnike — Slovcnce v italij. ujetniških taboriščih. Avtonomna sekcija se zaradi tega obrača do knjižnih založb, knjigarnarjev in privatnikov s prošnjo, naj darujejo knjige zabavne m poučne vsebine za vojne ujetnike. Knjige 6e »prejemajo v uradnih urah od S—14 v glavni pisarni avtonomne sekcije, Gosposvetska cesta 2-II. Spored orgelskega koncerta, ki ga bo izvajal v nedeljo, dne 19. t. m. ob pol 7 zvečer v ljubljan. eki stolnici monsignor Stanko Premrl: T. Stari italijanski mojstri: Bassani: Larghetto; Pesceti: Alle. gro; Frescobaldi: Fuga. — II Novejši italijanski mojstri: Bo66i: Odrešenje; Picchi: Pastorale; Ca-nestrari: Allegretto feetoso. — III. Slovenski mojstri: Gojmir Krek: Slavnostna predigra; Ignacij Hladnik: Meditacija; Stanko Premrl- Variacije na Skroujpovo papeško himno. — IV. Najnovejši 6lo. venski mojstri: Pavel Sivic: Passacaglia, Janko Ravnik: Graduale; Matija Tomc: Fuga. Opozarjamo na orgelski koncert, za katerega so v predprodaji vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Naglo oddajo radijskih sprejemnikov 6i lahko stranke zai> ve. Če takoj gredo po tiskovino za izjavo in po vilko vrstnega reda k vratarju mest- a ga magistrata, torej kar v soho na desni etrani veže poslopja za vodnjakom. To izjavo naj čitljivo Im vestno izpolnijo z veemi podatki, aparat shranijo v zabojček in ga z izjavo takoj odneso spre* jemnim komisijam v II. nadstropje 6tare cukrarne na Poljanskem nasipu St. 40. Za v shrambo epre-na Poljanskem nasipu 40. Za v shrambo sprejeti aparat dobi vsaka stranka potrdilo. Opozarjamo torej vse stranke, da ni treba čakati, kdaj pride njih Številka na vrsto, ker odslej vrstni red po Številkah sploh ne bo več objavljen. Zato pa ne odlašajte z oddajo, da zadnje dni ne bo prevelikega navala ter morda kdo ne bi mogel o pravem času priti na vrsto in bi moral nositi težke posledice. 8e aparata ne bi mogel več oddati. Kdor pa namerava na Kr. kvesturi vložiti prošnjo za dovoljenje, da sme aparat obdržati, ali je to prošnjo že oddal, ta naj pa pride po številko in izjavo na rotovž ter odda aparat v stari eukrarni šele v ponedeljek, 20. t. m. in naslednje dni. Nesreča na Marijinem trgu. Včeraj ob treh popoldne so bili mnogi pasanti priče nesrečne-ga dogodka* Nekemu znanemu ljubljanskemu mesarju so se spl a sili konji. Pod splašene konje je padla stara ženica, 73 letna Marija Pavlovec, vdova po železniškem uradniku, doma na Sv. Petra cesti 14. Iz lekarne Sušnik so telefonirali po reševalni avto. ki je staro ženico prepeljal v bolnišnico Zdravniki so ugotovili, do je pri nesreči s trio ženici obe roki. Športni drobiž Zadnji hrvaški športni list »Spori« prinaša obširen opis dela, ki so ga izvedli hrvaški športniki v prvem letu svoje nezavisnosti. Kakor pravijo opisi, so najbolj napredovali drsalci. Prav tako hvalijo svoje igralce namiznega tenisa, ki spadajo zdaj v vrsto najboljših evropskih igralcev. V odmoru gori navedene tekme so Imeli dolgoprogaši svoj elitni nastop. Na 3 km teka so Hrvatje po vabili tudi odlične Nemce. Madžare. Slovake in celo Fince. Vsi so prišli razen zadnjih Zmagal je odlični nemški atlet Svring, ki je tudi po ostalih evropskih tekališčih prava senzacija Njemu sta na cilju sledila še dva Madžara in Kotnik. Čeprav je prišel šele četrti, je vendar to zanj lep uspeh eprčo tako hude konkurence, kot jo je imel. O podrobnosti v6eh športnih nastopov, kalerih je bilo še več, pa bomo poročali, ko bomo debili prva poročila. S5S5B 1 S. van Din* KRIMINALNI ROMAN »0’Brien, ki jč ?e opravljala takšno službo ob priliki Sitvvellove afere. Nobena stvar ji ne uide ter je tudi krepka kot kakšen možak.c »Treba jo bo opozoriti čimprej še na neko drugo stvar,« je priipomuil Markham in napeljal narednika na Von Blonove ukradene strupe. »Če je strupe vzel kdo pri Greenejevih, jih bo ona morda lahko našla.