:r„ Ptuj, torek, 17. marca 2009
letnik LXII • št. 21 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

Od tod in tam
Slovenija • Čigavo je ozemlje na levi strani Mure
O Stran 2
Po naših občinah Stoperce •
Gradnja plinovoda proti Rogatcu
O Stran 9
Črna kronika
Ptuj • Borut Erhatič zavrača obtožbe sodišča
Z> Stran 24
v
Štajerski
Ptuj • Odkrivanje naravnih in kulturnih zakladov
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Nogomet • Z novim porazom na zadnje mesto
O Stran 11
Scipohod polni baterije mladim in starejsim
Pohodništvo je zadnja leta doživelo pravi razcvet. Vse več ljudi ob tej obliki rekreacije odkriva lepote narave in dediščino svojega okolja, saj pohodništvo ne terja veliko. Stresno življenje človeka naravnost sili v takšne odločitve.
Boks •
Smola še vedno spremlja Dejana
O Stran 11
Društvo Zreli vedež je eno takih, ki je s svojo predsednico Viktorijo Dabič znalo ljudem približati bližnjo in
daljno okolico. Na svojih poteh pohodniki odkrivajo bogastvo sedanjosti in preteklosti ter si na ta način polnijo baterije. Če se ob teh priložnostih oglasi še beseda velikih književnih in drugih ustvarjalcev, ki so povezani s tem okoljem, je doživetje toliko bolj navdihujoče. Še posebej izstopajo njihovi pohodi ob polni luni ali šči-pohodi. Na njih spoznavajo pozitivno moč polne lune in pravljičnih noči ne glede na vreme in letni čas. 11. marca so praznovali, ščipohod so izvedli že stotič. Kot se za praznik spodobi, so ga delili z gosti: ponovno so se srečali s pohodniki iz Polzele, ki so čare polne lune užili že 130-krat.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Dominic Maroh •
V 2. ligi povprečno pred 30 tisoč gledalci
O Stran 15
Ormož • Podana pobuda za razpis referenduma J Hajdina • Seja sveta
Konec pomladi referendum Zdaj v Sosu in Zosu
Poslanec Vili Trofenik je sklical tiskovno konferenco, na kateri je predstavil pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis naknadnega referenduma o uveljavitvi 4. člena in 6. člena Poseg 23 (Podobmočje 6) Odloka o spremembah in dopolnitvah Odločba o lokacijskem načrtu mesta Ormož, ki ga je sprejel Občinski svet Ormož 23. februarja letos. Podobno je formulirano tudi predlagano referendumsko vprašanje, zato bo treba kar nekaj pojasnil, da bo jasno, kaj se skriva pod to formulacijo.
Kot obrazložitev je Vili Trofenik navedel, da je župan občine Ormož Alojz Sok samovoljno in brez vednosti Občinskega sveta (OS) Ormož in v nasprotju z veljavnim
prostorskim aktom ter veljavnim Regionalnim razvojnim programom za Podravje v letu 2007 predlagal uvrstitev izgradnje prostorov za potrebe glasbene šole, vreden
1.990.706 evrov, v projekt Grajska pristava oziroma v Izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa za Podravje. Veljavni Regionalni razvojni program, katerega sestavni del je Območni razvojni program Prlekija, ki so ga sprejeli občinski sveti vseh prizadetih občin z območja Prlekije, vsebuje projekt Grajska pristava, ki predvideva ureditev prostorov grajske pristave izključno za muzejsko dejavnost, in to za potrebe arheologije in etnologije. Vrednost projekta je bila ocenjena na 1,3 milijona evrov, kar je manj kot 1000 evrov na kvadratni meter.
O Stran 3
Dvanajstega marca se je svet občine Hajdina sestal na 17. seji. Razpravljali so o dvanajstih točkah dnevnega reda, v osrednji pa potrdili dopolnjen predlog odloka o proračunu občine za leto 2009. Tudi tokratna seja je potekala v polni sestavi, navzočih je bilo vseh 14 svetnikov, župan pa je že po tradiciji sejo pričel natanko ob sklicani uri; po njegovi točnosti bi se lahko marsikje zgledovali.
K dopolnjenemu predlogu proračuna občine Hajdina 2009 je bil podan le en pisni amandma. V imenu stranke LDS ga je podal član sveta iz vrst LDS Slavko Burjan. Predlagali so, da se postavka politični sistem (občinski svet, župan in podžupana) zniža za 20 odstotkov. S tem bi po mnenju OO LDS Hajdina prispevali k manjšemu zadolževanju občine Hajdina. Takšna odločitev bi bila znak dobre volje občinskih svetnikov, podžupanov in župana, da v skrbi za razvoj občine tudi sami nekaj malega prispevajo, čeprav se hkrati zavedajo, da je plača župana določena z zakonom, posledično pa tudi
podžupanov in nepoklicnih funkcionarjev.
Franc Mlakar (SD) je opozoril na nezakonito ravnanje odbora za družbene dejavnosti, ki je črtal sofinanciranje zasebne glasbene šole, pustil pa znesek za Glasbeno šolo Karola Pahorja; s tem bi delali škodo svojim otrokom, ki obiskujejo zasebno glasbeno šolo. Predsednica Jožica Šija-nec (DeSUS) je pojasnila, da se je zavzemala za to, da bi iz predloga dopolnjenega proračuna za leto 2009 črtali sofinanciranje obeh glasbenih šol, ne glede na to, da je občina Hajdina soustanoviteljica Glasbene šole K. Pahorja.
O Stran 7
Foto: vki
Slovenija • SNS ovadila Rupla in MZZ zaradi spornega zemljevida
Čigavo je ozemlje na levi strani Mure?
SNS je na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložila kazensko ovadbo proti Dimitriju Ruplu, Alešu Balutu in Tonetu Kajzerju, ker naj bi kot uslužbenci zunanjega ministrstva dopustili izvoz zemljevida, ki dokazuje, da je bilo ozemlje na levem bregu Mure hrvaško. V SNS menijo, da so omenjeni trije odgovorni za to prejeli tudi podkupnino. Bivši zunanji minister Dimitrij Rupel je od SNS že zahteval opravičilo in umik ovadbe, v nasprotnem primeru je napovedal »uporabo ustreznega pravnega sredstva«.
V SNS trdijo, da je Hrvaška preko zagrebške družbe Ge-ofoto, ki je lani poleti postala večinski lastnik Geodetskega zavoda Slovenije, prišla do zemljevida, ki ga je leta 1983 izdal Geodetski zavod Slovenije in ki naj bi dokazoval, da je bilo ozemlje na levem bregu Mure pri Hotizi takrat na Hrvaškem, in sicer v občini Mursko Središče. Ker gre za arhivsko gradivo, bi moral biti izvoz tega zemljevida mogoč le z dovoljenjem pristojnega ministra, vendar sta to dovoljenje izdala Balut in Kajzer, uslužbenca na zunanjem ministrstvu, čeprav naj to ministrstvo sploh ne bi bilo pristojno. V SNS namigujejo, da sta za to prejela podkupnino s strani Hrvaške, enako pa naj bi veljalo tudi za Rupla, ki je bil tedaj zunanji minister in odgovoren za delovanje celotnega ministrstva. Poleg tega naj bi omenjena trojica storila tudi kaznivo dejanje vohunjenja oz. kaznivo dejanje proti interesom države, trdijo v SNS.
Ovadili so tudi inšpektorja za kulturo in medije Dragana Matiča, ker naj bi s svojo neaktivnostjo dopustil, da je prišlo do izvoza arhivskega
Uvodnik
gradiva na Hrvaško. »Glede na to, da so tri ovadene osebe z izdajo dovoljenja za izvoz arhivskega gradiva na Hrvaško, in ena ovadena oseba s svojo neaktivnostjo, dejansko omogočile, da so državni arhivi s ključnimi zemljevidi prešli v roke tuji državi in ker se ti arhivi nanašajo na Slovenijo in njene interese, za tako ravnanje utemeljeno pričakujemo, da bodo pristojni odgovarjali,« so v SNS zapisali v obrazložitvi ovadbe.
Rupel grozi, Vidmar ni bil seznanjen
Glavni inšpektor inšpektorata za kulturo in medije Aleksander Vidmar je v sporočilu za medije pojasnil, da inšpektorat z nobeno od zadev, ki sta predmet ovadbe, predhodno ni bil seznanjen in v zvezi s tem tudi ni vodil nobenega postopka. Neprimerno je, da državljan in poslanec državnega zbora v zadevi, o kateri pristojnega organa ni nikoli obvestil, državnemu uradniku očita nevestno delo v službi, je zapisal.
Dimitrij Rupel, ki je sedaj
Ravs in kavs
Slovenci smo en prav čuden narod; po eni strani se imamo za zelo, zelo pametne, po drugi strani pa pogrnemo pri najbolj osnovnih, logičnih, enostavnih in temeljnih zadevah. Kot sta recimo ravs in kavs.
Ne glede na to, ali se prištevamo med zagovornike darwinizma ali katolicizma, oziroma pač med vernike ali ateiste, je treba odkrito priznati, da sta ravs in kavs osnova vsega človeškega življenja; kavs je namenjen razplodu in nadaljevanju človeške rase, ravs pa njenemu razvoju. Tako je bilo vse doslej in tako naj bi bilo še vnaprej. To dokazujeta tako verska zgodovina kot Darwinova teorija, vsaka pač majčkeno po svoje.
Da je človeštvo preživelo, je bil nujno potrebno kavsa-nje, ki so ga pač skozi različna obdobja različno poimenovali; v realizmu recimo seks, v romantiki ljubljenje, v postmodernizmu verjetno spolni odnos, v zadnjem času pa vedno večkrat z besedo, ki se začne na j. Podobno so se v različnih obdobjih oblikovale sopomenke besede ravs: od krvoprelitja, križanja mečev, boja, borbe, hladne vojne itd. Ampak bistvo je ostajalo enako; z vsakim ravsom so se zgodile določene spremembe, ki so rezulti-rale v novih odkritjih in s tem v napredku.
Tako smo z ravsom in kavsom prikopali do dandanašnjega dne.
Ampak nekje v vsem tem času revolucij in evolucij smo Slovenci, slaveč lastno inteligenco, zdaj padli na osnovnem znanju; namesto da bi se ravsali z glavo in kavsali s temu posebej namenjenimi organi, smo vse skupaj obrnili narobe; kavsamo se v glavo, ravsamopa tam spodaj. In to brez izjeme, povsod in kadarkoli ter kjerkoli je možno. A ni škoda organov? Pa pri tem ne mislim na glave ...
Simona Meznarič
Hrvati so lastniki 89,9 % Geodetskega zavoda
V SNS so sicer že v sredo vložili kazensko ovadbo proti odgovornim za prodajo Geodetskega zavoda Slovenije hrvaški družbi Geofoto julija lani. Ovadbo zaradi suma vohunjenja so vložili proti tedaj odgovornim osebam Kapitalske družbe (Kad), Slovenske odškodninske družbe (Sod), Maksime holding in družbe Primus AB. Kad in Sod sta svoj delež v Geodetskem zavodu Slovenije najprej prodala družbi Maksima holding. Njen lastnik je Igor Bavčar, je v sredo na novinarski konferenci spomnil predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti. Zatem je Maksima holding prodala svoj delež v zavodu družbi Primus AB, to pa je kupilo hrvaško podjetje Geofoto in s tem tudi 89,8-odstotni delež Geodetskega zavoda Slovenije.
zunanjepolitični svetovalec premiera Boruta Pahorja, je v sporočilu za javnost kot nesmiselne in sovražne napade nanj in kot politični obračun označil tako omenjene obtožbe SNS kot »obnavljanje policijske preiskave zoper njega in njegovo družino v zvezi z uporabo službenega vozila zunanjega ministrstva pred več kot dvema letoma«.
Glede »sovražnega govora in nerazumne ovadbe SNS v zvezi z zemljevidom, ki naj bi ga natisnili v Jugoslaviji leta 1983, ne poznam in z njim nikoli nisem imel nobenega opravka« je povedal Rupel. Kot je poudaril, »pri javno objavljenem jugoslo-
vanskem zemljevidu nikoli ni bilo potrebno nikakršno dovoljenje za izvoz iz Slovenije na Hrvaško«. »Obtožba, da je kdorkoli pri tem dobil podkupnino, je nesmiselna, žaljiva in kazniva. V zvezi z njo zahtevam umik in opravičilo, sicer bom uporabil ustrezna pravna sredstva,« je dodal.
Ruplu se ne bodo opravičili
V poslanski skupini SNS so nato sporočili, da se Ruplu ne nameravajo opravičiti, saj za to ne vidijo utemeljenega razloga. Ob tem so mu v sporočilu za javnost pojasni-
li, da sama obtožba ne more biti niti žaljiva niti kazniva, saj ga pravno varuje institut domneve nedolžnosti, po katerem vsak velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo. »Tega bi se moral gospod Rupel dobro zavedati ali o tem povprašati svoje pravne svetovalce,« so zapisali. V PS SNS so še pojasnili, da omenjeni zemljevid ni bil natisnjen v Jugoslaviji, kot navaja Rupel, ampak ga je leta 1983 izdal kartografski oddelek Geodetskega zavoda Socialistične Republike
Slovenije. Ne strinjajo se niti z Ruplovimi navedbami, da za izvoz zemljevida iz Slovenije v Hrvaško ni bilo nikoli potrebno nikakršno dovoljenje, pri čemer se sklicujejo na 47. člen zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Ta po navedbah stranke celo za gradivo, za katero se zgolj domneva, da ima lastnosti arhivskega gradiva, določa, da se lahko izvozi oziroma iznosi le na podlagi dovoljenja pristojnega ministra za arhive.
STA (pripravlja: SM)
Geodetski zavod Slovenije: Nismo pristojni za državne načrte
Potem ko je SNS vložila kazensko ovadbo zoper odgovorne pri prodaji Geodetskega zavoda Slovenije hrvaški družbi Geofoto, so iz zavoda sporočili, da niso pristojni za upravljanje in vzdrževanje državnih načrtov in kart. Poudarjajo, da so delniška družba v zasebni lasti in ne javni zavod, ki bi deloval v javnem interesu. Za javno geodezijo je namreč pretežno pristojna Geodetska uprava RS.
Glede omenjenega zemljevida na Geodetskem zavodu Slovenije pojasnjujejo, da so ga naredili po naročilu geodetske uprave občine Lendava. Podatke o občinski meji so pridobili iz uradnih evidenc, katerih pa sami niso nikoli vodili, saj niso nikoli imeli te pristojnosti. Podatki na terenu se nenehno spreminjajo, aktualna uradna evidenca mej občin pa se vodi v evidenci registra prostorskih enot, za katerega je pristojna Geodetska uprava RS, še pojasnjujejo v družbi.
Pismo iz bele Ljubljane
Kva dogaja v parlamentu?
V zadnjih dneh je močno završalo v trinadstropni stavbi, ki jo je zasnoval arhitekt Vinko Glanz in so jo gradili pet let v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Vik in krik v omenjeni stavbi v Ljubljani so zakuhali Štajerci ali natančneje ptujsko okrožno sodišče, ko je prisodilo prebrisanemu (se opravičujem, izbrisanemu) Todoroviču nekaj več kot 17.000 evrov odškodnine za izgubljeni zaslužek, ker je bil zaradi izbrisa pet let nezaposlen. Kot je bilo pričakovati, so najbolj skočili rumeno-modri, saj so po potvarjanju zaključnega računa in ob-strukciji dobili novo kost, da spet nekaj naredijo za bližajočo se volilno evrokampanjo. Strokovnjak Grims je 17.000 evrov pomnožil s 25.000 izbrisanimi in dobil matematično zelo točen podatek 425 milijonov evrov. In seveda so rumeno-modri ob dobljeni številki enotno vzkliknili: »Interpelacija!«
To je bila priložnost za strahovito obtožbo vladajoče
koalicije zavestnega zavajanja javnosti in še posebej davkoplačevalcev ter za obtožbo policijske ministrice namernega laganja, da dopolnilne odločbe v nobenem primeru ne pomenijo tudi hkratne pravice do odškodnine.
Sedaj je vse v pripravah na 4. redno sejo, ki so bo pričela zadnji teden v marcu, ampak vseeno se je veliko zanimivega dogajalo tudi na 3. redni seji, ki se je zaključila prvi teden tega meseca. Omenjena ministrica je ne glede na očitke lepo »spedenana« (v srebrnih čeveljcih a la Pepel-ka) odgovarjala na poslanska vprašanja.
Za pestrost sta poskrbela tudi minister za visoko šolstvo in neodvisni poslanec iz Slovenskih goric, kajti visokošolski minister je v intervju za enega od slovenskih dnevnikov izjavil, da ni možno
primerjati nekaterih stvari, in še izjavil, da je to ravno tako, kot če bi se Pukšič in Podobnik oklicala za Maistrova potomca, ker po besedah ministra sta lahko samo potomca Butalcev. Pukšič je ministra vprašal, kakšno bo razmerje med tehničnimi in družboslovnimi študiji, in izrazil pomislek, da bodo spet v ospredju družboslovni študiji, saj je minister za visoko šolstvo za dokončanje družboslovnega študija porabil kar dolgih devetnajst let. Neodvisni poslanec se je čudil ministrovi izjavi, da ima ljudi, ki so na tehnični fakulteti diplomirali v dobrih štirih letih, za Butalce. Pričakovati je, da bosta minister in poslanec nadaljevala dialog o študiju tudi na naslednji seji.
V četrtek je bilo zanimivo na odboru za zunanjo politiko, ko so rumeno-modri
poslanci obstruirali sejo pri predstavitvi kandidatov za veleposlanike na Dunaju in očitali, da postopek z njihovim Ruplom ni bil zaključen v skladu s poslovnikom. Očitno se bojijo, da bi večni zunanji minister prestopil k Pahorju.
Vsekakor pa v prestolnici odmeva poziv rumeno-mo-drih občinskim svetnikom, da se izbriše z imen ulic in trgov ime Tito. Na to se je jezno odzval župan (nekoč Titovega) Velenja in predsednik komisije za poimenovanje ulic v prestolnici, ki je dejal, da bo predlagal, da se ena od ljubljanskih ulic poimenuje po Titu. Upamo lahko samo, da se odbor ne bo odločil za preimenovanje Trstenjakove ulice v Titovo, kajti potem se bodo rumeno-modri gotovo ponovno selili.
Victor Šala
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • Podana je pobuda za razpis referenduma
Konec pomladi možen referendum
Poslanec Vili Trofenik je sklical tiskovno konferenco, na kateri je predstavil pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis naknadnega referenduma o uveljavitvi 4. člena in 6. člena Poseg 23 (Podobmočje 6) Odloka o spremembah in dopolnitvah Odločba o lokacijskem načrtu mesta Ormož, ki ga je sprejel Občinski svet Ormož 23. februarja letos. Podobno je formulirano tudi predlagano referendumsko vprašanje, zato bo treba kar nekaj pojasnil, da bo jasno, kaj se skriva pod to formulacijo.
5. marca je bila vložena pobuda za razpis referenduma, 17. marca pa začne teči predpisani rok, v katerem morajo predlagatelji (do 20. aprila) zbrati 5 % podpisov volivcev, če želijo, da se dejansko razpiše referendum. Referendum bi torej lahko bil najhitreje maja, bolj verjetno pa je, da se bo, če bo zbranih dovolj podpisov, izvedel skupaj z volitvami v evropski parlament. Ker je referendumsko vprašanje silno zamotano in si pod njim običajni volivci na znajo kaj dosti predstavljati, bo spet prevladalo odločanje glede na politično pripadnost.
Vili Trofenik je prepričan, da na tak način denarja za pristavo ni mogoče dobiti in da glasbena šola ne sodi v to okolje.
Foto: vki
Kot obrazložitev je Vili Trofenik navedel, da je župan občine Ormož Alojz Sok samovoljno in brez vednosti Občinskega sveta (OS) Ormož in v nasprotju z veljavnim prostorskim aktom ter veljavnim Regionalnim razvojnim programom za Podravje v letu 2007 predlagal uvrstitev izgradnje prostorov za potrebe glasbene šole, vreden 1.990.706 evrov, v projekt Grajska pristava oziroma v Izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa za Podravje. Veljavni Regionalni razvojni program, katerega sestavni del je Območni razvojni program Prlekija, ki so ga sprejeli občinski sveti vseh prizadetih občin z območja Prlekije, vsebuje projekt Grajska pristava, ki predvideva ureditev prostorov grajske pristave izključno za muzejsko dejavnost, in to za potrebe arheologije in etnologije. Vrednost projekta je bila ocenjena na 1,3 milijona evrov, kar je manj kot 1000 evrov na kvadratni meter.
Kaj mora biti prej -spremenjen odlok ali prijava?
»V dopolnjeni prijavi za uvrščanje projektov v Izvedbeni načrt Regionalni razvojni program za Podravje v obdobju 2008-2010 je župan povečal vrednost na nerazumnih 4.597.952 evrov in med drugim navedel neresnične podatke, da so predinvesti-cijska zasnova, investicijski program, projekt za gradbeno dovoljenje in projekt za izvedbo vključno z gradbenim dovoljenjem v pripravi, čeprav bi moral po takrat in še danes veljavnem Odloku o lokacijskem načrtu mesta Ormož razpisati urbanistič-no-arhitektonski natečaj, ki
bi podrobneje določil prostorske in programske rešitve območja gradu, v katerega spada grajska pristava,« je prepričan Vili Trofenik.
In to naj ne bi bili vsi grehi, ki naj bi jih imel na vesti župan Alojz Sok in njegova občinska uprava. Vili Trofenik jim očita, da so v nasprotju z veljavnimi pravnimi podlagami 17. marca lani posredovali občinskemu svetu v sprejem projektni dokument, ki ga niti takrat niti danes ni možno zgraditi. Predlagatelj je zavajal OS z nujnostjo sprejetja tega dokumenta zaradi pridobitve evropskih sredstev in pri tem zamolčal vsa relevantna dejstva. Tako je župan šele po sprejetju projekta, kot meni Trofenik, pod pritiskom javnih kritik začel postopek za spremembo Odloka o lokacijskem načrtu mesta Ormož in Ministrstvo za kulturo junija 2008 zaprosil za smernice načrtovanih sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za središče mesta Ormož. Še pred tem pa je menda sredi maja 2008 prijavil lažen projekt na razpis za pridobitev evropskih sredstev.
Odpovedali so se državnemu denarju
V osnutku spremenjenega lokacijskega načrta naj bi bil povsem jasen tudi namen, na-
mreč črtanje kulturno-kon-gresnega centra, za katerega je bilo predvideno 3,07 milijona evrov, ti pa naj bi sedaj šli za glasbeno šolo. Vendar je bil v predlogu lokacijskega načrta kulturni center spet vsebovan, kar naj bi bila po mnenju Vilija Trofenika neiskrena in zavajajoča sprememba, saj naj bi si s to manipulacijo župan želel le zagotoviti potrebno podporo v OS. Ob tem naj bi pripravljavci spregledali še to, da se predvidena objekta v lokacijskem načrtu fizično prekrivata.
Trofenik je še poudaril, da glasbena šola ne sodi v grajski kompleks, ki je namenjen kulturni in ne izobraževalni dejavnosti. Glasbena šola po njegovem mnenju sodi na Hardek poleg osnovne šole. Ker tega pred leti še slišati ni hotel, smo ga vprašali, kaj je bilo vzrok spremembi njegovega mnenja. Povedal je, da nasprotovanje stanovalcev ob Kmetijski zadrugi, kjer je sicer predvideval glasbeno šolo, ko je bil še sam župan. Sicer pa je menil, da je šolo na Hardeku kot novogradnjo mogoče zgraditi v manj kot enem letu, saj so urejene vse potrebne reči, denar pa naj bi dala država in proračun občine. Prav tako je prepričan, da bi bilo še hitreje mogoče šolo urediti v prostorih Kmetijske zadruge, kjer bi bilo menda vse končano v nekaj mesecih.
»Graditi glasbeno šolo izključno v breme lastnih sredstev in pripadajoče kvote evropskih sredstev samo potrjuje pravi namen župana in večine v svetu. Tudi v projektu Grajske pristave, za katerega so predvidena sredstva v višini 1,4 milijona evrov, se občina odpoveduje dodatnim zakonsko odobrenim sredstvom v višini 400.000 evrov iz državnega proračuna, kar prav tako potrjuje nadaljevanje ne samo prikrite likvidacije muzejske dejavnosti v Ormožu oziroma likvidacije projekta kulturno-kongresne-ga centra, ampak predvsem trajnega uničenja enkratnega prostora, ki ga predstavlja ormoški grajski kompleks,« je prepričan Trofenik.
Evropskega denarja ne bo!
Trofenik je tudi zatrdil, da četudi bi se uveljavil odlok, ki ga referendum namerava zadržati, je treba vedeti, da so trditve, da lahko dobimo evropska sredstva, laž: »Že pri lanskem projektu bi moralo biti vsem jasno, da tako ne gre, a te odgovornosti ljudje v Ormožu trenutno nimajo. Dokler je veljaven regionalni razvojni program, ne morejo priti do denarja. Zanimivo je, da se objekt namenja za potrebe glasbene šole in muzejske dejavnosti in druge namene. Pod drugimi nameni se skriva Unterhund, za katerega je na Zavodu zahtevan dokument za gostinski objekt.«
Nasprotno pa bi bilo za gradnjo vrtca menda možno dobiti evropska sredstva, pa o tem na občini nihče na razmišlja. Očital je, da aktualne ormoške politike vrtec ne skrbi in da ima tudi dokaz za to - korespondenco z Alojzom Sokom, ki mu je menda ponoči ob 0.19 pošiljal sporočila po mobilnem telefonu, a jih zaenkrat ne namerava pokazati, ker so privatne narave.
Nedavno tiskovno konfe-
renco ravnatelja Glasbene šole Ormož Slavka Petka je označil kot poskus lobiranja. »Ljudje pa se bojijo hrupa godbe na pihala, ki z glasbeno šolo nima nič skupnega. Godba je oblika društvenega udejstvovanja, poustvarjanja in je organizirana kot društvo. Glasbena šola pa mora po zakonu imeti orkester, a ga še nikoli doslej ni imela in na zunaj poskuša to obvezo po orkestru prikrivati z godbo. Dolgo časa smo potrebovali, da smo razčistili, da sta godba in šola dve različni instituciji, z dvema različnima poslanstvoma," razkriva Trofenik.
Muzej v ilegali
Trofenik je priložnost izkoristil še za to, da je opozoril na nekatera druga dogajanja v Ormožu, ki se mu zdijo problematična.
Tako je zatrdil, da je bil 5. marec črni dan za ormoško kulturo. To je bil namreč dan, ko je bil ormoški muzej izbrisan iz sodnega registra na način, kot ga je napovedal. Situacija res ni rožnata, ormoškega muzeja ni več, ptujski še ni registriran in še nekaj časa ne bo, saj se je okrog denarja vedno težko dogovoriti. Trofenik pa je prepričan, da se vse odvija po scenarijih, ki jih je napovedal: »Sedaj se je pokazala resnica. Zavajali so svetnike in javnost, da se bodo dogovorili, da Ormožu ne bo treba v taki meri financirati muzeja, sedaj pa se je pokazala resnica. Zadnje izjave direktorja ptujskega muzeja so jasne in potrjujejo mojo črno napoved. Zanimivo pa je, da v prijavi za investicijo navajajo sedem zaposlenih, oziroma povečanje s 23 na 30. Ne vem, katerih sedem naj bi bilo to, sedaj so v ormoški enoti muzeja le še štirje in ena od njih je na odhodu. Ptujskega muzeja ni, ormoški je ukinjen in vse, kar je danes tam, je v ilegali. Najbolj žalostno pa je, da je ormoška občina ostala brez lastnine v
smislu eksponatov.«
Odgovornost za razplet dogodkov po njegovem nosijo tudi tisti, ki so asistirali pri ukinitvi muzeja, in to ni bilo samo 11 svetnikov vladajoče koalicije. Vzrok za takšno ravnanje je, po njegovem, le želja po oblasti in funkciji.
