DE GAULLE JE NA OBISKU PRI STALINU Moskva. — V soboto je dospel v Moskvo načelnik francoske vlade .general de Gaulle. V soboto zvečer ga je sprejel v avdi-jenci Stalin v Kremlju. Dospel je z vlakom, ko je v Moskvi divjala snežna nevihta. Kolodvor je bil okrašen z zastavami. Na po. staji ga je pozdravil zunanji komisar Molotov. Diplomatski krogi mislijo, da bosta Stalin in de Gaule obnoyila :veze med obema državama, kot so bile do leta 1935 in pred prvo svetovno vovjno. -o-^ V okraju Cuyahoga bodo se enkrat šteli glasove senatorja Tafta Cleveland, O. — Načelnik demokratske stranke, Ray T. Mil-'er ,je včeraj položil pri volivnem odboru kavcijo $11,830 in zahteval, da preštejejo v vseh precink-!ih glasove ki so biii oddani za senatorja Tafta in protikandidata Williama Pickrela. Senator Taft je namreč zmagal v vsej dr. žavi samo za 17,999 glasov in količkaj pomote pri štetju glasov mu lahko vzame stolček. Po postavi mora vsak, ki zahteva ponovno štetje glasov, položiti za vsak precinkt kavcijo $10. Alco se pronajde napake pri ponovnem štetju, dobi denar nazaj, drugače ga pa izgubi. Senatni odsek za volitve je istočasno obvestil ohijskega državnega tajnika, naj za 122 dni, šteto od 7. novembra, ne uniči glasovnic v državi. Morda bodo šteli ponovno glasove po vsej državi, da se dožene, če je majhna Taftova večina pravilna. -o- Samomor v bolnišnici Dorothy Deering, stara 49 let in učiteljica na višji šoli v Cleve. land Heights, se je včeraj ponoči ustrelila v St. Lukes bolnišnici. Bila je tam z zlomljeno nogo vsled padca na ledenih tleh. Samokres je imela v svoji ročni torbici in ponoči, ko je bila sama, se je ustrelila v desno sence in v prsa. iz bojnTfronte (Torej 5. decembra) ZAPADNA FRONTA — General Patton je ukazal obstreljevati Saarbrucken, glavno mesto industrijskega okraja. V ZRAKU — 4,000 zavezniških bombnikov je včeraj bombardiralo železnice po Nemčiji, ki vodijo na fronto. PACIFIK — En japonski in en ameriški rušilec sta bila potopljena v bitki v Ormoc zalivu včeraj. VZHODNA FRONTA — Rusi so prodrli do Blatnega jezera, ki varje vhod v Avstrijo. Rusi so zasedli Mitrovico, 47 milj severno zapadno od Bel-! grada. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Sl^VfiNlAM Mim^in.- IN language ONLY AMERICAN HOME DAILY newspapek _ __ _ _____I | nil___j__l II- III! '"" ' ' ' "...............nru tauLXLj—'.irr:, r.r.q in i—- a,11,. --=-■----------.r...- , .—..........-.....• - ■■ ■■ . hi1, i".1.1. ■ ----- ----------- ■----" ■ -i---.-----------------—-----—..... --—-----•-- CLEVELAND 3, O, TUESDAY MORNING, DECEMBER o, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVl- Knpujmo vojne SONDE in ZNAMKE 'gospodarskega ^ stališča ! ^ vojni fronti, tako evrop- k ;ot pacifična, zahteva večjo L 81110 vojnega materiala, kot i8 Pa pričakovalo. Zato je t ,,Za vojno produkcijo zopet j. ' ...^delovanje civilnih po-e!n- Armada in mornarica iS f'^i na dan z zahtevo za več ^ H materiala. Tam, kjer je Č j^anje delovne sile, bo''" ',a čakati izdelava civilnih I 1 Niin. * * * I ^ri ekonomisti so mne-, I 'Ho nastala po vojni infla-er bodo imeli ljudje denar z ^ plačali za predmete, ki v mogli kupiti, vsako ce-1 0 bi bila inflacija, ker bi g . Plačevali za stvari več kot ,Vredne. So pa drugi, ki se | c tte boje. Ti pravijo, da I0 ljudje bali krize in bodo; in ■ ar za deževne din. Ka. J ^ > prav se danes še ne 4 fti. * * * ^ovega kongresa bo zahte- j k tednik Roosevelt: raz-| g jje |6 socialne varnosti na i ^ 0i (jsl°je, ki je zdaj še niso ib%r 'e®ektrifikacijo podeže- ^ )(J ^olo nad poljskimi pri- > |l^vezno vojaško treningo n I 1'n denar za javne pro- , J 4 se prepreči brezposel- t( A i i * * * J Roosevelt ima c J' °i največje probleme od. j, i tem uradu. Končati mo- ii j,'' ter voditi narod na do- J 1 ^ravo mirovno polago. . J! bodo nekaj bremena od- n 1 °žni . pomočniki pri via-j I a)°go izvršil. Ako bo pa I Logovih ramah, bo oma- ]\ it.je izmučen. V zadnjih z ip se je bolj postaral kot d I v desetih letih. a i * * * v I, težka naloga dežele je j L"*' deželo iz vojne v ci- n L r°- Druga je pa, kako se 1 fešila surplusa, ki ga je i lt ?e zgradila za vojno, pa r 1. ostal. Tega surplusa c l^i za kakih 100 bilijo- t Iv/'tev in to spraviti v de- L 0 lahko delo. V tem ni ( samo material, am- g It kvarne in stroji. Naj- ji,JVave bodo s prodajo zem- s I *ren in hišnih projek- j I K * * * * |l>0 Vo;>na z Nemčijo kon- j I l ^enkrat na razpolago i »i^h 7 milijonov voja-|V 0 PrišIi domov .sicer |.fnkrat, vendar je treba j ■H^ati in jim dati delo ] 1 i *„. * * * IH i. j|.: ki ga delajo tovarne, , |i^°segel svoj višek, dru- j 1', ^a že začel padati. Ra- ( bodo zaslužile letos . l(.e'Je 26 bilijonov dolarji Jar jim bo ostalo po od-l|J*lh še 9 bilijonov. Za 0 Pa računajo kakih 21 V Hli po odbitku davkov v dolarjev. V-* * * ^t ' da bo Predsedmk ^ žvišal delavsko mezdo 'jli^ bo znašala za 40 ur \ ,j0> kot znaša zdaj z na- i'S vred. V to je ob- ^ avstvu za podporo pri Hi * * * \ Roditelji trdijo, da bo-:'^dustrije, kot jeklar-rad privolile v ^ ker bodo imele ločila na rokah in ne OSVOBOJENI GRKI SO ZDAJ ¥ HUDEM BOJU MED SEBOJ ZA NADVLADO V DOMOVINI Atene, Grčija, 4. dec. — Grčija, ki je toliko trpela v talijanski in nemšjci okupaciji, je zdaj, ko jo je osvobodila angleška armada, sredi domače civilne vojne. Oboroženi komunisti se hočejo polastiti vlade, kar je zaenkrat prepre-i Sila viada, katero podpirajo angleški tanki. ------ V nedeljo je prišlo v Atenah do velikih demonstracij, tekom katerih je bilo ubitih 21 oseb, ranjenih pa do 150. Premier Pa-] pandreou je obdolžil Osvobodil-, no fronto (komuniste), da so za.' čeli s civilno vojno, da bi dobili oblast v roke. Vlada je razglasila nad Ate-i nami preki sod. Angleški tanki patruljirajo po mestu. Grška in angleška bojna letala krožarijo nizko nad prestolnico. Atene so brez elektrike, plina ali komunikacij. General Catsotas, vojaški guverner v Atenah, je ukazal oboroženim komunistom, da odidejo v 72 urah iz mesta. V Pireju so| komunisti zasedli dve policijski stanici. Pristaniški delavci hodijo po mestu oboroženi z nožmi in krepelci in vpijejo: doli z vlado!; Angleške čete so obkolile in razorožile kolono 800 komuni-j stov, ki je korakala proti Atenam. Drugo kolono, broječo 1,200 komunistov, so angleške patrulje razorožile aevernp od Aten. Voditelje so poslali v kon.' centracijo. Vlada je razglasila, da bo vsa. ka oborožena edinica, ki bo stopila v Atene po polnoči 6. decembra, smatrana kot sovražnik. Iz vlade je izstopilo vseh šest komunističnih ministrov, kot v| protest, ker je vlada ukazala, da se morajo razorožiti vsi gerilci. Prvi tak ukaz je dal angleški poveljnik general Scobie, ki stoji z vso armado za grško vlado. Grški komunisti so razdeljevali med angleške vojake letake, ki so jih poživljali, naj ne ubogajo ukaze gen. Scobieja. General Scobie je pa ukazal nabiti po mestu letake, ki govorijo: "Z večino grškega naroda stojim trdno za ustavno vlado ter ji bom pomagal do skrajnosti, dokler ne bo v Grčiji vzpostavljen red, da bo imela dežela postavno armado in da se bodo vršile svobodne volitve." Komunisti so pozvali delavce na generalno stavko. Celo pristaniški delavci, ki so izlagali z ladij dopeljan živež, so nehali delati. 