« i zdaj še strupi!« je vzdi- hni. Heath, ki je Markhumova oponi; ba nanj naredila glolx»k vtis. »Morfij in strihnin! Najdemo ju lahko čez kak mesec dni, ne da bi ju iskali! Na sto krajih je ta strup lahko skrit. Vseka-1 • r- PSn • m 'n Povedal strež- mci O Brien, naj majo pogleda za nji- Trti MniiiiB eo 1. __ _ _ . v. vi * potekla še niti ena ura po Rexovcm umoru in že je izginil strup.« »Vse to početje kaže, da »ima zločinec hladno kri in res edinstvene živce,« je razlagal Vanče. »Preračunanost in vztrajnost tvorita podlago vseh teh zločinov. Prav nič ne bi bil presenečen, če bi slišal, da je bila doktorjeva torbica že stokrat prebrskana iti da se je tako strupov počasi nabralo mnogo. Danes dopoldne so morda likali po torbici zadnjikrat. Vidim pošastni načrt, ki je bil zasnovan morda že pred leti. Znašli smo se zdaj pred peklensko doslednostjo norosti ali še pred čem starejšim: pred iaprijenostjo zme- rni. Morda se ii le posre&i preprečiti, da. b! ?truPe kdo rabil. Toda, ali ni šanega uma.« »Dovolj imam tegn, preberimo zdaj oporoki,« je predlagal Markham »I^a-hko nam odkrijeta Kak tehten vzrok.« 1 KrO 7 n ltrtm n < + rvrn ■» O uum j ij cia iv a iv »Brez dvoma,« je hitro _ prijel za "“v "i "““i™ rami. ioaa, an ni besedo Vanče, »toda ne verjamem, da nas zločinec r« neverjetno drzen? Ni1 bj bil ta vzrok dfln&r. Morda bo tudi denar igral svojo vlogo, toda ne edine, nit ne gtlavne.« Markham je razgrnil predse nrecej natipkanih listov. ».vrislim, da n: potrebno brati v«e-ga od besede do besede. Jaz sexn vse natačno že preklela) in lahko na kratko povem vsebino. Zadnja oporoka lobija Greeneje je bila napisana leto dni pred njegovo smrtjo. Določa pa. da mora družina vsaj pet in Ivajset ltt živeti skupaj v stari hiši, ki mor«i se veda ostati nedotaknjena. Po preteku tega roka jc hišo dovoljeno prodati ali podreti. Pogoji, ki jih oporoka navaja za domače, če hočejo postat, dediči, so zelo strogi. Dediči morajo stalno bivati v tej hiši. Imajo pa pravico biti odsotni vsako leto za dobo, si ne presega treh mesecev.« »In če bi se kdo od otrok poročil'1« »Ni dovoljena nobena izjema. Poroka ne spremeni strogih določb. Če bi se kdo od domačih poročil, mora prav tako ostati v hiši s 6vojim zakonskim drugom. Dovoljeno je postaviti dve majhni hišici ob Cesti 52 a za potomce, če bi jih kaj biilo. Samo Ada, ki se ne sme smatrati za Tobijevo hčer, ima pravico iti od hiše, če se poroči, za dediščino Da se ne sme nategovati.« »Kakšne pa so kazni' za primer, če se oporoke ne bi držali?« »Ena sama kazen je, in ta je dra-konična: popolna izguba pravice do konična: popolna kakšnega deleža.« »Res svojeglaven je bil ta starecl« t'e godrnjal Vanče. »Toda povej mi, :ako jc bilo premoženje razdeljeno?« »Saj sploh ni bilo razdeljeno. Le nekaj volil. Edini dedič pa je vdova, ki do smrti premoženje uživa in ki lahko v svoji lastni oporoki določi deleže po tem kako so njeni otroci in vnuki skrbeli zanjo. Vse imetje pa mora ostati v družini « »In od česa otroci zdaj žive? Od maternih dohodkov?