Trofenik ni nadlegoval Špindlerjeve
Ker naj bi se po Ormožu širile govorice, da je Vili Trofenik večkrat klical novo svetnico Špindlerjevo in poskušal vplivati na njeno odločitev v zvezi s članstvom v občinskem svetu, jo je s pismom pozval, naj obvesti njega in javnost, kdaj in s katere telefonske številke jo je nadlegoval, da je bila prisiljena zavračati njegove pozive, kot se govori. Priznal je, da jo je pred tremi leti sam povabil v NEL (Nestrankarsko enotno listo), ki je imela enak volilni program kot on sam.
Na vprašanje, kje vidi vzrok, saj je to že drugi primer svetnika, izvoljenega na tej listi, ki pa na sejah sveta ne ravna v skladu s smernicami te liste, je povedal: »V političnih trgovinah. So se že kaj dogovorili. Pozvali smo jih, naj izstopijo iz NEL-a in naj gredo tja, kjer jim bolj ustreza.«
Vse za medijsko pozornost
Ni pa mogel tudi mimo pisma, ki ga je župan Alojz Sok poslal v državni zbor in v katerem opozarja, da je še vedno nerešeno vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško na območju Ormoškega jezera. Na to se je Vili Trofenik lahko le nasmejal, pa tudi malo mu je bilo menda nerodno pred kolegi v državnem zboru:
»Gre za neodgovoren, cenen poizkus priti na televizijo z izmišljenim problemom. Jezero se res imenuje Ormoško, vendar je v funkciji hrvaškega energetskega objekta. Zgrajeno je bilo pretežno na hrvaškem ozemlju. Agrarna skupnost Frankovci ne more dobiti v naravi vrnjenih površin, ki so bile potopljene. Investitor v elektrarno je odkupil uporabljena zemljišča. Gospod župan bi moral ločiti dve temeljni kategoriji: eno je lastništvo zemljišč, drugo je državni teritorij. Recimo tam, kjer stoji električni signal za železnico pri Dravi, torej v mestu Ormož, je zemlja v lasti Elektroprivrede. Pa še nihče ne pravi, da je hrvaško ozemlje. To z mejo nima nobene zveze.« Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Pogovarjali smo se z igralko in ambasadorko Unicefa Mileno Zupančič
"Nasmeh otroka je več kot vsako drugo bogastvo"
Igralka Milena Zupančič, ki že štiri desetletja nastopa na odrskih deskah in filmskem platnu, je že dvanajst let tudi zelo aktivna ambasadorka Unicefa. »Jaz zgolj organiziram, zbirajo pa ljudje. Veliko truda je potrebno, da se kakšna stvar sploh premakne,« skromno pove. Hvaležna je vsem, ki pomagajo. Tudi Slovenija je bila po drugi svetovni vojni v težkem stanju, takrat ji je pomagal tudi Unicef. Na to ne gre pozabiti. Vsem, ki pomagajo otrokom v Afriki, sporoča, da zbrana sredstva zagotovo dobijo tisti, ki so jim namenjena.
Po petem dobrodelnem koncertu ptujskega kluba Soroptimist, katerega gostja je bila na mednarodni dan žensk, je odkrito povedala je, da si ni predstavljala, kaj vse ta skupina žensk naredi dobrega za ljudi; če bi pomagale samo Mojci Sagadin, bi naredile že veliko, pomagajo pa številnim. Vso to delo je resnično vredno vsega občudovanja. Zadovoljna, je preskromna beseda, da bi izrazila vsa svoja občutenja. Zaslužijo si resnično vso spoštovanje. Bil je odličen večer, napolnjen s pozitivno energijo ljudi, ki so napolnili slavnostno dvorano ptujskega gradu in razumejo ljudi, ki vidijo njihovo stisko. To so tudi ljudje, s katerimi se Milena Zupančič srečuje pri svojem delu kot ambasadorka Unicefa. Vsem, ki pomagajo Unicefu, rada pove, da gre denar, ki ga zberejo, zagotovo tistim, ki jim je namenjen. Najprej je Unicef pomoč otrokom nakazoval državam, a ker ni bilo pravih rezultatov, so pomoč začeli pošiljati določenim območjem, kar je že vplivalo na izboljšanje stanja, vendar še vedno ne dovolj. Ko pa so denar začeli usmerjati neposredno v ženske skupnosti, so se zadeve bistveno izboljšale. Ženske so poskrbele, da se je koristno uporabil in da se bo koristno uporabil tudi v bodoče. Zgradile so vrtce, kjer enkrat dnevno otrokom ponudijo kuhano jajce in mleko. Deklice so začele hoditi v šolo. V deželah tretjega sveta se je s pomočjo Unice-fa marsikaj spremenilo na bolje tudi za ženske, dobile so besedo in vpliv na vsakdanje življenje. »Ne bom prvič rekla, to vedno ponavljam, trdno sem prepričana v to, da je bolečina otroka povsod enaka, tistega v Afriki kot pri nas doma. Bolečina, takšna ali drugačna, enako močno boli, samo razlogi so različni. Hvala bogu, da pri nas ni tako, da otroci ne bi imeli pitne vode, da ne bi imeli kaj v usta dati, da ne bi imeli osnovnih zdravil. Na žalost pa je vse več drugih težav, ki so vedno večje, socialno
razslojevanje je tisto, ki dela bolečino pri naših otrocih. Očitki, zakaj pa bi pomagali nekomu tam daleč, so v vsakem pogledu neprimerni, ljudje pogosto pozabljajo, da je prav Slovenija po II. svetovni vojni dobivala pomoč od Unicefa, ker smo takrat bili potrebni pomoči. Danes hvala bogu tako hudo še ni,« pravi in hkrati opominja Milena Zupančič.
Ob krizi najbolj trpijo otroci in ženske
»Hudo je, ko vidiš osemletnega otroka s puško, ko vidiš dve leti starega otroka, ki ima nogico suho kot moj palec, ker je podhranjen, ko vidiš punčko, staro deset let, ki je pristala na cesti, ker so jo starši zapustili, ker je ne morejo vzdrževati, ko se omamlja z lepilom, ki jo posiljujejo. Toliko je hudih stvari, zmeraj sem presrečna, poudarja, ko nam nekje uspe izboljšati stanje, ko vidiš nasmeh otroka, ki je hvaležen za pomoč in pozornost, to
je več kot vsako drugo bogastvo. Vsem, ki pomagajo Unicefu, bi se rada zahvalila, ker jaz samo pomagam zbirati, sredstva dajejo ljudje. V Sloveniji jih je veliko, vsem hvala. Pozabimo na svoj egoizem, pustimo srcu včasih, da tudi kaj naredi,« poudarja velika slovenska igralka Milena Zupančič.
Ko smo jo po dobrodelnem koncertu v slavnostni dvorani ptujskega gradu, ki je potekal na mednarodni praznik ženk, tudi vprašali, kako doživlja 8. marec, je odgovorila, da je zanjo bil in bo vedno nadvse pomemben praznik. Ženskam je prinesel neko pozicijo, enakopravnost, to so velike stvari. Dokler bo živa, ga bo praznovala. V vseh situacijah, ki so krute, kriza se vedno bolj zaostruje, vedno tudi najbolj trpijo ženske in otroci. Težko je kaj priporočati, tudi kaj narediti, tisto 'vzdržite', je zanjo najbolj neumna, trapasta beseda. Misli, da morajo biti ženske v takih situacijah kar pogumne in marsikdaj tudi nesramne, ne smejo se
držati postrani in v ozadju. Vstopati moramo v prve vrste in narediti malo reda, je prepričana.
Igralka je še polna načrtov, čeprav je pri igralcih tako, da je težko govoriti o načrtih, ker ti jih določajo drugi. Po premieri Macbetha v koprodukciji Cankarjevega doma in Mini teatra, ki je bila zelo uspešna in kjer nastopa s sami mladimi igralci, kar jo izredno veseli, jo v začetku aprila čaka nova, v koprskem gledališču, kjer prav tako dela z mladimi igralci.
»Še vedno veliko delam, zato je prostih trenutkov malo. Vedno me obkroža veliko ljudi, zato mi zelo ugaja, da sem včasih sama, da grem v gozd, hribe,« pove Milena o svojih prostih trenutkih. Potrebno pa je kaj tudi postoriti doma, pospraviti.
Nekih posebnih želja za prihodnost nima, da bi le vse skupaj šlo lepo naprej, da bi se malo obrnilo, ker je zdaj celi svet ponorel zaradi krize, potem bo verjetno vsakemu izmed nas veliko boljše, je prepričana.
MG
Od tod in tam
Gornja Radgona • Tudi za slovenske otroke brezplačen vrtec?
Na obisku v obmejni Gornji Radgoni se je minister za šolstvo in šport Igor Lukšič seznanil s problematiko vse bolj množičnega vpisa otrok iz radgonske občine v vrtec preko meje, v avstrijski Radgoni. Trenutno ga obiskuje 12 otrok, po besedah župana občine Gornja Radgona Antona Kampuša pa je osnovni razlog v ceni, saj gre za brezplačno obliko delovanja, ki jo lahko koristijo tudi slovenski otroci. Stroški, ki ob tem nastanejo, so le 2,10 evra dnevno (za kosilo), sicerpa starši vse leto plačajo še 40 evrov za likovni tna-terial, 30 evrov pa za napitke. Menda je v avstrijskem vrtcu ugodnejši tudi delovni čas, otroci pa imajo priložnost že zelo zgodaj pridobiti zna nje tujega jezika. Pojavlja se vprašanje nadaljevanja šolanja teh otrok, saj je trenutno 25 dijakov, ki obiskujejo izobraževalne programe v Avstriji. »Čeprav gre za obliko sodelovanja med slovenskim in avstrijskim sosednjim mestom, zadeva le ni povsem nedolžna. Tudi pri nas bo veljalo razmisliti o možnostih uvajanja brezplačnega vrtca,« je povedal Lukšič. Ob tem je izpostavil tovrstno idejo kot izjemno primerno v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, zato bo njihovo ministrstvo postavko o brezplačnem vrtcu za slovenske otroke izpostavilo kot prednostno v razpravi o državnem proračunu za prihodnji dve leti, ki se bo v poslanskih klopeh pričela maja,
Niko Šoštarič
Radenci • Odprli prenovljen hotel Izvir
V	Radencih je tamkajšnja družba Zdravilišče, ki deluje v sklopu poslovne skupnosti Sava, odprla prenovljen najstarejši zdraviliški hotel za rehabilitacijo bolezni srca in ožilja v Sloveniji. Prenova nekdanjega hotela Terapija se je pričela lani junija, pol leta za tem so se terme preimenovale v Zdravilišče Radenci, hotel pa v Izvir. Objekt zajema 3800 kvadratnih metrov površin, od tega je na novo pridobljenih 1200. Na voljo je 115 ležišč, novi so tudi prostori slaščičarne, v prenovljeni restavraciji pa je 160 sedežev. Vrednost naložbe znaša 5,6 milijona evrov, od tega je skoraj poldrugi milijon evrov namenil Evropski strukturni sklad za regionalni razvoj. Prenovljen hotel Izvir je slovesno odprl minister za zdravje Borut Miklavčič (na posnetku), predsednik uprave Save Janez Bohorič pa je ob zdraviliški pridobitvi v Radencih poudaril, da se z odprtjem hotela Izvir potrjuje Savina pravilna strateška usmeritev na področju turizma. Predsednik družbe Zdravilišče Radenci Mladen Kučiš je povedal, da želijo z novo pridobitvijo zagotoviti večji tržni delež.
Niko Šoštarič
Popravek 1
V	20. št. Štajerskega tednika je bilo v prispevku Ormož si zasluži županjo zapisano, da je ormoški Zares vložil pobudo za razpis referenduma. V resnici je pobudo vložila skupina volivcev, na svoji tiskovni konferenci pa jo je predstavil poslanec v državnem zboru Vili Tro-fenik, ki je iz vrst stranke Zares. Vsem prizadetim se za napako opravičujemo.
Viki Klemenčič Ivanuša
Popravek 2
Iz lenarškega Maistrovega društva so nam sporočili, da jim jo je pri redakciji poročila o društvenem delu v letu 2008 zagodel tiskarski škrat. Lani so namreč sodelovali na simpoziju ob 160-letnici Zedinjene Slovenije in ne 140-letnici, kot se jim je napačno zapisalo. Za napako se vsem bralcem opravičujejo, enako pa se opravičujemo tudi v uredništvu, kjer smo napačni podatek povzeli v poročilu o delu društva.
Uredništvo
Foto: NS
Foto: NS
Ptuj • Jubilejni, stoti Ščipohod
Pohodi gibanja, druženja in spoznavanja narave
11. marca se je na mostu za pešce na Ptuju pričel jubilejni 100. Ščipohod društva Zreli vedež, ki je ob tej priložnosti gostilo stare znance, člane društva upokojencev, skupino pohodnikov iz Polzele, s katerimi so se prvič srečali na njihovem 30. pohodu. Ptujčani so jih tokrat povabili na mitrejsko pot, ki so jo zaključili v Domu krajanov v Skorbi, kjer jih je pozdravil tudi hajdinski župan Radoslav Simo-nič in kjer so se ob kulturnem programu prijetno družili ter v mislih že risali nove pohode v naravo.
Foto: Črtomir Goznik
Udeležence stotega Ščipohoda je pozdravil ptujski župan dr. Štefan Čelan, na fotografiji skupaj s predsednico društva Zreli vedež Ptuj Viktorijo Dabič in Rudijem Divjakom, ki je iz Polzele pripeljal kar 42 pohodnikov.
V vseh letih delovanja društva Zreli vedež so nastala številna lepa in nepozabna druženja. Nastalo pa je tudi nekaj statistike. Leta 2003 so gostili tisočega pohodnika, letos so izžrebali pettisočega. Povprečno se je vsakega pohoda udeležilo okrog 50 pohodnikov.
»Ko smo se prvič srečali, je bil mrzel zimski dan. Danes, po stotih mesecih, oziroma dveh manj, saj smo gostili dvakrat polno luno v enem samem mesecu, se srečujemo kot stari prijatelji, ki nas je na skupno pot pripeljala neka skrivna želja. Naša druženja so vedno tudi posebna doživetja. S svojim gostoljubjem smo na obeh straneh pokazali, da se veselimo naših druženj, da želimo vsakemu druženju dati neki nov pečat in da želi vsakdo od nas prispevati največ, kar lahko poklonimo drug drugemu. Tudi znanje znamo pokazati, ko iščemo skrite kotičke naše okolice, kamor se še nismo podali. Ko iščemo podatke o polzelskem gradu, o Komendi, o lepotah in naravnem bogastvu Savinjske doline. Izmenjujemo in bogatimo svoje vedenje o krajih, kjer se sprehajamo in jih občudujemo. Vsakokrat izkoristimo obisk na gori Oljki za ogled cerkve, za razglede, ki so s te slikovite gore nepozabno lepi. Ptujčani smo vas popeljali predvsem
v	našo slikovito bližnjo okolico, za katero ste nam prav
vi	povedali, kako lepa je.
Popeljali smo vas na Mestni Vrh in na Drsteljo, prehodili smo Krčevino, Grajeno in Grajenščak, podali smo se do Vurberka in v Orešje, kjer so se dobrodošlice kar vrstile. Drug drugemu se podarjamo, drug drugemu bogatimo naš čustveni svet in postajamo tako boljši, ozaveščeni ljudje, ki znamo ceniti vrednote, za katere nekateri mislijo, da so že davno pozabljene. Teh vrednot pa se ne da ovrednotiti z denarjem, pa tudi nobena recesija jih ne more uničiti. Naša notranja lepota, ko zažari oko ob srečanju, ko se počutiš sprejet ne glede na različne poglede na življenje, ko polepšaš človeku dan in celo večer. Nekateri starejši po-
hodniki so mi zaupali, da so po naši zaslugi po dolgih letih spet doživeli zvezdnato noč, da so začutili skrivnosti pomladnih večerov in si tako nabrali nov optimizem in pogum za življenje. Ali ni to največja nagrada za naše delo. Ponosni smo na teh naših sto pohodov, čestitamo našim prijateljem iz Polzele za njihov 130. pohod in se veselimo še katerega prihodnjega,« je obudila spomine na prvo in vsa ostala srečanja s člani DU Polzela, skupino pohodnikov, predsednica društva Zreli vedež Ptuj Viktorija Dabič.
Letošnji 100. Ščipohod se je začel ob reki Dravi, ob reki našega življenja, kot jo je imenoval naš pesnik Fran-
ce Forstnerič. Reka je prisluškovala neštetim govoricam naših prednikov, poslušala stokanja in radostne vzdihe, menjavala strugo. Včasih je razdvajala, spet drugič povezovala ljudi med seboj. »Danes je polna luna. Čas, ko je svet videti drugačen: bolj vznemirljiv in bolj tankočuten. Jutri je gregorjevo, s katerim so povezani številni običaji v zvezi s pričakovanjem pomladi, s spuščanjem gregorčkov po rekah in z veseljem nad premagovanjem zime ter številne priložnosti za praznovanje,«je še povedala Dabičeva. Na most za pešce je 11. marca prišel tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je udeležence pohoda pozdravil v imenu MO Ptuj in v svojem osebnem imenu, še posebej pa 42 gostov iz Polzele. Predsednici društva Zreli vedež se mora pogosto zahvaliti, kajti toliko kreativnosti in energije, kot je premore ona, ni najti v marsikaterem mladem človeku. Če zna kdo poskrbeti za druženje in prijateljske vezi med ljudmi, je to Viktorija Dabič s številnimi člani društva, ki so se tudi tokrat izjemno izkazali. Zavod za šport Ptuj jim je za pohod poklonil majice, prvo so podarili županu. Udeležencem je uspešni pohod zaželel tudi v. d. direktorja Zavoda za šport Ptuj Marjan Lenar-tič.
MG
Od tod in tam
Obnovili most za pešce
Foto: Črtomir Goznik
Edini ptujski most za pešce, zgrajen je bil leta 1998, so pred kratkim obnovili. Že kmalu po odprtju se je namrečpokazalo, da leseni deli ne bodo dolgo vzdržali. Nadomestili so jih z nerjavečo pločevino. Ker je lastnica mostu za pešce MO Ptuj, je tudi sama morala zagotoviti sredstva za obnovo. Stala je okrog 80 tisoč evrov.
MG
Ptuj • Zbor tajnic in poslovnih sekretark
Foto: Črtomir Goznik
Članice Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice so se 13. marca sestale na svojem 13. zboru.
Pregledale so delo in blagajniško poročilo v lanskem letu, sprejele program dela in finančni načrt za letos. Programski del zbora so končale v 25 minutah, s tem pa ponovno dokazale svojo ekspeditivnost pri delu, ki ga v praksi uresničujejo vsak dan. Prepričane so, da dolgi sestanki, ki se po navadi ne zaključijo s pravimi sklepi, ne koristijo nikomur. Tudi v letošnjem letu bodo osrednjo pozornost posvetile uveljavljanju poklica tajnice, poslovne sekretarke in se po najboljših močeh trudile za večjo prepoznavnost kluba, je povedala predsednica kluba Martina Jakomini (na fotografiji). Še vedno se bodo tudi enkrat mesečno srečevale ob kavici, izmenjale poglede ob kakšni zanimivi temi, se družile na kulturnih, športnih in drugih dogodkih ter se udeleževale humanitarnih akcij. Iz njihovih vrst bo letos zlato priznanje kot zaslužna tajnica prejela Majda Zadravec, srebrno pa Jožica Ciglar. Klub tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice šteje 42 članic, član je le eden.
MG
Ptuj •Tretji literarni natečaj
Foto: DB
Mladi literati se lahko na natečaj prijavijo do 25. aprila.
Literarna skupina Centra interesnih dejavnosti Ptuj, ki deluje pod mentorstvom Mariborčanke Kristine Kočan, je razpisala 3. literarni natečaj poezije in kratke zgodbe. Nanj se lahko prijavijo avtorji, stari med 15 in 20 let, s svojimi še neobjavljenimi deli. Za sodelovanje morajo prijaviti najmanj dve in največ štiri kratke zgodbe, ki skupno ne presegajo 15 strani ali najmanj pet in največ 12 pesmi. Svoje prispevke morajo mladi literati do 25. aprila skupaj s svojimi osebnimi podatki poslati na naslov Centra interesnih dejavnosti Ptuj. Izmed prispelih del bo komisija izbrala tri najboljše avtorje, ki se bodo predstavili na literarnem večeru 5. junija na Ptuju, njihovi prispevki pa bodo objavljeni v časopisu Cidopis. Najboljše mlade pesnike in pisatelje pa čakajo tudi simbolične nagrade.
Dženana Bečirovič
Majšperk • Prireditev Pozdrav pomladi
Kulturni večer za vse matere in žene
V novi večnamenski dvorani osnovne šole v Majšperku so v petek, 13. marca, pripravili dobro obiskano pestro kulturno prireditev pod naslovom Pozdrav pomladi, ki so jo učenci osnovne šole skupaj s predstavniki kulturnih društev in občine posvetili vsem materam in ženam.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
V pozdrav pomladi so so svojim materam in vsem ženam najbolj Poleg županje dr. Darinke Fakin se je v svojem prvem javnem na-prisrčno zapeli in zaplesali najmlajši Majšperčani.	stopu prazničnim čestitkam pridružil novi ravnatelj majšperške
osnovne šole Branko Lah.
Tudi letos so v majšperški občini povabili pomlad v svoje kraje na svoj način, z ubrano pesmijo, plesom, recitacijami in dobro voljo krajanov vseh generacij, sicer pa je bila celotna prireditev posvečena materam in ženam ob njihovem praznovanju. V živopisani mozaik kulturne ustvarjalnosti so svoj delež primaknile članice ustvarjalne klepetalnice DPD Svoboda Majšperk, ki so na pomladno odetem in cvetočem odru ves čas izdelovale rože iz papirja in jih ob koncu razdelile med obiskovalke.
Najbolj prisrčna sta bila zagotovo ples in pesem skupine malih Murenčkov, najmlajših iz majšperškega otroškega vrtca, obraze mater in žena pa so s svojimi recitacijami in pevskimi zborčki dodobra raz-
veselili tudi učenke in učenci Osnovne šole Majšperk ter podružničnih osnovnih šol na Ptujski Gori in v Stopercah. Z razigrano pomladno pesmijo
o ljubezni, veselju in mladosti so se jim pridružili še pevke in pevci mešanega pevskega zbora svetega Miklavža, KUD Maj-šperk ter moškega pevskega
yjy
W - .
zbora DPD Svoboda Majšperk. S sodobno plesno koreografijo se je predstavila plesna skupina Superstar, ki jo sestavljajo
majšperške mladenke, z domačo pesmijo so se jim je pridružila skupina ljudskih pevk iz Stoperc, na klavirju sta zaigrala
mlada pianista Hana Jurič in Anže Vedlin, nekaj domačih pa je na harmoniki zaigral še Uroš Babšek.
Ob koncu dobro uro in pol dolgega živahnega kulturnega večera je vsem ženam, materam, babicam in dekletom ob prazniku čestitala županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin. Ob tem je izrazila svoje veselje, ker so na tako prisrčen način, s pesmijo, plesom in dobro voljo, pozdravili skorajšnji prihod pomladi in s tem tudi prihod novega življenja ter upanja. V svojem prvem javnem nastopu pred majšper-ško javnostjo se je čestitkam ob prazniku žena in zahvali izvajalcem programa pridružil tudi novi ravnatelj OŠ Maj-šperk Branko Lah, ki je ob tem izrazil željo po dobrem sodelovanju šole z občino in krajani na vseh področjih njihovega delovanja, saj želi šola še naprej ostati del tega. Celotno prireditev je domiselno vodila Zlatka Lampret, ob odhodu iz dvorane pa so mladi fantje majšperške devetletke vsem ženam, materam in dekletom ob prazniku izročili še rdeč nagelj.
M. Ozmec
Ptuj • Prostovoljno delo z osnovnošolci
Učna pomoč in prijateljstvo
Med prostovoljnimi programi, ki jih izvaja Center za socialno delo Ptuj, je tudi prostovoljno delo z osnovnošolci. Namenjeno ni zgolj učencem, ki potrebujejo pomoč pri učenju, temveč tudi takim otrokom, ki potrebujejo zgolj motivatorja, zaupnika ali prijatelja.
Letos imajo v projekt prostovoljnega dela z osnovnošolci vključenih 18 prostovoljcev.
Foto: DB
Center za socialno delo Ptuj trenutno izvaja štiri oblike prostovoljnega dela, in sicer mladinske delavnice, kreativne počitniške delavnice, tabor za osnovnošolce in prostovoljno delo z osnovnošolci. Zanimanje za slednjega je veliko tako s strani uporabnikov, torej osnovnošolcev in njihovih staršev kot tudi prostovoljcev, ki si na ta način med drugim pridobijo tudi delovne izkušnje in nova prijateljstva. Trenutno imamo na Ptuju 18 prostovoljcev, ki so
vključeni v omenjeni program, kar nekaj pa jih je takih, ki sočasno aktivno delujejo v več prostovoljnih dejavnostih. »Večinoma so to študentje, predvsem izredni, veliko pa je tudi brezposelnih diplomantov, ki si na ta način zagotavljajo delovne izkušnje,« je pojasnila socialna delavka Nataša Ličina, vodja projekta prostovoljnega dela z osnovnošolci na CSD Ptuj. Kot je dejala, poudarek ni nujno na pomoči osnovnošolcem z učnimi težavami. »Lahko
gre tudi zgolj za željo otroka in staršev po aktivnem preživljanju prostega časa. Ta način prostovoljnega dela se je pokazal kot izjemno dobra metoda,« je pojasnila Ličinova in dodala, da je prednosti takega načina dela veliko. Ob tem, da si prostovoljec nabira izkušnje, krepi komunikacijske spretnosti, preizkuša svoje sposobnosti in veščine, dobi občutek koristnosti in razvija svojo ustvarjalnost, je veliko prednosti tudi za otroka ali mladostnika, vključenega v
omenjeni projekt. Ob tem, da lahko dobi pomoč pri šolskem delu, ima partnerja za koristno preživljanje prostega časa ter spozna odraslo osebo, ki ji včasih lažje zaupa kot staršem ali učiteljem.
Sicer pa je pogojev, da lahko prostovoljec opravlja svoje delo, več. Med osnovnimi je polnoletnost, udeležba na izobraževanju ter podpisan dogovor s CSD. V projekt so prostovoljci vključeni enkrat tedensko po dve šolski uri, stroške
prostovoljnega dela - malico in prevoz - pa jim na CSD povrnejo.
»Pohvalno je dejstvo, da ponavadi naših prostovoljcev sploh ne rabimo motivirati. V večini primerov so informacije o tem, kako delo poteka, že
dobili in vidijo v prostovoljstvu nove priložnosti,« je še pojasnila Ličinova in dodala, da so nekateri prostovoljci v omenjeni projekt vključeni tudi po pet let in več.
Dženana Bečirovič
Ptuj • 35. zbor Društva diabetikov
Že znaki epidemije
V restavraciji Gastro na Ptuju je 14. marca potekal že 35. zbor članov Društva diabetikov Ptuj, ki ima več kot 720 članov v devetnajstih občinah na Ptujskem in Ormoškem. Združili so ga s predavanjem o psihosocialnem vidiku sladkorne bolezni diabetologinje Marte Simonič, podelitvijo bronastih priznanj Zveze društev diabetikov Slovenije, kulturnim programom z dornavskim oktetom ter družabnim srečanjem.