1 Angleški general Scobie, ki po. • veljuje angleški armadi na Gr-1 škem ,ki je deželo osvobodila, je • izjavil, da hoče manjšina (ko-" munisti) žrtvovati vso deželo za 1 dosego svojih namenov. > Pred enim tednom so komuni-1 stični ministri privolili, da se razoroži Osvobodilna fronta. Pred dvema dnevoma so se pa naenkrat premislili in izstopili 3 kot v protest iz vlade. Zahtevali s so, naj se istočasno razoroži gr-a ška brigada, ki je bila formira-. na v Egiptu in se je borila pri i, El Alameinu proti Nemcem. - Vlada se je temu uprla, češ, da _ je to del zavezniške armade, ki bo tvorila doma zdaj jedro postavne armade. Komunisti trdijo, da je to vladna armada, ki bo varovala nje interese. -o- V bolnišnico Rojak Joseph Novak iz 14916 i. Hale Ave. je bil nenadoma odpe- r- ljan v University bolnišnico. Ob- iski začasno niso dovoljeni. BARAGA KLUB BO POGOSTIL VOJAKE IZ BOLNIŠNICE Jutri večer ob 7:45 b0 dekliški zbor Baraga Glee klub pogostil v novi šoli sv. Vida vojake iz Crile bolnišnice. Jedilni list bo sestojal iz samih slovenskih jedil. Kuharici bosta Mrs. Bran-cel in Mrs. Hrastar, torej je dobra večerja garantirana. Razume se, da bo na mizi potica in druga fina okrepčila. Po večerji se bodo pa dekleta zavrtela z vojaki v valčkih in polkah tako, da bodo imeli vojaki priliko videti, kakšen je vesel slovenski večer pri naših zaubpr dečvah. Kdor slovenskih vojakov je na dopustu, je vabljen, da se udeleži. Imel bo vse zastonj. Pokliče naj EN 2624 (župnišče), da bodo dekleta vedela za koliko fantov pogrniti mize. Na večerjo je povabljen tudi župan Lausche, če bo mogel priti. -o- Rusi in Tito ne marajo, da bi dobili zavezniki kredit v Jugoslaviji Rim. — Sem je dospel Averell Harriman, ameriški poslanik v Moskvi. Stopil je v dogovore z zavezniškimi poveljniki, da se doseže boljše sodelovanje med ameriškimi ter angleškimi poveljniki na eni, ter ruskimi in jugoslovanskimi na drugi strani. Fakt je namreč, da si Rusija in Tito prizadevajo na vse načine, da bi Amerika in Anglija ne dobili nobenega kredita za osvo-bojenje Jugoslavije. -o- Crawford je govoril z generalom Eisenhowerjem Frederick C. Crawford, predsednik Thompson Products Co. je obiskal v Parizu generala Eisenhowerja s petimi drugimi ameriškimi industrijci. Pogovor je bil glede vojne produkcije v Ameriki. Srnjake že imamo Jim šepič, predsednik Euclid Rifle kluba sporoča, da sta dva lepa srnjaka že "na mrzlem" za srnjakovo večerjo 7. januarja. Pritroskali so jih iz Pennsylva-nije Tone Baraga, Cyril Kunstel in Frank Kosec. Fantje pravijo, da je bil lov težaven, ker je tam več kot tri čevlje snega. Miss Eleanore Karlinger bo govorila na radiu Jutri dopoldne ob enajstih bo govorila na postaji WJW Miss Eleanore Karlinger pod avspico civilnega obrambnega programa (Block Plan). Povedala bo, v koliko je ta organizacija pomagala z obleko in denarjem pri-, zadetim po eksploziji plinarne. Peta obletnica Jutri ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Frances Russ v spomin 5. ■ obletnice nje'ne smrti. r bodo hotele zastoja pri delu, am. j pak bodo raje ustregle delav-3 cem. Amerikanci prodirajo sedaj na Saarbrucken Odbor in delavci za kampanjo v 6. vojnem posojilu so v naši naselbini Tretja ameriška armada ima samo šest milj še do tega važnega nemškega industrijskega središča. Utrjuje si pozicije na vzhodnem bregu reke Saar Dočim je bilo v tem listu že poročano, da se ne bo vršila kampanja za 6. vojn0 posojilo po hišah radi pomanjkanja delavcev in takih, ki bi,se prostovoljno priglasili, pa se*je kljub temu zdaj odzvalo nekaj požrtvovalnih oseb, ki so pripravljene iti od hiše do hiše, v kolikor jim bo dopuščal čas. Vršila se je seja, pri kateri se je določilo ,da se iznova naprosi one, ki so pomagali v zadnji kampanji. Sledečim so bile poslane listine, ki so pooblaščeni pobirati naročila ali denar za vojne obveznice. Kampanja je razdeljena po zonah kot je bila zadnja. Odbor je sledeč: Paul J. Schneller, Anton Grdina, Albina Novak, Frances Sietz. Načelniki posameznih skupin so pa sledeči: Prvo skupino imajo v oskrbi deški skavti pod vodstvom Felix A. Danton. Drugo skupino ima v oskrbi John Tavčar in sicer: Addison Rd. južno do 79. ceste, s pomočniki : Mary Petkovšek, Mary Zavori, Mrs. Sulak, Josie Mohar, Joseph Dobrinich, Joseph Hro-vatin, Odga Skodlar. Tretjo skupino ima v oskrbi Joseph Fifolt in sicer 55. cesto južno do Superior Ave. vštevši Bonna, Prosser, 58., 59. in 60. ceste. Pomočniki: Ann Pavlo-( vich ,Frances Brancel, Agnes Klemenčič, Julia Brezovar, Anna Laurcih. četrto skupino ima v oskrbi Frank Grdina in sicer od St., Clair do Superior, vštevši: Norwood, 63. cesta, Glass, Carl, Edna in Bonna; pomočniki: Anna Tomsich, Emily Fabian, Helena Mally, Anna Fortuna, Frances, Oražem, Stella Roitz, Mary Grdina, Anna Mihelich in Victor Svete. Peto skupino ima v oskrbi Louis Zelle in sicer Addison Rd. do 72. ceste s pomočniki: Julia Muhich,, Jennie Kraeger, Frances Kodrich, Mary Otoničar, Ce. cilija Subelj, Emma Haller, Rose Lunder in Anna Bandi. Šesto skupino ima v oskrbi Edward Kovačič in sicer 72. do 78. ceste s pomočniki: Josephine Stwan, Mary Somrak, Emma Drobnich, Mary Vihtelich, Ann Smolik. Sedmo skupino ima v oskrbi Nathan Jaffe in sicer trgovine po St. Clair Ave. od 55. do 30. ceste ter ceste od 72. do 79. Osmo skupino ima v oskrbi Benno B. Leustig in sicer od 55. do 