GLASNIK Ljubljana, ?. julija 1959 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO VI., ŠTEV. 52 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA BOROVNICA Ft Ppdlagi L *n 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Ur. list elrik J- t* D/56) v zvezi z 2. točko 39. člena zakona o pristojnosti občinah in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ r $2-644/57) in 3. točke 26. člena statuta občine Borovnica, je sprejel “vinski ljudski odbor Borovnica na seji občinskega zbora in na seji “°ra proizvajalcev dno 10. aprila 1959 ODLOK o proračunu občine Borovnica za leto 1959 1. člen ^Proračun občine Borovnica za leto 1959 s posebnimi prilogami 29. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev posameznim občinskim organom in zavodom v korist sredstev, predvidenih za kritje osebnih izdatkov, je možno uporabiti le s poprejšnjim pristankom sveta za družbeni plan in finance ObLO. 10. člen Svet za družbeni plan in finance ObLO se pooblašča, da razpolaga s proračunsko rezervo v vsakem četrtletju do ene četrtine letnega plana PREGLED DOHODKOV proračunske rezerve proti naknadnemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru. 11. člen Z rezervo, ki je določena v predračunih proračunskih skladov, sme razpolagati upravni odbor sklada samo po poprejšnji potrditvi sveta za družbeni plan in finance ObLO. 12. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1959. Opr. št. 01/1. Borovnica, 10. aprila 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Janez Čerin 1. r. IN IZDATKOV PO DELIH 1. Občinski proračun — z dohodki v znesku 44,201.000 — z izdatki v znesku............................... 44,201.000 I. Predračune finančno samostojnih zavodov 1. Gospodar, komunal, ustanove občine Borovnica — z dohodki v znesku ..............................14,116.000 — z izdatki v znesku.......................... 14,516.000 — in s presežkom izdatkov v znesku ..... 400.000 2. Zdravstvene postaje Borovnica — z dohodki v znesku....................... 7.569.000 — z izdatki v znesku................................. 8,322.000 — in s presežkom izdatkov v znesku ..... 753.000 3. Otroški vrtec Borovnica z dohodki v znesku ......................... 175.000 — z izdatki v znesku.......................... 475.000 — in s presežkom izdatkov v znesku............ 300.000 BI. Predračune proračunskih skladov — z dohodki v znesku ................ , , . . 714.000 — z izdatki v znesku...............................1,714^000 — in s presežkom izdatkov v znesku................. 1,000.000 2. člen hQ|^r'manjkljaji v predračunih fi-i,,.'1;110 samostojnih zavodov v skup-icio Znvs*tu L453.000 dinarjev se kri-hjt, z dotacijami iz občinskega prodna. dosežek 3. člen ern, , izdatkov nad tZaiUnskih skladov »bijdin se krije skega proračuna. dohodki v znesku z dotacijo iz 4. člen 0b,za družbeni plan in finance Satu!,,', Ie. Pooblaščen, da finančno 8v°iei nim zavodom, ki bodo po !^5(| V zaključnem računu za leto lMa(kj08t*Fli presežek dohodkov nad %del,>V0'i, ta P'ačai0 v sv°jc del h. del doseženega presežka ter l6deva,?z*ta' *ti so Sa dosegli po pri-^Sno " delovnega kolektiva ali z Sji|. 0 organiziranim izvrševanjem ’1 te, "a>K ,cr da določi odstotek V Poh,» (l'l™ presežka, ki se vplača dhldc Bll(Znc sklade. V sklad za na-lH n,.steka ena dvanajstina red-%eflll.,,‘ih prejemkov, ki so bili o?i k(i|"-vll l(‘*u .1959, vendar pn ne 1 Prid, ‘d’/« tistega dela presežku, Tq , v Poštev za delitev. !|li ni_ vpljenje izda svet za druž- 'n finance ObLO šele po zaključnega računa finanč- 8Hlnoi '1Iluf'n računa nnnnc-l; .omega zavoda zn leto 1959. >, ta d/l‘i .dohodkov nad izdatki, „ISC^l‘j° finančno samostojni odrolkaZO„VOri’ SC- pofaZ,deli v v8iij.. “Ka o finansiranju m po-zilravstvcnih zavodov (Ur. list FLRJ št. 14-85/53) in odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbo o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Ur. list LRS št. 16-74/56). 5. člen Predračune občinskih organov in zavodov, ki bodo v letu 1959 na novo ustanovljeni, potrjuje svet za družbeni plan in finance ObLO. 6. člen Nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih'predračunih niso predvideni krediti, se lahko izvršijo le po prejšnji pritrditvi sveta za družbeni plan in finance ObLO. 7. člen Krediti, ki so v predračunih občinskih organov in zavodov predvideni zn honorarje in posebne izdatke, se smejo virmirati le s poprejšnjim pristankom sveta za družbeni plan in finance ObLO. 8. člen Občinski organi in zavodi smejo porabiti le 80“/« sredstev, ki so določena za honorarje v njihovih predračunih na partiji osebnih izdatkov. Za izplačila, ki presegajo omejitev po prejšnjem odstavku, je potreben pristanek sveta za družbeni plun in finance ObLO. 9. člen Sredstva, ki jih zavodi za socialno zavarovanje vračajo po 24., 26. in A. Občinski proračun Dohodki 1. del — Dohodki iz družbenega gospodarstva in dohodki od prebivalstva 40,666.000 3. del — Ostali dohodki.................... 643.000 5. del — Presežek dohodkov po proračunu iz leta 1958 .................... 942.000 6. del — Sredstva 6 °/o proračunske rezerve 1,950.000 Skupaj 44,201.000 Izdatki 1. del — Prosveta In ljudska kultura . « 14,865.000 2. del — Socialno skrbstvo ......................... 3,390.000 3. del — Zdravstvena zaščita.............. 3,447.000 5. del — Državna uprava................< 10,928.000 7. del — Negospodarske investicije i. . « 1,547.000 8. del - Dotacije................... 4,003.000 Finančno samostojni zavodi . . . 1,433.000 Proračunski sklad................ 1,000.000 Družbene organizacije .... 1,550.000 9. del — Obveznosti iz posojil in garancij 920.000 10. del — Proračunska rezerva........ 2,623.000 11. del — 6 "/o obvezna rezerva...... 2,478.000 Skupaj 44,201.000 B. Finančno samostojni zavodi Dohodki 1. I.astni dohodki . ..................... 21,860.000 2, - Dotacije.......................... . 1,453.000 Skupaj 23,313.000 Izdatki 1. Osebni izdatki ...................... » 6,495.000 2. Materialni izdatki 16,818.000 Skupaj 23,313.000 MESTNI SVET VABILO na 11. sejo Meslnega sveta Na osnovi 140. člena statuta okraja Ljubljana sklicujem 11. sejo Mestnega sveta, ki bo v petek, dne 10. julija 1959 ob 17. uri v veliki sejni dvorani no Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji d n e v n 1 red: 1. Odlok o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva v občinah na območju mesta Ljubljana za leto 1959. 2. Predlog za novo razdelitev sredstev Sklada za preprečevanje alkoholizma, namenjenega za potrebe gostinstva, turizma io-rekreacijc. 3. Odlok o spremembi odloka o tržnem redu. Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO. Kresija, soba 6t. 11/1 (telefon 22-121, int. 207). Predsednik Mestnega sveta: dr. Marijan Dermastiu 1. r. C. Proračunski skladi Dohodki 1. Lastni dohodki ..................... 2. Dotacije............................ Skupaj Izdatki 1. Osebni izdatki...................... 2. Materialni izdatki..............N • . 714.000 1,000.0,00 1,714.000 258. DRUŽBENI PLAN OBČINE BOROVNICA ZA LETO 1059 PRVI DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1959 I. poglavje Osnovne naloge in smernice gospodarskega razvoja v letu 1959 Smernice ii in ukrepi za gospodarski razvoj občine v letu 1959 predstavljajo konkretizacijo temeljnih ekonomsko političnih nalog zveznega, republiškega, okrajnega in občinskega perspektivnega plana. V okviru navedenih ukrepov se postavljajo po planu za leto 1959 naslednje naloge: Skupaj 800.000 914.000 1,714.000 Na podlagi prvega odst. 4. člena zakonu o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list ELRJ št. 52/57) in 26. člena statuta občine Borovnica, v zvezi z določbami zveznega družbenega planu za leto 1959 (Ur. list FLRJ št. 50/58), družbenega plana LR Slovenije za leto 1959 (Ur. 1. LRS št. 44/58) in družbenega planu okraja Ljubljana za leto 1959 (Glasnik št. 20/59) je občinski ljudski odbor Borovnica na seji občinskega zbora In na seji zbora proizvajalcev dne 10. aprila 1959 'sprejel 1. V vseh panogah gospodarstva je treba povečati proizvodnjo tako, da se bo ta v primerjavi z letom 1958 povečala povprečno za 10,7 %>. 2. Povečana proizvodnja bo temeljila predvsem na povečanju delovne storilnosti, ki je osnovni pogoj za predvideni gospodarski razvoj. Predpogoj za tako povečanje je vsekakor uvedba sistema nagrajevanja po delovnem učinku. S tem bodo dohodki delavcev v veliki meri odvisni od njihovega dela, kar pa bo znatno pripomoglo tudi k razvoju podjetij. 