35. zbora se je udeležilo več kot 200 članov. Med gosti je bil tudi predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Janko Kušar, v imenu MO Ptuj pa je sladkorne bolnike pozdravil podžupan Mirko Kekec.
Društvo diabetikov Ptuj je tudi lani dobro delalo, izvedlo številne aktivnosti, predvsem pa je z osveščanjem, izobraževanjem in spodbujanjem k zdravemu načinu življenja, prispevalo k lažjemu premagovanju bolezni, njenemu obvla-
dovanju in želeni kvaliteti življenja. Z urejenim sladkorjem namreč diabetik lahko normalno živi in dela. Tem področjem dela se bodo posvečali tudi letos, je povedala predsednica društva Marija Velikonja. Člane bodo vabili tudi na izlete, športna in druga druženja ter v najrazličnejše delavnice. V sodelovanju s šolami pa bodo skušali tudi mladi rod čim bolj seznaniti s to kronično in neozdravljivo boleznijo, za katero vsako leto zboli okrog
pet odstotkov Slovencev in že kaže znake epidemije. Društveni blagajnik Drago Plečko je napovedal, da bodo letos za delovanje potrebovali dobrih 34 tisoč evrov, vključno s sredstvi, ki jih za šolo diabetikov prispevajo člani sami. Od FIHA, ki za celotno dejavnost Zveze društev diabetikov Slovenije letno nameni 170 tisoč evrov, naj bi prejeli dobrih 6100 evrov, od občin pričakujejo 2300 evrov, od članarine 5000 evrov, bolj kot lani pa naj bi se letos izka-
zali donatorji. Iz tega naslova so prejeli le 20 evrov.
Janko Kušar, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, ki ima 17 tisoč članov, je pohvalil delo ptujskega društva, ki je med 39 tovrstnimi slovenskimi društvi eno najvidnejših. Društva in zveza veliko naredijo za to, da sladkorni bolniki lahko čim lažje in normalno živijo. Sladkorna bolezen je kronična bolezen ki je za bolnike zelo obremenjujoča, ker zahteva stalno in doživljenjsko zdravljenje. Gre za bolezen, za katero lahko veliko storimo sami, je poudaril Kušar. Posebej je zaskrbljujoč podatek, da narašča število mladih bolnikov, otrok, pri katerih ni mogoče govoriti, da je nastala zaradi nepravilne prehrane, stresa, premalo gibanja. Leta 1962 je bilo v Sloveniji 4500 sladkornih bolnikov, leta 1996 že 76.400, v letu 2009 pa že 120 tisoč. Število naj bi bilo še večje, ker Slovenija še nima pravega registra sladkornih bolnikov, čeprav ga obljubljajo že vrsto let. V prejšnjem letu se
je s sladkorno boleznijo skozi tekmovanje osnovnih in srednjih šol spoznalo okrog 7000 mladih. »To je zelo pomemben projekt, če bi mi vedeli toliko o sladkorni bolezni, kot danes vedo mladi, bi bilo lahko naše zdravstveno stanje bistveno boljše,« je prepričan Kušar. Za
obvladovanje sladkorne bolezni je bistvena preventiva v povezavi z izobraževanjem. Lani je bilo na različnih strokovnih predavanjih 4500 udeležencev, to je lepa številka, ki jo je potrebno še povečati. Čim večje bo vedenje o sladkorni bolezni, tem bolj bo obvladljiva.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Marija Velikonja, predsednica Društva diabetikov Ptuj (levo), je bronasti priznanji Zveze društev diabetikov Slovenije izročila Veri Rogina in Julijani Slana.
Hajdina • Sedemnajsta seja občinskega sveta
O občini v Sosu in Zosu ter o lokalnih šerifih
Dvanajstega marca se je svet občine Hajdina sestal na 17. seji. Razpravljali so o dvanajstih točkah dnevnega reda, v osrednji pa potrdili dopolnjen predlog odloka o proračunu občine za leto 2009. TUdi tokratna seja je potekala v polni sestavi, navzočih je bilo vseh 14 svetnikov, župan pa je že po tradiciji sejo pričel natanko ob sklicani uri; po njegovi točnosti bi se lahko marsikje zgledovali.
K dopolnjenemu predlogu proračuna občine Hajdina 2009 je bil podan le en pisni amandma. V imenu stranke LDS ga je podal član sveta iz vrst LDS Slavko Burjan. Predlagali so, da se postavka politični sistem (občinski svet, župan in podžupana) zniža za 20 odstotkov. S tem bi po mnenju OO LDS Hajdina prispevali k manjšemu zadolževanju občine Hajdina. Takšna odločitev bi bila znak dobre volje občinskih svetnikov, podžupanov in župana, da v skrbi za razvoj občine tudi sami nekaj malega prispevajo, čeprav se hkrati zavedajo, da je plača župana določena z zakonom, posledično pa tudi podžupanov in nepoklicnih funkcionarjev.
Franc Mlakar (SD) je opozoril na nezakonito ravnanje odbora za družbene dejavnosti, ki je črtal sofinanciranje zasebne glasbene šole, pustil pa znesek za Glasbeno šolo Karola Pahorja; s tem bi delali škodo svojim otrokom, ki obiskujejo zasebno glasbeno šolo. Predsednica Jožica Ši-janec (DeSUS) je pojasnila, da se je zavzemala za to, da bi iz predloga dopolnjenega proračuna za leto 2009 črtali sofinanciranje obeh glasbenih šol, ne glede na to, da je občina Hajdina soustanoviteljica Glasbene šole K. Pahorja. Ivan Vegelj (SDS) je morebitne nadaljnje polemične tone v zvezi s to postavko prekinil in predlagal, da se vsaki od glasbenih šol nameni polovica sedanje postavke v višini 3117 evrov, ob rebalansu pa se dodajo sredstva do potrebne vsote. Svetniki so ta predlog, v bistvu je šlo za ustni amandma, v celoti podprli.
V odborih občinskega sveta so predlog odloka proračuna občine Hajdina za leto 2009 temeljito prečesali, iskali so morebitne rezerve oziroma postavke, ki bi se jih dalo znižati, da bi bilo zadolževanje v letošnjem letu čim manjše. Proračun je šel v javno razpravo s 4.075.000 evri na pri-hodkovni strani ter z odhodki v višini 4.550.000 evrov. Predvideno zadolževanje je znašalo 514.918 evrov.
Pri bibliobusu prihranili 19 evrov!
Občina Hajdina je pred velikimi projekti in investicijami, ki zahtevajo maksimalno zadolžitev občinskega proračuna. V teku je gradnja sekundarnih odsekov kanalizacije, glavni projekt je zaščita podtalnice, predvideno je tudi sofinanciranje centralne čistilne naprave na Ptuju, za projekt Vrtec ps je občina pridobila 40 odstotkov nepovratnih sredstev; gradili naj bi ga v okviru javno-za-sebnega partnerstva. Če že-
lijo vse te projekte izpeljati, mora občina zagotoviti svoje deleže. Glede na upoštevana stališča odborov znaša dopolnjen proračun Občine Hajdina za letos 3.855.000 evrov na prihodkovni strani in na odhodkovni 4.311.000 evrov, zadolžitev pa nekaj več kot 495.000 evrov. Zadolževanje so uspeli nekaj oklestiti, ne pa veliko.
Župan Radoslav Simonič je povedal, da je proračun občine Hajdina investicijsko naravnan, za investicije bo šlo kar 2,3 milijona evrov. Obrazložil je tudi postavko za podžupana. To je v zadnjih letih naredil kar nekajkrat, ker ljudje ne razumejo, da dva hajdinska podžupana, ki ju je imenoval skladno z občinskim statutom, delata za eno plačo, ki si jo delita na pol. Z dvema podžupanoma tudi lažje dela, je še dodal. Podžupan Janko Merc (LDS) pokriva področje družbenih dejavnosti, varstva okolja, urejanja prostora, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, podžupan Karl Svenšek (SLS) pa pokriva področje komunalne infrastrukture, gospodarstva in kmetijstva. Podžupana nista upravičena do sejnin za občinski svet kot tudi ne sejnin za delo v komisijah in povračila drugih stroškov.
Čeprav je glede na družbene razmere razumljivo, da so nekatere postavke v letošnjem proračunu morali oklestiti, so naravnost vpijoče postavke, ki se znižujejo z minimalnimi zneski, kot na primer pri Knjižnici Ivana Potrča Ptuj neprogramski stroški za 63,13 evra, programski stroški za 60,71 evra, knjižnično gradivo za 283,57 evra in delovanje bibliobusa za 19,04 evra. V knjižnici se zmanjšujejo tudi stroški dela za 1015 evrov.
Dopolnjen predlog prora-
čuna za letos so hajdinski svetniki sprejeli z večino glasov: za jih je bilo 11, proti je glasoval mag. Stariko Glažar (SDS), ker po njegovem mnenju v proračunu ni bistvenih sprememb, zadolževanje pa je še vedno previsoko: zadolžiti bi se morali le za prednostne projekte. Vaški odbori dobijo za delo premalo denarja, le 7 tisoč evrov, dva nepoklicna funkcionarja (podžupana) pa na leto dobita 13.597 evrov bruto ali 566,57 evra bruto vsak na mesec. V proračunu občine bi se moral poznati tudi gramoz, ki se odvaža pri širitvi kanala. O tem bodo sicer več povedali na naslednji seji občinskega sveta.
Glede predloga LDS za 20-odstotno znižanje postavke za politični sistem pa je bil kritičen Ivo Rajh (SLS), ki je mnenja, da bi glede na delo, ki ga posamezni člani občinskega sveta opravijo, morali nekomu vzeti 20 odstotkov, drugim pa jih toliko dodati -nekaterim tudi po 50 odstot-
kov. Predloga za 20-odstotno znižanje postavke za politični sistem hajdinski svetniki nato niso izglasovali.
Na 17. seji so tudi sklenili, da bo občina pristopila v Združenje občin Slovenije (ZOS), čeprav je že tudi članica Skupnosti občin Slovenije (SOS). Pri tem so se zgledovali po drugih slovenskih občinah, ki so članice obeh združenj. Prvo leto članstva je brezplačno, v tem času se bodo lahko udeleževali tudi brezplačnih predavanj. Seveda pa bi bilo idealno, da bi obe združenji, ki se borita za iste cilje, kmalu združili moči. Verjetno bi se morala o tem najprej pogovoriti oba predsednika.
Je gradbišče avtoceste premalo varovano?
Vodja policijskega okoliša Igor Levstik je predstavil varnostno situacijo v občini Hajdina v letu 2008. V tem
letu so policisti obravnavali 103 kazniva dejanja ali 10 odstotkov več kot v letu prej. Več kot tretjina je povezana s krajami bencina, orodij, gradbene mehanizacije in drugega na gradbišču avtoceste. To naj ne bi bilo po mnenju policistov nič alarmantnega, saj teh kraj po zaprtju gradbišča avtoceste več ne bo.
Odstotek raziskanosti kaznivih dejanj je na območju občine Hajdina 48-odstoten, med temi so tudi številni vlomi v stanovanjske hiše. Kar zadeva javni red in mir, je hajdinska občina lahko zgled, tudi pretepov na prireditvah niso zabeležili. Pri lokalih, ki so problematični, so nadzor poostrili, tako da večjih problemov ni.
Slovenija je edina država v EU, ki ji je v letu 2008 uspelo število nesreč zmanjšati za 34 odstotkov, to gre tudi na račun izboljšanja infrastrukture. Na območju občine Hajdina pa je bilo v letu 2008 za 34 odstotkov več izdanih plačilnih nalogov kot v letu 2007 zaradi prekoračitve hitrosti, vožnje pod vplivom alkohola, neuporabe varnostnega pasu in podobno. Število prometnih nesreč se je zmanjšalo za 36 odstotkov, nobene nesreče pa ni bilo z najhujšo posledico. S področja prepovedanih drog pa so obravnavali štiri kazniva dejanja.
Hajdinski svetniki so imeli pri poročilu o varnostnih razmerah največ pripomb na omejitve hitrosti na posameznih območjih, saj te po njihovem mnenju ne prispevajo k večji varnosti v prometu. V vseh naseljih bi morali uvesti približno enotne omejitve, ne pa da se na krajši razdalji izmenjujejo v intervalih 50, 60 in 70 km na uro. Čeprav so si glede vlomov v stanovanjske hiše malo oddahnili, ker je policiji uspelo poloviti vlomilce, je župan Radoslav Simonič prepričan, da bo še
kako dobrodošlo predavanje o zaščiti zasebnega premoženja in premoženja nasploh, ki naj bi ga organizirali v kratkem. Še vedno je namreč med občani premalo samozaščitnega delovanja.
Kdo od svetnikov dela premalo, kdo več
V tej točki dnevnega reda je prišlo tudi do nepotrebnega zapleta med svetnikom LDS Slavkom Burjanom in SLS Ivom Rajhom na račun dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga vodi prvi, in dela, ki ga opravlja drugi. Šlo je za to, kdo dela več, kdo pozna dela enega in drugega v popolnosti. Prvi izgoreva v svetu za preventivo, ki bi moral po Rajhovem dati še več koristnih predlogov za ureditev prometne varnosti na območju občine Hajdina, drugi je nadvse prizadeven v komisiji za izgradnjo avtoceste, pa tudi ne dovolj po očitku Slavka Burjana, ker sicer avtobusne postaje ne bi obrnili v nasprotno smer. Slavko Burjan pa je bil ogorčen: »Ivo Rajh sebe hvali, mene pa ponižuje, zato bom odstopil kot predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.«
Župan Radoslav Simonič je Burjanovo delo pohvalil, pri tem pa pozval oba k strpnosti; včasih so kakšne izjave prenagljene in jih je treba vzeti nazaj. Potem sta se v repliko zapletla še Burjan in Glažar, ker je slednji prenesel prošnjo vaškega odbora Haj-doše, da bi prejel podatke o tem, kaj se je na tem območju načrtovalo, kaj se je naredilo in kaj se bo. Na svoja vprašanja namreč doslej še niso prejeli odgovora občinske uprave. Burjana ja začudilo, kako to, da je to na sejo sveta prenesel Glažar, če ga na seji ni bilo oziroma kljub vabilu na seje ne hodi, on pa je na vseh, pa mu tega nihče ni naložil. Čudi ga, da je takšen šerif, da vse ve, kaj se dogaja.
Župan Radoslav Simonič je obljubil, da bodo svetniki kmalu dobili na mizo razpredelnico, kaj vse se je v občinskih naseljih delalo zadnja leta, takrat bodo videli vse številke in se bodo lahko prepričali, da gre v občini Hajdi-na za enakomeren razvoj, ki pa ni sočasen; to je dejstvo. Mag. Stanko Glažar je še predlagal, da bi svetniki imeli tudi vpogled v vso pošto, ki jo občani pošljejo na občino. Vaškim odborom pa za zdaj gradiva za občinski svet ne bodo pošiljali, je bil odgovor Francu Mlakarju na predlog, da bi ga prejemali tudi vaški odbori; za to bi namreč morali spremeniti poslovnik.
Foto: Črtomir Goznik
»Če bi svet za preventivo delal toliko kot mi, Slavko Burjan ne bi predlagal 20-odstotnega znižanja nagrad in plač nepoklicnih funkcionarjev ter zakonodajnih organov,« je dejal Ivo Rajh (SLS) in s tem Burjana tako razjezil, da je ob koncu seje napovedal svoj odstop kot predsednik sveta za preventivo.
Gospodarstvo po svetu
Strasbourg •
Evropski parlament v resoluciji o Hrvaški
Evropska zelena luč za mediacijo glede mejnega spora
Evropski parlament je z veliko večino potrdil resolucijo o napredku Hrvaške na poti v EU. V njej med drugim pozdravlja dejstvo, da Slovenija in Hrvaška sprejemata pobudo Bruslja o mediaciji, in meni, da bi morala mediacija temeljiti na mednarodnem pravu. Evropski poslanci iz Slovenije so o resoluciji glasovali različno. Za resolucijo o napredku Hrvaške v letu 2008, ki temelji na poročilu evropskega poslanca iz Avstrije Hannesa Swobode (PES) je glasovalo 548 evropskih poslancev, 40 jih je bilo proti, 34 se jih je vzdržalo.
V resoluciji, ki sicer ni zavezujoča, ima pa pomembno politično težo, Evropski parlament med drugim spomni na neformalni dogovor premierov Hrvaške in Slovenije Iva Sanaderja in Janeza Janše s 25. avgusta 2007, da bosta državi spor glede meje reševali pred mednarodnim telesom, pozdravlja pripravljenost Slovenije in Hrvaške, da sprejmeta pobudo o mediaciji, ki jo je dala Evropska komisija, in zastopa stališče, da bi morala mediacija temeljiti na mednarodnem pravu. Parlament v tem kontekstu pričakuje hitro napredovanje v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU. V nasprotju s prvotno različico poročila, ki ga je zunanjepolitični odbor parlamenta sprejel konec januarja, danes sprejeta resolucija ne vztraja več pri spoštovanju blejskega
dogovora med Janšo in Sana-derjem, temveč ga le omenja. Umaknjena je tudi omemba Meddržavnega sodišča v Haagu. V poročilu nista omenjena ne sodna praksa ne načelo pravičnosti. Evropski parlament v resoluciji tudi ugotavlja, da je Hrvaška lani napredovala, in poziva, naj se pogajanja s to kandidatko zaključijo še letos. Obenem državo opozarja, da mora nadaljevati reforme pravosodja ter boj proti korupciji in mednarodnemu kriminalu ter okrepiti sodelovanje s haa-škim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Usklajevanje poročila je potekalo praktično do zadnje minute, kar je tik pred glasovanjem poudaril tudi poročevalec Swoboda. (sta)
Kartum • V Darfurju ugrabili pet članov Zdravnikov brez meja
Zdravniki odhajajo iz Sudana
V krizni sudanski pokrajini Darfur so napadalci v sredo ugrabili pet ljudi, ki so delali za belgijsko izpostavo mednarodne humanitarne organizacije Zdravniki brez meja, so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sporočili v Bruslju. Dva zdravnika so medtem že izpustili, tri osebe - kanadsko medicinsko sestro, italijanskega zdravnika in francoskega uradnika - pa še zadržujejo. Ugrabitelji so izpustili tudi dva Sudanca, ki so ju ugrabili s pripadniki Zdravnikov brez meja.
Kot je povedal predstavnik sudanske komisije za človekove pravice Mohamed Abdel Rahman, so ugrabljeni po tele-
fonu lahko poklicali svoje kolege. Rahman je še zatrdil, da si zelo prizadevajo, da bi talce čim prej izpustili. Sudanski mediji so medtem poročali, da ugrabitelji zahtevajo odkupnino, pogajanja za izpustitev talcev pa že potekajo. Koliko denarja zahtevajo, za zdaj ni znano. Guverner Severnega Darfurja Osman Kebir je z ugrabitelji in človekoljubnimi delavci govoril po telefonu, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Organizacija Zdravniki brez meja je sporočila, da bodo zaradi ugrabitve iz Darfurja umaknili večino osebja. Do ugrabitve je
prišlo teden dni po odločitvi Kartuma, da zaradi obtožbe su-danskega predsednika Omarja al Baširja pred Mednarodnim kazenskim sodiščem izžene 13 humanitarnih organizacij iz Darfurja. Med temi organizacijami so tudi Zdravniki brez meja, al Bašir pa jim je dal časa za odhod do 5. marca.
Organizacija Zdravniki brez meja je sicer sporočila, da je zaradi al Baširjevega poziva že umaknila nizozemsko in francosko izpostavo, ki sta delovali v Darfurju, ostale pa so še belgijska, švicarska in španska veja te organizacije. (sta)
Bruselj • Obsodba, zaenkrat brez kazni
Slovenija prvič obsojena na sodišču EU
Sodišče Evropskih skupnosti je presodilo, da Slovenija ni v predpisanem roku ustrezno prenesla direktive o okoljski odgovornosti v svojo nacionalno zakonodajo, kazni pa ji za zdaj še ni naložilo. To je prva obsodba za Slovenijo, odkar je maja Foto: europarl.europa.eu 2004 Vstopila V EU, in nasploh prva sodba o tožbi Evropske komisije proti Sloveniji.
Slovenija s tem, da v predpisanem roku ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z direktivo iz aprila 2004 o okoljski odgovornosti v povezavi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode, ni izpolnila obveznosti iz te direktive, se glasi sodba Sodišča Evropskih skupnosti v Luksemburgu.
Sodišče Evropskih skupnosti je danes le ugotovilo, da Slovenija krši evropsko zakonodajo, ni pa ji naložilo nikakršnih sankcij, ker tega tožeča stranka, Evropska komisija, v tej prvi tožbi še ni zahtevala. Nadaljnji postopek pred sodiščem je odvisen od tega, ali bo Slovenija sedaj v celoti izpolnila, kar od nje zahtevajo v Bruslju. V Evropski komisiji sicer danes niso želeli povedati, koliko časa so pripravljeni dati Sloveniji, preden bodo zagnali drugo fazo postopka. »Kršitev se lahko popravi zelo hitro. Upamo, da bo tako in pričakujemo novice iz Slovenije, da bodo ukrepali v tej smeri,« je povedala tiskovna predstavnica komisarja za okolje Stavrosa Dimasa, Barbara Hellferich. »Ne pričakujemo, da bo proces prišel v drugo fazo, temveč, da bo sodba sodišča upoštevana in uresničena, zato ne postavljajmo voza pred konja. Pričakujemo, da bo sodba hitro upoštevana in da bo te zgodbe konec,« pa je pojasnil tiskovni predstavnik komisije Johannes Laitenberger. »Druge faze postopkov so precej redkejše kot prve,« je dodal.
Premier Borut Pahor se je danes na sodbo odzval z besedami, da se ne sme več zgoditi, da bi evropsko sodišče še kdaj obsodilo Slovenijo zaradi neizpolnjevanja njenih obveznosti. (sta)
Najstnik v nemški
Stuttgart, Berlin
šoli sejal smrt
17-letnik pobil 15 ljudi
Nemčijo je sedem let po streljanju v šoli v Erfurtu na vzhodu države danes pretresel nov zločin, ki se je zgodil med šolskimi zidovi. V šoli v Winnendenu pri Stuttgartu in kasneje med begom je Foto: zeit.de 17.|etnik ubil 15 ljudi. Napadalec si je na koncu med streljanjem s policijo sodil sam.
Policija je sporočila, da je za napad na šolo v Winnendenu na jugu Nemčije osumljen 17-letni Tim K., nekdanji dijak šole, kjer je prišlo do pokola. V morilskem pohodu je ubil devet učencev in tri učitelje šole, med begom pa še tri mimoidoče. Napadena šola Albertville, ki leži kakih 25 kilometrov stran od Stuttgarta, je skupaj z bližnjo gimnazijo del šolskega centra, ki ga obiskuje okoli tisoč dijakov. Napadalec naj bi v šolo vdrl okoli 9.30 in brez besed odprl ogenj iz avtomatskega orožja. Ubil je devet učencev, starih 14 in 15 let, ter tri učitelje.
Iz šole se je nato odpravil do šole na bližnji psihiatrični kliniki, kjer je ustrelil uslužbenca, nato pa ugrabil vozilo in voznika prisilil, da ga je odpeljal v 40 kilometrov oddaljeni Wendlingen. Vozniku je uspelo opozoriti policijo, ki je strelca obkolila v avtomobilskem salonu. Ob tem je izbruhnilo streljanje. Ubiti so bili dva uslužbenca in napadalec, dva policista pa sta bila ranjena. Po navedbah policije se je strelec ustrelil v glavo, potem ko ga je policijska krogla zadela v nogo.
Po poročanju lokalnih medijev je bil napadalec oblečen v črno bojno opremo. Pri njem doma naj bi našli tudi veliko količino orožja, ki sta ga sicer zakonito zbirala njegova starša.
Napad je močno pretresel tako lokalno skupnost kot celo Nemčijo, v kateri je v manj kot desetih letih prišlo že do treh podobnih napadov. Najhujši je bil v začetku leta 2002 na srednji šoli v Erfurtu na vzhodu Nemčije, ko je 19-letni napadalec pobil 16 ljudi, nato pa si je sodil sam. Podobno je novembra 2006 končal tudi dijak, ki je streljal po šoli na Spodnji Saški in ranil 37 ljudi. Leta 2002 pa je prišlo tudi do umora na šoli v Freisingu, kjer je 22-letnik ubil ravnatelja.
Strelski napad je sprožil ogorčene odzive celotne Nemčije, vključno z nemško kanclerko Angelo Merkel in predsednikom države Horstom Köhlerjem. Slednji je dejal, da sta s soprogo novico o dogodku sprejela z grozo in žalostjo. »Najine misli so z žrtvami in njihovimi družinami in prijatelji,« je dejal Köhler. Tudi Merklova je po besedah tiskovnega predstavnika vlade Ulricha Wilhelma »globoko pretresena in zgrožena«. Ministrski predsednik zvezne dežele Baden-Württemberg Günther Oettinger je zločin označil za »grozljivo in na nikakršen način razložljivo dejanje«. Vsem staršem, ki so v krvavem napadu izgubili otroke, in dijakom je poleg tega izrazil svoje sožalje. »Prizadet je celoten Baden-Württemberg. Na tak način napasti in uničiti šolo, ki je kraj prihodnosti, izobrazbe in vzgoje, je še posebej nizkotno,« je dejal Oettinger. Nemška vlada je policiji in varnostnim silam ponudila vso potrebno pomoč, ministrica za družino Ursula von der Leyen pa se je zavzela za to, da se šole bolje pripravijo na tovrstne kritične razmere ter da se bolje razišče vzroke za krvavi pohod, ki so mu bili priče v Winnendenu.
V luči strelskih napadov v šolah, ki jih je bilo v zadnjih letih kar nekaj, so številne evropske države že zaostrile zakone glede nošenja in posedovanja orožja. Finska je prav v sredo predstavila predlog, ki vključuje zvišanje minimalne starosti za lastništvo pištole s
15	na 20 let. Nemčija pa je po streljanju leta 2002, ko je bilo ubitih
16	ljudi, to mejo dvignila z 18 na 21 let. Tudi evropski poslanci so lani predlagali ostrejšo zakonodajo na tem področju, ki bi zajela celotno unijo. Njihov načrt med drugim vključuje predlog, da bi lahko kupovali in posedovali orožje le ljudje, starejši od 18 let, za katere se domneva, da ne predstavljajo grožnje javni varnosti. Članice EU imajo čas sprejeti ukrepe do leta 2010.
O podobnem dogodku so predtem poročali tudi iz ZDA. V ameriški zvezni državi Alabami je v torek popoldne napadalec ubil najmanj 10 ljudi, na koncu pa si sodil sam. Šlo naj bi za Michaela McLen-dona, ki je bil leta 2003 krajši čas zaposlen kot policist, njegov motiv pa zaenkrat uradno ni znan. Smrtonosni pohod je McLendon začel v domačem kraju Kinston, kjer je zažgal hišo svoje 52-letne matere in jo s strelom v glavo ubil. Nato se je odpeljal do stričeve hiše v bližnjem kraju Samson, kjer je ubil svojo babico, strica in dva bratranca. V hiši čez cesto je ubil še ženo in hčerko lokalnega pomočnika šerifa. 28-letnik je nato sedel v avtomobil in se peljal proti kraju Geneva, pri tem pa brez določenega cilja streljal naokoli in ubil še tri ljudi. Policijski pregon se je končal v tovarni kovinskih izdelkov v Genevi. Po streljanju med njim in policijo je napadalec ustrelil samega sebe in se ubil. (sta)
ŠVICA - Švicarski farmacevtski gigant Roche je sporočil, da je uspel skleniti prijateljski dogovor, v skladu s katerim bo preostali delež v svoji ameriški odvisni družbi Genentech prevzel za skupno 46,8 milijarde dolarjev, poročajo tuje tiskovne agencije. Roche, ki ima v lasti že okrog 56 odstotkov Genentecha, je julija lani za delnico tega ameriškega biotehnološkega podjetja ponujal 89 dolarjev, a so jo v Genentechu ocenili za prenizko. Pred dnevi je nato ponudbo zvišal na 93 dolarjev, nazadnje pa na 95 dolarjev. Uprava Genentecha je je delničarjem družbe priporočila sprejem zvišane ponudbe, ki velja do 25. marca. Roche, ki je v Genentech vstopil leta 1990, pričakuje, da bo na račun prevzema letno ustvaril od 750 do 850 milijonov dolarjev prihrankov pred obdavčitvijo.