72. cesti, severno p0 St. Clair Ave. Deveto skupino ima v oskrbi John Sušnik in sicer od 55. do 72. ceste, južno po St. Clair Ave. Deseto skupina: John Rogelj obišče društva in piše pisma. Enajsto skupino (hrvatsko) ima v oskrbi Joseph Erdeljac, pomočniki: Katie Basich, Frank Masokato. Odbor je prepričan, da bo vsak gornjih storil vse, kar bo v njegovi moči, da bo kampanja za 6. vojno posojilo 100% uspešna. -o-— K skupni molitvi članice društva sv. Katarine št. 29 ZSZ Sq prošene, da pridejo nocoj ob sedmih v Grdinov pogrebni zavod, da se poslove od pokojne sestre Mary Bambič. V sredo ob devetih naj se pa udeleže pogreba. Po pisma naj pridejo V našem uradu imajo od Slovenske relifne komisije pisma sledeči, katere je pošta vrnila radi nezadostnega naslova: John Burnick, Mina Espry ,Frank Hoffert, John Jenik, Anton in Jennie Mlakar. Poškodba rojakinje Mrs. Amalija Kobal, 12501 Vashti Ave., si je zlomila roko v četrtek zvečer, ko se je vračala domov z dela. Vesela bo prijateljskih obiskov doma. Za večjo plačo Župan Lausche je priporočil mestni zbornici naj zviša plačo direktorju postav in finančnemu direktorju od $7,500 na $10,000. Župan Lausche je v Washingtonu in ni bil navzoč sinoči pri seji zbornice. Zadušnica V sredo ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Josephine Crtalič. Ray Turk .poročevalec za Cleveland News, ki se točasno nahaja pri 37 .ohijski diviziji na Pacifiku, piše med drugim tudi o slovenskem vojaku Pfc. Mi-chaelu J. Valentič iz 961 E. 239. St., Euclid ,0. Mike je danes najbolj dekoriran vojak pri stot-niji B. Odlikovan je bil že namreč z srebrno zvezdo, bronasto medaljo, višnjevim srcem, hrastovimi peresi, pearl harborskim trakom, medaljo za dobro obnašanje in azijatsko-pacifično medaljo. Fantje mu pravijo "železni Mike." Seveda, kranjska kri ne fali. Michael je nečak Mrs. Josie Grdina iz 6113 St. Clair Ave. ■ M M > Nekje iz Italije nam piše ka-• petan Le0 B. Virant, ki pozdrav. ■ lja vse sorodnike, prijatelje in znance v Lorainu in Clevelandu. Leo pravi, da brez skrbi lahko stavi, da je on edini čitatelj Ameriške Domovine ,ki jo je či-tal na dveh različnih koncih sveta. Najprej jo je namreč dobival na Južni Pacifik, zdaj pa v Italijo. Leo, stavi dobiš! Italija je lepa dežela, pravi, če bi ne bila tako razdejana. Zelo ga veseli, pravi in pa ponosen je, ker je bil Frank Lausche izvoljen ohijskim guvernerjem. Močno ga skrbi, če je naselbina* ki je bila prizadeta Po eksploziji v plinarni, že kaj popravljena. Naj pazimo, nanr Leo na koncu naroča, da bo Ameriška Domovina še naprej prihajala za njim, kar mu garantiramo. m na m Joseph Kostrec je prišel domov na dopust za 14 dni iz North Caroline. Prijatelji ga lahko ob. J iščejo na 1188 E. 74. St. Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama Pariz, 4. dec. — Pehota in tanki 3. ameriške armade so danes počistili mesto Saarlautern na zapadnem bregu reke Saar ter se potem vsuli čez most na vzhodni breg reke, da prodro globlje v Siegfried linijo. Nemci niso mogli ustaviti Amerikancev kljub silni kanonadi svojih težkih baterij. Prva in deveta ameriška ar^ mada naskakujeta Julich in Lin-nich ob reki Roer pred Kolinom ter počasi napredujeta proti drugi utrjeni postanki Duren. J Od Julicha in Durena vodijo glavne ceste v Kolin. Najnovejše depeše s fronte j trdijo, da imajo Amerikanci v, rokah Julich, kar bi pomenilo,! da so tam že prešli reko Roer, ker večji del mesta leži na drugi strani reke. Nemci so razstrelili štiri mo-| stove čez reko Saar pred 3. ameJ riško armado, da bi zabranili Amerikancem vdor v to važno nemško ozemlje. Posaarje daje namreč Nemčiji 8% vsega premoga in 117" železne rude. Samo dva industrijska kraja sta večja kot Posaarje, namreč Po- , rurje in šlezija. Zato ni čudno, če naciji tako srdito branijo zdaj ( dohod do Saabruckena, ki je 1 središče tega industrijskega ] ograja. , General Patton, poveljnik 3. ameriške armade, z vso silo na-skakuje nemške pozicije, ki branijo dohod do Saabruckena. Nemško topništvo neprestano ob-siplje ameriške kolone iz utrdb v Siegfried liniji. Toda Patton je prešel reko Saar in se utrdil na nasprotnem bregu, s čemer je Saarbrucken zdaj odprt za naskok. -o- Roosevelt dela velike spremembe v drž. tajništvu i Washington. — Predsednik, Roosevelt je imenoval za pomo-j žnega državnega tajnika Jo-i sepha Grew, ki ima za seboj 40 let diplomatske službe. Najzad-nje je bil poslanik v Tokiu. Dalje je predsednik sprejel resignacijo treh pomožnih državnih tajnikov in sicer: Adolf A. Berle, Breckenridge Long in Howland Shaw. Na njih mesta je imenoval: Will Claytona iz Texasa, Archibalda MacLeisha1 in Nelsona Rockefeller j a, sina1 ranjkega multimilijonarja John D. Rockefellerja. -o--- V podporo listu Klub Ljubljana nas je včeraj zelo presenetil. Iz svoje blagajne je namreč vzel desetak ter ga izročil Ameriški Domovini kot nekako odškodnino za dopise in razna naznanila, ki sot priobče-vana brezplačno od časa do ča-l sa v listu. Prav lepa hvala klu-: bu za pozornost. Ne spominja-: mo se, da bi se nam dozdaj pripetil kak podoben "čudež." Kdo je našel V avditoriju SND na St. Clair Ave. je bila izgubljena tekom koncerta Glasbene matice ženska i zapestnica. Ker jo ima za dra-! gocen spomin, bi jo lastnica zelo rada dobila nazaj. Pošten najditelj naj jo prinese v Haffner-jev urad na 6106 St. Clair Ave. Za Lauschetovo kampanjo V našem uradu je izročil neimenovan rojak $50.00 za Lauschetovo kampanjo. Prav lepa j hvala. "AMERIŠKA DOMOVINA t r AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year. U. S. and Canada. $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mail, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. ma republikanci, torej bo, zdaj nekako mostiče med vplivnimi republikanci in Rooseveftovo administracijo. Tako vidimo v novem državnem tajniku moža, ki bo hodil po stopinjah velikega državnika Cordell Hulla, istočasna bo pa imel za seboj vse ameriške sloje, trgovske in delavske. Ako bo ohranil to ravnovesje, vidimo v Ameriki začetek dobrega razumevanja med vsemi sloji sedaj in v povojni dobi. Z eno besedo: predsednik Roosevelt je s tem imenovanjem napravil eno svojih najboljših političnih potez. »■>♦ > » », 0 11 i H » > i »Ht t M » I 14 beseda IZ naroda ■111 I |iM I i I I I I IKH-M + M I M<*H' |..M.|. Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 282 Tues., Dec. 5, 1944 Federativna ureditev Jugoslavije Mnogo se piše, kako naj bi bila Jugoslavija urejena, da bi zadovoljila Srbe, Hrvate in Slovence. Predvsem se poudarja federativna ureditev države. Ustanovi naj se šest pokrajin z veliko samostojnostjo. Vsaka naj vlada sama sebe kot najbolje ve in zna. Kar pa posamezne dežele ne zmorejo same, to naj urejuje zveza vseh šestih. Tako bi bila Jugoslavija na zunanjem država, na znotraj pa zveza šestih držav. Ta misel seveda ni nova. Amerikanci jo dobro poznamo, četudi se, razumljivo, naše razmere ne dajo v vsem primerjati z razmerami manj napredne Jugoslavije. Zdravo načelo pri uredbi človeške družbe je"povsod, da se pusti ljudem, da si sami po svoje urede svojo hišo. Kakor posameznik potrebuje za to svobode, tako tudi pokrajine, ki imajo svoje domače posebnosti. To svobodo je poudarjal vedno krščanski socialni nauk ,zato so se vse stranke katoličanov po Evropi borile proti pretiranemu centralizmu, ki ga je uvedel liberalizem in podprl socialized. Ko je nastajala Jugoslayija, je duševni oče Slovenske ljudske stranke, stranke slovenskih katoličanov, dr. Janez E. Krek zapisal pred svojo smrtjo priporočilo, naj vlada v Jugoslaviji mnogo svobode, tudi svobode posameznih dežel. Zato je ta stranka pri prvih volitvah v Jugoslaviji po zadnji vojni, to je pri volitvah v ustavotvorno skupščino, postavila kot eno glavnih točk programa: samostojnost Slovenije v okviru Jugoslavije. Zapisali smo že v našem listu, da ta stranka pri prvih volitvah ni uspela. Socialisti in liberalci so jo preglasovali. Oboji so s komunisti vred bili proti federaciji in za centralizem. Žalibog je res prišlo v Jugoslaviji do centralistične ustave. Stranka slovenskih katoličanov je predložila svoj načrt, po katerem bi posamezne dežele imele svoj parlament, svojo zakonodajo, svojo vlado, svojo upravo in svoje finance. Skupne vsem deželam bi bile tiste stvari, ki so skupna potreba kot promet, armada, zunanje zastopstvo. Ta predlog ni bil sprejet. Centralisti so zmagali. Predlog Slovenske ljudske stranke je hotel, da se upošteva pri razdelitvi države zgodovinski razvoj, tradicije in gospodarske razmere. Slovenija je nekaj samo svojega. Slovenci imajo svoj jezik, njih kultura je visoka, njih gospodarstvo drugačno kot drugod po državi. Zato Slovencev ne morete zenačiti z Macedonci. Hrvatska je imela že prej neko samostojnost. Ne da se ji tega vzeti. Srbija je spet imela svojo posebno zgodovino. Tudi njeno gospodarstvo je bilo nekaj samosvojega. Bosna in Hercegovina sta deželi, kjer so verniki treh ver pomešani: pravoslavni, muslimani in katoličani. Stoletja so bili neka enota pod turškim gospodarstvom. In Črnogorci v svojih gorah se težko dajo primerjati kaki drugi pokrajini. Ti ponosni gorjanci nikoli niso bili popolnoma podjarmljeni od Turkov. Končno Macedonija! Ta je še do leta 1912 bila pod Turki. Ljudje govore po večini jezik, ki je bližje bolgarščini kot srbščini. Vsaka teh pokrajin ima torej svoje posebnosti. Ne da se vse to naenkrat zenačiti v eno. Vsakdo naj ima svobodo, da se po svoje razvije. Toda kot rečeno je centralizem zmagal. Vse naj bi bilo po mislih centralistov delano na eno in sicer srbsko kopito. Srbi so mislili, da tako najlažje obvladajo Jugoslavijo. Dvor, vojaštvo in srbska uprava — vse to je bilo proti federaliza-ciji. Ti 'trije faktorji so tudi zavrgli vsak poskus, da bi se centralistična ustava spremenila. Nastali so težki notranji spori. Slovenci in Hrvatje so začeli boj proti tej ustavi tisti dan, ko je bila sprejeta. Ta boj je divjal do izbruha sedanje vojne. * (Konec prihodnjič.) Novi državni tajnik bo Vezal vse stranke Predsednik Roosevelt je nap'ravil eno svojih najboljših politični potez, ko je imenoval državnim tajnikom oziroma naslednikom državnemu tajniku Cordellu Hullu mladega, energičnega, uspešnegd businessmana Edwarda R. Stetti-niusa. Ta novi državni tajnik, ali kot'bi rekli v drugih deželah — minister zunanjih zadev —- ni danes zasovražen pri nobeni stranki, ne pri politični, ne pri delavski in ne trgovski, zato ima najlepšo priliko, da bo uspešno vodil deželo ter da bo imel za seboj vse stranke, kar je posebno važno ob tem kritičnem času. Mnogo se je govorilo, da bo Hullov naslednik sedanji podpredsdnik Henry Wallace ali pa mobilizacijski administrator Jimmy Byrnes. Prvi in drugi imata nasprotnike: Wallace je vse preveč radikalen, Byrnes pa ni povšeč delavskim skupinam. Stettinius si je kot administrator posojilnega sklada stekel mnogo zaslug, ker ga je upravljal vzorno. V tem uradu si je pa pridobil prijatelje tudi v Londonu in v Moskvi pri naših glavnih zaveznikih, kar tudi mnogo-šteje. Kot pomožni državni tajnik si je pridobil naklonjenost tajnika Hulla in pa predsednika Roosevelta, torej bo tudi v tej smeri imel gladko pot pri izvrševanju težkih poslov državnega urada. Kot bivši predsednik United States Steel Corp. ima prijatelje med ameriškimi industrijci in bankirji, ki so večino- Društvo Srca Jezusovega (samostojno) Letna seja, glavna seja bo. . . . Tako bo v tem času videti v listih in glasilih. Odborniki vabijo članstvo na seje, prosijo in priporočajo, pa v največ slučajih so na sejah eni in isti, a kadar pa pride prilika za zabavljanje, tedaj so pa tisti, ki jih vse leto ne vidite na seji, najhujši. V novembru se že na sejah sklepa, kdaj in kako naj se članstvo povabi na glavno sejo. Predlogi: s kartami, s časopisi itd. Mislil in priporočal sem že večkrat na sejah, da bi se naročilo za vsakega člana izvoščka, (taxi) in mogoče še kaj priboljška, pa sem že dobil od kakega dobrega člana, ki redno zahaja na seje, odgovor, da tudi tisto ne bi dosti ali nič pomagalo in bi društvena blagajna trpela precejšno luknjo. Torej naj bo temu tako ali tako, na naši seji je bilo novembra sklenjeno, da se ne bo nobenega člana za ušesa vleklo na sejo. Kdor se zanima za društvo in v svojo lastno korist, ta bo prišel, kdor pa ne, je pa to njegova skrb. Seveda so izjeme tudi pri tem in tukaj so seveda oproščeni sej bolniki in pa člani, ki morajo na delo. Zato tem ne veljajo te besede. Vsak pa mora skrbeti sam, da ima vsaj asesment redno plačan. Priznati moram, da se je članstvo našega društva te svoje dolžnosti v letošnjem letu res dobro zavedalo, so