3. V družbenem planu za leto 1959 se predvideva nadaljnje povečanje osebne potrošnje, vzporedno s tem pa povečanje proizvodnje v industriji, trgovini, gostinstvu m obrti. Vzporedno s povečanjem osebnih prejemkov pa je zagotoviti razvoj stanovanjske izgradnje, kakor tudi izgradnjo in urejanje šolskih poslopij ter ostalih komunalnih naprav. 4. Predvideva se povečanje izvoznih predmetov, na drugi strani pa zmanjšanje uvoza reprodukcijskega materiala. 5. Politiko investicij je treba usmerjati predvsem na vlaganje sredstev v obrt, trgovino, kmetijstvo in komunalo. lovne sile, ker ima zaposlenih že sedaj zadostno število delavcev. V letu 1958 je bil ta obrat v izgradnji ter je bila vsa delovna sila v glavnem zaposlena pri gradbenih delili. Po dograditvi objektov, to je v letu 1959, pa bo delovna sila preusmerjena v samo proizvodnjo, kar bo vplivalo na dvig bruto produkta v tej panogi. Povečanje se predvideva za 16,7 °/o nasproti letu 1958. 3. Trgovina: Delovna sila v trgovini bo v letu 1959 predvidoma is(a kot v letu 1958, ker se je reorganizacija in osamosvojitev trgovinskih odsekov pri kmetijskih zadrugah izvršila že v teku leta 1958. 4. Gostinstvo! Delovna sila v gostinstvu bo predvidoma ostala ista kot v letu 1958, ker se ne bo ustanavljalo novih tovrstnih obratov, vendar pa se b'o promet v socialističnem sektorju dvignil predvidoma za 12,1 %, v zasebnem sektorju pa za 14,2% v primerjavi z letom 1958, na kar bo vplivala večja storilnost. 5. Obrt: V tej panogi gospodarstva se predvideva porast delovne sile za 2,8%, vzporedno s tem pa se bo dvignil tudi dohodek za 3,6% nasproti letu 1958. 6. Komunala: V to panogo prištevamo Obrtno dimnikarsko delavnico Borovnica ter Elektro Ljubljana — obrat Borovnica, ki bosta v letu 1959 pri Istj delovni sili dvignila bruto proizvod za 6,8%. 7. Kmetijske zadruge: Kmetijski zadrugi bosta v let® 1959 v zvezi z ukinitvijo nekmetijskih odsekov zmanjšali delovno silo za 25,4%. Sorazmerno s tem pa bo tudi bruto proizvod v zadrugo*1 predvidoma padel za 48,4 % v primerjavi j. doseženim bruto proizvodom v letu 1958. število zaposlenih v celotnem gospodarstvu družbenega sektorja bo poraslo za 8,3%, kar je glede o® dvig bruto proizvodnje, ki znaš® 13,8% v skladu s smernicami Zveznega družbenega plana kakor tud* plana LRS in OLO Ljubljana. IV. poglavje Investicije 1. Sredstva, ki so po družbenen1 planu za leto 1959 namenjena investicije, se bodo vlagala predvsem v tiste panoge gospodarstvi kjer bodo že v prihodnjih letih pozitivno vplivala na izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva l0 na dvig narodnega dohodka. Razpoložljiva sredstvo za investicije izvirajo predvsem iz. sklad0’ občine in iz proračuna za leto 195"’ in sicer: Občinski investicijski sklad Občinski cestni sklad Stanovanjski sklad Proračunska sredstva za negosp. investicije Skupaj razpoložljiva invest. sredstva 7.267.000 710.000 21.425.000 1.547.000 30.949.000 Sredstva skladov in proračuna občine se bodo uporabila: a) investicijski sklad: II. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek Predvideno povečanje materialne proizvodnje bo vplivalo tudi na sorazmerno povečanje narodnega dohodka in družbenega proizvoda, in sicer; 19)7 1958 1939 1938/37 1939/38 Družb, bruto proizvod 1,471.461 Narodni dohodek 489.615 Predvideno povečanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka bo mogoče doseči le s povečanjem storilnosti dela, boljšim Izkoriščanjem obstoječih proizvodnih kapacitet in proizvajalnih sredstev ler z boljšo organizacijo dela. Posvetiti bo treba več pozornosti 1937 Gospodarstvo skupaj 1,471.461 1 ndustrijn 933.816 Kmetijstvo 99.692 Gradbeništvo — T rgovina 92.651 Gostinstvo 19.280 Obrt 81.311 Komunala 36,498 Kmetijske zadruge 208.213 UL poglavje Zaposlenost in produktivnost Število zaposlenih se bo v celotnem gospodarstvu na področju občine dvignilo z 975 zaposlenih v letu 1958 na 1056 zaposlenih v letu 1959 ali zo 8%. Dvig proizvodnje nasproti realizaciji v letu 1958 je predviden v višini 13%. Na ta način se bo dvignila storilnost v družbenem sektorju gospodarstva ob predvidenem porastu celotne proizvodnje za ca. 3 ’ do 4%. 1,668.228 1,885.318 113,3 113,3 561.216 652.988 114,6 116,3 ekonomski izrabi surovin in osnovnih sredstev, kmetijskih kooperacij, doslednemu izvajanju tarifne politike in delu organov družbenega upravljanja. Družbeni bruto proizvod se bo predvidoma povečal pri posameznih gospodarskih panogah takole: 1958 1959 1938/37 1939/38 1,668.228 1,885.318 113,3 113,0 1,085.300 1,286.029 118,3 118,5 99.356 102.200 99,9 102,9 42.520 49.643 — 116,7. 70.828 169.300 76,4 239 24.204 2.7.450 125,3 113,4 104.332 107.440 128,3 102.9 34.895 37.254 95,6 106,8 205.145 106.000 98,5 51,6 Povečanje delovne sile je predvideno predvsem v lesni industriji, in sicer v Lesno industrijskem obratu Borovnica glede na postopno izgradnjo obrata in večanje kapacitet. Tako povečanje števila' zaposlenih v industriji bo vplivalo na znatno povečanje bruto produkta v tej panogi, in sicer za 18,5% v primerjavi z letom 1958. 2. Gradbeništvo: Sem spada obrat Slovenija ceste v Preserju, ki v letu 1959 predvidoma ne bo povečeval števila de- za nabavo opreme za obrt 700.000 za nabavo opreme za trgovino 1,500.000 za nabavo opreme za industrijo 2,450.000 za nabavo opreme za kmet. zadruge 800.000 za obratna sredstva obrti Cestni sklad se bo uporabil za vzdrževanje občinskih cest, in sicer: 1,817.000 7,267.000 za material 510.000 za prevoze Stanovanjski sklad občine se bo po sklepu Upravnega odbora sklada ter v smislu pravil sklada razdelil takole: 200.000 710.000 za gradnjo stanovanj drž. sektorja za gradnjo stanovanj zavodom in druž- 12,500.000 benim organizacijam zn gradnjo stanovanj političnoteritorial- 1,000.000 nim enotam zn gradnjo stanovanj delavcem in usluž- 4,000.000 21.425.000 bcncem 3,925.000 Polcg navedene vsote bodo delavci in uslužbenci uporabili 1959 iz angažiranih in neizkoriščenih sredstev v letu 1958 še 7,676.000 dinarjev. ii P ti Sredstva gospodarskih organizacij: Sredstva sklada zn osnovna sredstva Sredstva sklada skupne porabe Prosti del amortiz. gosp. organizacij znaša Skupna bruto sredstvo gospodar, organizacij 9.640.000 8.308.000 17,948.000 8,808.000 26,756.000 j Razpoložljiva sredstva, namenjena za razširitev gospodarske dejavnosti, je treba vlagati predvsem: a) za dopolnitev opreme v industriji, b) zo dokončanje objektov v gospodarstvu, c) za razvoj obrti, trgovine in komunale, d) zn povečanje kmetijske PrJ., izvodnjc, nabavo opreme in zn ^ liorncije, Uk e) v gradbeništvo, za 0°*? ul' nje objektov in za nabavo meh'1 t zncijc. ,JC , Poleg navedenih sredstev v a <* v letu 1959 predvidoma odob’ dolgoročni investicijski kredit*’ ^ sicer: 1. za dograditev oddelka za proizvodnjo lamelnih vrat v Lesnoindustrijskem obratu Borovnica: a) posojilo iz jugoslovanske investicijske banke b) posojilo zavoda za stanovanjsko izgradnjo LRS 2. za izgradnjo logarnice v vasi Pokojišče je Uprava za gozdarstvo pri OLO Ljubljana predvidela investicijska sredstva v znesku na tukajšnjem področju bo vodna skupnost za melioracijo Ljubljanskega barja Ljubljana predvidoma investirala: a) za melioracijo zemljišč SLP v k. o. Borovnica b) za zavarovanje zajed na Borovniščici c) za vzdrževanje drobne mreže na Barju proizvajalcev s kmetijskimi zadru- valne površine za posamezne vrste gami bo obsegala sledeče obdelo- pridelkov: pšenica krompir koruza travniki 33,112.00 1. KZ Borovnica 25 ha 8 ha 5 ha 70 ha 2. KZ Preserje-Podpeč 15 ha 7 ha 5 ha 70 ha 21,847.000 Skupaj 40 ha 15 ha 10 ha 140 ha 2,000.009 6,000.000 600.000 883.000 7,483.000 . *• Nadalje se predvideva, da bo-v letu 1939 na razpolago sred-?Va okrajne vodne skupnosti v zne-^9 18,300.000 din, ki se bodo upo-abila za nadaljevanje regulacijskih e* Da potoku Borovniščica. g). *•, ?.n smotrnejšo uporabo inve-uajskih sredstev gospodarskih or-pnizacij bo treba združevati nji-s^Va sredstva in tako doseči njih KUpno vlaganje v tiste panoge gozdarstva. ki bodo za občino kot loto doprinesle največjo korist. V. poglavje Družbeni standard (g _*• Po družbenem planu za leto _ sc bo proračunska potrošnja K večala predvidoma za ca. 17°/«. U večanje sc nanaša delno na oseb-y. 'zdatke, v večji meri pa na pred-izH ,e dotacije zavodom ter večje 'nitke za odplačevanje anuitet za ■iota dolgoročna posojila, j, '-uradi boljšega poslovanja v šol-11 je treba ustvariti pravilno so-1 zinerje med osebnimi in material-, 'vdatki. Zviševanje izdatkov izv*l. av° šolskih rekvizitov naj se 'rsi v breme izdatkov za državno “Pravo. 