« »Nff povsem. Vsak dobiva od izvršitelja oporoke letni znesek, ki zadostuje njegovim osebnim potrebam. Potem pa o Tobijevi oporoki ne bi bilo povedati nič več.« »Omenjal si volila. Kakšna so ta?« »Sprootti je stari Tobija odmeril znesek, ki bi mu 'zadostoval, da bo lahko živel brez skrbi, kadar bi hotel zapustiti službo. Fran Mannheim pa naj po preteku pet in dvajsetih let dobiva še pokojnino do smrti.« »In med tem časom lahko ostane pri hlSi za kuh&rino » niUA»* 7elo zanimivo!« »Da, tako stoji r oporoki.« »Tale stvar glede Frau Mannheim me zanima,« se je oglasil Vanče. »Mislim, da bova čez kak dan imela razgovor med štirimi očmi. Ali drugega volila ni nobenega več?« »Pač. neko volilo bolnišnici, v kateri je Tobija zdravil svoj tifus, ki si ga je nakopal r tropskih krajih; dar stolici za kriminologijo v Pragi. Kot svojevrstno posebnost pa lahko navedem, da je svojo knjižnico podaril newyorškemu policijskemu okrožju, ki bo po pet in dvajsetih letih njen lastnik.« »Nekaj nenavadnega!« Ta vzklik je bil seveda Vancejev. »O tem sem že slišal govoriti. Toda skladovnica knjig, ki so določene, da postanejo po pet in dvajsetih letih naša last, ni bila stvar, ki bi vzbujala preveč zanimanja... In zdaj poglejmo oporoko gospe Greenejeve,« je nadaljeval Markham. »Ta pa je že v nekoliko tesnejši zvezi s sedanjimi razmerami. Vendar, kakor gledam na v»o stvar jaz, tudi ta oporoka ne odkriva nobene takšne stvari, ki bi nam mogla razložiti, kako je prišlo do zločina. Gospa Greenejeva je matematično razdelila imetje med otroke in i« on tam računala tudi M A do.« Andre jčkov Jože; II Žalost in veselje Risal Jože Beranek szz. Besedilo priredil Mirko Javornik o m a n slikah MUL m 544. Aleš vzame pismo ter bere: »Preljuba matil Koliko lepega sem žc videl po svetu, odkar sem se ločil od Vas! Moj gospod me ima rad in mi je obljubil povelj-ništvo na ladji. Zdaj smo na azijskih otokih. Napisal sem že debel zvezek o tem potovanju. Zbogom, draga mati! Pozdravlja Vas Vaš hvaležni sin Ferdinand Senčar.« 545. Ferdinand Senčar — to ime mu je zvenelo po ušesih. Srce mu je glasneje bilo. »Senčar?« pravi ves prevzet, »to je naša rodbina, in Ferdinand je moj brat, o katerem so mi oče pravili, da živi v Newyorku«. — »Da, da,« reče tujec, »brat in oče sta se izgubila, sam pa je živel pri materi, ki je vse upanje stavila v sina.« . 546. »Ferdinand, moj brat!« je rekel Aleš zamišljeno, »ti si v suženjstvu, moj oče so bili v suženjstvu in jaz tudi. — Dokler bo kaplja krvi v meni, ne bom nehal, da te rešim. Hej, dragi gospod, tudi jaz se vam pridružim. Bil sem vojak in znam rabiti orožje. Ali rešim brala, ali pa poginem.« Seznam držav, s katerimi je Italija v vojni Pravno razmerje med Italijo ter raznimi evropskimi in izvenevropskimi državami »Agenzia * temnih ©lutnjah, ki jih je zadnjič izrazil v svoji črnogledosti sovjetski veleposlanik v Združenih državah, Litvinov, sj>et vlil poguma in povzdignil duha Amerikancem in Angle. zem. Crivellijevo poročilo iz Berlina pravi med drugim: »Na vzhodnem bojišču se je ponekod hitreje, drugod spet počasnejše začel tajati sneg. Ruske pokrajine polagoma dobivajo 6pet či6to drugačen obraz, oziroma ga bodo dobile v nekaj tednih. Zemlja, ki je zaradi mraza v pretekli zimi globoko zamrznila, silno počasi požira sneg, ki 6e je začel tajati. * Treba je upoštevati — pripominja »Deutsche Allgemeine Zeitung« — da je na področju evropskega vzhoda vse nenormalno, vse nenavadno. Kakor je nekaj nenavadnega huda ruska