PEKING - V Pekingu se je po devetih dneh končalo letno zasedanje vsekitajskega ljudskega kongresa. Kakih 3000 delegatov je potrdilo proračun za leto 2009 in 585 milijard dolarjev vreden stimulacijski paket ter druge dokumente. Zasedanje je bilo v znamenju svetovne finančne krize in 50. obletnice neuspešne vstaje Tibetancev proti kitajski nadvladi. Premier Wen Jiabao je danes izrazil prepričanje, da bo Kitajska uspela preseči težave in izzive, ki jih prinaša kriza, delegati pa so podprli proračun za leto 2009, ki predvideva rekorden primanjkljaj v višini 140 milijard ameriških dolarjev. Delegati so podprli tudi 585 milijard dolarjev vreden stimulacijski paket, ki je namenjen gospodarskim spodbudam v naslednjih dveh letih in ki bo pripomogel k omenjenemu rekordnemu proračunskemu primanjkljaju. Sredstva bodo namenjena povečanju domače porabe, zvišanju prihodkov 800 milijonov kmetov in podpori jeklarski, avtomobilski in drugim industrijam.
BERN - Švicarska centralna banka je vnovič znižala svojo ključno obrestno mero za četrt odstotne točke na razpon med nič in 0,75 odstotka, kar je najmanj po letu 2008. Od lanskega oktobra je centralna banka Švice znižala ključno obrestno mero že za skupaj 2,50 odstotne točke, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Švicarska centralna banka se s posegi v obrestne mere postavlja po robu nevarnosti deflacije, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. V banki pričakujejo, da se bodo letos cene v Švici v povprečju znižale za pol odstotka, prihodnje leto pa naj bi ostale nespremenjene. Centralna banka Švice poleg tega kupuje devize, da bi preprečila rast tečaja švicarskega franka v razmerju do evra. S tem želi preprečiti, da bi se izvozni izdelki domačih proizvajalcev podražili. Ti ukrepi pa ne zadoščajo, da Švica ne bi zdrsnila v recesijo. V centralni banki pričakujejo, da se bo obseg bruto domačega proizvoda države letos zmanjšal za 2,5 do tri odstotke.
BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta se na današnjem srečanju v nemški prestolnici zavzela za mednarodni mehanizem sankcij proti davčnim oazam. Istočasno sta se izrekla proti dodatnem povečanju fiskalnih spodbud za oživitev gospodarstva, k čemur je države G20 v sredo pozval ameriški predsednik Barack Obama. Voditelja sta poudarila, da bi morali o vprašanju davčnih oaz spregovoriti voditelji držav G20 na aprilskem vrhu v Londonu. »Gre za to ali imamo ali nimamo poguma, da jasno povemo, katere so davčne oaze in kaj od njih zahtevamo glede preglednosti,« je dejal Sarkozy. Nobeni državi ne očitamo, da ima nizke davke, a pravilo je, da povedo, od kod prihaja denar in s kakšnim namenom je tam. Odpoved bančni tajnosti je korak v pravo smer in ne pomeni odpovedi zaščite zasebnosti,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dodal francoski predsednik.
PARIZ - Francoski trgovski koncern Carrefour je lani posloval z 1,27 milijarde evrov dobička, kar je 45 odstotkov manj kot leto pred tem. Razlog za zmanjšanje dobička vodilni v Carrefourju vidijo predvsem v znižanju cen izdelkov na francoskem trgu, v kar so bili prisiljeni zaradi posledic gospodarske krize, ki so jih občutili tudi francoski potrošniki. Prodaja v trgovinah Carrefourja se je v celotnem letu 2008 sicer povečala za 5,9 odstotka na 86,97 milijarde evrov, dobiček iz poslovanja pa se je lani v primerjavi z letom 2007 povečal za 0,3 odstotka na 3,3 milijarde evrov, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
MOSKVA - Rusija podpira Organizacijo držav izvoznic nafte (Opec) pri zmanjšanju proizvodnje in bo »sodelovala v takšnih prizadevanjih«, je dejal namestnik ruskega predsednika vlade Igor Sečin, ki naj bi se tudi udeležil nedeljskega srečanja ministrov Opeca, na katerem bo kartel odločal o novem znižanju proizvodnje. Rusija sicer ni članica Opeca, je pa v minulih mesecih v želji po stabilizaciji cen nafte skladno z Opecom nižala proizvodnjo, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Opec bo o novem znižanju proizvodnih kvot odločal na sestanku v nedeljo na Dunaju. Kot je Sečin, ki je sicer zadolžen za energetski sektor, dejal na srečanju z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, je skupno ukrepanje Rusije in Opeca pripomoglo k stabilizaciji cen nafte pri okoli 40 dolarjih za 159-litrski sod, potem ko so se te ob izbruhu finančne in gospodarske krize močno znižale.
LYON - Francija bo proizvajalcu tovornih vozil Renault Trucks, ki je v lasti švedske skupine Volvo, namenila 250 milijonov evrov posojila, a pod pogojem, da družba ne bo ukinjala delovnih mest ali zapirala tovarn v Franciji, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Posojilo naj bi bilo poplačano v petih letih, odobrili pa so ga potem, ko je družba zagotovila, da ne bo ukinjala delovnih mest ali zapirala tovarn v Franciji, je dejal minister za industrijo Luc Chatel. V Renault Trucks so potrdili, da bodo posojilo dobili v marcu ali aprilu, a hkrati opozorili, da bo nekaj delavcev zaradi močnega upada naročil kljub temu začasno izgubilo delo. Francija je s podobnima posojiloma že pomagala avtomobilskima proizvajalcema Renault in Peugeot, s čimer se je želela izogniti množičnim odpuščanjem v industriji, ki v Franciji zaposluje desetino vseh delavcev, poroča AFP.
BRUSELJ - Evropska investicijska banka (EIB) je uradno potrdila skupno tri milijarde evrov posojil za evropsko avtomobilsko industrijo. Gre za drugi sklop v seriji posojil, ki naj bi jih EIB odobril do konca junija, skupno pa naj bi znašali sedem milijard evrov, so danes sporočili iz EIB. Posojila bodo namenjena predvsem proizvajalcem avtomobilov in tovornjakov za izboljšanje učinkovitosti pri porabi goriva in nižanju izpustov ogljikovega dioksida. Proizvajalci imajo namreč težave pri financiranju svojega delovanja in tudi investicij v okolju prijazne tehnologije, ki so potrebne za izpolnitev ciljev EU glede izpustov CO2, je poročala francoska tiskovna agencija aFp. Med podjetji, ki bodo deležna posojil, bodo BMW, Daimler, Fiat, PSA Peugeot-Citroen, Renault, Volvo Cars, Scania in Volvo Trucks. (sta)
Stoperce • Gradnja plinovoda proti Rogatcu
Dela končana do konca leta
Družba Geoplin plinovodi iz Ljubljane je lansko jesen pričela gradnjo vzporednega plinovoda od kompresorske postaje v Kidričevem proti Rogatcu, ki naj bi bil zgrajen do konca letošnjega leta; letos pa naj bi pričeli tudi izgradnjo plinovoda proti Ceršaku.
Kot je pojasnil direktor podjetja Geoplin plinovodi Marjan Eberlinc, so gradnjo dodatnega plinovoda iz rogaške smeri narekovale povečane potrebe odjemalcev na tem območju po zemeljskem plinu. V teh dneh na območju občine Majšperk nadaljujejo gradnjo prenosnega plinovoda M1/1 Kidri-čevo-Rogatec. Njegova trasa poteka pretežno vzporedno z obstoječim plinovodom M1. Plinovodna cev notranjega premera DN 800 je iz jekla, nazivni tlak plinovoda je 70 barov, celotna dolžina pa je 19.400 m.
V družbi Geoplin plinovodi so se odločili za gradnjo vzporednega plinovoda, da bi povečali zmogljivosti prenosnega plinovodnega omrežja, saj so se potrebe po plinu povečale, pa tudi zaradi priključevanja večjih energetskih objektov in za zagotovitev ustreznih povezav s sosednjimi omrežji. Kapacitete obstoječega prenosnega omrežja so v 30 letih obratovanja praktično zasedene in ne omogočajo novih priključitev, žal pa tudi ne širitev omrežij ter vedno
večje oskrbe v Sloveniji. Na območjih, kjer je že njihovo omrežje, poteka novi plinovod praviloma vzporedno z obstoječim, saj tako najmanj dodatno obremenjuje prostor.
Investitor in naročnik gradnje je družba Geoplin plinovodi, d. o. o. Gradbena dela so začeli v začetku jeseni 2008, pogodbeni rok za dokonča-
nje del in pridobitev uporabnega dovoljenja pa je zadnje četrtletje 2009. Dela so bila oddana konzorciju izvajalcev, ki jih vodi IMP, d. d.
Gradnja omenjenega plinovoda ne bo imela pozitivnih učinkov le na lokalnem območju, ampak bo vplivala tudi na povečanje zmogljivosti plinovodnega omrežja v celotni Sloveniji. Na območju
širše mariborsko-ptujske regije je največ odjema zemeljskega plina za potrebe široke potrošnje, kjer sta sistemska operaterja distribucijskega plinovodnega omrežja družbi Plinarna Maribor in Adria plin, med tehnološkimi odjemalci pa je daleč največji kidričevski Talum.
M. Ozmec
MO Ptuj • Popisovanje makadamskih cest
Do modernizacije
s pomočjo koncesionarja
V MO Ptuj so začeli popisovati ceste oziroma cestne odseke, ki še niso modernizirani. Podatke bi radi zbrali do konca aprila, do takrat naj bi bili tudi znani podatki o ceni modernizacije. Popis so pričeli v ČS Grajena, kjer je tudi največ makadamskih cest, skupaj 16 km.
Foto: Črtomir Goznik
Največ makadamskih cest imajo v ČS Grajena, skupaj še 16 km.
Kot je povedal vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo mag. Janko Širec, popis izvajajo tudi na območju četrtnih skupnosti Rogoznica, Breg-Turnišče in Panorama. Takoj po končanem popisu bodo z javnim razpisom poiskali koncesionarja, ki bo v bodoče skrbel za modernizacijo in vzdrževanje cest v MO Ptuj, saj je v mestnem proračunu za to vedno premalo denarja. V posameznih četrtnih skupnostih pa so potrebe izredno velike. V ČS Grajena so imeli doslej štiri sestanke, na katerih so se pogovarjali o modernizaciji cest na območju četrti, je povedal predsednik ČS Grajena Andrej Rebernišek. Evidentirali so 20 odsekov v skupni dolžini 16 km, ki so še neasfaltirani. Na območju Mestnega Vrha je takšnih odsekov šest, sedem so jih popisali v Krčevini, štiri v Grajenščaku in tri v Grajeni.
V popis bodo zajeli še nekaj manjših odsekov, saj naj bi povsod, kjer stojijo dve ali tri hiše, pristopili k modernizaciji cest. Območje Grajene je namreč eno tistih območij v MO Ptuj, kjer se v zadnjem času največ gradi. Krajanom ob teh odsekih so predstavili možnosti modernizacije, osnovni pogoj so zemljišča, ki jih je potrebno dati v javno dobro, in sofinanciranje v višini 1200 evrov po hišni številki. Za vse odseke, ki pridejo v poštev za modernizacijo, so tudi že imenovali gradbene odbore. Njihova glavna naloga je, da bodo pridobili zemljišča, potrebna za modernizacijo. Dokler pa zemljišča ne bodo dana v javno dobro, se tudi ne bo pristopilo k izdelavi projektne dokumentacije, pravi Rebernišek. V ČS Grajena pričakujejo, da bodo gradbeni odbori delo zaključili v roku enega meseca.
MG
Pa brez zamere
Višave ugodja in strahu
Letenje z letali
Potovanje z letalom je posebna vrsta migracije, ki ima svoje tipične značilnosti. Prvič, predstavlja tehnološko najbolj izpopolnjeno obliko migracij (raketoplanov za polete v vesolje ne štejemo v izbor sredstev za migracijo, saj se z njimi zaenkrat lahko popeljejo le usposobljeni izbranci in nesramno bogati boga-tuni). Drugič, je najmlajša oblika migracije. In tretjič, letenje z letalom je edin način potovanja, pri katerem se za daljši čas odlepimo s površine našega planeta in dobršen del migracije opravimo visoko v zračnih plasteh, ki obkrožajo Zemljo.
Te lastnosti letalskega prometa predstavljajo tiste najbolj pomembne danosti, ki frčanje po zraku (v turistične ali poslovne namene) delajo za najbolj specifičen način transporta lastnega telesa, prtljage in drugih pritiklin. In zaradi teh lastnosti (še posebej tretje, ki se tiče nadmorske višine potovanja) je letenje kot oblika potovanja pri ljudeh zapisano na tri načine: eni ga obožujejo, drugim je letenje pač še ena oblika transporta, ki je zaradi hitrosti najbolj priročna, tretjo skupino pa sestavljajo tisti, ki se letenja bojijo kot hudič križa. Vsako od teh treh skupin je mogoče razumeti - morda še najmanj srednjo, ki jo sestavljajo tisti, ki jim samo letenje kot tako ne pomeni nič in so glede njega popolnoma indiferentni. Kajti za prvo in tretjo skupino ter njuna odnosa do letenja se zdi, da izhajata iz ene najstarejših in najglobljih človekovih fascinacij - iz sle po letenju.
Že od nekdaj si je človek želel leteti; občudoval je ptice, nebo, prostranosti premagovanja težnosti (seveda takrat za samo težnost/gravitacijo še niso vedeli), želel si je približati se soncu, temu staremu božanstvu, ustvarjal je mite o letenju. Spomnimo se zgolj najbolj znanega med miti -zgodbe o Ikarju, ki jo menda poznate vsi, tako da je ne bomo povzemali v podrobnosti; želel je leteti, se približati Soncu, a je v svoji želji poletel previsoko, tako da so se mu stalila krila in je strmoglavil v nesrečen konec. Mit o Ikarju tako lepo ponazarja prvo in tretjo skupino ljudi ter njun odnos do letenja; prva skupina se tako kot Ikar navdušuje nad letenjem, svobodo visoko v zraku, medtem ko tisti drugi v mitu vidijo bolj ali zgolj nesrečno plat strmoglavljenja. Prvi komaj čakajo, da zaslišijo tisti poseben zvok letalskih motorjev na pristajalni stezi, kateremu sledi močan pospešek jeklene ptice. Tisti ta drugi pa že nekaj ur ali celo nekaj dni pred poletom ne najdejo notranjega miru in tesnobno pričakujejo sodni dan ter se v mislih zahvaljujejo letališču, da se znotraj njega nahaja tudi bar, kjer lahko zvrnejo kak dvojni odmerek žganega poguma. Prvi (navdušenci) se zraven fascinacije nad letenjem navdušujejo tudi nad dejstvom, daje letalski prevoz statistično najbolj varna oblika transporta, tisti ta drugi pa razmišljajo zgolj o tem, da se tudi temu, statistično najbolj varnemu prevozu, tu in tam pripeti kakšna nesreča, ter da ko se to zgodi, možnosti za preživetje drastično padejo.
Sam razumem tako ene kot druge, a se nekako bolj uvrščam v prvo skupino, čeprav se na statistiko ne sklicujem, kajti s statistiko je mogoče dokazati ali podpreti skoraj karkoli; torej se k prvi skupini prištevam predvsem zaradi te starodavne človekove fascinacije z letenjem. A hkrati deloma spadam tudi k tistim drugim, kljub dejstvu, da za vkrcanje na letalo ne potrebujem dveh šilc žganja. Bolj kot strah pred letenjem me namreč moti ideja, da ti, če res gre kaj narobe, preostane zgolj to, da kot nekakšen tumpec nemočno sediš na sedežu in čakaš, kaj se bo zgodilo - se pravi, moti me dejstvo, da v takem primeru ne moreš sam vplivati na svojo usodo. Zgolj sediš in pasivno čakaš. Pasivnost pa mi že od nekdaj ni preveč všeč. Kaj šele nezmožnost vplivanja na lastno usodo.
Vi pa, kakor vam drago - če spadate v prvo skupino, vam želim čim več odcepitev od tal, če v drugo, pa čim manj. Če pa spadate v tisto srednjo skupino, ki smo jo na kratko omenili zgoraj, vas pa žal ne razumem najbolje.
Gregor Alič
Ptuj • Dan OŠ Ljudski vrt
Šolske ucilnice kot pravi oder
Aktivnosti ob dnevu Osnovne šole Ljudski vrt je bilo letos vsaj toliko, kot imajo razredov. Izjemno pestro praznovanje je trajalo ves prejšnji teden, vrhunec pa je doseglo v petek, ko se je skorajda vsaka šolska učilnica spremenila v oder za nastopanje.
Predstavitev poklicev, koncert pevskih zborov, tehniški dan ter tek za zdravje in sprostitev so prejšnji teden popestrili dogajanje na OŠ Ljudski vrt. Najbolj zanimivo pa je bilo na šoli v petek, ko so pripravili pisan program, ki je trajal natanko tri ure.
Za razliko od večine osnovnih šol na Ptujskem so letos učenci in učitelji OŠ Ljudski vrt namesto klasične prireditve pripravili več manjših, a zanimivih aktivnosti. Prireditveni prostor tako letos ni bil le eden, svoje veščine in znanja
Učenci četrtih razredov so ustvarjali lutke iz kartona.
Učenci so pripravili tudi modno revijo.
so namreč učenci predstavljali v skorajda vsaki šolski učilnici. Učenci so tako ustvarjali na več področjih, vsak razred ali skupina pa so svoje delo predstavili ob dnevu šole.
Tako so učenci vseh razredov pripravili razstave, četr-tošolci na primer izjemno zanimive lutke iz kartona, ki so svojo popolno podobo dobile z oblačili, lasmi in spremljajočimi dodatki.
Pod vodstvom mentoric Tanje Nedeljko in Simone Lo-zinšek so nastopili učenci, ki sodelujejo v folklorni skupini. Nitka časa skozi ljudske plese je bil naslov projekta, ki so ga pod mentorstvom Jožice Repič pripravili učenci 5. razreda, njihovi šolski kolegi pa so s pomočjo učiteljice Mateje Kel-ner izpeljali Viteški turnir. Kviz Rdeča nit, ki ga je pripravil učitelj slovenščine David Bedrač, so izvedli šestošolci. Učenci zadnjega razreda pa so s pomočjo mentoric Majde Švagan, Mojce Gramc in Vesne Hazdovac pripravili projekt Nit skozi glasbo, ples in šport. Za zabavo pa so poskrbeli tudi učenci izbirnega predmeta Likovno snovanje, ki so s pomočjo Darje Polajner pripravili modno revijo in razstavo o letnih časih.
Nedvomno so starši v programu svojih otrok, ki je bil izjemno pester, uživali, pohvale na tovrstni način praznovanja dneva šole pa so prihajale tudi s strani šolarjev.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Razstava slikarke Mire Uršič
Plenice slikarskega detinstva
V sklopu predstavitve ženskih umetnic v Miheličevi galeriji na Ptuju je kot druga svoja dela razstavila slikarka Mira Uršič. Plenice slikarskega detinstva je naslov razstave, ki razkriva njeno predstavo ženske, otroka, ljubezni, večnosti in minljivosti, vse skupaj pa je naslikano v posebnem stilu, ki se požvižga na slikarska pravila in modne smernice sodobnega likovnega ustvarjanja.
Slikarka Mira Uršič je otroštvo preživela v Slovenskih goricah, študijska leta pa v Ljubljani, na Akademiji za likovno umetnost. Od leta 1974 naprej v prestolnici deluje kot samostoj-
na likovna umetnica, doslej pa je sodelovala na 120 skupinskih predstavitvah in 66 samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imela že leta 1975, tej pa je sledila vsako leto naj-
manj ena.
Razstava, ki si jo lahko ogledate v prostorih Miheličeve galerije na Ptuju, je posebna že na prvi pogled. Zanimiva je že zato, ker je dejansko lahko razu-
Mira Uršič (v sredini) v družbi Stanke Gačnik in Aleša Ariha
mljiva. Čeprav je po eni strani abstraktna, je po drugi izrazita in s tem lahko dojemljiva slehernemu posamezniku.
Ob razstavi Plenice slikarskega detinstva pa je Uršičeva napisala tudi spremljajoči esej. »Na pragu tretjega tisočletja ni namen umetnosti le, da gledalcem nudi estetski užitek, ona jim ponuja sebe, svoje intimne izkušnje, svoje zgodbe in osebne ter posebne interpretacije,« je med drugim zapisala slikarka. Dodaja, da umetnik v sebi poskuša združiti etika, esteta in filozofa, ki iz kaosa sedanjosti pripravlja ljudem rajsko prihodnost. »Slike so res kot gracilni prevali otroka. Nenehno kobacanje notranjega otroka iz plenic izrazov in časov, da bo nekoč, kot že mnogi pred njim, shodil v svoj novi Dan. Prek vseh opojnih mladosti, plodne zrelosti, letnih časov in iz zaljubljenosti si utira smer, ruši predsodke in zmote, ki iz neznanja porajajo svetlobo,« še dodaja Uršičeva, katere dela bodo na Ptuju na ogled do 12. aprila.
Dženana Bečirovič
Na knjižni polici
Roald Dahl
Poljubček
Ljubljana. Sanje, 2008
Pred devetnajstimi leti umrli britanski pisatelj norveškega rodu Roald Dahl (1916-1990) je bralcem najbolj znan kot izvrsten pisec za otroke. Spomnimo se njegove Matilde, v več ponatisih, pa v slovenščino prevedenih: VDV (1986), Čarovnice (1987), Charlie in tovarna čokolade (1992), Poba (1997), Čudoviti lisjak (1998), Čarobni prst (1998), Danny, prvak sveta (2006) in še mnogih drugih. Ob otroških knjigah pa je tudi eden najizvirnejših in najvplivnejših avtorjev kratkih zgodb dvajsetega stoletja za odrasle.
Deset odstotkov dobička od prodaje avtorskih pravic knjige Poljubček gre v dobrodelne namene fundacije Roalda Dahla. Fundacija v Veliki Britaniji finančno podpira delo medicinskih sester, ki so posebej usposobljene za delo otrok z epilepsijo, krvnimi okvarami in možganskimi poškodbami in s težavami pri pisanju. Z vsem tem se je Dahl v življenju spopadal. Nedaleč od Londona, v vasici Missenden, kjer je ustvarjal, sta Da-hlov muzej, namenjen spodbujanju ljubezni do branja in pisanja, in interaktivno pravljičarsko središče.
V knjigi Poljubček so dramaturško dovršene kratke zgodbe velikokrat telesne in duhovne preobrazbe nastopajočih oseb s humorno ironičnimi vložki zunanjega opazovalca, fantastičnimi prvinami in presenetljivimi konci. V enajstih zgodbah spoznamo usode pohlepnih, preračunljivih in prebrisanih likov. Zgodbe so nastale v letu 1959, kar pa za bralca ni toliko pomembno, saj so po svoji izbiri tematike brezčasne.
Billy je imel sedemnajst let in se je odlično počutil, kajti urnost je skupna lastnost uspešnih poslovnežev. Ko je pozvonil v gostišču, so se nemudoma odprla vrata. Vse v hiši je zmeraj pripravljeno in neverjetno poceni, če bi na vrata slučajno potrkal mlad gospodič. Sta-nodajalka je bila videti malo čez les. V knjigi gostov sta bila pred njim samo dva podpisana mladeniča. V zgodbi Wiiliam in Mary zapusti oxfordski filozof poslovilno pismo. Za preživetje glave in možganov ni nujno, da so ti povezani s preostalim telesom. Imel bo hladno, mrtvo telo in žive možgane. V nekem smislu bo v popolnem stanju. Vendar ne bo nobenih nog, da bi pobegnil, nobenega glasu, da bi zakričal, ko mu bo Mary poslala poljubček. V Poti v nebesa doživlja gospa Foster bolezenski strah pred zamudo letala, ladje, vlaka, gledališke predstave, tiranski soprog pa jo je pustil še namerno čakati. V zgodbi Župnikov konjiček je gospod Boggis slikal, skiciral po podeželju, v resnici trgovec s starinami preoblečen v župnika. Bil je nadarjen, majhen moški z debelimi nogami in velikim trebuhom, kupoval je zelo poceni in zelo drago prodajal. Sploh pa ob nedeljah ni imel kaj početi. Župnik in hkrati predsednik Društva za ohranitev starinskega pohištva! Se bo v zgodovino zapisala tudi Boggisova komoda?
Gospa Bixbyjeva in polkovnikov plašč govori o tem, da je Amerika priložnost za ženske. Mladi možje se ženijo kot zajci, in da bi mogli vzdrževati mlade dame, morajo garati kot sužnji. Pošten mož, predan delu in pretkana, razuzdana žena, vpletena v umazane igrice z nemarno bogatim polkovnikom. V Matični mlečku se je Albert neverjetno razumel s čebelami. Njegov obraz je postal počasi prekrit s svilnatimi dlačicami rumenkasto črne barve.
Sinček Martinček je zmeraj napravil vse, kar mu je naročila mati. Spričo svojega poklica in duhovniške obleke je užival določeno mero zaščite. Potem so ga gospodične pričele oblegati. Moškega nič ne spravi bolj iz tira kot nepričakovan napad. Hitreje ko se je umikal, hitreje so ga ženske napadale. V resnici pa je bil nor na ženske! V preprostem eksperimentu je dokazal neverjetno pohotno žensko naravo. V zgodbi Pujs je dojenček Lexington, star trinajst dni, iz New Yorka odpotoval na jug, da bi živel pri strogi vegetarijanki, prateti v Virgini-ji. V zaprtem svetu odraščanja in absurdnem razpletu vegetarijanec spozna in deli usodo pujsa.
Edvard Osvajalec je bil za mačka vsekakor nenavadne barve in v očeh je imel nekak prikrit izraz. Maček, ljubitelj glasbe, je počel vse ravno tako, kot bi počel obiskovalec koncertov. Schuman mu ni najbolj ugajal, nad Lizstom je bil navdušen. Morda pa gre za reinkarnacijo! Ali ni čudovito, da pri zakoncih živi Franz Liszt.
Vladimir Kajzovar
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Rokomet
Ptujčanke v končnici čaka Krim
Stran 12
Nogomet
Kidričani zapravili preveč priložnosti
Stran 12
Odbojka
Ptujčanke nočna mora Novomeščank
Stran 13
Kolesarstvo
Slab začetek, dober konec v Istri
Strani 13
Dominic Maroh
V 2. ligi povprečno pred 30 tisoč gledalci
Stran 15
Nogomet
Poraz Stojncev, zmaga prve četverice
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Labod Drava Ptuj - Luka Koper 1:2 (1:1)
Strelci: 1:0 Čeh (1), 1:1 Polovanec (15), 1:2 Viler (66) Labod Drava: Murko, Andelkovic, Prejac (od 58. Bošnjak), Žilic, Ke-lenc, Da Silva, Čeh, Kronaveter (od 72. Kurež), Horvat, Zilie (od 46. Semler), Tiganj. Trener: Adnan Zildžovič.