2. Stanovanjska izgradnja: ^ Stanovanjska izgradnja v občini 0° Potekala po smernicah odloka ^.Psinerjanju stanovanjske izgrad-Je ter v okviru razpoložljivih fi-j ‘1' sredstev. K neovirani iz-^adnji stanovanj je v dokajšnji Pripomogel zakon o nacionali-L V.1 najemnih zgradb in grud-nJh zemljišč. i v j vazpoložljiviini sredstvi se bo hn ioU 1^9 predvidoma zgradilo osL - stanovanj poleg aduptiranja hg °v,ie Solo v Borovnici, s čimer | Pridobljenih pet novili učilnic. Poljedelstvo Živinoreja Sadjarstvo Skupno.kmetijstvo Poleg gradnje stanovanj je predvideno še nadaljnje urejanje vodovodnega omrežja, širitev javne razsvetljave ter kanalizacija. V letu 1939 bo potrebna dokončna izdelava urbanističnega programa za naselja, ki jih zajema ožji gradbeni okoliš. Potrebna bo tudi izdelava zazidalnega načrta za naselje Jezero pri Podpeči. DRUGI DEL RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VI. poglavje Industrija: Industrijska proizvodnja izkazuje po planu, za leto 1939 18,5%-no povečanje. Vsa obstoječa industrija je lesne stroke, iu sicer: obrat Lesnoindustrijskega podjetja Ljubljana ter samostojno podjetje Lesno predelovalna industrija Podpeč. Obseg fizične proizvodnje v industriji bo v letu 1959 za 1 °/o manjši od lanskoletnega. Ta padec je povzročila preusmeritev proizvodnih predmetov, katerih obseg se sicer zmanjša, vendar pa bo finančni rezultat ugodnejši glede na višje cene novih proizvodov. VIL poglavje Kmetijstvo: V letu 1959 sc predvideva povečanje kmetijske proizvodnje za 2,9 %. Na predvideno povečanje bo vplivala predvsem uvedba kooperacije v zasebnem sektorju kmetijstva, smotrna uporaba umetnih gnojil in izbranih semen. Po posameznih strokah kmetijstva se bo gibala proizvodnja ta-kolo: Ocena ra 19)8 Realizacija 19)7 19)9/)8 104 112 97 112 101 106 100,6 % 107% . kmetijske proizvodnje se ’i®kik 'v® t,KU Porast odkupa kme-1 tržnih presežkov za 7%. Poljedelstvo: V letu 1959 se predvideva pri glavnih kulturah tale pridelek na nektar: pšenica ječmen koruza krompir detelja travniško seno ^‘Mdeno povečanje hektar-0|.losov je v skladu s per-t vScV.ni,n planom, doseženo pa bo N c, * ra,iskim sodelovanjem med 0 kmetijskimi proizvajalci. ,s.° zadolžene za uspešno z°eUo kooperacije ter za na- ma 14.1 13.7 17,3 186 45.8 21.2 19)9 16,2 15,9 18,8 187 48,6 27.5 bavo potrebne mehanizacije in reprodukcijskega materiala. Proizvodnja krušnih žit jo zadovoljiva, vendar pa pridelek teh ni obsežen glede na male površine zemljišč, ki so prikladne za pridelavo tovrstnih pridelkov. Kooperacija zasebnih kmetijskih Za navedeno kooperacijsko proizvodnjo bo treba Izbrati najprimernejša zemljišča za pridelavo gornjih pridelkov. VIII. poglavje Živinoreja: . Živinorejska proizvodnja se postopoma razvija v glavnem na področjih izven območja barja, kjer je glede na kvalitetno krmo možnost razvoja živinoreje, medtem ko se na področju barja glede na kislo krmo posebno plemenska živina razvija slabše. Predvideva se porast plemenske In delovne živine za 3%. Proizvodnja mleka bo porasla za nadaljnjih ca. 100 litrov na kravo molznico. Tako bo znašala povprečna molz-nost 1760 litrov. Vidnejši razvoj v tej panogi gospodarstva pa se predvideva v vzreji prašičev, posebno mesnatih bekonov in pršutnrjev. V ta namen bo sklenjenih med kmetijskimi zadrugami in proizvajalci predvidoma 200 pogodb. Sadjarstvo: V letu 1959 se predvideva povečanje proizvodnje sadja za ca. 6%. Na povečanje bo vplivala predvsem boljša oskrba in nega sadnega drevja, izdatno in pravilno gnojenje ter dodajanje umetnih gnojil. Predvideva se Še nadaljnja obnova starih nasadov z novimi žlahtnimi vrstami, ki bodo ob pravilni negi pripomogle k proizvodnji kvalitetnega sadja. Za nekatere predele se predvideva pristopitev k rajonizaciji sadnih okolišev. Ukrepi za zagotovitev celotne kmetijske proizvodnje , so sledeči: n) smotrna ,in večja uporaba umetnih gnojil; b) večja uporaba sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni m škodljivcev; c) uporaba kakovostnih semen; č) selekcija goveje živine; d) gradnja silosov ih gnojničnih jam; e) melioracija nekaterih predelov obdelovalnih površin; f) umetno osemenjevanje živine. IX. poglavje Gozdarstvo: Celokupne gozdne površine obsegajo 6769 ha, od tega zavzema državni sektor 1789 ha gozdnih površin, zasebni sektor pa 4980 ha gozdov. Realizacija plana sečnje v letu 1958 je bila izvršena s 100%, vendar le na podlagi naknadno izdanih sečnih nalogov, po katerih je bilo posekanega 1400 ra* lesa. Plan sečnje za leto 1959 je prav tako kakor prejšnja leta postavljen na podlagi preračunanega prirastka ter znaša 14.500 m*. Pogozdovanje, melioracije degradiranih gozdov ter čiščenje zemljišč je bilo v letu 1958 doseženo 100%. V letu 1959 pa se predvideva: Izvršitev nege gozdov na površini 34,85 Im. Izvršitev obnove gozdov na površini 18,98 ha. Izvršitev melioracije na površini 2,73 ha. Sredstva za izvršitev gornjih del znašajo 503.231 dinarjev. Poleg sečnje, gojenja in urejanja gozdov bo na gozdnih površinah' izvajati še tele naloge: Razvijati gozdarsko službo. Izvajati razmejitev gozdnih in kmetijskih površin. Urejati dostopne poti. Zmanjševati potrošnjo lesa, kjer ga lahko nadomešča kak drug gradbeni material. Zaostriti kontrolo nad obratovanjem žag veneciank, da se tako prepreči neekonomska predelava lesa ter to preusmeri v industrijsko predelavo. X. poglavje Trgovina: Obseg blagovnega prometa t trgovini se bo v letu 1959 predvidoma povečal za 139 % v primerjavi z letom 1958. Na to povečanje do vplivala predvsem izvedena razširitev trgovskega podjetja »Krim« Borovnica, katero je v letošnjem letu prevzelo trgovske poslovalnice kmetijske zadruge Preserje in kmetijske zadruge Podpeč. V letu 1958 je bil namreč promet v trgovinah kmetijskih zadrug izkazan na zadrugah, medtem ko je v letošnjem planu realizacija v zadrugah prikazana za toliko manj ter je nasproti letu 1958 izkazana le z 51,6%. Sorazmerno povečanje v trgovini znaša torej le 12,6%, kar gre na račun večje potrošnjo ter je skladno s smernicami perspektivnega plana. Predvideno povečanje bo doseženo predvsem zaradi naraščanja števila prebivalstva, zaradi razširitve prodaje- sortimentov ter povečanja osebne potrošnje. Da bi bilo mogoče doseči tako povečani blagovni promet, so predvideni naslednji ukrepi: 1. Zn poslovalnico v Preserju nabaviti potrebno opremo ter prevozno sredstvo za trgovsko podjetje »Krim« Borovnica. 2. Trgovskemu podjetju zagotoviti potreben obratni kredit. 3. Zagotoviti zadostno število strokovnega kadra. Da bi se zagotovila preskrba z mesom in kmetijskimi pridelki, so že sprejeti ustrezni ukreni, po katerih bodo morale kmetijske zadruge skrbeti zn zadostno količino odkupljenega blaga in klavne živine. V letu 1959 bo nujno poostriti kontrolo cen, ker se pojavljajo tendence nedovoljenega zviševanja. Svet za gospodarstvo je že dal pobudo zn povečanje števila potrošniških svetov v trgovini glede na' ustanovitev trgovskega podjetja in na razširitev trgovske mreže. TI sveti bodo nedvomno pripomogli k hitrejšemu napredku In boljšemu poslovanju trgovin. XI. poglavje Gostinstvo in turizem: Celokupni promet v gostinstvu so bo v lotu 1939 predvidoma dvignil za 13,4%. Gornji dvig je pripisovati predvsem večjemu dohodku prebivalstva, večanju števila zaposlenih in splošnemu porastu števila prebivalcev. Dvig sc pričakuje predvsem od prodanih alkoholnih pijač. Tudi obrati družbene prehrano, ki obstajajo v industrijskih krajih, bodo nekoliko dvignili promet Število zaposlenih v gostinstvu bo v letu 1959 predvidoma ostalo neizpremenjeno. Višji promet bo torej dosežen z večjo storilnostjo zaposlenih. Nujno bi bilo urediti obrat gostilne »Pri Rezki« v Borovnici, urediti predvsem prostore za tujske sobe ter nabaviti potrebno opremo. Vendar pa to v letu 1959 še ne bo možno izvesti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Obrat pa je poleg tega že sedaj obremenjen z odplačevanjem anuitet za dolgoročna posojila, ki jih je najel prejšnja leta ter uporabil za ureditev lokala. Razpoložljiva sredstva bodo vložena za razvoj turizma, to je ureditev Pekla pri Borovnici ter kopališča na Jezeru pri Podpeči. XII. poglavje Obrt: Skupen obseg obrtniške proizvodnje in storitev se bo v letu 1959 povečal predvidoma za 2,9 %>, od tega v družbenem sektorju obrti za 5,6%, v zasebnem sektorju pa za 0,5 %. Na povečanje bo vplivala predvsem razširitev obrtnih obratov socialističnega sektorja. Predvidoma bodo povečale pro-, izvodrijo in storitve predvsem: 1. Elektrostrojna obrtna delavnica Borovnica z uvedbo proizvodnje novih artiklov ter 2. Obrtno gradbeno podjetje Borovnica s povečanjem storilnosti. Nadaljnja razširitev v obratih socialističnega