zima, tako je tudi s pomladjo. Mraz je sicer ponehal — poudarja omenjeni list — toda težkoče, ki jih morajo premagovati naše čete, se vsaj za zdaj še niso zmanjšale. Kot vedno, je nemško vrhovno poveljstvo tudi zdaj računalo z vsem V6e pretehtalo ter pravočasno izdalo V6e potrebne učinkovite protiukrep«. Poskrbelo je na primer, da se zgrade potrebni mostovi, prehodi, jezovi, nasipi in podobno. Zlasti pa je z raznimi popravili in obnovitvenimi deli poskrbelo, da se lahko odteka voda posebno tam, kjer obstoji nevarnost pred hujšimi povodnji. Vojska, kakor je nemška — piše »Bftrsen Zeitung« — ki je znala premagati vse težave ruske zime, bo znala odstraniti tudi ovire ruske pomladi, ki so zanjo či6to nove. Zaskrbljenost, s katero sovjetski voditelji pričakujejo bližnje dogodke, dokazuje znani govor sovjetskega veleposlanika v Ameriki, Litvinova, ki 6e je glede bodočnosti izrazil zelo črnogledo. Odkritosrčnost in črnogledost, ki označujeta ta govor sovjetskega velejjoslanika, sta ustvarili mučen vtis v Londonu ' in Washingtonu V Berlinu smatrajo za verjetno, da 6ta ameriška in angleška vlada ojx>zorili Moskvo na nesrečni učinek Litvinovljevih besed ter zahtevali, naj 6e ta vtis popravi, pa naj 6e zgodi to na kakršen koli način. Utegne bili tudi res, da je bil Litvinov morda povedal več kot pa je Stalin želel, da bi. In ta vti6 je sklenila popraviti najvplivnejša sovjetska osebnost, predsedniK Sovjetske zveze Kali-mn 6am. Imel je govor,' v katerem je 6kušal natančno razložiti, kakšen je zdaj vojaški položaj, in ki ga je objavilo v celoti moskovsko uradno glasilo ter prenašale tudi vse boljševiške radijske postaj«. Končno je tudi čisto gotovo fieveda, da je Kalinin obljubil zmago nepremagljivi sovjetski vojski. Pripomnil pa je: »Tudi če bi Nemci zavzeli Moskvo, Petrograd, Rostov ob Donu in najjužnejše dežele Sovjetske zveze, 6e bo boj nadaljeval z isto srditostjo do zadnje kaplje krvi.« Kakor se torej vidi, je Kalinin povedal v svojem govoru nekaj čisto drugega, kot pa je izpovedali veleposlanik Litvinov. Če bi bilo res vse tako, kot je povedal Kalinin potem bi bilo nemogoče razložiti, zakaj Stalin taiko vztrajno zahteva drugo evropsko bojišče, dokler še ni prepozno. Morda je Kalinin 6voje poročilo -o vojaškem položaju namenil samo Rusom. Britanska propaganda pa je Kalininove besede brž obesila na veliki zvon, da bi politika. močna in Nemci nam res ni preveč tvegati in žrtvovati. Spričo očitne propagandne zmešnjave, ki vlada v nasprotnikovem taboru, se ni treba nikomur čuditi, če bo jutri Litvinov ali pa Majski spregovoril ter postavil na laž Kalinina. Nemška sila Bilanca, ki jo je v svojem govoru podal Kali- zvezi s Kalitsch ni dokazala, kako pravilna je njena Ce je sovjetska vojska tako močna tako oslabljeni, — pravijo v Londom,— treba preveč tvegati in žrtvovati. Spričo nin, v Nemčiji ni na nikogar vplivala. V zvezi s tem je nemški vojaški strokovnjak general napisal v listu »Lokal Anzeiger«, da je prednost, ki jo uživa Nemčija, v vojaškem duhu, ki preveva nem. ško vojsko. Nemška vojska — piše omenjeni general — se zaveda velikega poslanstva, ve, da jo je poklical narod, ki ga je združil narodni socializem z namenom, da prinese človeštvu blagostanje, nove in boljše čase. Ve pa tudi da je Bog dal prav Nemčiji to nalogo i-n ji v Fiihrerju postavil moža. ki ima se lastnosti velikega političnega in vojaškega voditelja. Švicarsko mleko za grške otroke Po poročilu »CE« iz Berna je švicarska vlada na eni 6vojih zadnjih sej dovolila, da se 6tne iz Švice izvažati mleko kakor tudi mlečni izdelki, če 60 namenjeni za prehrano otrok na Grškem. 