pa še nekateri, ki mislijo, da imajo društvenega tajnika samo zato, da jih bo opominjal in prosil za asesment in če ne dobijo po dveh opominov, pa mislijo, da jim ni treba plačati. Ko se pa takemu primeri, da je črtan ali črtana, tedaj se pa Bog usmili tajnika, saj je vendar on tisti grešni kozel, ki je kriv da je ta ali oni ali ona črtana. Nihče ne pomisli, da so tudi tajniki ljudje, ki morajo opravljati svoje vsakdanje delo, da si služijo svoj vsakdanji kruh, ampak mnogo je takih, ki pričakujejo, da jim bo tajnik ali tajnica kar 24 ur na dan na razpolago. Zato je pa tako lahko dobiti člana, ki prevzame ta sitni posel, ali ni res tako? Vsak se ga brani. Torej, člani društva Srca Jezusovega, zapomnite si, da je v nedeljo naša glavna seja. Stari odborniki vam bodo dajali poročilo o svojem delovanju in na dnevnem redu bodo tudi volitve odbora za prihodnje leto. Če ima kateri članov kakšno pritožbo ali žalbo, naj se zglasi na seji in ne drugje. Kajti take zadeve pridejo vselej na glavno sejo, ker le tista je polnomočna v vseh ozirih o raznih zadevah ukrepati. To posebno velja za naše društvo, ki je samostojno Jn je glavna letna seja kot nekaka konvencija. Zaključki te seje so veljavni za vse nadaljno poslovno leto. t Pridite člani in dajte svoja priporočila, če mislite, da je treba kje kakšnega popravka v poslovanju, povejte na tej seji, da bodo tudi ostali člani vedeli in razpravljali o tem. V j zadnjih dveh letih smo imeli .izreden asesment 50 centov na 'leto za pogrebcte, kar se je izkazalo jako dobro. (Sicer so še nekateri, ki teh 50 centov niso še plačali in pričakujem, da to store vsaj na tej seji.) Mogoče ima kateri izmed članov še kakšno drugo dobro priporočilo, ki bi bilo v korist društva in članstva, zato pa le na dan z njimi. Torej le pridite na sejo, kjer se bomo lahko kaj več pogovorili in po seji bo pa lahko vsak tudi malo prilil in požgal, če ga bo kaj jezilo. Na svidenje! Frank A. Turek, tajnik. Štajerski rojak piše iz vojnega ujetništva Taborišče Ruston, La. Cenjeni g. urednik! Izrečno me veseli, da nam pošiljate Vaš cenjeni list tako redno. Po dva in dva smo si ga skupaj naročili. On nam sedaj krajša naše bridkosti polno življenje tukaj v Ameriki, tako daleč od naših dragih. Mi živimo tukaj naravnost odlično. Ali nekaj nas- greni: Kaj bo z našimi dragimi, ki že tako dolgo trpijo in stradajo pod krutim sovražnikom. Nas s0 prisilili k vojakom. Sicer bi bili poleg nas postrelili tudi naše starše, sestre in brate. Mnogo naših mladeničev je moralo umreti. Nemci so rekli: "Vi niste Slovenci! Vi sicer govorite slovenski jezik, ali tega lahko pozabite in se priučite nemščine. Jezik ni'merodajen, kri je važna in vaša kri j« nemška!" (štajerski gospodar 1941). Imam eno iskreno željo do Vas. želim si zopet, čitati slovensko povest. Mi vsi si želimo slovenskih knjig. Sporočite mi prosim, kaj se bo dalo storiti. Saj nekaj dolarjev premoženja imam. Vas iskreno pozdravlja Stanislaus Saiko, 4 WG-12002 Prisoner of War Camp Camp Ruston, La. G. O. P. Box 20, New York, N. Y. Design, floor plan of 1 me for narrow lot. Junaška smrt vojnega kurata (Leonard Mosley) To je zgodba najbolj divjaškega obnašahja nacistov proti zavezniškim vojakom na Francoskem. To je zgodba o nemških vojakih, ki so vdrli v našo posta, jo prve pomoči in ki je bila vsa prenapolnjena z ranjenci. Pru-sijaški barbari so pobili vse ranjence in umorili vojnega kurata, ki jih je poskušal braniti. Ta vojni kurat je George Eduard Maule Parry, ki je bil dodeljen 6. diviziji padalcev. Star je bil 29 let in je pred vojno pasel ov-čice po raznih angleških farah. Njegov brat je padel v Severni Afriki meseca novembra 1941. Nemci so ga pobili z nožem ali bajonetom. Tu je nekaj podrobnosti, v kolikor smo jih mogli dobiti o nacističnem napadu na naše ranjence. Te podrobnosti sem nabral med častniki in vojaki 6. divizije padalcev, kateri sem bil takrat dodeljen kot vojni poročevalec. V težkih borbah—odrezani V jutranjih ur ali invazijskega dne je dobila divizija padalcev — Po pristanku — povelje, da zasede najvažnejše mostove čez reko Orno in prekop pri Caenu. že kmalu nato se je razvila ogorčena bitka z nemškimi branilci. Ko je kurat Parry zvedel, da je "A"-četa batajljona zašla v bližini francoske vasi Le Port v i klešče nemških napadalcev in da nujno prosi za pomoč ranjen- Hišo se lahko postavi tudi na 30 čevljev široki parceli Kakor vojska rodi vselej nove ideje in iznajdbe, za katere se pokaže nujna potreba, prav tako so se porodili novi načrti za gradnjo domov na ozkih parcelah. Tj načrti so posebej namenjeni naši okolici na vzhodni 61. in 62. cesti, ki je bila uničena v plinski katastrofi 20. oktobra. Te nove načrte je napravila stavbinska družba American Home Builders, ki ima svoje urade na 4235 Mayfield Rd. Načrti, ki so bili že predloženi ameriškemu Rdečemu križu v odobritev in so na razpolago prizadetim v tem požaru, če si nameravajo na istem prostoru postaviti nov dom. Načrti so tako izgotovljeni, da odgovarjajo ozkim parcelam in raznim problemom. Načrt je izdelan za dvonadstropno hišo s primerno velikimi sobami ter z dovozom na dvorišče (driveway). Pri tem so štirje načini ureditve notranjosti nove hiše in sicer: 1) Dve . spalni sobi zgoraj, spodaj pa jedilna in družinska soba ter kuhinja. 2) Tri spalne sobe zgoraj, spodaj pa jedilna in družinska soba ter kuhinja. 3) Tri spalne sobe zgoraj, spodaj pa jedilna soba ali mesto nje spalna soba, družinska soba ter kuhinja. 