sektorja se predvideva: 1. v krojaštvu Borovnica z uvedbo konfekcijske izdelave ter 2. pri Obrtnem podjetju »Usluga« v Podpeči z okrepitvijo in boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet v mizarski delavnici. Finančni organi uprave za dohodke bodo skupno s pristojnimi sveti posvetil dokaj pozornosti pravilni davčni politiki in realnemu 'cenjevanju prometa pri zasebnih odbrtnikih ter tako preprečili prekomerne zaslužke. XIII. poglavje Komunalni Pod komunalna podjetja prištevamo Dimnikarsko obrtno delavnico s sedežem v Borovnici ter obrat Elcktro Ljubljnna-okolica. Ta dejavnost obsegu le majhen del celotnega gospodarstva. Realizacija se bo v letu 1959 predvidoma dvignila za 6,8% pri istem številu zaposlenih. Predvideva se reorganizacija gospodarsko komunalne ustanove občine Borovnica, katera posluje kot finančno samostojni zavod. Predvidena reorganizacija naj bi to ustanovo spremenila v komunalno podjetje z gospodarskim računom. TRETJI DEL EKONOMSKI UKREPI 7.A IZPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE BOROVNICA . XIV. poglavje Amortizacija »Mlin« Podpeč bo plačeval za-gradbene objekte polni znesek amortizacije, zmanjšan za 50%. XV. poglavje Obresti od skladov osnovnih sredstev 1. Trgovsko podjetje »Krim» Borovnica bo plačevalo obresti od sklada osnovnih sredstev v višini 2%. Te obresti pripadajo občinskemu investicijskemu skladu. 2. Kmetijske zadruge bodo plačevale obresti v višini 2% ter gredo v celoti v njihov sklad osnovnih sredstev. XVI. poglavje Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij 1. Gospodarskim organizacijam iz 23. člena zakona o prispevku iz dohodka, ki plačujejo svoje obveznosti v pavšalnem znesku in se določijo s pogodbo, gredo v celoti v občinski investiciski sklad. 2. Prispevek iz dohodka kmetijskih zadrug se deli tako, da pripada: 60% skladu osnovnih sredstev zadrug; 40%,investicijskemu skladu občine. 3. Pavšalni prispevek iz dohodka Obrtne dimnikarske delavnice gre: 30% za sklad osovnih sredstev delavnice, 70.% pa v investicijski sklad občine. XVII. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek 1. Dopolnilni proračunski prispevek delavcev je predpisan s posebnim odlokom ObLO Borovnica (Glasnik št. 18/59). XVIII. poglavje Občinske doklade 1. Občinske doklade od kmetijstva bodo predpisane s posebnim odlokom ObLO Borovnica. 2. Občinske doklade na dohodke od samostojnih poklicev in premoženj so predpisane s posebnim odlokom ObLO Borovnica (Glasnik št. 33/59). XIX. poglavje Prometni davek 1. Občinski prometni davek od obrti, maloprodaje v trgovini ter na alkoholne pijače se obračunava in plačuje po veljavnih predpisih. XX. poglavje Skladi 1. Občinski investicijski sklad Razpoložljiva sredstva investicijskega sklada bodo znašala v letu 1959 7,267.000 dinarjev. - Uporabila sc bodo takole: a) za osnovna sredstva industrije 2,450.000 b) za osnovno sredstva trgovini 1,500.000 c) zn osnovna sredstva obrti 700.000 d) za osnovna sredstva kmetijskim za- drugam 800.000 5,450.000 e) za obratna sredstvo obrti 1,817.000 1,817.000 Skupaj 7,267.000 2. Občinski stanovanjski sklad Razpoložljiva sredstva stanovanjskega sklada bodo v letu 1959 znašala 29,101.000 din. Uporabila sc bodo za dolgoročno finansiranje stanovanjske in komunalne izgradnje, in sicer: a) zn gradnjo stanovanj gospodarskim organizacijam 12,500.000 b) za gradnjo stanovanj zavodom in družbenim organizacijam c) za gradnjo stanovanj polit. ter. enotam d) za gradnjo stanovanj dclav. in uslužb. Skupaj 1,000.000 4,000.000 11,601.000 29,101.000 Od tega zneska je bilo že v letu 1958 angažiranih sredstev 7,676.000 dinarjev, ki pa bodo izkoriščena v letu 1959. 3. Občinski cestni sklad Razpoložljiva sredstvo cestnega sklada bodo znašala v letu 1959 710.000 dinarjev, ter se bodo uporabila za vzdrževanje občinskih cesti a) za material 510.000 b) za prevoze 200.000 710.000 XXI. poglavje BILANCA PRORAČUNSKIH SREDSTEV I. Dohodki: 1. proračunski prispevek iz gospodarstva 6,980.000 2. proračunski prispevek izven gospodarstva 1,500.000 3. prispevek iz sklada skupne porabe 10.000 4. davek na dohodek 0(1 kmetijstva 2,712.000 5. davek na dohodek Ostalih poklicev 2,639.000 6. prometni davek zasebnikov 5,101.000 7. prometni davek od vina in žganja 21.000 8. zemljarina iz gospodarstva 431.000 9. dopolnilni proračunski prispevek 577.000 10. občinske doklade od kmetijstva _ 11,134.000 11. ostale občinske doklade ' 725.000 12. občinski prometni davek 1,568.000 13. občinski prometni davek od maloprodaje 2,390.000 14. občinski prometni davek od alkoholnih pijač 3,81l'oOO 15. občinske takse - 461.000 16. ostali proračunski dohodki 1,249.000 17. 6-odstotna obvezna rezerva iz leta 1958 1,620.000 18. 20-odstotna rezerva od investicij v letu 1958 33o!o00 19. proračunski presežek iz leta 1958 (80%) 942^000 Skupaj dohodkov 44,201.000 II. Izdatki: 1. administrativni proračun 40,176.000 2. negospodarske investicije L547ioo0 , Skupaj 41,723.000 111. 6-odstotna obvezna rezerva 2,478.000 Skupaj izdatkov 44,201.000 XXII. poglavje Končne določbe Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem ve«1' ruku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1959. St. 01/3-286/59. Borovnica, 18. maja 1959. i Predsednik , občinskega ljudskega odbofS Janez Čerin 1. r. OBČINA DOMŽALE RAZGLAS Občinski ljudski odbor Domžale razglaša v smislu Člena 92 zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov naslednje poročilo Občinske volilne komisije Domžale o izidu volitev v občinski zbor občinskega LO Domžale, ki so bile 7. junija 1959. 1. V volilni enoti 51. 30, v kateri se voli en odbornik, je bil en kandidat, in sicer: MAJCEN Karla Vinko, Mengeš, ki je dobil 288 glasov. Neveljavnih je bilo 86 glasovnic. Zn odbornika je bil izvoljen Majcen Karla Vinko iz Mengša. V volilnem seznamu te volilno enote je bilo vpisanih 405 volivcev. 2. V volilni enoti št. 31, v kateri se voli en odbornik, sta bila dva kandidata, in sicer: ŠINK Alojza Franc, Mengeš, ki je dobil 411 glasov, in NARAT Jerneja Janez iz Mengša. ki je dobil 146 glasov. Neveljavnih je bilo 35 glasovnic. Za odbornika je bil izvoljen ŠINK Alojza Franc iz Mengša. V volilnem seznamu te volilne enote je bilo vpisanih 650 volivcev. 3. V volilni enoti št. 32, v kateri se voli en odbornik, je bil en kandidat, in sicer: VID ALI Ivana Ivan iz Men?' ki ie dobil 276 glasov. Neveljavnih je bilo 41 glasovi” Zn odbornika je bil izvoljen kuj didat V1DALI Ivana Ivan, V volilnem seznamu te voh1, enote je bilo vpisanih 333 voliv” 4. V volilni enoti št. 33, v k«', se voli en odbornik, je bil en k11 didat, in sicer: SITAR Antona Vinko, Mehki je debil 273 glasov. Neveljavnih je bilo 109 »' sovnic. ., Za odbornika je bil izvoUi kandidat SITAR Antona Vink” Mengša. ..|d V volilnem seznamu te voj enote je bilo vpisanih 451 voh' i 5. V volilni enoti št. 34, v k®6, se voli en odbornik, je bil en didat in sicer: TAVČAR Franca Anton iz ša, ki je dobil 369 glasov. Neveljavnih je bilo 58 glnS0M< Zn odbornika je bil izvoljen ,fj didat TAVČAR Franca Anton,9 geš. ]il» V volilnem seznamu te * ff enote je bilo vpisanih 476 vol' g 6. V volilni enoti št. 35, v j' sc voli en odbornik, sto h' kandidata, in sicer: JEMC Jakoba Janez, Trzin, ki je dobil 136 glasov, in l.OŽAR Antona Franc, Trzin, ki je dobil 113 glasov. Neveljavnih je bilo 23 glasovnic. Za odbornika je bil izvoljen kandidat JEMC Jakoba Janez iz Trzina. V volilnem seznamu te volilne enote je bilo vpisanih 299 volivcev. 7. V volilni enoti št. 36, v kateri Se voli en odbornik, sta bila dva kandidata, in sicer: RAKEF Janeza Franc, Trzin, ki Je dobil 132 glasov, in HABAT Pavla Stane iz Trzina, ki je dobil 198 glasov. Neveljavnih je bilo 13 glasovnic. * Za odbornika je bil izvoljen kandidat 1IABAT Pavla Stane, Trzin. V volilnem seznamu te volilne enote je bilo vpisanih 367 volivcev. 8. V volilni enoti št. 37, v kateri Se voli en odbornik, sta bila dva kandidata, in sicer: PESTOTNIK Petru Ivan iz Moravč, ki je dobil 295 glasov, in KOS Franca Maks iz Moravč, ki je dobil 150 glasov. Neveljavnih je bilo 31 glasovnic. Za odbornika je bil izvoljen kandidat PESTOTNIK Petra Ivan, Moravče. V volilnem seznanju te volilne enote je bilo vpisanih 576 volivcev. 9. V volilni enoti št. 58, v kateri ?e voli en odbornik, so bili trije kandidati, in sicer: VIDIC Franca Ivan iz Moravč, ki je dobil 134 glasov, T1C F ranča Pavel, Moravče, ki je dobil 62 glasov, in MAJDIČ Janeza Franc, Moravče, ki je dobil 71 glasov. Neveljavnih je bilo 35 glasovnic. v Za odbornika je bil izvoljen VIDIC Franca Ivan iz Moravč. V volilnem seznamu te volilne enoto je bilo vpisanih 364 volivcev. 