600.000 ha samih sončnic Bukarešta, aprila. (CE). — Letošnjo pomlad bodo v Romuniji posejali 6 6amimi sončnicami približno 600.00C ha zemlje in 6icer izključno 6amo s sončnicami! Po veliki večini bodo zemljo v ta namen izkoristili v Besarabiji, torej v deželi, ki jo je Romunija v sedanji vojni z Rusijo dobila spet nazaj. Upajo, da bodo na ta način pridelali v Romuniji toliko wlja iz sončnic, da ga bo dovolj ne samo za domačo potrebo, pač pa da ga bo še precej ostalo tudi za izvoz. Ameriške železnice so dosegle skrajno zmogljivost Železniška družba v Združenih ameriških državah je objavila pred kratkim zanimivo statistiko, iz katere je razvidno, da so ameriške železnice zdaj že do skrajnosti obremenjene in da večjega prometa ne zmorejo več. Poročilo, ki ga prinašajo italijanski časopisi iz Lizbone, pravi, da je bilo 6amo v drugem tednu letošnjega marca do skrajnosti na. loženih v Združenih drčavah 799.400 tovornih vagonov. Ce to številko primerjamo s tisto, ki se nanaša in isto razdobje v lanskem letu. lahko ugotovimo. da je jx)skočila kar za celih 522%, v primeri z marcem leta 1940 pa za “ Turška drobnica za Libanon Libanonsko časopisje poroča, kakor piše nek italijanski dopisnik iz Carigrada, da bo Turčija poslala v Libanon 35.000 glav drobnice. S to pošiljko, o ka'eri pa dozdaj turški li6ti niso še ničesar povedali, nameravajo zboljšati 06krbo Bližnjega vzhoda 7 živali Dozdai tudi še ni znano, kaj bo Turčija dobila v zameno za to svojo drobnico. Vse. kaikor pa prevladuje mnenje, pripominja carigrajski poročevalec, da si Turčija ne želi plačila v denarju oziroma v devizah, ker je v tem oziru sama dovolj bogata, j>ač pa da bi mnogo raje videla, če bi za poslano drobnico dobila od Libanona kakšne industrijske izdelke. 1 II IIIIII! Hill I IIIHII •ih II | IIIIII IIIIIII lili 1' lil iIiiiii m:! II 1 i IIIIIII IIIIIII '1 I Hilli IIIIII IIIIIII I!'l 12 J. RENARD ROMAN GRDEGA OTROKA »Jaz sem bil tisti, ITonorina!« Nobena reč ne bo več rešila starke, saj ne vidi, saj ne vidi. Bog pomagaj. Prej ali slej bi bila tako ali tako morala iti. Če l>i ji tudi priznal, bi ji bilo le še bolj hudo. Naj gre in naj si mislii, da jo je zadel neizogibni udarec usode, in nnj ji še na misel ne pride, da bi sumničila Korenčka. in čemu bi rekel gospe Lepicovi: »Jaz sem bil tisti!« Čemu bi se bahal z zaslužnim dejanjem, berač')! /a pohvalni nasmeh? Ne samo to. Bilo bi tudi nevarno, zakaj dobro ve, da l>i ga gospa Lepicova na lepem pred vsemi postavila na laž. Boljše bo, da se ne ukvarja s svojimi; stvarmi, ali še boljše, da pomaga svoji materi in Honorini iskati kotel. In ko se za hip vsi trije trudijo, da bi ga našli, je on pri ifckanju najbolj goreč. Gospa Lepicova brezbrižna najprej odneha. Honorina se je vdala in momljaje odhaja. Korenček pa, kri ga je glas vesti skoraj ipogubil, se pogrezne spet vase kakor v •žfiioo, kakor orožje pravice, ki ga več ne potrebujejo. Agata. Na njeno mesto je prišla Agata, neka Honorinina vnukinja. Radovedno opazuje Korenček novinko, ki bo za nekaj dni pritegnila pozornost Lepicovik nase in tako odrešila njega za ui ča*. »Agat«,« pravi gospa Lepicova, »potrkajte, preden vstopite, kar pa ne pomeni, da bi morali iprebiti vrata kakor konj s kopitom.« »Se že začenja,« si govori Korenček, »ampak pri kosilu bo še boljše.