4) štiri spalne sobe in sicer tri zgoraj in ena spodaj ter družinska soba in kuhinja. Pri vsakem tem načrtu gredo stopnice v prvo nadstropje iz družinske sobe. Kuhinja je prostorna, poleg je tudi tako zvana "dinette" sobica. Iz kuhinje je tudi izhod na dvorišče. Glavni vhod je na pročelju s porča ob strani. Hiša je vsa lesena, z insula-cijo, moderno kopalnico, klet pod vso hišo, furnez na premog. Te vrste hiša na vaši parceli je preračunjena na $6,- se p dogodku so svoje napore dvojili. .j, Z vojaki bataljona sem ^ prvih urah invazije i« 0(1 (Nadaljevanje na 3. stran" '/r mm verjam« iT P* OCVIREK— "Veš soseda, meni se J k i po dolgem trudu posreči piti obrabljen pralni ^' "Pa je kaj prida?" „. "Fino dela, ti rečem- * ; ključju sem pronašla, v( prav tisti, ki sem ga Pre no prodala za staro žele niju." ^^^ ----- D FIR.';>r. FLOOE.HaM 1 »HI f r«r t F...................i? če pravim: mi trije, se napravljali na ne zaide kdo v napač"® da bi zapel: trije ko^a' stopači ... ali «aj P0^ ker mi smo, kot vsi c!o i]t ste, zelo delovni liudjep3 hudirja pridni. Če bo*?, voril o treh, čeprav s"10'^ je, ni tukaj nobeneg8^ matskega zapletljaja* ^ ^ naša ekspedicija je s fVa ::„. me v dveh kolonah- ^ prodirala na deželo ze j v soboto, dočim je Prl sv ijs nami Tone Bavetz ? y? stroške šele proti večer_ ^ ^ in njegov pes si nami® j, ife, rita, zato je moral "^jti je prišel z dela, na ves teden naprej, ^ ^ mi trije doma položil^ ^ mizo, se obrisali 0^rok:e grabili tisto stvar, ki J ^ glavo in divjali °d T X 'l)»fO I gorelo za nami. i 1 skrbelo, kaj bomo ' ^ pridemo nazaj, doču11 ^ Tone Bavetz in nje£0^ vezana sama nase in f si bosta sama skuhaj„ ^ razlika med. pečlai^ le) konskim stanom. ^ w v< narobe samo v so ^ ^ ker tedaj se pokaže^.. s ^ v vsej svoji zlati g' j^o ma druge skrbi, d1 našel domača vra, \e\e ;'ie; imamo mi glavno skr vfat stem, kar nas čaka veste, kaj mislim- ^ f ^ Zato bo torej vis0nlo0 donela nekaj časa s« eti treh: o Jimu, o K»> « moji nadležnosti. V. % kaj omenim, da tist zdrllŽ Hv trenutkov, ko sta 86 y,^ '' k soboto večer obe ^ M; vem prav dobro, lep0 \ Iona, kot boste im®1 yjde11 liko na lastne od v< ®i, imela tisto pop0,.° o^ S opravka, ko si JJ c\ef ^ ozemlje, ki leži nj® je V dom in Genevo. XF J« hujše kot v sekto«1' ji; s U neral Patton danes fante na Nemce. ^ H Midva s France^ j čela delopust, ali » ^ 0d mo imenovati Pre t novskih dolžnosti j,,!. , r, dobra dela, pri * sva človeka kreme' j jev, dosledna i" t , pojena, da nama * -0, » pri ušesih ven nisva taka kot so ^ h ^ si principe zatika.) , „ji ali si pa prižiga.)« j M gare. Dela sva 0 danji poklic, i*: f J sih prisiljeno zelje- ^ 0fjC i« zašafala naši M^ j vj ; ima zdaj ona na k Tlto* ^ dolgove in tirjatve; P. J ^ obtožbe in da 11 svf> ' kakor ve in zna ^ ^n1 France si ni m«^ ^d'1^ da ne bi v vratih _ , . ^ vo še enkrat zim1, /', Jj L . pa doma ostala • ' ^ ^ glo zaloputnil v f^J ^ pravem času, *ei pl-i . je nekaj mo«**^ ^ vrata. Ne vem ^L r \ 8 kakor pa gotovo * _ , • voščilo od Micke * ^ i J čno pot in zdl pJK-Menda ja in ka« S f CON D flOOR." •Ulff" 200 ali če vam jo postavi omenjena kompanija na svoji parceli v Mayfield Heights za $6,-800 kompletno, kot zgoraj navedeno. Posebnost pri teh hišah so okna v zgornjem nadstropju, ki so vdelana na vogalih kot je videti v-načrtu in spodaj pa je veliko okno v sredini stene družinske sobe na pročelju. Zunanja oblika hiše se lahko napr«vi po vašem okusu, tako na primer la'hko spremenite obliko strehe, če hočete položno, strmo ali poševno; prav tako lahko izberete različne ši-rokosti deske (siding). cem, ki jih je četa že imela veliko, se je kurat napotil v temi na pomoč, že po kratkem času, ko se je prerinil do postojanke, so Nemci vdrli in bataljon popolnoma obkolili. Nemški tank "pan. ther" in nekaj avtomatičnih topov je neusmiljeno obstreljevalo postojanko. Izgube so bile velike. Komandir "A"-čete je bil ta. ko težko ranjen, da je-svoji četi zapovedoval z nosilnice. Vsi poskusi, da bi prišla četa v stik z bataljonom, od katerega je pričakovala pomoč, so ostali brezuspešni, čeravno je bilo žrtvova-nih več človeških življenj. Postavil se je med ranjence Sovražnik je z veliko premočjo predrl neko točko, ki jo je brani, la "A"-četa. V neposredni bližini je bilo obvezovališče, kjer se je kurat Parry z vso skrbnostjo in človekoljubnostjo brigal (za ranjence. ] Zelo redki očividci, ki so si na čudežen način rešili življenje in ki so prusijaški vandalizem gledali od blizu, pripovedujejo, da so se nemški vojaki v popolni po-norelosti Vrgli na ranjence, jih postreljali ali pa z bajonetom prebodli. Kurat Parry je ranjencem takoj skočil lia pomoč in je ostro protestiral proti pobijanju neoboroženih in ranjenih padalcev. Ker se Nemci za njegov protest niso zmenili, se je postavil med nje in ranjence. Nemški vojaki pa so ga hladnokrvno zabodli. Izdihnil je med svojimi tovariši, ki jih je posku. šal rešiti z lastnim življenjem. Položaj je bil tako obupen, da je bilo popolnoma nemogoče priti četi na pomoč, šele v zgodnjih jutranjih urah se je pomočniku komandirja posrečilo doseči štab bataljona in popisati poveljniku ves grozotni dogodek. Kljub ranjeni ključnici se je pomočniku posrečilo pretihotapiti se skozi sovražne vrste in sporočiti grozno novico. -Z močno patruljo se je pomočnik vrnil k svoji četi in z njeno pomočjo zavzel obvezovališče. Vojaki so našli vse ranjence mrtve in med njimi je ležal tudi kurat Parry. četa "A" je še mnogo ur zadrževala sovražnika dokler ni prišla pomoč. Maščevanje pft he bo izostalo Vojni kurat Parry je bil med vojaki zelo priljubljen in vest o njegovi strašni smrti je zbudila ogorčenje cele divizije. Padalci so se odlično borili, ali po tem b Hi še P , bil I blif Junaštvo iti zvestoba Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije. itd i 'S(ling še ni bil prišel. Da W ^nal strah, ki me je zdaj '"'ji tiščal, sem šel čez Sei-'^euilly, da preizkusim ko-* p Voz, Prvo jezo sem imel ki mi ga je bil Je Priporočil; napil se je bil '°„ račun in zdaj je ležal, 0J'; f ko čep, na slami poleg fl ' Velel sem torej hlapcu, P° ;JPreže moje vrance. Takoj " 'e Padla v oči velika razli-\ ognjevtiimi konji na ,0 temi kljuseti, ki so se 11 drsaj očega koraka in k ^ 'Povešene glave dali pelja-I . voz. No, mislil sem od ' 'J da jih je Žid pustil zad-i brez hrane, zato sem Vekl dati nekoliko ovsa. 1 ;Sl) se nekoliko poživeli, in ' M sedlom je celo enkrat b»e fetal. 0 ftfl sem voz proti Clichy- 1 ^času vozil. Ko sem in*el f. j j cesto pred sabo, sem podil H °Strejši tek in počil z Rad glavami konj. Res j p ure še dobro tekli Te-tf h Se 'e na vojko za-Jokati, in konj kraj voj-el " na zadnjo levo nogo. r\i ti P°nosna četver- 1 y s° jo pred tremi dnevi na ^ občudovali? Začel mi ej> | sum' ravno ko sta ''ti Gibelin in-Liebegg, ^ < ''a rano skupaj pojezdi- 'ro f,lt Denis- ^0 je vzkliknil Gibelin. Sni'! ^verko! In> častna res kavalirsko se drži *o K; i" 17 le kljuseta bila neko-. J kavalirska," se je sme-U°r°Snik von Liebegg. "A o, |j'neravate' gospod to.va-jj hočete res v tem ka-iff Ifj" Je sicer prav gospo-.tto medvedov, — odpe-i^0 Ivanko? Na, svoj živ sia a- Sl ne bil mislil, da ste $ 7., 4. 