Luka Koper: Hasic, Polovanec, Handanagic, Vitagliano, Petrovič, Viler, Brulc (od 55. Kreft), Guberac (od 69. Radujko), Mertelj, Djukic (od 84. Bordon), Struna. Trener: Nedžad Okčič
Rumeni karton: Semler (86), Da Silva (87); Handanagič (25), Viler (69), Polovanec (84), Radujko (86), Bordon (89)
Nogomet • 1. SNL
Primorski ekipi preko Drave
V	tednu, ko je Liverpool v derbiju angleškega prvenstva na gostovanju premagal Manchester United, se je nogometni konec tedna za Ptujčane končal na najslabši možni način, saj sta jih z zmagama prehitela Koper in Primorje. Pogled z dna je neprijeten, a to je trenutno realnost Laboda Drave, ki na zmago čaka že skoraj pol leta. Formule za uspeh pa še vedno ni na vidiku, čeprav je domači trener Zildžovič preizkusil že precej kombinacij, nazadnje tudi z mladim Kurežem in ekspresnim povratkom »suspendiranih« igralcev. Obramba na vsaki tekmi prejme enega ali dva (pre)lahka zadetka, medtem ko napadalci kljub številnim poskusom težko zadanejo gol tudi iz najbolj zrelih priložnosti.
Na vrhu prvoligaške lestvice pa nič novega: Mariborčani trdno držijo 1. mesto, ki ga nikakor ne želijo prepustiti. To so dokazali tudi v Celju, kjer so pred številnim avditorijem (4000 gledalcev) ostali neporaženi. Za nameček je prvi spodrsljaj v letošnji sezoni na domačem igrišču naredila še druga zasledo-valka Nafta. Za tega so v veliki meri odgovorni Goričani, ki so pod vodstvom novega trenerja Mirana Srebrniča pokazali povsem nov obraz. Zanimivo je, da so novo kvaliteto v ekipo prinesli »stari« igralci, predvsem Demirovič in Osterc (po dva zadetka) ter Kovačevič.
V	Domžalah so domačini z dvema zadetkoma Benka proti Interblocku potrdili dober štart v spomladanski del. Ljubljančani so igrali brez Daria Zahore, ki je po opravljenih formalnostih prestopil v norveški Rosenborg. Čeprav nekateri vztrajno trdijo, da slovenska liga ni zanimiva, pa takšni prestopi vendarle dokazujejo, da se tudi na obubožani slovenski sceni najdejo zanimivi in predvsem kvalitetni nogometaši. Prve zmage na klopi Primorja se je v nedeljo veselil Vjekoslav Lokica: njegovemu Primorju je še tretjič v tej sezoni uspelo premagati Rudar. Marijan Pušnik se je tako po treh zaporednih zmagah moral sprijazniti s prvim spomladanskim porazom.
JM
Adnan Zildžovič, trener Laboda Drave: "Kljub nebleščeči igri smo imeli veliko zrelih priložnosti, ki pa jih spet nismo znali izkoristiti. Na drugi strani so Koprčani iz obeh svojih priložnosti zadeli. Imamo težave na bočnih položajih, kjer sedaj igrata Prejac in Kelenc, Grižonič pa po bolezni še ni v pravi formi. Igralci so tudi v tej tekmi hoteli zmago, trudili so se, glede tega jim nima kaj očitati. Psihološki pritisk je seveda velik, a enkrat se mora tudi nam nasmehniti boginja sreče."
Aleš Čeh: "Tokrat smo dobro začeli, a smo iz prekinitve spet dobili prepoceni gol. To nas je na nek način ustavilo, posledica pa je bila slabša igra v nadaljevanju. Težko povem, zaradi česa je tako, a na tem področju moramo nekaj spremeniti. Vsak mora razmisliti pri sebi in se maksimalno skoncentrirati za naslednje tekme."
Nedžad Okčič, trener Luke Koper: "Pohvalil bi svoje fante, ki so proti Dravi pokazali zrelost, čvrstost in stabilnost. Kljub hitremu prejemu zadetka smo verjeli vase, kar se nam je na koncu obrestovalo z zmago. Znali smo izkoristiti svoje priložnosti, domačini pa na našo srečo ne."
PrvaLiga Telekom Slovenije, 21. krog:
Primorje - Rudar 2:0 (1:0); strelca: Milenkovič 11., Selimi 61. MIK CM Celje - Maribor 1:1 (0:1); strelca: Biščan 63.; Džinič 36. Nafta - HiT Gorica 1:4 (0:3); strelci: Jankovič 50.; Demirovič 29./ 11-m, 69./11-m, Osterc 37., 45. Domžale - Interblock 2:0 (0:0); strelec: Benko 48., 90.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA						
1. MARIBOR	24	13	9	2	50:30	48
2. MIK CM CELJE	24	11	8	5	36:23	41
3. NAFTA	24	10	7	7	29:28	37
4. DOMŽALE	24	9	9	6	34:28	36
5. RUDAR VELENJE	24	10	4	10	34:28	34
6. HIT GORICA	24	10	3	11	40:41	33
7. INTERBLOCK	24	8	7	9	32:35	31
8. LUKA KOPER	24	5	8	11	25:39	23
9. PRIMORJE	24	4	10	10	23:36	22
10. LABOD DRAVA	24	6	5	13	23:36	20
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 24. krog
Z novim porazom na zadnje mesto
Mestni stadion na Ptuju je v nedeljo gostil izredno pomembno tekmo začelja, v kateri sta se pomerila domača Labod Drava in Luka Koper. Obe ekipi se poskušata na vse načine rešiti iz težkega položaja ter se vsaj nekoliko dvigniti z dna lestvice. Prost vstop je na stadion privabil več kot 1500 gledalcev. Domači trener Zildžovič je tekmo začel brez "suspendiranih" Sem-lerja in Bošnjaka, ki pa sta bila zaradi pomembnosti tekme kljub temu na klopi za rezervne igralce (?!).
Tekma se je za domačine začela sanjsko, saj so povedli že v 1. minuti: Tiganj je lepo stekel v prazen prostor, nato pa žogo natančno podal do novega ka-petana Čeha, ki je iz teka zadel desni spodnji kot - 1:0. Po treh tekmah, v katerih so Ptujčani vedno prejeli zadetek v začetni fazi igre, je bila to dobra napoved za nadaljevanje. A je začetni polet trajal le kratek čas, v njem pa je dvakrat lepo poskusil Kronaveter, a brez uspeha. Gostje so se hitro organizirali in nekajkrat poskusili s strani. Pri tem so jim delo lajšali domači branilci (Prejac, Kelenc, Andelkovic), ki so delali nepotrebne prekrške v bližini kazenskega prostora. Iz enega takšnih je prišlo do izenačenja: po podaji s strani je Polovanec na drugi vratnici neoviran zadel žogo z glavo in jo poslal v gol - 1:1. V nadaljevanju prvega polčasa smo spremljali večinoma raztrgano igro na obeh straneh, lepše priložnosti pa so si kljub vsemu priigrali domačini, ki so imeli na voljo tudi dva prosta strela iz ugodnih položajev: Kronaveter je streljal preko gola, Čehu pa
Foto: Črtomir Goznik
Joao Gabriel Da Silva in Mario Lucas Horvat (oba Labod Drava, modri dres) sta skupaj ustavljala Mitjo Vilerja (v sredini), a je slednji v 66. minuti z zadetkom odločil tekmo.
so žogo odbili igralci v živem zidu. V napadu sta se veliko trudila Tiganj in Da Silva, a nobenemu ni uspelo v zaključni fazi žoge potisniti bolje postavljenim soigralcem.
Ob polčasu je domači trener nerazpoloženega Zilica zamenjal s Semlerjem, ki je v igro vnesel precej živahnosti. Aplavz navijačev si je zaslužil predvsem s samostojnim prodorom v 57. minuti, ko je pre-igral nekaj Koprčanov in žogo potisnil do Da Silve, ta je že obšel vratarja Hasiča, a se mu je zadnji trenutek pod noge vrgel Viler in preprečil zanesljiv zadetek. Še prej je po kotu Kronavetra do priložnosti prišel Čeh, a je na drugi vratnici le za malenkost zgrešil gol. Po teh dveh zapravljenih t. i.
100 % priložnostih je sledila kazen: Kreft je z lepo podajo Vilerju izkoristil slabo postavljeno offside zanko, slednjemu pa ni bilo težko matirati nemočnega Murka - 1:2. Koprčani so tako izkoristili še svojo drugo priložnost na tekmi in prišli do vodstva, ki ga z ruti-nirano igro niso izpustili do konca tekme. Domačini so se sicer še nekajkrat znašli v obetavnih situacijah, a nobenemu ni uspelo premagati Hasiča. V oči je bodlo predvsem veliko število napačnih podaj pred gol Hasiča, ki so praviloma končale za golom ali v stranskem avtu. Pri tem je svojo vlogo zagotovo odigrala tudi velika pomembnost tekme, a se je težko znebiti občutka, da bi se dalo iz te tekme iztržiti precej
več, saj tudi Koprčani razen dobre organizacije obrambe niso prikazali veliko. Prav neverjetna je tudi statistika tekem spomladanskega dela, ki potrjuje, da si dravaši pripravijo v vsaki tekmi vsaj 5 ali 6 izrednih priložnosti, iz katerih pa zadenejo kvečjemu enkrat ali dvakrat, njihovi tekmeci pa imajo praviloma bistveno boljši izkoristek priložnosti in s tem tudi točk.
Kljub novemu porazu Laboda Drave in zdrsu na zadnje mesto ni še nič izgubljenega, saj je do konca sezone še 12 tekem. Verjetno bi že ena zmaga pripomogla k bistveno boljši podobi ptujske ekipe, ki ima v sebi večji potencial od prikazanega. A kako do nje?!?
Jože Mohorič
Boks • Dejan Zavec
Smola se ga še vedno drži ...
Poročali smo že o napovedanem novem profesionalnem dvoboju Dejana Zavca, ki je na sporedu 28. 3. v Berlinu. A vse kaže, da tudi tokrat ne bo šlo brez težav ...
Dejan je namreč na treningu dobil močan udarec v predel reber, zaradi česar že teden dni ne trenira. »Na sparingu me je neugodno zadel klubski kolega Lukas Konecny. V petek sem se vrnil v Slovenijo, saj sem bil med podeljevalci priznanj na Viktorjih, danes (v ponedeljek, op. p.) pa se že peljem nazaj v Magdeburg, kjer bomo sprejeli dokončno odločitev o mojem dvoboju. Zaenkrat ne kaže dobro, saj se en teden počitka kaže tudi na kondicijski pripravi. Morda bomo poskušali še z blokadami, vendar ne bom privolil v dvoboj za vsako ceno, saj gre vendar za moje zdravje, pa tudi predvideni tekmec, Poljak Ziemlewicz, je vse prej kot lahek nasprotnik. Za nameček se me znova loteva še viroza ...,« je nič kaj optimistično povedal Dejan, ki je pretekli teden dopolnil 33 let.	j^
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec ima težave s poškodbo, zaradi katere bo najverjetneje moral prestaviti 28. profesionalno borbo.
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Koprčani premočni za Jeruzalem
1. A SRL (ž): Brežice - Mercator Tenzor Ptuj 26:35 (15:19)
MERCATOR TENZOR PTUJ: M.
Križanec (15 obramb), A. Križanec, Mateša 7, Majcen 5, Korotaj 1, Pra-potnik 5, Ciora, Kikanovič 10, Čeh, Ozmec 2, Bolcar, Erhatič, Brumen 5. Trener: Nikola Bistrovič.
Ptujske rokometašice so s srečanjem v Brežicah začele serijo treh zaporednih gostovanj. V žepu že imajo vozovnico za končnico tekmovanja, kjer bodo merile moči z ljubljanskim Krimom. V Brežicah ni nastopila vratarka Tjaša Pikl, na klopi pa je bila Ana Mihaela Ciora, ki pa ni vstopila v igro. Piklo-vo je odlično zamenjala mlada, 16-letna Maruša Križanec, ki je branila vso tekmo in odbranila nekaj težkih udarcev.
Sicer pa vprašanj glede končnega zmagovalca ni bilo. Brežičanke so samo na začetku povedle 2:1, nato pa so gostje iz Ptuja hitro prišle do visoke prednosti, ki jim je zagotavljala mirno nadaljevanje. Ob koncu prvega polčasa je njihovo vodstvo znašalo štiri zadetke prednosti.
V nadaljevanju srečanja je njihova prednost samo naraščala in je znašala že deset zadetkov (18:28). Strelsko je bila pri gostjah najbolj razpoložena Jelena Kikanovič, ki je zadevala iz nasprotnih napadov, pa tudi druge igralke so prispevale svoj delež k deveti zmagi.
Danilo Klajnšek
1. A SRL (m): Cimos Koper - Jeruzalem Ormož 32:21 (16:12)
CIMOS KOPER: Vončina (8 obramb - 1 x 7 m), Skoko 3, Mirkovič 3, Praznik 3, Brumen 2, Doborac 2, Mrvaljevič 7, Stanič (20 obramb - 3 x 7 m), Poklar, Blaževič 3, Konečnik 1, Kastelic, Rapotec R. 2., Rapotec U. 1., Jovičič 4, Hribar 3. Trener: Mat-
FOTO: Črtomir Goznik
Rokometašice ŽRK MT Ptuja (na sliki Jelena Kikanovič) so dosegle deveto zmago v tem prvenstvu.
jaž Tominec.
JERUZALEM ORMOŽ: Čudič (1 obramba), Korpar 1, Krabonja 2, Melnjak 2, Bezjak 2, Radujkovič, Čudič 4, Ivanuša 1, Sok, Belec (12 obramb - 1 x 7 m), Žuran 7, Jovano-vič 1. Trener: Praprotnik Saša.
Za slovo od rednega dela prvenstva v MIK 1. A-ligi so ro-kometaši Jeruzalema doživeli visok poraz proti vodeči ekipi lige, ki je obenem tudi največji favorit, da si v nadaljevanju sezone zagotovi naslov državnih prvakov. Ormožani bodo sezono nadaljevali v Ligi za obstanek, v tem trenutku pa so si že tudi praktično zagotovili obstanek v ligi.
V 1. polčasu Cimos ni blestel in Vinarji so cel čas držali stik ter v 25. minuti zaostajali le za gol, 12:11. Goste je uničeval vratar Stanič, srbski reprezen-tant, ki je do odmora zbral kar 11 obramb, od tega je igralcem Jeruzalema zaustavil tri se-demmetrovke. Od kar osmih sedemmetrovk na tekmi so jeruzalemčki zadeli le trikrat. Bojan Čudič je zgrešil trikrat,
Bezjak in Melnjak po enkrat. V 2. polčasu je sledil padec v igri Vinarjev, na drugi strani pa je koprski strateg Tomaž Tomi-nec s številnimi menjavami dvigoval ritem igre in v 43. minuti so gostitelji prvič povedli za deset, 26:16. Do tega izida je Stanič v golu Primorcev zbral kar 20 obramb. V nadaljevanju ga je uspešno, s 7 obrambami,
1. A SRL - moški			
REZULTATI 21.	KROGA:		Clmos
Koper - Jeruzalem	Ormož		32:21
(16:12), Trimo Trebnje -		Gorenje 24	
:24 (12:15), Slovan ■	- Prevent 27:21		
(13:8), Ribnica Riko hiše		- Krka 28	
:24 (14:10), Merkur	- Celje Plvovar-		
na Laško 22:28 (11:11).			
1. CIMOS KOPER 19	15	3	1 33
2. GORENJE 19	14	3	2 31
3. CELJE PIVO. LAŠKO 19	13	1	5 27
4. SLOVAN 19	9	3	7 21
5. TRIMO TREBNJE 19	9	3	7 21
6. PREVENT 19	9	2	8 20
7. RIBNICA RIKO HIŠE 19	8	3	8 19
8. JERUZALEM ORMOŽ20	6	4	10 16
9. MERKUR 19	4	3	12 11
10. RUDAR TRBOVVLJE19	4	0	15 8
11. KRKA 19	1	1	17 3
zamenjal Vončina in Cimos je na koncu slavil z enajstimi goli prednosti, 32:21. Razlog visokega poraza Ormožanov je slaba realizacija strelov, saj so od 60 metov zadeli le 21-krat, kar je 35 % izkupiček.
UK
Matjaž Tominec (trener Cimosa): »Danes smo zmagali z veliko razliko. Prikazali smo dobro in atraktivno predstavo. Za zmago se je bilo kot vedno treba maksimalno potruditi, a pokazali smo pravi pristop. Žal se nam v igri še vedno pojavljajo iste napake. Teh se bomo morali znebiti, če želimo biti tudi na koncu prvenstva na samem vrhu.«
Saša Prapotnik (trener Jeruzalema): »Domačini so danes zasluženo zmagali, za kar jim seveda iskreno čestitam. Nam je zmanjkalo izkušenj. Pohodila nas je tudi daljša klop Kopra. V prvem polčasu smo se še nekako enakovredno kosali, a so nam v nadaljevanju zmanjkale moči.«
Nogomet • 2. SNL
Livar - Aluminij 2:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Rujovič (68), 2:0 Ze-čevič (70), 2:1 Grbec (87)
ALUMINIJ: Lipovac, Jovič (od 73. Medved), Topolovec, Mandič, Krajcar, Lenart (od 82. Šimenko), Milec, Dugolin, Grbec, Letonja, Bakovič (od 71. Djokič). Trener: Bojan Špehonja.
V Ivančni Gorici so nogometaši Aluminija iz Kidričevega doživeli svoj prvi poraz v nadaljevanju prvenstva. Verjetno so bili obeti pred tekmo boljši, saj so gostovali pri ekipi iz spodnjega dela prvenstvene razpredelnice, v ekipo pa se je vrnil izkušeni Marko Krajcer, ki je moral na prvem srečanju proti Triglavu počivati zaradi izključitve v Ljubljani. Želja po zmagi pa je bila pogojena tudi s tem, da ne bi radi preveč zaostali za vodečo Olimpijo.
Prvi polčas je bil za goste dober, saj so kontrolirali potek igre, bili boljši ter si ustvarili številne priložnosti za dosego zadetka. Seveda bi Grbec, Dakovič in Milec radi zadeli, vendar niso bili dovolj natančni in spretni, da bi iz ugodnih položajev zatresli mrežo doma-
čega vratarja.
Igra gostov v drugem polčasu ni bila tako dobra, vendar so še vedno imeli terensko pobudo. Po zamujenih priložnostih Lenarta in Grbca iz bližine je prišla kazen, saj so domačini v samo dveh minutah dosegli dva zadetka. To pa je v nogometu že zajetna prednost. Drugi zadetek je dosegel Aleksander Zečevič, ki je nekdaj igral pri ptujski Dravi; s strelom s približno dvajsetih metrov je premagal nemočne-
ga mladega vratarja Aluminija, saj je žoga na poti zadela enega izmed obrambnih igralcev gostov in spremenila smer. Gostje so nato močno pritisnili, zadetek pa dosegli šele tri minute pred koncem srečanja, ko je po podaji Milca žogo iz bližine v mrežo Livarja potisnil Grbec. Slednji pa je imel še eno priložnost v zadnjih trenutkih igre, ko se je znašel po podaji s strani sam pred domačim vratarjem, vendar žoge z glavo ni najbolje zadel in ostalo je pri zmagi Livarja.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Javier Antonio Grbec (Aluminij)
Olimpija na +4
V 16. krogu so nogometaši Aluminija izgubili v Ivančni Gorici. To je izkoristila ljubljanska Olimpija, ki je Kidričanom po zmagi nad Zagorjem pobegnila na štiri točke prednosti. Na samo štiri točke zaostanka pa so se jim približali nogometaši Triglava, ki so doma premagali Bonifiko Izolo, šele po boljši in učinkovitejši igri v drugem polčasu, ko so najprej izničili vodstvo gostov, nato pa deset minut pred koncem dosegli zmagoviti zadetek (vse tri gole je dosegel Burgar). Pri Bonifiki so poravnali finančne obveznosti, zaradi katerih so bili v 1. krogu v suspenzu in so brez boja izgubili srečanje z Olimpijo. Bodo pa očitno trdi nasprotnik za vsako ekipo. Pomembni točki sta na gostovanjih osvojila močno okrepljeni Šentjur in murskosoboška Mura 05. REZULTATI 16. KROGA: Livar
-	Aluminij 2:1 (0:0), Olimpija - Zagorje 4:2 (1:0), Triglav Gorenjska
-	Bonifika Izola 3:2 (1:2), Bela krajina - MU Šentjur 0:0, Krško - Mura 05 1:1 (0:1).
1.	OLIMPIJA 16 10 4 2 32:14 34
2.	ALUMINIJ 16 9 3 4 40:25 30
3.	TRIGLAV GOR. 16 7 5 4 29:24 26
4.	MURA 05 16 6 5 5 32:29 23
5.	KRŠKO 16 6 4 6 24:28 22
6.	MU ŠENTJUR 16 5 5 6 20:30 20
7.	BELA KRAJINA 16 4 6 6 15:19 18
8.	LIVAR	16 3 7 6 16:21 16
9.	BONIFIKA IZOLA 16 4 3 9 29:28 15
10.	ZAGORJE 16 2 6 8 11:30 12
Rokomet • 2. SRL (m)
S točko še naprej drugi
Drava - Hrastnik 2. srl (od 1. do 6. mesta) 27:27 (14:13)
DRAVA: Dogša, Kelenc, Mesarec 1, Halilovič 11 (3), Luskovič 1, Bra-čič 3, Predikaka, Oder 4, Lukaček, Ivančič 7 (1), Hebar, Bogadi, Ferk, Pisar, Bedenik in Valenko. Trener: I. Hrupič.
SEDEMMETROVKE: Drava 4 (4), Hrastnik 5 (4).
IZKLJUČITVE: Drava 12 minut, Hrastnik 6 minut.
Ekipi sta prikazali požrtvovalno in srčno borbo, ki ob koncu ni dala zmagovalca, čeprav sta imeli obe ekipi priložnost za to v zadnji minuti tekme. Gostje so v prvih minutah imeli pobudo in so si priigrali prednost treh zadetkov, domačinom pa je v 10. minuti uspelo izenačiti in nato povesti z dvema zadetkoma. Do odmora je bil rezultat šestkrat izenačen.
Pričetek drugega dela je bil za domačine spodbuden, saj so si priigrali prednost treh zadetkov. Nadaljevali so manj zbrano, zato je ob zapravljenih napadih in odličnem vratarju gostov Zdovcu prednost skop-nela. V 52. minuti je bil izid 22 :24 za goste, domačinom pa je uspelo izenačiti in v predzadnji minuti povesti 27:26. Gostje so uspeli izenačiti, v dolgi zadnji minuti pa sta imeli obe ekipi priložnosti za zmago, ostalo pa je pri remiju. Sodnika sta puščala ostro igro, ki je vendarle ostala v mejah fair playa.
Ivan Hrupič, trener Drave: »V naši igri je bilo preveč napak, ki so bile posledica nepotrebne nervoze in brezglavega zapravljanja napadov. Drugi del igre smo pričeli bolj zbrano, toda ob neverjetnih obrambah vratarja gostov si nismo uspeli zagotoviti občutljive prednosti. Z doseženo točko moramo biti zadovoljni, saj nas še vedno drži v igri za dosežen končni cilj - uvrstitev v višji rang tekmovanja.
anc
Dobova - Velika Nedelja 29:27 (10:11)
VELIKA NEDELJA: Kovačec, Ci-merman, Kaučič, Orešnik, Hanželič 7, Horvat 6, Bezjak, Veselko, Kne-ževič 2, Škripec 5, Preac, Krabonja 3,Tušak 2, Kumer 2, Sok.
REZULTATI 6. KROGA: Drava -Dol TKI Hrastnik 27:27, Kranj - Zla-torog Celje 21:33, Sevnica - Cerklje 41:23.
1.	ZLATOROG CELJE 6 6 0 0 12
2.	DRAVA	6 4 1 1 9
3.	SEVNICA	6 4 0 2 8
4.	DOL TKI HRASTNIK 6 2 13 5
5.	KRANJ	6 1 0 5 2
6.	CERKLJE	6 0 0 6 0
REZULTATI 6. KROGA: Dobova
-	Velika Nedelja 29:27, Arcont Radgona - Mokerc Ig 28:36, Radovljica
-	Brežice 28:33.
1.	DOBOVA	6 5 1 0 11
2.	MOKERC IG 6 4 0 2 8
3.	VELIKA NEDELJA 6 4 0 2 8
4.	BREŽICE	6 2 13 5
5.	ARCONT RADGONA 6 2 0 4 4
6.	RADOVLJICA 6 0 0 6 0
Tekma dveh enakovrednih ekip je ponudila vse, kar se v rokometu lahko doživi. Domačini so se predstavili s svojo »moško« igro, ki pri vsakem kontaktu meji na izključitev. V prvem polčasu so se gostje uspešno kosali z domačini in bili ves prvi polčas v vodstvu
-	največ v 15. minuti (6:10). Po nekaj tehničnih napakah in za-streljanih strelih so se domačini kljub osmim obrambam Pre-aca do konca polčasa približali le na en gol zaostanka.
V drugem delu so rokome-taši Velike Nedelje uspešno držali razliko dveh zadetkov vse do 48. minute. V 42. minuti je bil izključen domači trener Derzič, ki si je s svojimi besedami in gestami zaslužil še kaj več kot samo izključitev. Od tega trenutka naprej je domača obramba postala še malo trša, sodnika pa sta to dopustila. Domačini so prvič povedli v 54. minuti s 25:24, ko je najstarejši domači igralec Dapo (41 let) dvakrat uspešno zadel iz nasprotnih napadov. V zadnji minuti je sicer obstajala možnost, da gostje izenačijo, vendar je po napaki v napadu stvari v svoje roke vzel Dapo in s svojim 16. golom potrdil domačo zmago in verjetno uvrstitev na skupno 7. mesto v drugi ligi. Kljub porazu Velikonedeljčani niso razočarali, vendar je bilo storjenih preveč nepotrebnih napak.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Ivančič in Borut Oder (oba Drava, temni dres) sta bila poleg Haliloviča najučinkovitejša igralca tekme s Hrastničani.
Judo • Urška Potočnik odlična v Zagrebu
Ljutomerska judoistka Urška Potočnik (+70 kg) je na tekmovanju za evropski top pokal kadetov v Zagrebu dosegla imeniten uspeh. Po prostem prvem krogu je v nadaljevanju premagala romunsko, potem pa še bolgarsko tekmovalko in se uvrstila v finale. Tam je bila uspešnejša še od italijanske predstavnice in je zasluženo osvojila 1. mesto. S tem je izpolnila normo za nastop na vseh velikih tekmovanju kadetov v tem letu - evropsko prvenstvo v Kopru (junij), olimpijada mladih v Helsinkih (julij) in svetovno prvenstvo v Budimpešti (avgust). (NŠ)
Bowling • BC Ptuj
Popolna igra Bojana Klariča!
Foto: Črtomir Goznik
V ptujskem bowling centru smo bili v četrtek, 12. 3., priča sila redkemu dogodku. Ptujčanu Bojanu Klariču je namreč uspelo izpeljati popolno igro: v vseh dvanajstih poskusih je vrgel strike, kar je pomenilo končni rezultat maksimalnih 300 točk! Čestitke! Bojan Klarič se je od odprtja ptujskega bowling centra dalje resno ukvarja s tem športom in je tudi eden od pobudnikov ustanovitve BK Ptuj, v katerem je sedaj podpredsednik. Je tudi član tehnično-tekmovalne komisije (TTK) pri Bowling zvezi Slovenije.
JM
Kolesarstvo • Dirka "Istrska pomlad'
Slab začetek, dober konec
Od četrtka do nedelje je na Hrvaškem potekala kolesarska dirka »Istarsko prolječe«. Na tekmovanju z 48 letno zgodovino je nastopilo 171 kolesarjev iz 29 moštev. Prvo letošnjo zmago v novem moštvu je osvojil Mitja Mahorič. Priboril si jo je z odlično vožnjo na ciljna vzpona - v petek v Labinu in v soboto na Motovun. Drugo mesto je osvojil Nizozemec, Michael Kreder, tretje pa še en bivši ptujski kolesar, Hrvat Radoslav Rogina. Najboljši pe-rutninar je bil Matej Marin na 53. mestu.