10. V volilni enoti št. 39, v kateri sc voli en odbornik, so bili trije kandidati, in sicer: BRODAR Franca Anton iz Moravč, ki je dobil 104 glasove, CERAR Jožeta Franc iz' Moravč, ki je dobil 63 glasov, in IJS Antona Vincenc, Moravče, ki je dobil 25 glasov. Neveljavnih je bilo 20 glasovnic. n Zil odbornika je bil izvoljen BRODAR Franca Anton, Krašce. V volilnem seznamu te volilne enote je bilo vpisanih 287 volivcev. tl. V volilni enoti št. 40. v kateri ?c voli en odbornik, sta bila dva kandidata, in sicer: KLOPČIČ Martina Martin, Vrh-P°1 ie, ki je dobil 258 glasov, in . KOKALJ Janeza Ivan, Moravče, k* ie dobil 52 glasov. Neveljavnih je bilo 37 glasovnic. v Za odbornika je bil izvoljen *y-OPClC Martina Martin, Vrhpolje. V volilnem seznamu te volilne "ote je bilo vpisanih 525 volivcev. 12. V volilni enoti št.z4t. v kateri ie voli en odbornik, so bili trije 6,ulidati, in sicer: i , BART.IC Franca Franc, Moravče, 1 ie dobil 204 glasove, i. j IC Lovrenca Stefan, Moravče, je dobil 29 glasov, in v POŽARSEK Franca Franc, Mo-aV\T°’ k* J6 dobil 105 glasov. Nevel javnih je bilo 25 glasovnic. j. Za odbornika je bil izvoljen knn- BARLIC Franca Franc, Mo- **vče. en V volilnem seznamu te volilne °’p jp Bilo vpisanih 429 volivcev. *’■ V volilni enoti št. 42, v kateri V. v.° i Pn odbornik, so bili trije Kand,dntl, in sicer. KOKALJ Jožeta Jože, Moravče, ki je dobil 156 glasov, jjEŽMAN Janeza Stane, Moravče, ki je dobil 35 glasov, in UST AR Andreja Feliks, Moravče, ki je dobil 14 glasov. Neveljavnih je bilo 8 glasovnic. Za odbornika je bil izvoljen KOKALJ Jožeta Jože, Moravče. ■ V volilnem seznamu te volilne enote je bilo vpisanih 243 volivcev. St. 02/1-2190/1. Domžale, dne 8. junija 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Franc Habjan 1. r. RAZGLAS Občinski ljudski odbor Domžale razglaša v smislu člena 92 zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov naslednje poročilo Občinske volilne komisije Domžale o izidu volitev v zbor proizvajalcev ObLO Domžale, v proizvajalski skupini industrije, trgovine in obrti, ki so bile 6. junija 1959. 1. V volilni enoti št. 13, v kateri se voli en odbornik, sta bila dva kandidata, in sicer: RAVNIKAR Franca Franc, Rodica št. 25. ki je dobil 176 glasov, in MERCIIN Janeza Jože, Mengeš, ki je dobil 96 glasov. Neveljavni sta bili dve glasovnici. Zn odbornika ie bil izvoljen kandidat RAVNIKAR Franca Franc, Rodica. V volilnem seznamu te volilne enote sta bila vpisana 302 volivca. 2. V volilni enoti št. 14, v kateri se voli en odbornik, je bil en kandidat. in sicer: JEŽ Antona Lado, Mengeš, ki je dobil 127 glasov. Neveljavnih je bilo 14 glasovnic. Zn odbornika je bil izvoljen kandidat JEŽ Antona Lado, Mengeš. V volilnem seznamu te volilne enote ie bilo vpisanih 182 volivcev. . 3. V volilni enoti št. 15. v kateri se voli en odbornik, so bili trije kandidati, in sicer: RLE J C Franca Anton, Mengeš, ki je dobil 79 glasov, GUBANO Franca Janez, Mengeš, ki je dobil 36 glasov, in RLEJC Feliksa Matko, Mengeš, ki je dobil 49 glasov. Neveljavnih je bilo 12 glasovnic. Za odbornika je bil izvoljen BLFIC Franca Anton, Mengeš. V volilnem seznamu te volilne enote ie vpisanih 191 volivcev. 4. V volilni enoti št. 16, v kateri se voli en odbornik, sta bila dva kandidata, in sicer: P1SFK Franca Slavko, Mengeš, k? je dobil 40 glasov, in BURGAR Urbana Andrej, Mengeš ki ie dobil 99 glasov. Neveljavne so bile štiri glasovnice. Zn odbornika je bil izvoljen kandidat BURGAR Urbana Andrej, Mengeš. V volilnem seznamu te volilne enoto je bilo vpisanih 158 volivcev. 5. V volilni enoti št. 17, v kateri se voli en odbornik, sto liiln dva kandidata, in sicer: Ing. JUSTIN Drngotn Drago iz 14 uidi n no. ki je dobil 29 glasov, in ŽNIDAR Franca Ivan iz Mengša, ki je dobil 64 glasov. Neveljavnih je bilo 9 glasovnic. Zn odbornika je bil izvoljen kandidat ŽNIDAR Franca Ivan, Mengeš. V volilnem seznamu te volilne enote Je bilo vpisanih 142 volivcev. 6. V volilni enoti št. 18, v kateri se voli en odbornik, sta bila dva kandidata, in sicer: OTRIN Janeza Janez, Radomlje, ki je dobil 93 glasov, in PETERC Janeza Ciril iz Moravč, ki je dobil 91 glasov. Neveljavnih je bilo 13 glasovnic. Zn odbornika je bil izvoljen OTRIN Janeza Janez iz Radomelj, V volilnem seznamu te volilno enote je bilo vpisanih 238 volivcev. St. 02/1-2190/1. Domžale, dne 8. junija 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Franc Habjan 1. r. RAZGLAS Občinski ljudski odbor Domžale razglaša v smislu členh 92 zakonu o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov naslednje poročilo Občinske volilne komisije Domžale o izidu volitev v zbor proizvajalcev Občinskega LO Domžale, v proizvajalski skupini kmetijstva, ki so bile 7. junija 1959. 1. V volilni enoti št. 1, v kateri se voli en odbornik, so bili trije kandidati, in sicer: KEGELJ Jakoba Ivan, Depala vas, ki je dobil 184 glasov, ing. ABSEC Matije Miitija, Mengeš, ki je dobil 254 glasov, in NASTRAN Cirila Ivan, Radomlje, ki je dobil 285 glasov. Neveljavnih je bilo 75 glasovnic. Za odbornika je bil izvoljen kandidat NASTRAN Cirila Ivan, Radomlje. V volilnem seznamu te volilno enote je bilo vpisanih 797 volivcev. 2. V volilni enoti št. 2, v kateri se voli en odbornik, so bili trije kandidati, in sicer: GRGAR Janeza Stanko, Dob, ki je dobil 204 glasove, BENKOVIČ Franca Mirko, Blagovica. ki je dobil 220 glasov. In ŠARC Jakoba Jakob, Vrba pri Šentvidu, ki je dobil 61 glasov. Neveljavnih je bilo 16 glasovnic. Za odbornika je bil izvoljen Benkovič Franca Mirko, Blagovica. V volilnem seznamu te volilne enoto je vpisanih 622 volivcev. 3. V volilni enoti št. 3, v kateri se voli en odbornik, so bili štirje kandidati, in sicer: KOS Franca Pavla, Moravče, ki je dobila 40 glnspv, LAVRAČ Janeza Frane, Moravče, ki it' dobil 156 glasov, MAJDIČ Janeza Frano, Moravče, ki je dobil 78 glasov, in PRELOVŠEK lanezn Jože. Moravče, ki je dobil 72 glasov. Neveljavnih je bilo 34 glasovnic. Za odbornika ie bil izvoljen kandidat LAVRAČ Janeza Franc, Moravče. V volilnem seznamu te volilne enote je bilo vpisanih 613 volivcev. Št. 02/1-2190/1. Domžale, dne 8. junija 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Frane Habjan 1. r. ODLOK o tržnem redu. ‘ I. Krajevna veljavnost 1. člen Ta odlok velja za vse trge v občini Grosuplje. Trge vzdržuje, upravlja in nadzoruje uprava komunalnih dejavnosti občine Grosuplje. TRGI NA DROBNO Kraj in prostor 2. člen Trgi na drobno so: 1. stalni: trg na Grosupljem na »Košakovem dvorišču«; 2. nestalni: trgi zn posebne primere, ki jih določi sve za gospodarstvo v soglasju s svetom za stanovanjske in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Grosuplje. Prodajna mesta 3. člen Vsak prodajalec ima pravico samo do enega prodajnega mesta. Izjeme dovoljuje v utemeljenih primerih Uprava komunalnih dejavnosti občine Grosuplje. Ce stalni prodajalec uporablja določeno prodajno mesto, zlasti zaprte tržne lope, mora uprava komunalnih dejavnosti ObLO Grosuplje skleniti z njim najemno pogodbo. Stalni prodajalci morejo z dovoljenjem Uprave komunalnih dejavnosti ObLO Grosuplje postaviti na določenih mestih stalne prodajne klopi ali lope. Obliko in velikost teh klopi oziroma lop odobri Uprava komunalnih dejavnosti občinskega ljudskega odbora Grosuplje. Prostorov, ki jih imajo prodajale! v najemu od Uprave komunalnih dejavnosti občine Grosuplje, ne smejo brez dovoljenja te uprave odstopiti drugim niti v celoti niti deloma. Blago se prodaja na prodajnih klopeh ali z vozili. Na tleh se blago ne.sme prodajati, razen v primerih nujne potrebe in če to dovoli Uprava komunalnih dejavnosti ObLO Grosuplje. V vsakem primeru pa morajo prodajalci vse na trg prineseno bla^ go imeti razloženo naprodaj nn vidnem mestu. 4. člen . Kadar prodajalec blago proda, mora prodajno mesto zapustiti, čeprav še ni potekel tržni Čas. Tržni čas 3. člen Tržni čas se prične vsnk dan z ranim jutrom ter trnja ob delavniki’! do 13. ure, ob nedeljah in praznikili pa do 11. ure dopoldne. Uprava komunalnih dejavnosti ObLO Grosuplje dovoljuje v utemeljenih primerih izjemo od veljavnega tržnega čnsn. Za stalne prodajalec nn trgu velja poslovni Čas, kot je določen za prodajalne te vrste zunaj trga. Blago, prodajalci in knpci OBČINA GROSUPLJE 259. - Nn podlagi 2. točke 26. člena statuta občine Grosuplje, 1. in 2. točke odredbe o pogojih zn kupovanje in prodajanje kmeliiskih pridelkov na trgih (Ur. list FLRJ št. 19/58) in 3„ 8. in 130. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 2/59) je sprejel občinski ljudski odbor Grosuplje n n -seji občinskega zbora in nn seji zbora proizvajalcev dne 31. marca 1959 6. člen Blago je dovoljeno prodajati in' kupovnfi samo na prostoru na trgu, ki je zanj določen. Sveže meso je dovoljeno prodajati samo v mesnicah. Živa perutnina, golobi, kunci in druge male živali se prodajajo na stalnih trgih. 7. člen Na trgih na drobno je dovoljeno prodajati vse vrste predelanih in nepredelanih kmetijskih pridelkov, cvetlice, drva, trske, zdravilna ze- lišča, gozdne sadeže, divjačino, ribe ijl druge užitne vodne živali ter izdelke domače obrti. Na trgih je prepovedano kakorkoli izpostavljati in prodajati blago iz krajev, ki so uradno razglašeni za okužene. 8. člen Prodajati smejo na trgu na drobno: a) kmetijske zadruge in kmetijske proizvajalne organizacije neposredno ali po poslovnih zvezah, trgovske gospodarske organizacije in individualni proizvajalci; b) nabiralci in gojitelji cvetlic, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, ce so blago sami nabrali ali vzgojili; c) lovske in ribiške zadruge oziroma društva in družine divjačino in ribe, ki so jih same nalovile; č) proizvajalci predmetov krajevno udomačene obrti svoje lastne Izdelke domače obrti. Zasebni proizvajalci in nabiralci, našteti pod a), b) in č), smejo prodajati edino sami ali po družinskih Članih, ne pa z najetimi ljudmi. 9. člen Vsi stalni prodajalci morajo na prodajnem mestu vidno označiti Bvojo firmo ali naslov, katerega obliko potrdi Uprava komunalnih dejavnosti ObUO Grosuplje. 10. člen Kupovati smejo na trgih na drobno kmetijske pridelke in druge proizvode, ki so navedeni v 7. členu tega odloka: a) individualni potrošniki; b) izjemoma od 11. ure dalje tudi Veliki potrošniki: socialni in zdravstveni zavodi, izpostavljene enote LM in JI,A, gostinska podjetja in feostišča, delavsko-uslužbenske restavracije, menze, planinski domovi in domovi oddiha. 11. člen Vsako prekupčevanje na trgih je prepovedano. Označevanje cen 12. člen Vsi prodajalci trgovskih podjetij, trgovin in zadružnih organizacij morajo vsako blago vidno označiti s fceno, ki jo določi uprava teh otga-pizacij, ter z vrsto in k vali teto. Cene tnesa, vrsta in kvaliteta se objavijo % ‘vidnim cenikom na prodajnem mestu. MERE 13. člen Blago, ki se ne prodaja no kose, temveč sc meri, je dovoljeno _ prodajati le na kilograme, litre ali metre ter višje ali nižje enote teh mer. Uprava komunalnih dejavnosti ObLO Grosuplje -določi, katero blago se sme prodajati na kose ali na votle rfiere. 14. člen Uporabljati se smejo samo po veljavnih predpisih potrjene merilne naprave, kot so: tehtnice, uteži, votle mere in metri. Uprava komunalnih dejavnosti občine Grosuplje poskrbi za potrebno število kontrolhili javnih meril in naprav, to fe: tehtnic^ uteži, votlih in dolžinskih mer, ki jih imajo kupci pravico uporabljali brezplačno. Na kupčevo zahtevo je prodajalec dolžan blago zmeriti s predpisanimi merili. Varstvo, čistoča in zdravje 15. člen Vsi obiskovalci tržnega prostora morajo skrbeti zn snago in ravnati z blagom tako, da ni ogroženo zdravje ljudi. Za snago v stalnih prodajalnih lokalih in na prostorih pred vhodom v lokale morajo skrbeti najemniki lokalov sami. Psov ni dovoljeno voditi po trgu. Pijanim in nalezljivo bolnim osebam dostop na trg ni dovoljen. 16. člen Osebe, ki prodajajo živila, morajo biti čiste in snažno oblečene. Živila morajo biti v takih posodah, da so zavarovana pred onesnaženjem. Živila morajo biti pristna, zdrava, nepokvarjena in čista. Živila ni dovoljeno otipavati in pokušati. Pokvarjeno blago se ne sme zadrževati Jia trgu, temveč se mora s trga takoj odstraniti. 17. člen Mleko in mlečni izdelki morajo biti zavarovani pred soncem, padavinami in prahom. Mlečni izdelki se smejo polagati samo na oprane prte ali l>cl čist papir. Prodajalci,. ki stalno prodajajo meso, mleko in mlečne izdelke, morajo imeti pokrite lase in morajo biti oblečeni v bele halje ali pa imeti bele predpasnike ali bele dokomolč-nike. 18. člen Povrtnina mora biti očiščena prsti ter ne sme biti mokra. Sadje mora biti zrelo ter ne sme biti gnilo ali črvivo. Nagnito ali črvivo sadje in sadje za kuho mora biti označeno kot tako. 19. člen Živali iz 3. odstavka 6. člena se smejo prodajati na stalnem trgu le, v kletkah ali košarah. Klanje živali na trgu ni dovoljeno. 20. člen Uprava komunalnih dejavnosti Obl,O Grosuplje je upravičena v vseh primerih, kjer bi prodajalci ne upoštevali določb 16.—19. člena tega odloka, prodajo blaga začasno ustaviti ter o tem nemudoma obvestiti pristojno občinsko sanitarno inšpekcijo zaradi ukrepanja. PROMET 21. člen V tržnem času je prepovedano voziti z vozili kakršnekoli vrste po trgu. Dovoljena je vožnja z otroškimi vozički In vožnja hromih oseb. Izjeme dovoljuje v izrednih primerih Uprava komunalnih dejavnosti ObLO Grosuplje. Nadzorstvo in inšpekcija tržnih prostorov 22. člen Poleg organov Uprave komunalnih dejavnosti ObLO Grosuplje izvajajo na vseh tržnih prostorih v skladu z ustreznimi posebnimi predpisi nadzorstvo in inšpekcijo tudi pristojni občinski sanitarni, veterinarski in tržni inšpektorati no svojih stalnih inšpekcijskih organih, posebej določenih za opravljanje te službe. Tržne pristojbine 23. člen Za uporabo prodajnega mesta plača prodajalec posebno pristojbino. Stojnina se ne plača, če je sklenjena najemna pogodba; v tem primeru se plača najemnina, katere višina sc določi v najemni pogodbi po veljavnih predpisih o najemninah za poslovne prostore. 24. člen a) Stojnina Za uporabo tržnega prostora in naprav plačajo prodajalci Upravi trgov tele pristojbine; 1. od cele klopi po 60 din; 2. od ročnega vozila po 50 din; 3. od voza po 100 din; 4. za prostor, na katerem prodajalec postavi lastno stojnico, po 100 din. Ako sc pokaže potreba po dodelitvi pokritih in drugih posebnih prodajnih mest, bodisi po predlogih prodajalcev, bodisi da se primerno porazdeli prodaja posameznih vrst blaga, določi Uprava konufnalnih dejavnosti ObLO Grosuplje stojnino, ki ustreza vzdrževalnim stroškom prodajnih naprav. Stojnino mora plačati prodajalec takoj, ko zasede prostor. b) Uporaba merilnih naprav Za posojilo tehtnice se plača za vsak tržni dan po 50 din. III. Prekrški in kazni 25. člen Osebe, ki prodajajo ali kupujejo kmetijske pridelke in druge proizvode na trgu na drobno in kršijo pri tem določbe 7., 8., 9., 10., tl., 12., 13., 15/1, 15/2, 16., 17., 18. in 19. člena tega odloka, se kaznujejo z denarno kaznijo do 10.000 din po predpisih temeljnega zakona o prekrških. 26. člen Organi tržnega inšpektorata in uprave komunalnih dejavnosti ObLO Grosuplje ter člani Ljudske milice se pooblastijo, da takoj na mestu izterjajo denarno kazen od tistih, ki jih zalotijo pri prekrških, ki so navedeni v naslednjem členu. O plačani kazni sc izda potrdilo. Ce se kazen ne izterja takoj na mestu, ali če je tisti, ki je štorij prekršek, noče plačati, se pošlje ovadba organu, ki je pristojen za upravni kazenski postopek. Denarne kazni, ki se plačujejo takoj na mestu, se ne izterjujejo od mladoletnikov pod štirinajstimi leti. 27. člen Z denarno kaznijo se kaznujejo za prekršek: a) v znesku 500 dinarjev; 1. kdor na trgu prikriva blago za prodajo; 2. kdor prodaja blago zunaj tržnega prostora; b) v znesku 200 dinarjev; 1. kdor prodaja izven veljavnega tržnega časa; * 2. kdor uporablja nepotrjene merilne naprave; 3. prodajalec, ki na kupčevo sra-htevo ne zmeri blaga s predpisanimi merili; c) v znesku 100 dinarjev: • 1. kdor vozi v tržnem času po trgu « kakršnimikoli vozili: 2. kdor vodi pse po trgu; 3. kdor pride na trg pijan ali z nalezljivo boleznijo. IV. • Končne določbe 28. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okra in Ljubljana. At. 04/1-673/2. Grosuplje, 5. maja 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora; Anton Janežič 1. r. OBČINA KAMNIK 260. Na podlagi določb odredbe o proizvodih, za katere morajo občinski ljudski odbori predpisati najvišje cene na dtobno (Ur. 1. LRS št. 36/58) in odredlie o obveznem predjiisova-nju najvišje prodajne cene na drobno za mleko (Ur. 1. LRS št. 17-91/59)! v zvezi s pooblastilom ObLO Kamnik z dne 27. oktobra 1958 izdaja svet za blagovni promet in turizem pri ObLO Kamnik po sklepu svoje 14. seje z dne 17. junija 1959 ODREDBO o naj višjih prodajnih cenah na drobno za sveže goveje meso, sveže svinjsko meso in sveže mleko na območju občine Kamnik. 1. Cene pri prodaji na drobno se oblikujejo s kalkulacijo ob upoštevanju dogovora o spremembi in dopolnitvi dogovora o najvišjih cenah za živino (Ur. 1. FLRJ št. 22-411/59) in dogovora o naivišjih odkupnih cenah za mleko (Uradni list LRS št. 17-96/59). 