1 • • . s k za tako zanimivo pu-1. M lot'' sem bil poskrbel za je tjcr \ ,0l>iti. Vprašala sta me, ' v!'1 Pr^e P" kupčiji. ^ trgovčevega botra, 'Ite rankfurterja, ki se je '•hi. 'fc,.^ Je znan s stotni- 1 ^ Se naylas zasmejala. Vf< NoUrt6r! Eden na'ihuJ" ° T oderuhov in pi- I'ii^^ lansko leto Redin-z belcem za ježo. Ta bo Leviju roko držal in na noben način ne bo pričal zoper njega! A takoj greva z vami k Židoma in bomo videli, kaj bi mogli s skupno grožnjo izviti iz njiju." Vrnili smo se torej skupaj v Neuilly, da bi najprej, če mogoče, kočijaža zaslišali. Gibelin mu je ulil posodo mrzle vode na glavo in, to ga je toliko spravilo k pameti, da nam je vedel povedati za Levijevo štalo in Frankfurterjevo stanovanje. Vzel sem ga k sebi na sedalo, oba častnika sta sedla v voz, in tako smo se peljali, kar smo mogli naglo z nadlož-nimi kljuseti, nazaj v Pariz. "Najprej k Frankfurter ju," je del Gibelin; "ko njega ome-čimo, pa z njim »k botru Leviju!" Oderuški Žid je stanoval v neki hiši med Ulico Penezarni-ce in Chatelet-om. V to blodi-šče tesnih in umazanih ulic ni mogel niti najlažji voz prodreti, nikar pa čveterovprežna kočija. Morali smo jo torej pustiti v bližini Novega Mosta. Nekega mestnega stražnika smo prosili, da za napitnino malo pazi na voz; zakaj kočija-žu nismo preveč zaupali, da ne bi Židoma roke držal. Nato smo tvegali v mrežo tesnih ulic tega mestnega dela. Kakšne luknje in brlqgi! Cela visokih in poševnih hiš so se malone stikala in nikoli niso puščala sončnemu žarku do tal teh zagatnih ulic. Črna, vlačna, smrdeča nesnaga ^e je prijemala naših čevljev, in zelenkast glen se je cedil po zidovih. Poročnik von Liebegg si je tiščal parfimiran žepni robec pred nos in usta, in Gibelin se mu je zato smejal.'Na-posl-ed smo s popraševalijem našli Ulico Gnilobe in stali pred oderuhovim brlogom. Stara, neokretna ženska je odprla. Na naše vprašanje, če stanuje tu Baruh Frankfurter in če je doma, ni rekla niti da niti ne, ampak nam je pokazala v malo, bedno izbico, v katero je skoz zeleno oprhnela okna komaj prodrl kakšen sončni žarek. Potem je oddrsela. "Kaj pomeni to?" sem jaz vprašal. (Dalje prihodnjič) 1944 1944 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV 31. — SND in Klub društev SND prirede Silvestrov večer v obeh dvoranah. 31. — Direktorij in klub društev Slovenskega doma na Holmes Ave. priredita Silvestrov večer. JANUAR: 13. Glasbena matica, plesna veselica v SND. 20. — Društvo Kristusa Kralja 226 KSKJ plesna veselica v SND. 27. — St. Vitus Boosters klub ples v SND. FEBRUAR: 3. — Društvo France Prešeren št. 17 SDZ plesna veselica v SND. 11. — Dramski zbor Ivan Cankar vprizori igro v SND. APRIL: 14.—Slovenska ženska zveza priredi veselico v SND. 15. — Glasbena matica priredi koncert v SND. MAJ: 27. — Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ proslavlja 50 letnico v SND. JUNAŠKA SMRT VOJNEGA KURATA (Nadaljevanje z 2 strani) gledal uspešne borbe, ki so jih vodili za mostišča. Dobro vem, kako težko so občutili izgubo svojega duhovna, ki je z njimi skupno odskočil v jutranjem mraku. Mislim, da v vsem bataljonu ni bilo niti enega samega vojaka, ki ne bi imel pri naskokih na barbarskega sovražnika, v mislih priljubljenega kurata Parry-a. Fašistovski kanibali Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. YOUR PERSONAL GOAL -AT LEAST\ ONE EXTRA $100 BOND! MALI OGLASI Hiša 15 sob Naprodaj je hiša 15 sob; proda se radi bolezni; nič fur-neza, 2 kleti in podstrešje. V najem se da 7 sob brez furne-za. Naprodaj je kuhinjska peč in grelec. Vprašajte na 1118 E. 60. St. (283) Hiša naprodaj Proda se hiša 6 sob za eno družino, 4 sobe spodaj, 2 zgo-rej, dvojna okna, mreže. Nahaja se na 1384 E. 31., St. Pokličite LA 6635 po 6 uri zvečer. Dajte svojo ponudbo. (287) Hiše poceni V Collinwoodu 6 sob, parna gorkota-, $3,900. Za 2 družini, zidana, 4 in 4, $5,800. Za 2 družini, 5 in 5 sob, $5,-500. Za 3 družine, 3 garaže, $6,-000. , Mnogo drugih ugodnih nakupov. Zglasite se pri nas. J. Knific 740 E. 185. St. (nasproti Muskoka) IV 7540 ali KE 0288 (Dec. 5, 8) V živalstvu so redki slučaji, pri katerih bi raziskovalci in učenjaki mogli ugotoviti, da bi starši zaradi lastnega obstanka, požrli svoj lastni zarod. V kolikor pa so taki slučaji, ki jih je znanost ugotovila, znani, uživajo neko posebno razprede-litev. Znanost jih uvršča med kanibale. Ne daje jim torej posebno častnih naslov. V Afriki imamo še nekaj zamorskih plemenski jim od'časa do časa za-diši pečenka lastnih bratov, če tujih prigrizkov ni na razpolago. Že večkrat je bilo zapisano, da sta fašizem in nacizem nosilca naj ogabne j šega barbarizma in apostola popolnega divjaštva. S tem, da je Mussolini postavil ob zid svojega lastnega zeta je vsemu svetu dokazal, da je fašizem zver, ki žre svoje lastne zarode. Daleč smo od tega, da bi ščitili faši-stovskega razbojnika grofa Ci-ana, potem ko ga je ustrelil lastni tast, saj s tem Mussolini ni hič drugega napravil kakor j samo tisto delo, ki ga bodo v fašistovskih in nacističnih vr-l stah morala opravljati 1 j ud- j ska sodišča, ko bo vojna končana. Mussolini .je s tem napra-1 vil zaveznikom samo majhno' uslugo in prav nič drugega. Bolj zanimivo je ozadje vse za-; deve . . . Hitler se je spravil nad Cia-na, de Bona in ostale fašistične korifeje, ne zaradi izdaje napram /Mussoliniju, ne radi tega, ker so mogoče s svojim postopanjem oddali milostni strel laškemu napihnjenemu cesarstvu, pač pa samo zato, da bi s tem ostrašil svoje lastne na- ciste doma. Cianova smrt in smrt njegovih pajdašev, to naj bi služilo kot resen opomin vsem onim v Nemčiji sami, ki bi jih laški primer hotel zapeljati. To je bil prvi zaporni ogenj notranjega nemškega bojišča. Krvavo maščevanje Mussolini & Hitlerjeve duševne eksplozije naznanja ostalemu svetu samo popolni zlom fašizma in razgalja šibkosti nacizma. Reševanje Mussolinija iz Abru-cov in ponovno nacistično usto-ličenje z namenom, da bi se fašizem uveljavil vsaj v tistem delu Italije, ki so ga zasedli Nemci, vse to se je pokazalo kot jalovo delo. Mussolini j in njegovi prusjaški priskledniki so izgubili skoraj vsako vrednost ,za prusijaškega okupatorja. Mussolinij je'umolknil, saj svojim fašistom ni imel nič več kaj povedati. Ogromna večina