« Obedujejd v veliki kuhinji. Agata ima prtič čez roko in je pripravljena tekati od ognjišča k omari, od omare k mizi. Počasi namreč sploh ne zna hoditi. Rajši sopiha in se žene, da ji lioa rdijo. In prehitro govori, preglasno se smeje, preveč si prizadeva, da bi ustregla. Gospod Leipric sede prvi, odvije prtič, porine krožnik k pladnju, ki ga vidi pred seboj, si vzame mesa in omake in potegne krožnik spet k sebi. Natoči si piti in sključen, povešenih oči, zmerno je — danes kakor vsak dan. Brezbrižen je. Ko pride drugi pladenj na mizo, se skloni nad svojim stolom in predene nogo. Gospa' Lepicova sama streže svojim otrokom. Najprej naloži bratu Feliksu, ker je tako lačen, potem Ernestini, ker je najstarejša, nazadnje Korenčku, ki sedi na koncu muze. Korenček nikoli ne prosi, naj mu še nalože, kakor da bi bilo izrecno prepovedano. Ena pom j a mora zadoščati, če mu še ponudijo, sprejme, in brez pijače se maši z rižem, kj ga nima rad, samo zato, da se prikupi gospe Lepicovi, ki ima edina v družini zelo rada riž. Feliks in Ernestina sta bolj neodvisna in zahtevata drugo porcijo. Po načinu gospoda Lepica porineta svoja krožnika k pladnju. Ali nihče ne govoiri. »Kaj jim je neki?« se vprašuje Agata. Nič jim ni. Takšni so, to je vse. Ne more drugače, zazeha, ko stoji z razprostrtimi rokami pri mizi. Gospod Leipic je počasi, kakor bj žvečil stolčeno steklovino. Gospa Lepicova, ki je sicer vendar bolj klepetava od srake, ukazuje pri mizi s kretnjami in z glavo. Feliks gnete krušno sredico. Korenček, ki nima več kupice, ima samo eno skrb — kdaj naj pobriše svoj krožnik; če je ješč, ga pobriše prehitro; če se obira, je prepozen. Zato se ukvarja s težavnimi preračunavanji. Nenadoma gospod Lepic vstane in natoči steklenico vode. »Saj bi bila šla jaz,« pravi Agata. Prav za prav tega ne reče, si samo misli. Bolezen vseh se je je že prijela, jezik ji je težak, ne upa si govoriti, a ker misli, (la je nekaj napak, podvoji svojo pazljivost. Gospod Lepic skoraj nima več kruha. To pot Agate ne bo več prehitelo. Tako pazi nanj, da pozabi na druge in jo pozove gospa Lepicova z odsekanim glasom k redu: »Agata, ste prirasli k tlom?« »Sem že tu, gospa,« odvrne Agata. Streže tu in tam, a ne izpusti gosjx>da Lepica iz oči Pridobiti ga hoče zase s svojo ustrežljivostjo in poskusila se bo uveljaviti. Zdaj je 5&~. Ko žveči gospod Lepic svoj zadnji grižljaj kruha, plane Agata k omari in prinese nennčet petfuntski hlebec, ki mu gn ponudi prisrčno in vsa srečna, da je uganila gospodarjeve želje Tedaj pa gospod Lepic zvije svoj prtič, vstane izza mize, povezne klobuk na glavo m gre na vrt, da pokadi cigareto. Kadar neha s kosilom, nikoli več ne začne jesti. Agata je obstala ko pribita, presenečena drži na trebuhu hlebec, ki tehta pet funtov, in je podobna voščeni reklami tovarne za reševalne potrebščine. Spored. »To vam je zaprlo sapo,« pravi Korenček, kakor hitro sta z Agato sama v kuhinji. »Le pogum, primerilo se vam bo še kaj drugega. A kam greste s temi steklenicami?« »V klet, gospod Korenček.« ta Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Ježe Kramar!« — Izdajatelj: Inž. Sodja — Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne »tafamo - »Slov enski dom« izhaja ob delavnikih »b 12 - Me. s#*wt naročnina 6 Ur, za inozenvitvo 13 lit — Uredništvo: Kopitarje«! ulic« 6/H1 — Uprava: Kopitarji'va ulica 6, Ljubljana — Telefon itn. M-91 do tt-M — Podružnici*. Novo mesto