2. so« rgovska podjetja, podjetje »Me-Kainnik in mesarije kmetijskih zadrug ter podjetje »Mleko« Kamnik, kakor tudi drugi proizvajalci ne smejo prodajati v svojih prodajalnah in na trgu sveže goveje in svinjsko meso ter mleko po višjih centih, kot so določene v 3. točki te odredbe. 3'. I. Sveže goveje meso sc razvrsti v naslednji dve kategoriji; a) I. kategorija: stegno, hrbtet, šimbas in jilcea; b) II. kategorija: rebra s flamom, podplečnn rebra, vrat, bržola, prsni koš, bočnik in robček. Očiščena pljučna pečenka se prodaja izven kategorije. Na osnovi povprečne maloprodaj* ne cene 300 din za kg, so najvišje cene za posamezne kategorije mesa v prodaji na drobno naslednje: a) za meso I. kategorije: s kostmi 315 din zn kg brez kosti 430 din za kg b) za meso II. kategorije: s kostmi 270 din za kg _ brez kosti (sc ne prodaja) c) zn jiljučno pečenko — očiščeno 500 din za kg. Pri prodaji govejega mesa na drobno je določena naslednja pri* klada: a) za segno in pleče (izločene vraščene kosti) do 30°/o; b) za bočnik in vrat (izločene vra-ščenc kosti) do 25 °/o; c) za bržolo in šimbas (izlpčeno vraščene kosti) do 15%. Pri ostalem mesu priklade po* sebej odpadejo. Za drobovino in kosti so določene naslednje nujvišje cene v prodaji >*a drobno: jezik 270 din za kg srce 200 din za kg pljuča 70 din za kg jetra 300 din zn kg vranica 300 din za kg smrček 80 din zn kg vampi 200 din za kg ledvice 270 din za kg možgani 330 din zn kg loj 150 din za kg glava spod. čeljust 16 din za kg glava, oslalo 70 din zn kg kosti 60 din za kg II. Sveže svinjsko meso sc rfl*# vrsti v naslednje kategorije: . a) I. kategorija: karo, stegno pleče; b) II. kategorija: rebra s flamom In vratovina. Najvišje cene na drobno se določijo: a) za meso I. kategorije 350 din Za kg; b) za meso II .kategorije 330 din za kg. Dovoljena priklada pri maloprodaji svinjskega mesa, iz katerega so izločene vraščene kosti, je do 20e/o. Za ostale vrste svežega svinjskega mesa in za slanino ostanejo najvišje jnaloprodajne cene še nadalje v veljavi po odločbi ObLO Kamnik Predsednik Sv°ta za blagovni promet in turizem Stane Simšič 1. r. i. 1» odredbo je potrdil občinski hujski odbor Kamnik na seji dne 8- Junija 1959. Predsednik občinskega ljndškega odbora: Alfred Janko 1. r. OBČINA LITIJA 261. 0 K« podlagi 1. in 2. točke odredbe tin 1?*ZT°dih, zn Katere morajo ob-ljudski odbori predpisati naj-h ^ae na drobno (Ur. list LRS °(il ^'*k5/58) izdaja občinski ljudski skv>0r Litija po sklepu seje občin- j. i K® zbora in seje zbora proizva- Pv dne 18. junija 1959 ODREDBO ^"ločitvi najvišjih maloprodajnih .** goveje in svinjsko meso po kategorijah v občini Lilija. k|>tecnr^-)'VCjC mt"s0 sc m sicer: določita dve n) |T' J *■ kategorija, v katero spadajo: hrbet, šimbas In pleče; ^.v°j simims in piece; k; l ‘K kategorija, v katero spnda-°cnik, vrat, bržola, podplcčna Pri maloprodaji govejega mesa je dovoljena naslednja priklada: a) za stegno in pleče (izločene vraščene kosti) do 30°/o; b) zn bočnik in vrat (izločene vraščene kosti) do 25°/«; c) za bržolo in šimbas (izločene vraščene kosti) do 15%. 3. Najvišje cene nn drobno zn s vejte svinjsko meso se določijo za območje občine Litija: a) za meso I. kategorije (kare, stegno, pleče) 350 din za kg; b) za meso II. kategorije (rebra, flam in vratovina) 330 din za kg. Dovoljena priklada pri maloprodaji svinjskega mesa. iz katerega so izločene vraščene kosti, je do 20%. 6. Za kaznovanje kršitev določb te odredbe se uporabljajo določbe 6.a točke odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 7/38, 28/58 in 39/58). 7. Ta odredba velja takoj. S to odredbo prenehajo veljati nnjvišje mnlojrrodajne cene zn sveže meso in sveže svinjsko meso, ki so bile določene v 9. in 10. točki odločbe občinskega ljudskega odbora Litija št. 04/3-3008/1-1958 z dne 12. novembra 1958. St. 04/3-/2631/1-1959. Litija, 18. junija 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stane Pungerčar 1. r. 9. V »Stožice« cesta med hišnimi številkami I v Mali vosi in 19 v Stožicah. 10. V »Malo vas« cesta, ki vodi od hišne številke 1 v Muli vasi do hišne številke 92 na Ježici. 11. V »Ježico« cesta zahodno od Titove ceste od hišne številke 14 do 65 Ježico in dalje do kamniške železniške proge. 12. V »Savlje« cesta od prehoda čez Kamniško progo mimo hiše št. 77 do hiše št. 35 v Savljah. 13. V »Kleče« cesta od hiše št. 34 do hiše št. 36 in 38 v Klečah. 2. člen Imena se določajo naslednjim novim ulicam na ozemlju občine Ljubi jona-Bežigrad: 1. »Nade Ovčakove ulica« se imenuje ulica zahodno od Titove ceste s pričetkom pri hiši št. 199a na Titovi cesti. 2. »Presetnikova ulica« sc Imenuje ulica, ki teče .od Ogrinčeve s pričetkom pri hiši št. 19 do Turnerjeve pri hiši št. 20. 3. »Matičkova ulica« se imenuje ulica od Turnerjeve do dosedanje Stožcnske ulice. 4. »Jnrška cesta« se Imenuje cesta od občinske meje z občino Moste, ki je dejanski podaljšek istoimenske ulice v občini Moste, do Jarš. 5. »Križna ulica« se Imenuje ce-sf.a od občinske meje z občino Mo-<5 ki jo dejanski podaljšek Istoimenske ulice v občini Moste, do Jarš. 6. »Tomačevska cesta« se imenuje podaljšek istoimenske ceste do naselja Tomačevo. 7. »Pot k Savi« se imenuje pot, ki teče od hišne številke 27 do 34 v Tomačevem. 8. »V dolini« sc imenuje pot od hišne številke 37 do 53 v Tomačevem. 9. »Tesovnikova ulica« se imenuje ulica, ki vodi od hišne številke 7 v Mali vasi do kopališča na Ježici na vzhodni strani Titove ceste. 10. »Pod klancem« se imenuje ulica vzhodno od Titove ceste od hišne številke 1 do hišne številke 34 v Mali vasi. 11. »Strmce« se imenuje pot na vzhodni strani Titove ceste med hišnimi številkami 18 in 8 v Mali vasi. 12. »Bratov Jakopičev ulica« se imenuje pot na vzhodni strani Titove ceste med hišnimi številkami 13 in 22 v Mali vasi. 13. »Dečmanova ulica« ulica vzhodno od Titove ceste med hišni« ,mi številkami 50 in 81 Ježica. 14. »Kratka pot« se Imenuje pot vzhodno od Titove ceste od hišne številke 28 do 93 Ježico. 15. »Staro Ježica« se imenuje steza vzhodno od Titove ceste od sedanje hišne številke 59 ob hišah št. 7, 8, 9, 42 in 114 na Ježici. 16. »Marice Kovačeve ulica« se imenuje pot zahodno od Titove ceste od hišne številke 47 do 206 v Stožicah. 17. »Mire Lenardičeve ulica« se imenuje pot zahodno od Titove ceste od hišne številke 194 do 204 v Stožicah. 18. »Omuhnova ulica« se imenuje pot zahodno od Titove ceste od hišne številke 50 do 202 v Stožicah. 19. »Kalingcrjeva ulica« se imenuje pot zahodno od Titove ceste od št. 41 do 87 v Stožicah. 20. »Godeževa ulica« se imenuje pot zahodno od Titove ceste od hišne številke 53a do 202c Stožice. 21. »Ulica prvoborcev« se imenuje po? zahodno od Titove ceste od hišne številke 40 do 59 Stožice. 22. »Ulico 7. septembra« se imenuje pot zahodno od Tittfve ceste med hišnimi številkami 32 do 35 Stožice in dalje. 23. »Gogalova ulica« se imenuje ulica zahodno od Titove ceste in vzporedna z njo med hišnimi številkami 72 do 74 Stožice. 24. »Rodičcva ulica« se imenuje ulica zahodno od Titove ceste in vzporedna z njo med hišnimi številkami 186 do 198 Stožice. 25. »Slovenčeva ulica« se imenuje pot zahodno od Titove ceste in vzporedno z njo od številke 206 do 59 Stožice. 26. »No ogonih« se imenuje pot zahodno od Titove ceste s pričet, kom pri hiši St. 15 na Ježici do odcepa Saveljske ceste od Vodo- vodne ceste. 27. »Danile Komarjeve ulica« se imenuje ulica zahodno od Titove ceste in vzporedno z njo od ljišne Številke 88 do 108 Ježica. 28. »Bratov Čebularjev ulica« se imenuje ulica zahodno od Titove ceste od št. 26 do 123 Ježica. 29. »Za gasilskim domom« se Imenuje ulica zahodno od Titov* ceste med hišami št. 23 do 86 Ježica. 30. »Udvančevn ulico« se Imenuje ulica zahodno od Titove ceste od hišne številke 87 mimo hiše številka 105 Ježica in dalje. 31. »Nn produ« se imenuje pot, ki vodi od liiše št. 66 do 118 Ježica. 32. »Obvozna cesta« sc Imenuje cesta od Črnuškega mostu do Poljan pri Šentvidu (dosedanja tako imenovana »Nemška pot«). 35. »Saveljska cesta« sc imenuje cesta z odcepom proti severovzhodu od Vodovodne ceste mimo hišnih številk 80 do 105 Savlje do Saveljske ceste. 34. »Vodovodna cesta« se imenuje podaljšek Vodovodne ceste do Kleč. 3. člen »Trg 9. maju« se imenuje prostor na severu pred Bežigrajsko osnovno šolo (ob Vodovodni cesti). 4. člcti Ulica »Na navjc« preneha -obstajati. 5. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestnika okraja Ljubljana. St. 03-389/4-1958. Ljubljana, 24. novembra 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Ljubi jana-Bežigrad: Stane Koman l. r. 263. Na podlagi 7. člena zakona o imenovanju naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS Št. 10/48 in 20/50) v zvezi s 43. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list št. 40/57) je občinski zbor občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Bcžigrad na seji 29. maja 1959 sprejel ODLOK o preimenovanju Albanske ulice 1. člen Dosedanja »Albanska ulica« se preimenuje v »Vojkovo ulico«. 2. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01 3493/1-1959. Ljubljana, 10. junija 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Slane Koman 1. r. OBČINA LJUBLJANA-SENTVID RAZGLAS Na podlagi 1. odstavka 34. člena uredbe o postopku za izvedbo nacionalizacije zgradb in gradbenih zemljišč objavlja Odsek za finance pri Občinskem ljudskem odboru Ljubijana-Sentvid, da je izdal odločbo o ugotovitvi nacionalizacije zemljišča za zemljišča v katastrskih občinah: Glince, Stanežiče, Šentvid in Viž-marje ožjega gradbenega okoliša občine Ljubi jana-Sentvid. Vsaka stranka in vsaka druga prizadeta oseba lahko v pisarni Uprave zn dohodke pri Obl.,O Ljub-ljann-Šentvid, soba št. 3, pregleda to odločbo. Vsaka stranka in vsak druga prizadeta oseba lahko vloži v 30 dneh od dneva, ko je bil nabit razglas na občinsko desko, zoper to odločbo pritožbo na okrajni ljudski odbor, tajništvo za finance, v kolikor se odločba nanaša na pritožnika. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Štev.: 03/11-842/338-59. Šentvid, dno 23. junija 1959. Sef odseka za finance: Ivan Gorišek 1. r. OBČINA LOGATEC 264. Na podlagi 1. in 2. točke odredbe o obveznem predpisovanju najvišje prodajne cene na drobno za mleko (Ur. list LRS št. 17-91/59) in pooblastila občinskega ljudskega odbora Logatec z dne 21. novembra 1958 izdaja svet za gospodarstvo, družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora ObLO Logatec po sklepu seje z dne 20. junija 1959 ODREDBO o naj višji maloprodajni ceni za mleko na območju občine Logatec. 1. Na območju občine Logatec sc določi najvišja cena na drobno za mleko v znesku 28 din za liter fco prodajalna. 2. Za kaznovanje kršitev določb 1. točke te odredbe se uporabljajo določbe 6.a točke odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 7/58, 28/58 in 39/58). 3. Ta odlok velja od 1. julija 1959. St. 04/1-1664/4-59. Logatec, 20. junija 1959. Predsednik sveta za gospodarstvo družbeni plan in finance Franc Jerina 1. r. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Anton Petkovšek 1. r. 265. Na podlagi 1. in 2. točke odredbe o proizvodih, za katere morajo občinski ljudski odbori predpisati najvišje cene na drobno (Ur. list LRS št. 36/185-58) in pooblastila občinskega ljudskega odbora Logatec z dne 21. novembra 1958 izdaja svet za gospodarstvo, družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Logatec po sklepu 15. redne seje z dne 20. junija 1959. ODREDBO o določitvi najvišjih maloprodajnih cen za goveje in svinjsko meso po kategorijah zn območje občine Logatec. 1. Za goveje meso se določita dve kategoriji, in sicer: a) L kategorija, v katero spadajo: stegno, hrbet, šimbas in pleče; b) II. kategorija, v katero spadajo: bočnik, vrat, bržola, podplečna rebra, rebra s flumom, robček in prsni koš. Očiščena pljučna pečenka de prodaja izven kategorije. 2. Za goveje meso goveda, za katero so dogovorjene odkupne cene na podlagi povprečne maloprodajne cene 290 din za kg, se določijo v občini Logatec naslednje najvišje cene na drobno: n) zn pljučno pečenko, očiščeno in brez kosti 500 din za kg; b) I. kategorija, s kostmi 300 din za kg: brez kosti 400 din za kg; j c) II. kategorija, s kostmi 270 din zn kg. Za drobovino in kosti se določijo najvišje cene na drobno: jezik 270 din za kg srce 200 din za kg pljuča 70 din zn kg jetra 300 din za kg vranica 500 din za kg smrček 80 din za kg vampi 150 din za kg ledvice 270 din za kg možgani 330 din za kg loj 150 din za kg glava spod. čeljust 16 din za kg glava, ostalo 150 din za kg kosti 60 din za kg 3. Za goveje meso goveda, za katero so dogovorjene odkupne cene na podlagi povprečne maloprodajno cene 330 din za kg (goveda I.a in I. vrste), se določijo v občini Logatec naslednje najvišje cene na drobno: a) pljučna pečenka, očiščena, brez kosti 500 din za kg; b) I. katcgorjja, s kostmi 350 din za kg; brez kosti 480 din za kg; c) II. kategorija, s kostmi 300 din za kg. Meso goveda La in L vrste je dovoljeno prodajati le v posebnih, za to določenih prodajalnah, ali kot pakirano blago. 4. Pri maloprodaji govejega mesa je dovoljena naslednja priklada: a) za stegno in pleče (izločene vraščene kosti) do 30%>; b) za bočnik in vrat (izločene vraščene kosti) do 250/0; c) za bržolo in šimbas (izločene vraščene kosti) do 15č/o. 5. Najvišje cene na drobno za sveže svinjsko meso se določijo v občini Logatec: a) za meso L kategorije (kare, stegno, pleče) 350 din zn kg: b) za meso TI. kategorije, (rebra s flamom in vratovino) 330 din zn kg. Dovoljena priklada pri maloprodaji svin jskega mesa,, iz katerega so izločene vraščene kosti, je do 20°/o. 6. Zn kaznovanje kršitev določb te odredbe se uporabljajo določbe 6.a točke odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 7/58, 28/58 in 39/58). 7. Ta odredba velja takoj. St. 04/1-1872/3-59. Logatec, 20. junija 1959. Predsednik ^ sveta za gospodarstvo, družbeni plan in finance Franc Jerina I. r. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Anton Petkovšek I. r. OBČINA RIBNICA . 266. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Urhdni list LRS št. 19-88/52) ter 1. in 4. odstavku lil. točke dela C. Tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št/20-375/59) jc občinski ljudski odbor Ribnica sprejel na seji občinskega zbora in rta seji zbora proizvajalcev dne 26. junija 1959 ODLOK o spremembi odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno na območju občine Ribnica 1. člen V odloku o občinskem prometnem davku od prometa na drobno na območju občine Ribnica (Glas- nik št. 33-154/58) se točka b) 4. člena spremeni in se glasi: b) od prometa naravnih vin t trgovini po stopnji 8*/o, a od prometa ostalih alkoholnih pijač V. trgovini po stopnji 20°/«. 2. člen . Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 13. maja 1959. St. 01-2100/1. Ribnica, dne 26. junija 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stane Ilc I. r. OBČINA TRBOVLJE 267. Na podlagi 7. člena uredbo o potnih in selitvenih stroških (Ur. L FLRJ št. 28-295/55 in št. 26-325/56) in 1. točke 31. člena statuta občine Trbovlje je občinski ljudski odbor Trbovlje na seji občinskega zbora dne 18. junija 1959 sprejel ODLOK o kilometrini za uradno potovanja uslužbencev občinskega ljudskega odbora Trbovlje 1. člen Uslužbencem občinskega ljudskega odboru Trbovlje pripada kilometrina za vsak prehojeni oziroma prevoženi kilometer: u) če na poti, ki jo je treba prepotovati, ni javnega prevoznega sredstva in b) če je kraj kamor uslužbenci potujejo, oddaljen več kot Štiri kilometre od službenega kraja. 2. člen Za ugotavljanje razdalje in za določanje Višino kilometrine sc uporabljajo določbe odredbe o višini kilometrine (Ur. list LRS št. 4-4/56). 3. člen Odlok velja od objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01/1-636/4. Datum: 18. junija 1959. Podpredsednik ObLO: Hinko Kamnikar 1. r. Vsebina Vabilo na 11. sejo Mestnega sveto 217 Odlok o proračunu zo leto 1959 občin® Bpcovnica 258 Družbeni plan za leto 1959 občine Bo* ^ ro Vitica. Razglas o izidu volitev v občinski tbof občine Domžale. Razglas o izidu volitev v zbor proizv*' jalcev proizvnjulske skupine industrij®* trgovine in obrti občine Domžale. Razglas o izidu volitev v zbor prol/v*' jnlccv proizvnjuhke skupine kmetij*1*8 občino Domžale. 259 Odlok o tržnem redu občine GrostipIJ®' 260 Odredba o naj višjih prodajnih conah »J8 drobno za sveže goveje meso, svežo svinjsko meso in tveze mleko občin® Kamnik. 261 Odredite o določitvi najvišjih mnb>l>r0' j daj n ih cen za goveje in svinjsko ni®*® po kategorijah občine Litiju. 262 Odlok o imenovanju in sprememb*1^ imen ulic in trgov občine Ljubi j«"8' Bežigrad. .. 265 Odlok o preimenovanju Albanske «*,,c občine Ljubljana Bežigrad. . » Razglas o izdaji odločbe o ugotovi« »nacionalizacije zemljišču občine Liu liana Šentvid. „ 264 Odredba o najvišji maloprodajni ceni mleko občine Logatec 265 Odredba o določitvi najvišjih mah‘Pr^ dojnili cen za goveje in svinjsko «|lC po kategorijah občine Logatec 266 Odlok o spiemembi odloka o prometnem davku od prometa občino Ribnica. tf.. 267 Odlok o kilometrini za uradna Pot° nja uslužbencev občine Trbovlje. ne