Mahorič se je na vrh povzpel iz 55. mesta, ki ga je zasedel v četrtek. Razlike po uvodnem prologu so bile izjemno majhne. Zadnji, ki je za zmagovalcem zaostal manj kot deset sekund je bil Marcel Ternovšek, nekdanji ptujski naraščajnik, zdaj član novonastalega romunskega Continental moštva Tusnad. Le mesto je takrat zaostajal za končnim zmagovalcem. A v prvi etapi od Poreča do Labina so se razmerja spremenila. Prvi je na cilj pripeljal Novomeščan, Marko Kump, pred Mahoričem in Švicarjem Naefom. Majica vodilnega se je preselila na ramena dolenjskega sprinterja, Wan Winden je dve mesto izgubil, Mahorič pa 54 pridobil. Etapa bi se lahko zaključila tudi drugače, saj si je ubežna četverica, v kateri je bil
Najboljši trije v skupnem seštevku: na najvišji stopnički Mitja Mahorič (Radenska KD), desno Radoslav Rogina (Loborika).
Matias Kumar (Perutnina Ptuj) prikolesarila več kot sedem minut prednosti. Kot zadnji je bil ujet Gašper Švab (Sava), le kilometer pred ciljem. Veliko časa so ubežniki izgubili pri čakanju nesrečnega Kumarja, ki mu je počila zračnica.
Lansko leto je bila trasa podobna tokratni in je o končnem zmagovalcu odločil cilj na Motovunu. Prav to so moštva pričakovala tudi letos. Večina je taktizirala in čakala nanj, kjer naj bi pot do zmage našli njihovi hribolazci. Mahorič pa je medtem nabiral bonifika-cijske sekunde na ravnini, tri na prvem letečem cilju, dve na drugem. Do zaključka si je manjšo prednost privozil zgolj
Odbojka m 1. DOL (ž)
Ptujčanke nočna mora Novomeščank
AC Prstec Ptuj - TPV Novo mesto 3:0 (21, 13, 21)
AC Prstec Ptuj: Sitar, McNamee, Cvirn, Šušlek, Draškovič, Zidarič, Vodopivec, Pintarič, Vidovič, Golob, Liponik.
Krog pred koncem rednega dela prvenstva so si ptujske od-bojkarice zagotovile obstanek v prvi državni ligi. Pred domačim občinstvom so v soboto brez izgubljenega niza premagale ekipo iz Novega mesta in se utrdile na petem mestu na lestvici. Pred Benedičankami in možnim izpadom imajo krog pred koncem rednega dela prvenstva nedosegljivih šest točk naskoka.
Ptujčanke so se tudi brez trenerja Dragutina Baltiča, ki je podpisal pogodbo z moško ekipo avstrijskega Dunaja in je bil med tednom odsoten, zelo dobro pripravile na tekmo. Vajeti v roke je prevzela izkušena kapetanka Nuša Draškovič: »V to vodo sem bila vržena čez noč in sem se morala naučiti plavati. Vendar sem se počutila dolžna prevzeti to nalogo. Težko je bilo v trenutku preklopiti iz prijateljskega odnosa na višjo instanco, a so mi punce pri tem zelo pomagale.« Ptujčan-ke so zaigrale zares odlično. Tekmicam so prepustile zgolj 55 točk, za slaba dva niza. Nedaleč stran od rekordne zmage v osmem krogu, novembra, ko so prav tako Dolenjkam oddale zgolj 47 točk.
Začetek tekme takšnega razpleta sicer ni napovedoval. Novomeščanke so bile enakovreden nasprotnik do polovice
prvega niza. Po izenačenju na trinajsti točki pa so pobudo prevzele domačinke in zanesljivo osvojile uvodni niz. V nadaljevanju so zaigrale še boljše, na drugi strani mreže pa ni bilo razpoložene igralke. Dolenjska kapetanka Jana Vernig je bila le bleda senca vrhunske igralke, prav tako sta zelo malo prispevali okrepitvi, Kostaričanka Verania Willis Lindo in Brazil-ka Fernanda Belisario. Nosilke igre so skupaj dosegle zgolj 20 točk. Povsem drugače je bilo v ptujskih vrstah. Spet je bila najbolj učinkovita Katarina Šušlek (13 točk), Candace McNamee je osvojila 11, Anja Cvirn pa 10 točk. V tretjem nizu so si domačinke že dokaj hitro uspele priigrati naskok sedmih točk (16:9). V samem zaključku jim je nekoliko popustila zbranost, vendar je bila prednost za preobrat prevelika. Ptujčanke so zasluženo zabeležile sedmo zmago v prvenstvu, edino Dolenjke so premagale v vseh
treh obračunih.
Od preostalih srečanjje bilo najbolj dramatično v Šempetru, kjer je domače moštvo presenetilo vodilno ekipo lige in ga s tesnim izidom premagalo. Calcit Kamnik si je sicer že pred tem krogom zagotovil prvo mesto rednega dela. Drugouvrščeni Sloving Vital je doma brez težav premagal zadnje MZG Grosuplje, Benedikt pa je klonil pri Luki Koper. Zgolj razigrana kapetanka Aleksandra Klasinc (13 točk) je bila premalo za uspeh slo-venskogoriške ekipe.
Zadnje tekme rednega dela prvenstva se bodo odigrale že v sredo. Srečanje vodilnih moštev Calcita Kamnika in Slovin-ga Vitala ne odloča o ničemer. Z neuspehom slednjega in zmago nad Benediktom bi se šempetrska Aliansa sicer lahko povzpela na drugo mesto, vendar jo v vsakem primeru v zaključnem delu tekmovanja čaka isti nasprotnik, prav ljub-
1. DOL ženske				
REZULTATI 20. KROGA: AC Prstec Ptuj - TPV Novo mesto 3:0, Luka Koper - Benedikt 3:0, Sloving Vital - MZG Grosuplje 3:0, Aliansa - Calcit Kamnik 3:2.				
1. CALCIT KAMNIK	20	16	4 aS0	
2. SLOVING VITAL	20	16	S	4S
3. ALIANSA	20	16	s	42
4. LUKA KOPER	20	g	ii	S0
5. AC PRSTEC PTUJ	20	T	iS	2S
6. TPV NOVO MESTO	20	S	i2	20
7. BENEDIKT	20	6	i4	1Í
8. MZG GROSUPLJE	20	4	16	15
ljanski Vital. Koprčanke bodo v športni dvorani Marof gostovale pri Novem mestu, zelo težko delo pa bodo imele Ptujčanke, ki bodo v četrtfinalu končnice prvenstva bržkone igrale z mariborsko Novo KBM Branik. Gostovale bodo v Grosuplju, ki se z zmago (in v primeru neuspeha Benedikta) lahko izmuzne neposrednemu izpadu v drugo ligo. Ironija, glede na to, da je Benedikt Grosuplje v vseh treh prvenstvenih srečanjih premagal.
Uroš Gramc
Foto: Črtomir Goznik
Igralke AC Prstec Ptuja (na sliki Nika Zidarič) so si krog pred koncem rednega dela zagotovile obstanek v 1. DOL.
Nuša Draškovič, kapetanka AC Prstec Ptuj: »Če nam
prejšnji teden v Benediktu ni šlo po načrtih, je bilo tokrat povsem drugače. Ključen je bil dober začetni udarec in potem je igra stekla. Ne vem, kaj je bilo narobe s tekmicami, saj smo pričakovale boljšo igro in večji odpor. Vse smo zelo vesele zmage in obstanka v ligi. V zadnjem krogu lahko tako prvič odigramo povsem neobremenjeno. Gremo po zmago, ki bi predstavljala lep zaključek.«
Poljak Peter Sagan, ki pa je bil preutrujen, da bi jo lahko ohranil do cilja. Tri kilometre zelo strmega vzpona za nameček še zadnjih 800 metrov vožnje po granitnih kockah. Teren za najboljše. Prvi je napadel Robert Vrečer (Adria Mobil), a ni zdržal. Uspelo je Avstrijcu Mar-kusu Eibeggerju, pred Latvij-cem Melehsom si je v zadnjem kilometru nabral ped sekund prednosti, pred Ptujčanom še sekundo več. To je bilo Maho-riču dovolj za rumeno majico, Kump je namreč na cilj pripeljal v ozadju. S šestim mestom se je tudi Radoslav Rogina zavihtel na stopničke, le sekundo je še obdržal pred Latvijcem. Matej Marin je kot najboljši
Rezultati: skupni seštevek:
1.	Mitja Mahorič (Slo, Radenska-KD Finančna točka) 10.43.42
2.	Michael Kreder (Niz, Raboban-k)+0.18
3.	Radoslav Rogina (Hrv, Loborika) +0.24
53. Matej Marin (Slo, Perutnina Ptuj) +2.37
61. Andrej Omulec (Slo, Perutnina Ptuj) +3.03
kolesar Perutnine Ptuj ciljno črto prečkal na 63. mestu, z 2 minutama in 8 sekundami zaostanka za zmagovalcem.
Zadnji dan je moštvu Radenske pod vodstvom nekoč odličnega tekmovalca Andreja Hauptmana, zmagovalca dirke pred osmimi leti, kljub mladosti (štirje od šestih tekmovalcev so bili lani še mladinci) prednost uspelo ohraniti. »Vsako leto smo imeli močno zasedbo, sam sem pa po prologu vedno zaostal več od kolegov in bil postavljen v drugačen položaj. Letos je bilo drugače. To zmago sem si močno želel in težko prigaral. Nisem pa je pričakoval, saj je bilo precej favoritov, po pogovoru sodeč pa sem bil mnenja, da je več kolesarjev boljše pripravljenih od mene. Naši fantje so ne glede na mladost prikazali veliko borbenosti in so zelo pripomogli k uspehu,« je povedal Mahorič.
Po dveh zmagah Norvežana in Italijana je na dirki spet zmagal Slovenec povezan s Ptujem. Pred tem je bil v sprinterski različici dirke dvakrat uspešen Borut Božič, pred sedmimi leti pa v gorski Jure Golčer.
Uroš Gramc
Matej Marin (KK Perutnina Ptuj)
Foto: Marjan Keiner
Namizni tenis m 1. SNTL
Zmaga za peto mesto
Napovedi ptujskih igralcev, da si želijo osvojiti končno peto mesto, se polagoma uresničujejo. Z zmago v Kočevju proti domačemu Melaminu so namreč Ptujčani naredili velik korak naprej. Vendar do zmage niso prišli na lahek način. Odlikoval se je veteran Bojan Pavič, ki je premagal vse tri domače igralce, dve je prispeval Danilo Piljak, ki je bil blizu uspeha tudi proti prvemu domačemu igralcu Vidmarju, vendar ga je v zaključku petega niza zapustila sreča.
Največje presenečenje tega kroga so pripravili igralci iz Radelj, ki so v Ljubljani premagali Olimpijo ter si tako podaljšali upanje v obstanek. Vsi drugi izidi so bili pričakovani, tudi zmaga starih in novih državnih prvakov iz Maribora, ki so slavili v Novem mestu proti domači Krki, ki je tokrat nastopila brez Slatinška. Tri kroge pred koncem tekmovanja so si tako Mariborčani priigrali novi naslov
državnih prvakov. Za drugo mesto bo potekala borba med Kemo Puconci in Krko, za peto pa med Ptujem in Melaminom.
REZULTATI 15. KROGA: Melamin Kočevje - Ptuj 3:5, Krka - Finea Maribor 3:5, Edigs Mengeš - Kema Puconci 0:5, Petrol Olimpija - Radlje 4:5, Sobota - Tempo Velenje 5:0.
1.	FINEA MARIBOR 15 15 0 30
2.	KEMA PUCONCI 15 12 3 24
3.	KRKA	15 12 3 24
4.	SOBOTA	15 10 5 20
5.	PTUJ	15 7 8 14
6.	MELAMIN KOČEVJE 15 6 9 12
7.	EDIGS MENGEŠ 15 5 10 10
8.	PETROL OLIMPIJA 15 4 11 8
9.	TEMPO VELENJE 15 2 13 4
10.	RADLJE	15 2 13 4
Melamin Kočevje -Ptuj 3:5
Ožanič - Pavič 0:3, Jazbec - Ovčar 3:0, Vidmar - Piljak 0:3, Jazbec - Pavič 2:3, Ožanič -Piljak 0:3, Vidmar - Ovčar 3:2, Jazbec - Piljak 3:2, Vidmar - Pavič 0:3
Danilo Klajnšek
Nogomet • 3. SNL - vzhod
Poraz Stojncev, zmage prve četverice
Drugi del prvenstva so pričeli tudi nogometaši v 3. SNL - vzhodna skupina. Nepričakovani poraz so na domačem igrišču proti ekipi iz Rogatca doživeli nogometaši Stojncev. V prvem polčasu se je za goste izkazal nekdanji napadalec Aluminija Ivan Firer, ki je dosegel vse tri zadetke. Domačini so v nadaljevanju igrali bolje, vendar je bilo to dovolj le za zmanjšanje zaostanka.
Dobro so startali v ta del nogometaši Dravinje iz Slovenskih Konjic, ki so na »vročem« igrišču v Veržeju slavili visoko zmago ter ohranili prednost štirih točk pred prvim zasledovalcem Kovinarjem iz Štor. Leta je prav tako slavil v gosteh, in sicer na igrišču v Martjancih, kjer svoje tekme igra Čarda. Tudi naslednja zasledovalca, Šmartno in Koroška Dravograd, ki zaostajata za šest točk in še nekako upata na uspešni
Damir Zagoršek (Stojnci)
drugi del, sta slavila zmagi. To bil krog zmag prve četverice. V borbi za obstanek je Paloma dosegla pomembno zmago v Šmarjah pri Jelšah, Malečnik pa je po učinkovitejši igri v drugem polčasu visoko porazil Črenšovce.
Nogomet • NK Podvinci, NK Skorba
V pomlad z novim trenerjem
V	zimskem premoru je trenerske vajeti NK Podvinci v roke prijel Igor Vorih. Rume-no-modri po prvem delu zasedajo solidno sedmo mesto. »Z nekdanjim trenerjem Slavkom Petrovičem smo se sporazumno razšli, vendar bo ta še vedno pomagal našemu klubu. Vo-rih, ki je nazadnje vodil Slovensko Bistrico, prej pa Gerečjo vas, je z igralci pričel priprave 9. februarja. Vadba poteka štirikrat tedensko, ob vikendih so na sporedu pripravljalne tekme,« je za uvod povedal Mitja Lah, predsednik NK Podvinci.
V	klub sta prišla Denis Mo-drič iz Bukovcev in Aleš Pože-gar iz Ormoža. Nekateri igralci so sanirali poškodbo (B. Kup-čič, D. Petrovič in M. Benko) in se vračajo na travnate površine, medtem ko sta Darjan Čeh ter Denis Petek odšla v Gerečjo vas.
»Pomembno je, da je vzdušje v ekipi dobro, saj nas v soboto, 21. marca, ob 15. uri na domačem terenu v Podvincih čaka uvodna prvenstvena tekma z Brežicami. Gre za moštvo, ki si zagotovo zasluži več kot trenutno predzadnje mesto. Pričakujem zelo težko tekmo, v kateri bomo morali igrati odločno in dati svoj maksimum. Prvi vtisi
o igralcih so pozitivni, saj gre za ambiciozno moštvo z nekaj domačimi perspektivnimi mladinci. Slednje bom počasi vključeval k članom, saj so lepa perspektiva za NK Podvinci,« pove Igor Vorih.
Podvinci se pripravljajo na projekt HatTrick 2, v katerem se sofinancira izgradnja igrišč z umetno travo s strani evropske skupnosti. Projekt pripravljajo skupaj z MO Ptuj. V Podvincih naj bi imeli novo veliko travnato igrišče kakor tudi malo igrišče z umetno travo z razsvetljavo (20 x 40 m) in dve manjši vadbeni površini.
»Gre za obsežen projekt, ki smo ga že začeli izvajati. Zemljišče že imamo odkupljeno, narejena so groba gradbena dela, navoženo je parkirišče. V letošnjem letu nas čaka fina ureditev površin, zasaditev trave in postavitev varovalnih mrež, v letu 2010 pa izgradnja igrišča z umetno travo. V dolgoročnem planu imamo tudi dograditev slačilnic, postavitev razsvetljave in dokončanje namakalnega sistema. Mirno lahko rečem, da smo v zadnjih letih veliko postorili, tako na infrastrukturi (tribuna, adaptacija podstrešja, asfaltno igrišče z razsvetljavo, igrala za najmlajše) kakor tudi na tekmovalnem področju (uvrstitev članske ekipe v sezoni 2006/07 v Šta-
Nogomet • 1. slovenska ženska liga
1. DRAVINJA KOS.	15 12		1	2	32:8	37
2. KOVINAR ŠTORE 15 10			3	2	31:16	33
3. DRAVOGRAD	15 10		1	4	36:14	31
4. ŠMARTNO	15 10		1	4	42:35	31
5. ODRANCI	15	7	4	4	29:16	25
6. MALEČNIK	15	7	2	6	33:30	23
7. STOJNCI	15	6	3	6	33:28	21
8. TEHNO. VERŽEJ 15		6	3	6	24:22	21
9. SIMER ŠAMP.	15	5	2	8	23:35	17
10. MONS CLAUD. 15		5	0	10	21:34	15
11. PALOMA	15	4	1	10	19:33	13
12. ČARDA	15	3	3	9	20:32	12
13. ČRENŠOVCI	15	1	8	6	14:29	11
14. TRG. JAGER	15	2	2	11	19:42	8
Foto: Črtomir Goznik
REZULTATI 15. KROGA: Stojnci
-	Mons Claudius 2:3 (0:3), Trgovine Jager - Paloma 0:1 (0:0), Tehnostroj Veržej - Dravinja Kostroj 0:4 (0:1), Malečnik - Črenšovci 4:0 (0:0), Odranci
-	Koroška Dravograd 1:2 (0:1), Šmarno - Simer šampion 4:1 (2:1), Čarda
-	Kovinar Štore 0:2 (0:1).
jersko ligo). Gradimo za našo in tudi za prihodnje generacije,« je zaključil Mitja Lah.
Pripravljajo moštvo za visok jubilej
Kot pri večini klubov MNZ Ptuj tudi v Skorbi pozimi niso spali, ampak so se za nadaljevanje sezone okrepili in v svoje vrste pripeljali pisano druščino igralcev. V Skorbi so imeli zadnja leta nemalo težav z igralskim kadrom, kar je bilo vzrok za slabe rezultate ter tre-petanje pred izpadom iz 1. lige MNZ Ptuj.
Zaradi tega so funkcionarji ter akterji tega kluba zavihali rokave in se odločno lotili perečih zadev. Klub je v lanskem letu angažiral trenerja z dolgoletnimi izkušnjami Branka Krajnca. »Pred jesenskim delom smo delali enkratno in rezultati so bili na začetku vidni. Po štirih zaporednih zmagah sta nas v 5. ter 6. krogu odrezala dva povsem nepotrebna minimalna poraza in stvari so šle samo navzdol. Jesenski del smo končali na 8. mestu. Priigrali smo si 12 točk, kar vseeno ni slabo glede na sezono prej, ko je Skorba v celem prvenstvu zbrala 13 točk in trepetala za obstanek do zadnjega kroga,« je za uvod povedal Branko Krajnc - Šajnc.
Stojnci - Mons Claudius 2:3 (0:3)
STRELCI: 0:1 Firer (10), 0:2 Firer (19), 0:3 Firer (45), 1:3 Zagoršek (62. z 11 m), 2:3 Strelec (78)
STOJNCI: Starčič (od 46. Simo-nič), Rižnar, Zagoršek, Topolovec, Pernek, Golob, Janžekovič, Klinger, Kokot, Turkuš (od 46. Nežmah), Strelec. Trener: Robert Težački.
Danilo Klajnšek
Skorba je v svoje vrste med zimskim odmorom privabila šest novih igralcev. To so: Vojko Vrbanec, Gregor Zorec (Grajena), Boštjan Gašparič ter Sašo Vaupotič (Rogoznica), Uroš Gojkovič (Slovenja vas), Renato Lovrec (Zlatoličje). Na travnate površine sta se po dolgem odmoru vrnila tudi Darjan Nenad ter Božo Ljubec.
»Glede izgradnje moštva je jasna vizija kluba. Želimo izluščiti kar se da najboljše moštvo, ki bo nared za spopad v sezoni 2009/2010. Za naprej lahko povem le, da imamo 100 % zagotovilo uprave glede okrepitve treh oz. štirih igralcev iz višjih lig. Gre za fante, ki so nekoč že oblekli dres Skorbe in bodo na najboljši način želeli pomagati Skorbi za častitljivih 40 let obstoja kluba, ki bo v prihodnji sezoni," je povedal trener Skor-be.
O pričakovanjih za spomladanski del v Skorbi neradi govorijo. Na večerne treninge pod reflektorji prihaja včasih tudi po 19 igralcev. »Zadovoljen sem z obiskom na treningih, čeprav pride tu in tam kakšen slab dan. Imamo super pogoje pod reflektorji ter na dobri travnati površini, kjer se v miru pripravljamo in odigravamo prijateljske tekme. Vemo, kaj zmoremo, šele čas pa bo pokazal, ali smo na pravi poti,« je skromno zaključil Krajnc.
Peter Golob
Med zadnjimi so tekmovanje na nivoju državnih lig pričela dekleta v 1. slovenski ligi. V tem krogu ni bilo nobenih presenečenj, saj so prve štiri uvrščene ekipe slavile zmage, s katerimi so povečale točkovno razliko pred zadnjimi štirimi.
Ptujčanke so na Ptuju minimalno izgubile proti tretjeuvrščeni ekipi Se-nožet, nogometašice iz Dornave pa so bile poražene v Slovenj Gradcu. Za domačo ekipo je štiri zadetke dosegla bivša igralka ŽNK Ptuj in repre-zentantka Martina Potrč.
REZULTATI 11. KROGA: Ptuj
-	Senožeti 0:1 (0:1), Slovenj Gradec - Dornava 14:0 ( 8:0), Pomurje
-	Maribor 6:0 (3:0), Krka - Rudar Škale 6:0 (2:0).
1.	KRKA	11 10 1 0 86:6 31
2.	SLOV. GRADEC 11 7 1 3 50:18 22
3.	SENOŽETI 11 7 1 3 34:14 22
4.	POMURJE 11 7 0 4 73:21 21
5.	MARIBOR	11
6.	RUDAR -ŠKALE 11
7.	PTUJ	11
8.	DORNAVA	11
5 1 5 3 2 6 2 0 9 0 0 11
42:40 9:37 9:60 5:112
PTUJ - SENOZETI 0:1 (0:1) STRELKA: 0:1 Jevšenak (25) PTUJ: Majda Mesarec, Maja Koren, Barbara Petek (Marina Fleten), Andreja Najvirt, Maja Skaza, Nina Pihler, Daša Grdina, Karin Matjašič, Mateja Arnuš, Urška Arnuš (Nina Podhostnik), Teja Šmintič. Trener: Dušan Hvalec.
SLOVENJ GRADEC - DORNAVA 14:0 (8:0)
DORNAVA: Alenka Murko, Patricia Golob, Saša Fras, Monika Hojnik, Laura Maksimovič, Laura Kranjc, Sanja Lah, Nuša Kukovec, Mateja Mihelač, Urška Čuš (Amalija Šegula), Romana Behrami. Trener: Mitja Sardinšek.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčanke (temni dres) so tesno izgubile prvo tekmo spomladanskega dela prvenstva v 1. SZNL.
Športni napovednik
Judo • 22. mednarodni pokal Ptuja
Najmlajši tokrat za pokal Gill sportsa
Judo klub Drava iz Ptuja organizira konec tedna mednarodno prvenstvo za Pokal Ptuja v judu, ki letos praznuje že 22-letnico neprekinjenega organiziranja tega tekmovanja.
Tudi na letošnjem tekmovanju bodo najmlajši nastopali v starostni kategoriji cicibanov in cicibank, tokrat za pokal Gill sportsa iz Kanade, kjer trenira ptujski judoist Klemen Ferjan. Dvodnevno tekmovanje, ki šteje za Slovenski pokal med kadeti, kadetinjami ter mladinci in mladinkami, se bo odvijalo v Športni dvorani Center na Ptuju v soboto, 21., in nedeljo, 22. marca. Po končanem tekmovanju bodo v športni dvorani Mladika tudi reprezentančne priprave za kadete/kadetinje in mladince/mladinke.
Borbe bodo potekale na štirih borilnih površinah in se pričnejo s predtekmovalnimi dvoboji v soboto ob 10. uri in finalnimi dvoboji ob 15. uri ter v nedeljo (mladinci in mladinke) ob 10. uri in finalne borbe ob 14. uri.
Na tatamijih bomo lahko spremljali zanimive dvoboje, saj so udeležbo potrdile reprezentance iz Romunije, Madžarske, Avstrije, Hrvaške, Italije, Češke, Poljske ter večina slovenskih klubov. Vabljeni!
Sebi Kolednik
Športne novičke
Atletika • DP v
metih: Lucija in Melani na drugem mestu
Prvi in drugi konec tedna v marcu so Brežice gostile zimsko državno prvenstvo v metih za vse kategorije. V obeh primerih je lepo sončno vreme pomagalo tudi ptujskim atletom do boljših rezultatov. Med članicami je Lucija Hameršak zasedla drugo mesto v metu diska. Kljub temuj da je orodje zalučala 34,15 metra, pa z doseženim ni bila zadovoljna, saj ji gre na treningih bolje kot na tekmovanjih. Prav tako druga je bila pionirka Melani Hentak v metu kopja z rezultatom 38,68 metra. Medalja pa se je izmuznila Roku Grdini, ki je v metu kopja (52,24 metra) končal na četrtem mestu, le slabega pol metra za tretjim mestom. Gorazd Rajher, trener vseh naštetih atletov, ocenjuje, da je pred njimi uspešna sezona, če bodo nadaljevali z začrtanim delom.
UE
Melani Hentak, drugouvrščena v metu kopja pri pionirkah
Motokros •
MTD Racing team
Oba tekmovalca MTD Racing Te-ama iz Majšperka, Kristijan in Peter Tadič, sta bila prisotna na drugi dirki Odprtega prvenstva Italije v mestu Cingoli. Kristjan (na sliki) je sodeloval v kategoriji MX2 in tokrat ni uspel narediti tako hitrega kroga, ki bi ga popeljal na finalno dirko. Peter pa je
kvalifikacije v konkurenci U-18 opravil uspešno, saj si je v prvi skupini med 37 tekmovalci privozil sedmi čas.
V	prvi vožnji v glavni tekmi je imel precej smole, vendar je do konca vztrajal na progi. Bolje mu je šlo v drugi, čeprav se je tudi v tej znašel na tleh. Na koncu je z veliko vztrajnostjo osvojil 10. mesto, kar mu je v skupnem seštevku prineslo 13. mesto.
DK
Tajski boks •
Muay-thai gym Ptuj
V	Novem mestu je 7. marca potekal 1. krog državnega prvenstva in mednarodni troboj Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Prireditve se je udeležilo kar 12 tekmovalcev iz ptujskega kluba.
»Tokrat ni šlo brez porazov, saj so nekateri tekmovalci nastopili prvič. Zmagi sta dosegla v kategoriji do 81 kg Tadej Toplak in do 86 kg Enis Avdičaučuševič (na sliki spodaj). Posebna zgodba se je odvijala v srečanju med Slovenijo in Hrvaško, kjer so razplet namesto tekmovalcev krojili neizkušeni sodniki; vse štiri boje so odločili v korist Hrvatov, čeprav so bili vsaj trije naši borci v ringu boljši od tekmecev.