pravovernih fašistov se jg po laških navadah obrnila od Mussolinija samo zato, ker ji ničesar več nuditi ne more. Toda fašistovski veljaki bi vendarle še za nekaj lahko služili Hitlerju. Služili za novo, skrivno Himmlerjevo orožje na orožje na notranjem prusija-škem bojišču, ki je po porazih na vzhodnem in zahodnem bojišču in po neprestanem bombardiranju nemških mest, že močno zrahljalo. V zadnjem času ima Hitler kot vojskovodja precejšno smolo, ki se mu je prilepila v Afriki, drži se ga v Italiji in prav posebno mu lepi "bliskovitost" na vzlio dnem bojišču. Zelo malo je verjetno, da b injegov "genialni duh" imel kaj več sreče na notranjem bojišču. Ce bi se že pokazala kaka vrejet-nost prusijaškega notranjega zloma—smatramo pa, da je ta verjetnost mnogo prezgodnja —potem .prusijaške množice gotovo ne bodo sledile laškemu receptu. Hitlerja ne bo spodil Reichstag in ga mogoče poslal v Berchtesgaden, da postavi na čelo nove ljudi, ki naj bi se pogovarjali s zavezniki. Ne, tako se ne bo zgodilo. Kadar bo Hitler padel, bo to smrtni padec. Ni važno, kdo bo morilec, on sam ali kdo drugi. Hitlerjeva smrt je usodi zapisana, s stre- ljanjem Ciana in njegovih pajdašev je sam Hitler pokazal Prusijakom, kakšno je lahko njegovo slovo. Vsaka diktatura konča pod udarom morilčeve roke . .. Ciano, Matinelli, Pareschi in Gottardi so bili nasilno likvidirani. To je nasilna likvidacija nasilnega režima . . . Hrupna povzdigovanja in poveličevanja; kričeče parade in histerične fanfaronade; napihnjene bahavosti in puhle kričavo-sti; nasilja in korupcije; abe-sinska "junaštva" s strupenimi plini De Bona in letalski masa-jkri Ciana; zmagoslavni pohodi tatvine in sleparije; zlahtanja s Stojandovičem & Co. in z vsemi ostalimi podobnimi napihnjenci na celem svetu; ropanja, požiganja in trebljenja slovenske zemlje — vse to je končalo z nekaj streli iz pušk, ki so jih verjetno držale krvave prusijaške roke. Rujave srajce so preluknjale svoje črne posestrime Mussolinij ni mogel ali pa ni hotel rešiti svojega zeta in najboljšega prijatelja; v njegovi glavi diktatorja so se zgnetli vzori starih rimskih mogotcev in po njih se, je ravnal. Še enkrat pred smrtjo je hotel zaigrati tipično laškb fanfarona-do, zvest svoji karieri. Nobena žrtev ni prevelika za domovino, pa če ta žrtev tudi prestopi prag doneče hiše, to naj bi bila vaba za omahujoče fašistovske vrste. Mogoče je ta zadnja komedija imela nekaj uspeha pri lahkovernih navdušenih polen-tarjih, mogoče pa jih tudi to ni moglo več spraviti k sebi. Dogodki na ruskem bojišču, zaslužena kazen, ki se kakor temna pošast vleče danes po vsej Italiji, vse to le preveč jasno kriči, da je fašistična slava enkrat za vsejej pokopana. Iz vsega tega sledi, da je tudi najnovejša komedija, ki sta jo zrežirala Hitel in Mussolini, v celoti spodletela. Nekaj pa nam tudi ta fanfaronada odkriva: Kadar bo dobila ura splošne sodbe vseh krivcev sedanje vojne, bodo morali tudi prizadeti priznati, da je pravica samo sledila tisti poti, katero sta vzela pod noge Hitler in Mussolini dne 11. januarja 1944. MALI OGLASI V najem 5 sob V najem se odda stanovanje 5 sob z gorkoto vred; mirni in odrasli družini. Naslov se izve v našem uradu. (k) Stanovanje iščejo Radi bi dobili stanovanje 4 ali 5 sob, med 60. in 79. cesto. V družini sta dva otroka v starosti 4 in 10 let. Kdor ima kaj primernega naj pokliče po 5 popoldne EX 2086. (286) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše Čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) gornja slika je bila posneta nekje, na Pacifiku in nam Jcaže dvomotorno letalo Mur-lin Mariner izdelka, ki se naglo vzdigne z vodne gladine s pomočjo posebnih raket, ki so nameščene pod krili letala, kar nam, pri odletu kaže gost dim. delo dobijo delo dobijo THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Dekleta Predznanje ni potrebno Za sortiranje v oddelku za prikrojevanje Fina plača od ure Lampl Sportswear 2570 Superior Ave. 2. nadstropje. 283) SHIPPING CLERK za pomoč v skladišču Izvrstna prilika z dobro plačo na uro Lampl Sportswear 2570 Superior Ave. 2. nadstropje. 283) ženske Operatorice na električnem šivalnem stroju na bombaževih oblekah Lahko veliko zaslužite z našo veliko plačo od kosa Dobra plača na uro garantirana Lewis Knitting Mills 2570 Superior Ave. 5. nadstropje (283) Kupujte vojne bonde! Ženske ZA LIKANJE 1 Predznanje ni potrebno Delo na bombaževih oblekah Lahko dosti zaslužite z našimi finimi plačami od kosa Carl Knit " 2570 Superior Ave. 2. nadstropje. 1 283) Moški in ženske 18 do 45 let Za splošna tovarniška dela Stalno delo Dobra plača od ure in bonus Jutranji ali popoldanski šiht Container Corp. of America 12401 Euclid Ave. _(282) Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS (282) Strojni operatorji INŠPEKTORJI COREMAKERS MOLDERJI GRINDERJI Treniraj! v vseh oddelkih VAŽNA DELA ZA LETALA in težko TOPNIŠTVO po DOBRI PLAČI NA URO z OVERTIME in možnim -VISOKIM ZASLUŽKOM Državljanstvo se zahteva Ferro Machine Co. Urad v mestu 1420 Prospect Urad v tovarni 3155 E. 66. St. (287) ženska za čiščenje POLN CAS PLAČA Zglasite se v 5. nad. Employment office Wm. Taylor Son & Co. (287) Horizontal in Vertical Boring Mills Engine Lathe Layout Men Delavci za splošna tovarniška dela 53 do 60 ur na teden Dobra plača od ure Osborn Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. (282) HOTEL STATLER ima stalne pozicije odprte za Kuharje Counter ženske ženske za kuhinjo Za splošno čiščenje, moške in ženske Bus boys Zglasite se v Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. HOTEL STATLER E. 12th St. in Euclid (283) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE leni, na obrežju rastoči travi. Sedaj se poda Edward, da pregleda mali, stari čoln in pronašel je, da ni več dober za rabo, ker je že bila voda v n3em- . x0ln« Pri tem preiskovanju t ^ pa je opazil na drugi stra" zera med skalovjem nekaK hod. . By Mosslet- V enem bombnih napadov nad Evropo, se Je lz . naših bombnikov odločila bomba v nepravem časUr ^ dela spodaj letečo zračno trdnjavo B-17 (s krogoM movano). Poškodovano letalo■ je nadaljevalo svojo odvrglo vse bombe in se srečno vrnilo na svojo b» se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih oro K. S. K. Jednote, ali d* na: GLAVNI URAD f. . fll 351^353N^ Chicago^t._