Za konec večera je bil na sporedu profesionalni dvoboj v kategoriji do 86 kg med našim Markom Kočevar-jem in Novomeščanom Asmirjem Muminovičem. Izid je bil na koncu tesen, a v korist domačega borca,« je povedal Matjaž Tomažin, trener ptujskega kluba.
UR
Tenis • Zimska liga
Predzadnji krog v 1. zimski teniški ligi je prinesel dva zanimiva dvoboja, igralci TK Skorba pa so z ekipo TK Neptun slavili brez boja. Tako so še tretjič v štiriletni zgodovini tega tekmovanja osvojili naslov prvaka, tokrat že pred koncem prvenstva. Z zmago proti TC Luka so igralci Kel-lersportsa potrdili drugo mesto. O končnem tretjem mestu bo odločal zadnji krog, zaenkrat pa ga držijo v rokah igralci Trgovine Jager.
REZULTATI 9. KROGA: TC LUKA - KELLERSPORTS 1:2 (Pušnik
- Kolarič 2:9, Kocjan - Majcenovič 3:9, Kocjan/Merc - Kolarič/Gostan 9:8); HIŠA KAGER - TRGOVINE JAGER 1:2 (Šabeder - Jagarinec 5:9, Kreševič - Križe 5:9, Šabeder/Kre-ševič - Zavrnik/Čeh 9:5); TK SKORBA - TK NEPTUN 3:0 b. b. (ekipa TK Neptun je srečanje odpovedala zaradi poškodbe svojih igralcev).
VRSTNI RED: TK Skorba 22, Kellersports 17, Trgovine Jager 13, TC Luka 11, Hiša Kager in TK Neptun 9 točk.
Danilo Klajnšek
Ekipa Trgovine Jager
Šahovski kotiček
Mladi uspešni na državnem prvenstvu
Šestnajstega državnega prvenstva mladih, ki je bilo v Rogaški Slatini od 22. do 28 februarja, so se udeležili trije igralci in igralka Šahovskega društva Tehcenter Ptuj. Nastopili so v kategorijah do štirinajst in do šestnajst let ter se v svojih starostnih kategorijah uvrstili v zgornjo polovico turnirske razpredelnice. V kategoriji do 14 let je med dekleti Pia Milič med 19 sodelujočimi osvojila zelo solidno tretje od peto mesto. V enaki starostni kategoriji je Tomaž Ličina, najmlajši član šahovske družine Ličina, med 27 udeleženci osvojil prav tako zelo solidno tretje od šesto mesto.
V kategoriji do 16 let sta nastopila Žan Belšak in Klemen Janže-kovič. Žan Belšak je pred turnirjem spadal v ožji krog favoritov za naslov državnega prvaka v svoji kategoriji, vendar se je izkazalo, da so vrstniki, s katerimi že več let tekmuje, precej bolj napredovali, kar se je odrazilo tudi v končnem rezultatu. Klemen Janžekovič je na tekmovanju dosegel doslej svoj najboljši rezultat in dokazal, da ima velik potencial za razvoj v odličnega igralca.
Rezultati prvenstva v kategoriji do 16 let: Samo Rožič 7,5 točke, Žan Tomazini 7 točk, Aljoša Tomazini 6,5 točke, Klemen Janžekovič 5,5 točke (Buch. 36,5) in Žan Belšak 5,5 točke (Buch. 36), Nejc Flander, Tim Janželj, Aleš Brcar in David Marksel po 5 točk itd. Sodelovalo je 22 igralcev.
Ciklus hitropoteznih in pospešenih turnirjev
Nadaljevalo se je tekmovanje rednih mesečnih hitropoteznih in pospešenih turnirjev, ki se igrajo vsak prvi in drugi petek v mesecu v društvenih prostorih. Na marčevskem hitropoteznem turnirju je sodelovalo 18 igralcev, ki so odigrali 13 krogov po švicarskem sistemu. Rezultati: Zlatko Žerak 12 točk, Janko Bohak 10 točk, Igor Iljaž 9 točk, Anton Butolen, Boris Žlender in Branko Orešek po 8 točk, Stanislav Polajžar 7 točk, Ciril Kužner in Martin Skledar po 6,5 točke, Dušan Majcenovič Klemen Janžekovič in Branko Sedlašek po 6 točk, Jožef Kopše 5,5 točke, Martin Majcenovič in Ivan Krajnc po 5 točk itd. Po treh turnirjih je v vodstvu Zlatko Žerak 33 točk pred Jožefom Kopšetom 30 točk, Jankom Bohakom 28 točk, Borisom Žlendrom 27 točk in Igorjem Iljažem 26 točk itd.
Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 15 igralcev, ki so odigrali tradicionalnih sedem krogov po švicarskem sistemu. Najuspešnejši je bil Igor Iljaž, ki je vsa srečanja razen enega dobil. Z uvrstitvijo na drugo mesto je presenetil Ciril Kužner. Rezultati: Igor Iljaž 6,5 točke, Ciril Kužner 5 točk, Boris Žlender in Janko Bohak po 4,5 točke, Martin Majcenovič in Darko Dominko po 4 točke, Branko Orešek, Ivan Krajnc, Aleksander Podkrižnik, Miloš Ličina in Andrej Peršuh po 3,5 točke itd. Po treh turnirjih je v vodstvu Janko Bohak 40 točk pred Borisom Žlendrom 37 točk, Igorjem Iljažem 36 točk in Cirilom Kužnrjem 34 točk itd.
Janko Bohak
Kegljanje
1. A SKL, moški
Interokno - Radenska 7:1 (3494:3337)
Radenska: Šebjanič 536, Boro-vič 562, Marinič 557, Kovačič 591, Harc 533, Emerdič 558.
Vrstni red: 1. Konstruktor 34, 2. Triglav 19, 3. Proteus 18, 4. Radenska 18 točk.
18. krog (28. 3.): Radenska - Sinet
1. B SKL, ženske
Trebnje - Radenska 7:1 (3181 :2977)
Radenska: Štiberc 486, Muršič 511, Kaučič 484, Orban 509, Hoj-nik 504, Tibaut 483.
Vrstni red: 1.Miroteks 33 ... 7. Radenska 13 točk.
18. krog (28. 3.): Radenska - ETA
NŠ
Dominic Maroh • 1. FC Nürnberg in slovenski reprezentant
V 2. ligi povprečno pred 30 tisoč gledalci!
Dominic Maroh, član nemškega drugoligaša 1. FC Nürnberg, je bil februarja na tekmi z Belgijo prvič član slovenske nogometne reprezentance. Njegov oče izhaja iz Dornave, zato se je Dominic kljub nemškemu državljanstvu (njegova mama je Nemka) odločil za igranje za Slovenijo. Obiskali smo ga v Nürnbergu, kjer smo mu ob snidenju predali knjigo Ptuj v nemškem jeziku. "Naslednjič dobiš še tisto v slovenskem jeziku," smo ga spomnili na učenje, ki ga nedvomno čaka. "Oče je tukaj nekoliko zamudil' z učenjem slovenščine, a tudi tako se znajdem. Bom pa to seveda poskušal kmalu nadoknaditi," se ni pustil zmesti 22-letnik, ki se je pred kratkim iz bližine Stutt-garta, kjer živi njegova družina, preselil v Nürnberg, saj je vsakodnevna vožnja med tema mestoma postala prenaporna. "Nekaj časa sem še poskušal, a dolgoročno tako ne gre. Sedaj sem se že preselil v novo stanovanje in ga počasi opremljam. Za to so dobro poskrbeli kar v klubu, ki je odlično organiziran. Vse so mi uredili, jaz jim moram to vračati le z dobrimi igrami," se nasmeji.
1. FC Nürnberg je bil ustanovljen leta 1900 in je eden tistih z najbolj bogato zgodovino. V svojih vitrinah imajo zavidljivih devet pokalov za naslov nemškega prvaka in štiri za naslov pokalnih zmagovalcev. Kljub temu da sedaj tekmujejo v 2. ligi, je organizacija in proračun na ravni prve lige. Ker so izplačila redna in točna (punktlich, kot radi rečejo Nemci), se morajo nogometaši na drugi strani držati tudi številnih pravil profesionalnega obnašanja. Med drugim te lahko zvonjenje telefona v slačilnici stane 150 evrov, vsaka zamujena minuta na masažo pa 10 evrov ...
Kaj ti predstavlja Slovenija?
D. Maroh: "Pogosto sem bil v Sloveniji, kjer imamo v Dornavi tudi hišo. Vedno se rad vračam, majhen problem pa predstavlja jezik, ki ga še ne razumem najbolje."
Katere slovenske športnike in športnice najbolj poznaš?
D. Maroh: "V prvi vrsti smučarje in smučarske skakalce,
Dominic Maroh: »Imamo odlične navijače, ki jih lahko postavimo ob npr. Borussie iz Dortmunda in Schalke 04.«
Foto: Matija Brodnjak
bok tistim največjim v Nemčiji,
npr. Primoža Peterko in Tino Maze, od reprezentance pa moško rokometno reprezentanco. Od nogometašev redno spremljam Novakoviča in Brečka, pred tem pa smo tudi v Nemčiji, tako kot drugod po Evropi, poznali predvsem Zahoviča."
Tvoj drugi priljubljeni šport je tenis.
D. Maroh: "Tenis sem precej dolgo treniral, do 15. leta starosti, nato pa sem se seveda moral odločiti med nogometom in tenisom, saj obojega hkrati nisem mogel več trenirati na takšnem nivoju. Prevladala je moštvena igra, saj sem se vedno videl kot del kolektiva. Svoje odločitve doslej nisem še nikoli obžaloval in upam, da bo tudi v bodočnosti tako."
Si član kluba z dolgoletno tradicijo, Nurnberga.
D. Maroh: "Res je to klub z dolgo in bogato zgodovino, a tudi sedanjostjo, saj je leta 2007 postal zmagovalec nemškega pokala. V tej ekipi so igrali npr. Jan Kohler, Mislimovič, Gala-sek, Charisteas, sami odlični igralci. Cilj je seveda čimprejšnja uvrstitev v 1. ligo, kar je možno že letos, saj smo trenutno na 6. mestu, za tretjim pa zaostajamo le 4 točke. Imamo odlične navijače, ki jih lahko postavimo ob bok tistim največjim v Nemčiji, npr. Borussie iz Dortmunda in Schalke 04. Samo predstavljajte si, da se na tekmah druge lige zbere povprečno več kot
30 tisoč gledalcev."
Po devetih tekmah letošnjega prvenstva si se prebil v začetno enajsterico. Kakšna je bila pot?
D. Maroh: "Sezono sem začel v ekipi U-23, kjer so bili z mojimi igrami zelo zadovoljni. Ko so se v prvi ekipi nekateri igralci na mojem igralnem mestu poškodovali ali so imeli kartone, sem dobil priložnost. Zavedam se, da sem imel pri tem nekaj sreče, vendar mi to ne bi nič pomagalo, če priložnosti ne bi izkoristil. To sem storil, bili so zadovoljni, kar je bilo na koncu odločilno, da sem se učvrstil v začetni enajsterici. Potem so mi januarja ponudili profesionalno pogodbo, s katero sem se dokončno priključil prvi ekipi. S tem se še nisem zadovoljil, predvsem želim še napredovati v svoji igri."
S katerimi soigralci najbolje sodeluješ?
D. Maroh: "Omenil bi Javi-erja Pinola in vratarja Raphaela Schaferja, ki sta najbolj izpostavljena igralca. Sta resnično prava profesionalca, od katerih se lahko veliko naučim. Moj najboljši prijatelj v ekipi je sicer Mike Franz."
Kot otrok si obiskoval tekme Stuttgarta. Je igranje za ta klub tvoja želja?
D. Maroh: "Oče pozna tam veliko ljudi, zato sem šel z njim večkrat na stadion. Seveda je moja skrita želja igranje za
Dominic Maroh je za svoj klub v letošnjem prvenstvu dosegel en zadetek, in sicer proti ekipi Greuther Furth na razprodanem domačem stadionu pred 46 tisoč gledalci.
Stuttgart, a je tudi v Nurnber-gu zaenkrat zelo lepo. Če bom tukaj uresničil vse cilje, potem bo to enkratno."
V	slovensko reprezentanco te je vpoklical Matjaž Kek. Kakšen je prvi vtis?
D. Maroh: "Z Matjažem Ke-kom sem se prvič srečal tukaj v Nurnbergu, name pa je naredil zelo močan vtis. Odkrito sva se pogovarjala, saj odlično govori nemško, tako da ni bilo komunikacijske bariere. Povedal mi je, kaj od mene pričakuje, predvsem pa mi je obljubil podporo pri vključevanju v reprezentanco. Resnično upam, da bova še dolgo sodelovala. V Belgiji, kjer sem bil prvič član ekipe, so mi tudi vsi igralci izrazili podporo. Sobo sem delil z Zlatkom Dedičem, poleg njega pa bi posebej omenil Milivo-ja Novakoviča, ki mi je ponudil kakršno koli pomoč; to je bila zares lepa gesta izkušenega nogometaša.
Reprezentanca je sedaj na novi poti, pojavlja se nova generacija, ki je zamenjala Zahoviča, Pavlina in druge uveljavljene igralce. Gre za mlado moštvo, ki je v tem kvalifikacijskem ciklusu precej uspešno, saj je osvojilo že 7 točk. Skoraj vsi igralci igrajo v močnih evropskih ligah, zato je zame čast, da sem lahko del te ekipe."
V	Nurnbergu igraš na položaju branilca.
D. Maroh: "Na začetku kariere sem začel v sredini, a sem postopoma prišel do centralnega branilca. Ta položaj mi zelo odgovarja. Upam, da bi tudi v reprezentanci zaigral v tej vlogi."
Te katera liga v Evropi poleg nemške še posebej privlači?
D. Maroh: "Ja, angleška. Način igranja v Angliji mi je nekako pisan na kožo, saj je veliko igranja z glavo, zelo pogosti pa so tudi dvoboji na telo. Nekoč bi rad zaigral v tej ligi, a to je seveda zelo težko."
Z Dominicom se bomo ponovno družili že zelo kmalu, saj bo zraven na izredno pomembni kvalifikacijski tekmi slovenske reprezentance s češko izbrano vrsto. Morda bo že na tej tekmi dočakal prvo priložnost za igranje v dresu s slovenskim grbom!
Jože Mohorič
Ptuj • Ptujska bolnišnica pred novimi izzivi
Brez najetih zdravnikov tudi v bodoče ne bo šlo
Leta 2004 je ptujska bolnišnica praznovala častitljivih 130 let, letos bo stara že 135 let. Bolnišnično zdravstvo na Ptuju se je pričelo že v 14. stoletju, ko je bil ustanovljen meščanski špital.
Prva občinska bolnišnica je bila ustanovljena okrog leta 1940. Nova bolnišnica pa je bila zgrajena leta 1874, svečano so jo odprli 26. oktobra istega leta. Letno se je takrat v 19 sobah s 55 posteljami zdravilo okrog 600 bolnikov, ustvarjenih pa je bilo 16 tisoč oskrbnih dni z 21- do 30-dnevno povprečno ležalno dobo. Danes ima bolnišnica okrog 250 postelj, v njej se letno zdravi več kot 10 tisoč bolnikov, povprečna ležalna doba je manj kot šest dni, v specialističnih ambulantah letno opravijo okrog 75 tisoč pregledov. S strokovnimi dosežki in po organiziranosti se ptujska bolnišnica uvršča med regionalne bolnišnice. Vseh zaposlenih je okrog 450.
V lanskem letu je ptujska bolnišnica podobno kot večina slovenskih bolnišnic poslovala pozitivno, presežek nad odhodki je znašal dobrih 495 tisoč evrov. V Ministrstvu za zdravje natančnega odgovora
glede takšnega poslovanja še ne poznajo, dejstvo pa je, da bodo bolnišnice zaradi takega rezultata morale plačati davek državi. Zaradi krize naj bi bolnišnicam letos dodelili za pet odstotkov manj denarja. Lani je imela ptujska bolnišnica nekaj več kot 21 milijonov evrov prihodkov. V poslovno poročilo so zapisali tudi rezultate dveh anket, zadovoljstva pacientov, ki so se v drugi nacionalni anketi še bolje izrekli o kakovosti storitev in drugih ocenjevalnih kategorijah, ter zadovoljstva zaposlenih, ki so tudi zado-voljnejši oziroma ponosnejši na ustanovo, v kateri delajo. Tudi v kadrovskem pogledu so se okrepili, čeprav si še vedno pomagajo z velikim številom zunanjih sodelavcev, ker brez teh slovenske bolnišnice ne morejo normalno delovati, poudarja direktor Robert Čeh. »Najete« zdravnike potrebujejo predvsem za dežurstva; če bi imeli zaposlenih 20 zdravnikov več, bi delo zmogli opraviti tudi brez najemanja zdravnikov. Če bo najemanje zdravni-
kov prepovedano, napoveduje svoj takojšnji odstop, ker sistem ne bo več vzdržen, pravi. Tudi program operacij kolkov izvajajo pogodbeno, s strokovnjaki UKC Maribor, ki v ptujski
bolnišnici operirajo ob koncu tedna. Upajo, da bodo sodelovanje še razširili in da bodo že v kratkem pričeli izvajati operacije kolena. Od septembra do decembra lani so izvedli 50
operacij kolkov, v 40 koncih tedna v letu 2009 naj bi opravili že več kot 200 operacij kolkov. Če so lani za investicije porabili okrog 500 tisoč evrov, jih bodo letos bistveno več. Kupili bodo
številne nove aparature, med drugim kompletno gastroskop-sko linijo, novi bronhoskop, rektoskop, novi kardiološki kabinet in še nekatere druge, saj se zavedajo, da sta strokovnost dela in opremljenost tista dejavnika, ki ob prijaznosti zaposlenih vodita do zadovoljstva pacientov, ki jih je iz leta v leto več. Z novim programom orto-pedije zadovoljstvo še povečujejo, z njim zmanjšujejo predolge čakalne dobe pri operacijah kolkov. Do 1. septembra letos naj bi v nove barve odeli tudi zunanjost bolnišničnih objektov, potem ko so v nekaterih že uredili notranjost. V kratkem bodo v nove barve odeli tudi prostore porodnišnice, kjer so lani na svet pomagali že skoraj blizu tisoč novorojencem od blizu in daleč.
Zelo resno so se v teh negotovih časih lotili tudi projekta ortopedske in negovalne bolnišnice. V tem jim je pritrdil tudi minister za zdravje Borut Miklavčič. Čas pa bo pokazal, koliko je tudi realen.
MG
Urad za delo Ormož in Ptuj
DOKTOR MEDICINE, ZDRAVNIK SPECIALIZANT IZ PSIHIATRIJE -ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO PPD3 - M/Ž; OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH NALOG S PODORČJA DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE OB POMOČI ZDRAVNIKA SPECIALISTA, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33, 2270 ORMOŽ, KEČEK MAJDA, 02 7415-100, pbo.kadrovska@ siol.net.
GRADBENI DELAVEC, DELAVEC BREZ POKLICA, POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOČ PRI GRADBENIH DELIH-NIZKE GRADNJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAR TOMAŽ, 040 521 006, suka.jevsovar@email.si. ZIDAR, ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA-NIZKE GRADNJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAR TOMAŽ, 040 521 006, suka. jevsovar@email.si.
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST, DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA PODJETNIŠTVO (VS), STROKOVNI SODELAVEC VII/2 (H027003) -
M/Ž; STROKOVNI SODELAVEC E-VEM, DAJANJE INFORMACIJ, AŽURIRANJE BAZE, IZVAJANJE PROMOCIJE, PRID. NOVIH UPORABNIKOV, SVETOVANJE, REGISTRACIJE PODJETIJ ... , določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, nemški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, poznavanje računalniških
omrežij - zahtevno. ZNANSTVENORAZISKOVALNO SREDIŠČE - BISTRA PTUJ, SLOVENSKI TRG 6, 2250 PTUJ, ŠIBILA MOJCA, 040 756-132. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, PRODAJALEC, PRODAJALEC - DELO NA PTUJU - M/Ž; V TRGOVINI MAYA-MAYA -ŠPORTNA KONFEKCIJA IN OPREMA, DELO BO POTEKALO TUDI DELJENO, PO PREDHODNI RAZPOREDITVI IN POTREBI TUDI V DRUGIH POSLOVALNICAH ŠTAJERSE REGIJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, deljen delovni čas, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje tekoče, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno. ITU SPORTS FASHION PRODAJA IN IZDELAVA ŠPORTNIH OBLAČIL, D.O.O. LJUBLJANA, BRNČIČEVA ULICA 13, 1231 LJUBLJANA - ČRNUČE, ŠOBAR POLONA, 01 530 11 84, polona@itu.si. MONTER VODOVODNIH NAPRAV, VODOVODNI INŠTALATER - M/Ž; VGRAJUJE IN VZDRŽUJE VSE VODOVODNE INSTALACIJE TER DRUGA DELA V OKVIRU SVOJE USPOSOBLJENOSTI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ, POTRČEVA CESTA 23, 2250 PTUJ.
KLJUČAVNIČAR, KLJUČAVNIČAR -
M/Ž; DEMONTAŽA IN MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, 1300 EUR bruto / mesečno. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JE-VŠOVAK TOMAŽ, 040/798-858, suka. jevsovar@email.si.
SLIKOPLESKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SLIKOPLESKAR OZ. POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; PLESKARSKA IN FASADERSKA DELA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. ANTON ŠIMENKO S.P. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, POBREŽJE 119 A, 2284 VIDEM PRI PTUJU, ŠIMENKO ANTON, 031/363-972, simenko@email.si.
AVTOMEHANIK, AVTOMEHANIK -
M/Ž; SERVIS AVTOMOBILOV, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. AVTOCENTER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA TOPLIH IN HLADNIH NAPITKOV, določen čas 9 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. KORŽE MARJAN TRGOVINA, GOSTINSTVO, STORITVE D.O.O., BREG 18 B, 2322 MAJŠPERK, KORŽE MARJAN, 041 617-574, marjan.korze.doo@ siol.net.
ELEKTROTEHNIK, ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, TEHNIK ZA ELEKTRONIKO - M/Ž; SERVISER MOLZNE IN HLADILNE OPREME, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. ZUPANIČ DRAGO S.P. - AGROCVET - TRGOVINA, SERVIS, GUBČEVA ULICA 7, 2250 PTUJ, ZUPA-NIČ DRAGO, 041 782-824, agrocvet. drago@siol.net.
MONTER KONSTRUKCIJ, MONTAŽER GRADBENIH ELEMENTOV KNAUF
- M/Ž; MONTAŽER GRADBENIH ELEMENTOV KNAUF, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. JANŽEKOVIČ ANDREJ S.P.-PRO-TEAM MONTAŽA GRADBENIH ELEMENTOV, ČUFARJEVA ULICA 13, 2250 PTUJ, JANŽEKOVIČ ANDREJ, 040 617-367.
ZIDAR, FASADER DEMIT FASAD- ZIDAR - M/Ž; FASADER DEMIT FASAD-ZIDAR, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-ka-tegorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. JANŽEKOVIČ ANDREJ S.P.-PRO-TEAM MONTAŽA GRADBENIH ELEMENTOV, ČUFARJEVA ULICA 13, 2250 PTUJ, JANŽEKOVIČ ANDREJ, 040 617-367. EKONOMSKI TEHNIK, KOMERCIALIST, POTNIK NA TERENU - M/Ž; PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA MOLZNE STROJE IN ČISTIL, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. ZUPANIČ DRAGO
S.P. - AGROCVET - TRGOVINA, SERVIS, GUBČEVA ULICA 7, 2250 PTUJ, ZUPA-NIČ DRAGO, 041 782-824, agrocvet. drago@siol.net.
AVTOKLEPAR, AVTOKLEPAR - M/Ž; KLEPARSKA POPRAVILA AVTOV, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. AVTOCENTER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, GRAFIČNI OBLIKOVALEC - M/Ž; GRAFIČNO OBLIKOVANJE (DIGITISK S.P.), nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno. SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.O.O., DUNAJSKA CESTA 21, 1000 LJUBLJANA, TRAMŠEK BLAŽ, 080 24 68, 01 300 31 00, blaz.tramsek@ka-riera.si.
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET), SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, PRODAJALEC V TRGOVINI S STRELSKO IN LOVSKO OPREMO (DELO NA PTUJU) - M/Ž; (EUROSPORT PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE D.O.O.) PRODAJA ARTIKLOV, VEZANIH NA STRELSTVO IN LOVSTVO (NABOJI, OROŽJE, LOVSKA OPREMA), nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.O.O., DUNAJSKA CESTA 21, 1000 LJUBLJANA, TRAMŠEK BLAŽ, 080 24 68, 01 300 31 00, blaz.tramsek@kariera.si. EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO, FINANCE, RAČUNOVODSTVO, RAČUNOVODJA - M/Ž; ODGOVARJA ZA ZAKONITOST POSLOVANJA, PRIPRAVA POTREBNIH FINANČNIH POROČIL IN ZAKLJUČNIH RAČUNOV,REDNO SPREMLJANJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA STANJA DRUŽBE, ZASTOPANJE DRUŽBE PRI FINANČNIH IN RAČUNOVODSKIH KONTROLAH,, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik ra-
zumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BEL-ŠAKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, HERTIŠ JANKO, 02/787-55-12, janko.hertis@ bekem.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, STREŽBA PIJAČ - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, določen čas 3 mesece, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. STARS POSREDNIŠTVO IN HIŠNI SERVIS, DAMJAN BRLEK S.P., GORENJSKI VRH 7 A, 2283 ZAVRČ, BRLEK DAMJAN, 041 538 404.
ZIDAR, ZIDAR ZA ZIDANJE, OMETA-VANJE, OPAŽEVANJE, ARMIRANJE IN BETONIRANJE - M/Ž; ZIDANJE, OPAŽEVANJE, BETONIRANJE, ARMIRANJE., določen čas 9 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-katego-rije. FIDERŠEK STANISLAV S.P. - BETON PROIZVODNJA BETONSKIH IZDELKOV IN GRADBENE STORITVE, CIRKOVCE 77 A, 2326 CIRKOVCE, FIDERŠEK STANISLAV, 02 792 18 21, 041 561 892, stane.fidersek@gmail.com. NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET), SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KROVEC - KLEPAR - M/Ž; ZA KRO-VSKO KLEPARSKA DELA, DELO JE TUDI NA VIŠINI, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kate-gorije. SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.O.O., DUNAJSKA CESTA 21, 1000 LJUBLJANA, TRAMŠEK BLAŽ, 080 24 68,01 3003 100, blaz.tramsek@kariera.si. ZDRAVSTVENI TEHNIK, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, BIOTERAPEVT - M/Ž; IZVAJANJE TERAPIJ, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno. IZVIR SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE MERI MUNIH S.P., ŠMARJEŠKA CESTA 18, 8000 NOVO MESTO, MUNIH ANA, 040 148 583, izvir.munih@siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR/ICA - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE TER SVETOVANJE PRI IZBIRI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec. TAJGA PROIZVODNO, STORITVENO, TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., DOLGE NJIVE 14, 2232 VOLIČI-NA, LOVRENČIČ IRENA, 031 356 734, irena.lovrencic@siol.net. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH ELEMENTOV, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. ZEMONT, družba za storitve, trgovino in proizvodnjo, d.o.o., SPUHLJA 93 A, 2250 PTUJ, ZEMLJARIČ IVAN, 031 885-161. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, FINANČNI SVETOVALEC - M/Ž; TRŽENJE ZAVAROVALNIH PRODUKTOV, nedoločen čas, skrajšan delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. TOMISLAV KUSTOR S.P., ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, RIMSKA PLOŠČAD 15, 2250 PTUJ, KUSTOR TOMISLAV 031 444 370, to-mislav.kustor@kd-financnatocka.si. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, STREŽBA BREZALKOHOLNIH IN ALKOHOLNIH PIJAČ - M/Ž; STREŽBA BREZALKOHOLNIH IN ALKOHOLNIH PIJAČ, določen čas 3 mesece, skrajšan delovni čas, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. BAR . VIKTORIJA KLANEČEK s.p., GEREČJA VAS 40 E, 2288 HAJDINA, KLANEČEK VIKTORIJA, 041/454899. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKARICA - M/Ž; DELO V BIFEJU, določen čas 1 mesec, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. KRABONJA JOŽE PRODAJA MESA, MESNIH IZDELKOV, VINO-TOČ, GORIŠNICA 58A, 2272 GORIŠNI-CA, KRABONJA JOŽE, 031 267-303. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR/ICA - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. BAR IN POSREDNIŠTVO, BERNARDA SAKELŠEK s.p., POLJSKA CESTA 30, 2250 PTUJ, SAKELŠEK BERNARDA, 031 743-060, bernarda.sakelsek@amis.net.
Indija - skrivnostna dežela tam daleč ... • Piše: Janez Jaklič (6.)
Mesto razsvetljenja
Foto: J. Jaklič
Tempelj v Konaraku: kip lev premaguje slona je simbol zmage hinduizma nad budizmom.
metrov. Bhubaneswar je glavno mesto indijske države Orissa. V njenih mejah se je nekoč nahajala antična dežela Kalinga, ki jo je premagal kralj Ašoka in se nato po krvavi in grenki zmagi obrnil k budizmu.
Nadaljevanje
Mesto sončnega boga sva zapustila v opoldanski vročini, ko je bil njegov simbol navpično na nebu. Imela sva natrpan urnik in do naslednjega cilja naju je ločilo dobrih šestdeset kilo-
Midva
Rahlo osamljena v odnosu
Že dolgo me muči en problem, zato sem se obrnila na vas, da mi podate svoje mnenje. Stara sem 34 let in sem v resni zvezi z moškim že pet let. Imava se zelo rada, vendar on zelo pogosto kuha mulo. Vedno, ko mu kaj ni prav (pravi, da sem jaz ris in da se ob meni ne da vzdržati), odide domov in se ne oglasi po tri dni. Jaz ga pa kličem in prosim njegovo mamo, naj me vendar pokliče nazaj. No, po treh dneh se vedno spet prikaže na svetlo. Govorila sem z njegovo mamo, vendar pravi, naj ga pustim na miru, da je revček, ker je težko živel ob očetu, ki je pil in da mu je to zelo ostalo, saj so velikokrat sredi noči bežali k sosedom ali starim staršem. Naj se pač pogovorim s prijateljico. To me tako razjezi, da bi takoj spakirala ... Vendar čutim, da ga imam rada, kljub vsemu, sva veliko lepega doživela skupaj. Tudi sam se zaveda svojega problema. Zelo tesno že postaja v tem odnosu, včasih si želim tudi sama pobegniti.
Najverjetneje je težko živeti ob odraslem, »zrelem« moškem, ki odhaja k mami, vedno kadar med vama nastanejo težave. Čutim, da vas njegov molk zelo boli in hkrati tudi zmede, ob tem pa se v vajin odnos vmeša še njegova mama, kar vas razjezi, da bi kar spakirali in šli, kot pravite.
Vzpovstaviti zrel odnos pomeni prevzeti odgovornost za svoja čutenja, o njih komunicirati v odnosu, kjer se prebujajo. Med vama pa nenehno nekdo odhaja iz odnosa, vaš partner fizično in vi čustveno. Ko postanejo čutenja premočna, gospod spakira in k mami, kar vas zelo razjezi, hkrati pa je čutiti tudi žalost, saj vam je odnos vreden in zato iščete pot iz stiske, ki je med vama nastala.
Ta pobeg sredi noči je zelo močno zaznamoval njegov notranji svet. Živeti ob očetu alkoholiku ni nikoli lahko, najhuje pa je to, da ta otroški svet, ki te je tako močno zaznamoval, odneseš v odrasli svet, kjer si ponovno sam, nerazumljen in nezačuten. In to je tisto temeljno čutenje, ki zelo močno vdira v vajin odnos. Ko partnerja postane strah čutenj, ki se mu prebudijo ob vas, njegovo telo nezavedno odreagira s pobegom, tako kot je to najverjetneje že počel, ko je oče prihajal domov pijan in je pred njim zbežal k mami (tam si je iskal varnost). Vi pa ostanete sami z vso krivdo, zapuščenostjo in osamljenostjo, ki je vaš gospod nikakor ne zmore in si je ne dovoli začutiti. In ravno to so tista čutenja, zaradi katerih pobegne k mami. Gospa, vaš partner ne beži od vas, beži od občutij, ki se mu ob vas prebudijo.
Težko je živeti v odnosu, če prihajaš v svet z bolečino osamljenosti in nerazumevanja, saj svet reagira nate na način, ki ti je poznan. Odnos, ki ti je poznan, ponovno najdeš, četudi je ravno to tisto, česar se najbolj bojiš.
Rešitev vedno obstaja, to je sočutje do ranjenega otroka, ki še vedno biva v nas. Vsekakor bo vaš partner moral sprejeti odgovornost za svoj del odnosa in vzdržati vsa tista čutenja ob vas, ki ga poganjajo v beg. Tukaj pa hkrati nastane prostor za pogovor in razumevanje. Verjamem, da bosta zmogla. Lahko pa tudi poiščeta pomoč na našem centru.
Vse dobro v prihodnje in srečno.
Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije
Midva-zakonski in družinski center
Osojnikova 3, Ptuj
030/333-009
midva.zdc@sil.net
Muslimani so v mesto Bhuba-neswar prišli šele v šestnajstem stoletju, vendar so bili v uničevalnem pohodu zelo učinkoviti. Od petsto hindujskih templjev jih je ostala le slaba desetina. Zgrajeni so bili med osmim in trinajstim stoletjem. Barva pe-ščenca me je spet spominjala na Khajuraho. Vendar pa templji nimajo izrazitih erotičnih skulptur, le tu pa tam mladenič z roko raziskuje vsebino dekletovih hlačk. Posebnost so tempeljski stolpi, ki po obliki in razčlenjenosti spominjajo na oličkane, pokonci stoječe koruzne storže. Še bolj verjetno pa so umetniki sledili obliki lingama, ki se pogosto nahaja v prostoru za najsvetejše.
Zahajajoče sonce je z nežno rdečo svetlobo barvalo hiše ob ulici. Korakala sva proti Lin-garaj templju, ki v nasprotju z ostalimi v polnosti živi mistično versko življenje. Za never-nike je zaprt, vendar sva kljub bližajočemu mraku želela videti njegovo zunanjost. Svetišče je bivališče Gospodarja treh svetov - Bhubaneswara, ki je zavetnik mesta. Granitni blok, simbol boga, vsak dan temeljito okopljejo z vodo in kravjim mlekom, ki mu je dodan hašiš.
V bližini ogromnega rezer-varja z vodo se je promet na ulici zgostil. Ljudje so hiteli proti stolpom, ki so kraljevali nad strehami hiš. Bližje sva bila svetišču, težje sva se prebijala skozi človeško goščo. Še ovinek in znašla sva se na glavni ulici, ki je vodila proti templju. Sredi tisočglave množice je stal stolp, visok kot bližnje hiše. Počasi
sva rinila naprej in se prebila na dvignjeno kamnito ograjo. Stisnjen med človeško meso sem ostrmel. Tempelj iz Ko-naraka, bojni voz boga sonca, je stal v morju človeških glav. Ogromno ploščad so nosila kolesa, večja od ljudi, natanko taka, kot sem jih videl na stenah »Črne pagode«. S ploščadi je rastel nekaj nadstropij visok stolp, ki je bil zagrnjen z rdečim brokatom. Vlečni konji so, kot se za božansko vprego spodobi, lebdeli nad tlemi. Velikost četverovprege, dveh rjavcev in dveh belcev, ni bila v sorazmerju z velikostjo futurističnega vozila. Po ploščadi so begale človeške postave, ogrnjene v oranžne in bele kose tkanine. Prazen prostor okoli voza so naredili vojaki s svojimi telesi, povezanimi v živo verigo. Na čistini je ob močni vrvi stalo okoli sto ljudi, nenehno pripravljenih, da božje vozilo spravijo v tek. Duhovnik na hrbtu lesenega belca je dal znak, vprega je napela vrv in človeško morje je vzvalovilo. Čez nekaj dolgih trenutkov je tišino pričakovanja presekal jezdečev klic in vrv je popustila. Nad glavami množice je zaječal vzdih razočaranja. Drama se je ponavljala pozno v večer. Luna je že dolgo svetila na nebu, ko so se ljudje pričeli razhajati. Številne zvezde niso bile naklonjene božanskemu potovanju. Gospodarju treh svetov, ki se je v bogati kočiji vračal z vsakoletnega kopanja v bazenu, »Morju svetih voda«, so se počitnice podaljšale. Indijce, ki so hiteli domov, je naslednjo noč čakala podobna predstava, naju pa so pričakale trde klopi nočnega vlaka.
Tempeljska mesta
Tamil Nadu je najbolj južna izmed štiriindvajsetih indijskih držav in tudi najbolj indijski del Indije. Arijci tako daleč na jug niso prinesli navade jesti meso, kratki in redki muslimanski izleti pa tudi niso zapustili vidnih sledov. Na južnem rogu Indije se je rodilo nekaj prvih dravidskih kraljevin. O njih vemo malo, ker je bila južna Indija zavita v zgodovinsko temo bistveno dlje kot severna. Tudi izvora južnih prebivalcev Dravidov etnologi ne morejo točno določiti. Nekateri menijo, da so potomci civilizacije ob Indu, katerih predniki so se tako daleč na jug umaknili pred prodirajočimi Arijci. Kakorkoli že, dravidska umetnost se obiskovalcu kaže predvsem v templjih, ki so bistveno drugačni kot na severu dežele.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: J. Jaklič
Mesto Bhubaneswar: stolpi svetišč spominjajo na pokončne koruzne storže.
Na valovih časa
Torek, 17. marec
Danes goduje Jerica.
1527 je kralj Ferdinand z odlokom naloži Štajerski enkratno glavarino, to je poseben davek na osebe, namenjen protiturški obrambi.
1796	se je rodil v Ilirski Bistrici generalmajor Anton Valenčič.
1848	je Matija Majar Zilski prvi opisal politični program Zedi-njene Slovenije.
1849	je vlada kot dopolnilo k ustavi izdala občinski zakon. 1861 je postala združena Italija tudi uradno monarhija. 1871 so ustanovili v Mariboru gasilsko društvo Maribor mesto.
1917	se je rodil ameriški pevec in glasbenik Nat King Cole. Sreda, 18. marec
Danes goduje Edvard.
1786 se je rodil angleški amaterski optik Joseph Jackson Uster.
1798 se je rodil ameriški politični filozof in pravnik nemškega rodu Francis Lieber.
1842 se je rodil vodilni francoski predstavnik simbolizma pesnik Staphane Mallarme, značilni predstavnik simbolizma. 1844 se je rodil ruski skladatelj Nikolaj Rimski Korsakov. 1858 se je rodil inženir in izumitelj Rudolf Diesel. 1880 je bil Andrej Winkler imenovan za deželnega predsednika Kranjske.
1904 se je rodil v Sežani slovenski pesnik Srečko Kosovel.
Četrtek, 19. marec
Danes goduje Jožef.
Danes je svetovni dan pripovedništva.
1601 se je rodil španski slikar, kipar in arhitekt Alonso Cano, ki ga pogosto imenujejo tudi Španski Michelangelo. 1628 so ustanovili Britanci v Severni Ameriki kolonijo Massachusetts.
1815 je dunajski kongres sprejel osnovna določila o diplomaciji, ki z nekaterimi popravki veljajo še danes. 1911 so bila v Zagorju, Trstu in na Jesenicah prva praznovanja dneva žena.
1929 so na železniški progi Ljubljana-Zagreb v Zidanem mostu
začeli graditi drugi železniški most na Savinji.
1900 se je rodil francoski fizik Jean Frederic Joliot.
1991 je poveljstvo JLA objavilo, da ne bo dovolilo spreminjanja
meja in mednacionalnih spopadov v Jugoslaviji.
Petek, 20. marec
Danes goduje Srečko.
Danes ob 12. uri in 44 minut se začne pomlad.
43 p. n. št. se je rodil rimski pesnik Ovid, Publius Ovidius Naso.
1797	so Francozi v Napoleonovih vojskah zavzeli Gorico in prvič prišli na slovensko ozemlje.
1809 se je rodil ukrajinski pisatelj Nikolaj Vasiljevič Gogolj. 1815 je po Napoleonovem padcu s podpisom posebne izjave dvanajst pooblaščencev dunajskega kongresa priznalo Švici nevtralnost.
1828 se je rodil norveški dramatik Henrik Ibsen. 1895 se je rodil Joso Gorec, športni delavec in pobudnik gradnje planiških skakalnic. Sobota, 21. marec Danes goduje Benedikt.
Danes je svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji, svetovni dan strpnosti in svetovni dan lutkarjev.
325 je koncil v Niceji izbral današnji dan za veliko noč, vendar je kasneje obveljalo, da se velika noč praznuje na nedeljo po prvi pomladanski luni.
1685 se je rodil nemški skladatelj Johan Sebastian Bach. 1750 je Marija Terezija izdala odločbo o poštnih tarifah in določila višino poštnine na osnovi dolžine poti pisma. 1839 se je rodil ruski skladatelj Modest Petrovič Musorgski. 1848 je 300 do 500 Ižancev napadlo grad, ga oplenilo ter požgalo gruntne knjige, urbarje in hišno opremo. 1949 se je rodil v Ljubljani slovenski filozof in publicist dr. Slavoj Žižek.
1990 je postala Namibija neodvisna država.
Nedelja, 22. marec
Danes goduje Lea.
Danes je svetovni dan voda.
1213 se je rodil perzijski pesnik Nuskih al-Din Sadi, ki ga primerjajo s Horacem in La Fontainom. 1459 se je rodil rimski cesar Maksimilijan I., ki je Habsburžane povzdignil v eno najmogočnejših družin v Evropi. 1599 se je rodil flamski slikar Anthonis van Dyck. 1805 se je rodil v Ljubljani slovenski skladatelj in pianist Jurij Mihevc.
1832 je umrl je nemški pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in teoretik Johann Wolfgang Goethe, s katerim je dosegla nemška književnost svoj vrhunec.
1868 se je rodil ameriški fizik Robert Andrews Milikan. Ponedeljek, 23. marec Danes goduje Jože.
Danes je dan meteorologov in dan artilerijskih enot Slovenske vojske.
1898 se je rodil v Spodnjem Blatu pri Grosuplju ameriški pisatelj slovenskega rodu, prevajalec in javni delavec Louis Adamič. 1900 se je rodil ameriški posihoanalitik nemškega rodu Erich Fromm.
1902 je umrl Jakob Missia, prvi Slovenec, ki je postal kardinal. 1904 se je rodila ameriška filmska igralka Joan Crawford. 1915 se je rodil slovenski violinist, dirigent, skladatelj in glasbeni pedagog Uroš Prevoršek.
1918	je Litva razglasila neodvisno republiko.
AvtoD£OM
Novi polo v marsičem podoben večjemu golfu
Volkswagen je peto generacijo pola predstavil kot velik up sodobne (nemške) avtomobilske industrije. Od aktualnega modela je za nekaj centimetrov daljši in narejen na prilagodljivi skupni platformi, ki jo koncern Volkswagen uporablja pri modelih škoda fabia, seat ibiza ter kmalu še pri audiju A1. Novi model se oblikovno naslanja na večjega golfa, od katerega si je sposodil tudi večino tehnike.
Pred 35 leti se je na tržišču pojavil tri-vratni audi 50, leto kasneje pa so izdelali njegovo različico s Volkswagnovimi oznakami, tako da polu za razliko od večine tekmecev lahko spoštljivo rečemo »veteran«. Tudi aktualni model je na trgu že precej dolgo (osem let), zato je obstajalo več kot dovolj razlogov za zamenjavo. Če povzamem besede vodilnega moža koncerna Volkswagen Martina Winterkorna, so s tehnološko zasnovo, prilagojeno zahtevam našega časa, ustvarili avto, ki koncept golfa prenaša v razred manjših vozil. S tem naj bi tudi pri teh avtomobilih dosegli višjo raven kakovosti in učinkovitosti. Ob tem je
zanimivo, da se bo nova generacija Volks-wagnovega malčka prodajala po podobnih cenah kot sedanja, a bo bolje (predvsem varnostno) opremljena, občutki v notranjosti pa bodo podobni tistim v golfu.
Za zunanjo podobo je poskrbela oblikovalska ekipa pod vodstvom Walterja de Silve, čeprav neke oblikovne revolucije niso dosegli, zato novi polo ostaja v okvirih ljudskega avtomobila, kar pomeni, da je precej zadržan. Sprednja maska je tipično Volkswagnova in močno spominja na golfa, le zadek je nekaj bolj samosvoj, če sodimo po zadnjih lučeh. Novi polo je za dobre tri centimetre zrasel v dolžino in sedaj meri 3,95 metra, povečala se je tudi širina, medtem ko se je nekoliko znižal v višino.
V notranjosti potniške kabine se bodo najhitreje znašli dosedanji lastniki golfa, s tem da je konzola na armaturni plošči tokrat nekoliko obrnjena proti vozniku, kot novost v ponudbi opreme pa Nemci izpostavljajo doplačljiv navigacijski sistem z zaslonom, občutljivim na dotik ter večfunk-cijski volanski obroč. Sicer so na voljo vstopna izvedba trendline, srednja comfortline in ekskluzivna različica highline.
Z uvedbo sodobnih motorjev, ki so zmeraj prisilno polnjeni, ter sedemstopenjske-ga menjalnika z dvojno sklopko se je nekoliko zmanjšala poraba goriva in znižale izpušne emisije. Letos bo na voljo skupno sedem motorjev (štirje bencinski in trije dizelski) s skupnim razponom moči od 60 KM do 105 KM. Pet jih je povsem novih oziroma se doslej v pola še niso vgrajevali. Sem spadajo trije dizli s tehnologijo skupnega voda, kakšen potencial se skriva v novih TDI-agregatih pa nazorno kaže polo 1,6 TDI z 90 KM. Če je opremljen s paketom bluemotion, znaša njegova povprečna
poraba 3,8 litra, emisije ogljikovega dioksida pa 96 gramov na prevoženi kilometer. 1,2-litrski bencinski TSI s turbo polnilnikom in neposrednim vbrizgavanjem goriva razvije 105 KM, pri čemer naj bi povprečno pokuril 5,5 litra goriva na 100 prevoženih kilometrov, kar je 19 % manj kot pri primerljivem prejšnjem modelu. Vsi razen omenjenega bencinskega TSI motorja so serijsko kombinirani s petstopenjskim menjalnikom, slednji ima še prestavo več. Novost predstavlja najnovejši sedemstopenjski DSG-menjalnik, ki je na voljo za doplačilo pri športneje naravnanih različicah.
Pola so zasnovali tako, da bo po strožjem in obsežnejšem točkovanju dosegel pet zvezdic na EuroNCAP preizkusnem trku. K temu svoje prispeva tudi večja čvrstost karoserijske konstrukcije: v prostoru za noge se je možnost vdora (tako imenovana deformacijska jakost za primer čelnega trka) zmanjšala za 50 odstotkov, možnost vdora v primeru bočnega trka pa za 20 odstotkov! Mali volkswagen je zraven tega serijsko opremljen z elektronskim stabilizacijskim programom ESP z asistenco za speljevanje na klancih, z učinkovitim sistemom zračnih blazin, z blazinami za glavo in prsni koš, ki so vgrajene v naslonjalih sprednjih sedežev, z zategovalniki varnostnih pasov, omejevalniki zatezne sile pasov in opozorilniki za pasove ter s sprednjima vzglavnikoma, ki preprečujeta poškodbe v vratnem delu hrbtenice. Kljub pomembnim izboljšavam na številnih področjih je masa karoserije v primerjavi s predhodnikom nižja za 7,5 %.
V začetku zadnjega tedna letošnjega junija bodo v Nemčiji začeli prodajati vizualno, tehnično ter predvsem varnostno izboljšanega volkswagnovega pola, le dva tedna kasneje (kot veleva logistični načrt) pa ga bodo dobili tudi drugi evropski trgovci. Čez kakšno leto dni se bo pojavil še cross polo z bolj robustnim terenskim videzom, a zopet le s prednjim pogonom. Sledila bo limuzina ter še nepotrjeni majhen limuzinski kombi polo plus, s katerim bi Volkswagen lahko konkuriral nissanu notu in škodi roomster. Želimo si, da bo dovolj poseben in da ne bo bleda golfova senca.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Bownova terapija (4.)
Po izvedeni terapiji, velikokrat pa že med samo terapijo, se pojavljajo možne reakcije, ki so pozitiven pokazatelj terapije, saj pomenijo, da telo na dražljaje reagira. Najbolj intenzivne so reakcije po 24-72 urah po terapiji in kasneje izzvenijo.
Najpogostejše reakcije med terapijo so: prenehanje bolečine ali pa se le-ta pojavi na drugem področju, globoka sprostitev, občutki toplote, mraza, mravljinčenja, valovanja v različnih delih telesa, povečano znojenje, zmanjšanje otekline, somato-emocionalne sprostitve, kot sta smeh in jok. Takoj po zaklju-
čeni terapiji se lahko pojavita vrtoglavica (zelo pogosto) in žeja, občutek sproščenosti, utrujenost, potreba po spanju, pomanjkanje energije ali pa višek le-te.
Vzpostavitev skeletno-mišičnega sistema po terapiji poteka v treh stadijih: ko se pacient usede iz ležečega v sedeči položaj; ko se postavi na noge - vstane; in med spanjem. Po končani terapiji je zaželena 10-do 15-minutna hoja ali lahkotno gibanje. Klient naj se po terapiji izogiba težkemu fizičnemu delu ali treningu, zato terapije ne izvajamo pred tekmo. Prav tako po terapiji ni zaželen obisk savne, vroče prhe ali kopeli,
Foto: Črtomir Goznik
Dragica Silak, dipl. fiziotera-pevtka, Bownova terapevtka
vročih obkladkov, prav tako po terapiji ni zaželena uporaba ledu. Med izvajanjem Bownovih terapij izključimo vse terapije, ki v telo vnašajo kakršne koli dražljaje (elektro-stimulacije, akupunkture, globoke masaže, frikcije, manipulacije itd.), če pa jih že uporabljamo, pa naj
bo Bownova terapija opravljena kot zadnja terapija.
Bownova terapija ima veliko pozitivnih učinkov, vendar pa ne ozdravi vseh motenj in degeneracij v telesu. Terapija vzpostavlja ravnovesje v fizičnem in energetskem sistemu in na ta način omogoča posamezniku, da se vrne v uravnoteženo stanje.
Ozdravitev telesa je celoten proces, h kateremu pripomore tudi pravilna prehrana, redna fizična aktivnost, ravnovesje med delom in počitkom, čustvena razbremenitev ... in ne le odpravljanje simptomov. Nihče nam ne more vrniti zdravja, če mi sami za to ne naredimo ničesar.
Dragica Šilak, dipl. fizioterapevtka, Bownova terapevtka Zasebna fizioterapija
Moje cvetje
Pomlad je prišla
Končno smo le dočakali prve tople dneve in delo na prostem je že v polnem zamahu. Upam, da ste tople in sončne dneve dobro izkoristili.
Moram pa omeniti, da mi je zelo hudo, ko opažam, da se na vrtovih vedno bolj pogosto dogaja, da so grički in drevje povsem iznakaženi. Vem, da vsi želimo samo dobro in lep, prijeten vrt. Ker se veliko govori o rezanju, mnogi menijo, da je grmičke in drevje pač potrebno po-rezati. Ampak rezanje oziroma obrezovanje pomeni, da rastline oblikujemo, izrežemo stare veje in veje, ki naredijo grmičke ali drevesne krošnje pregoste in jih senčijo. V nobene primeru ni rezanje rastlin nekaj preprostega, kar nima oblike in forme, na neki višini kar samo zato, ker je potrebno rezati. Večine grmičkov in okrasnih dreves sploh ni potrebno rezati. V vsakem primeru ne pore-žemo spomladi cvetočih grmov, kot so forzicije, španski bezeg, hortenzije ali japonske kutine. Rezanje kar tako samo škodi rastlinam, veliko mladih poganjkov jih naredi privlačnejše za uši in postale škodljivce, z rezanjem spomladi cvetočih porežemo tudi njihovo cvetje. Res je, da nam pogosto dajo vzgled kar javne površine, kjer se oklestijo velika drevesa povsem brez načina, občutka in smisla za naravo in predvsem dobro počutje rastlin. Če se nam grmički preveč razrastejo, jih omejimo tako, da porežemo veje v neko obliko in smisel, vedno izberemo šibke veje, s katerimi se naša rez zaključi. Te veje morajo gledati ven iz grma, ne pa v grm. Če drevo ali grm nižamo, naredimo enako. Vejo odrežemo za ustreznim šibkim poganjkom, ki raste vodoravno.
Tudi vrtnic ne režemo kar vsepovprek. Izberemo ogrodne veje, ki se razraščajo lepo v obliki lonca. V bistvu režemo samo čajevke in grmičaste, mnogocvetne vrtnice. Na višini okoli 30-40 cm odrežemo poganjke za ustreznim, nagnanim brstom. Ta naj gleda iz grma. Odstranimo tudi kakšno zelo staro vejo, in sicer v celoti. Letos bo seveda potrebno odstranjevanje od toče poškodovanih vej, vendar jih nikoli ne odrežemo kar na sredi, ampak vedno za šibkim poganjkom, ki raste v smeri, ki
Foto: Miša Pušenjak
si jo želimo. Običajno je to iz krošnje drevesa. Tako se bodo rastline oblikovale tako, da bo vsaka veja imela dovolj sonca in svetlobe. Ker smo na koncu rezi pustili šibke poganjke, mladike ne bodo divjale in s tem povzročale gneče, ne bodo zasenčevale druga druge in tako ne bo odličnih pogojev za razvoj bolezni in škodljivcev.
Danes celo živih mej ne obrezujemo po vsej sili. Če je zemljišče dovolj veliko, pustimo grme v njihovi naravni rasti in lepoti. Zato pa izbiramo sorte posameznih želenih vrst, ki bodo zrasle tako visoko in široko, kot si želimo. Če pa si želimo lepo porezano živo mejo, potem jo režemo vedno tako, da je najprej simetrična z obeh strani, to pomeni, da ni na eni strani (na primer ob ograji) širša kakor na drugi. Biti mora tudi dovolj široka, ne tanka, ozka in visoka. Predvsem pa jo porežemo tako, da je spodaj nekoliko širša kakor zgoraj - v obliki trapeza na prerezu. To pomeni, da so stranice nekoliko poševne, od tal proti vrhu nagnjene. Tako omogočimo, da je celotna stranica od tal do vrha enakomerno osončena oziroma osvetljena. S tem preprečimo, da postanejo spodnje veje gole in ne več tako lepe. Cipresam porežemo vrhove šele takrat, ko dosežejo želeno višino in ne prej, da bi se prej zgostile, kot nekateri svetujejo.
Ker ob obrezovanju nastanejo seveda kupi vej, naj vas opozorim na velikega prijatelja vsakega vrtičkarja - ježka. Ježki iščejo prenočišče v kupih vejevja ali listja. Ravno te kupe pa v čistilni akciji spomladi radi zažigamo, tako umre tudi veliko naših prijateljev. Jež je namreč mesojeda žival, ki na vrtu pospravi veliko škodljivcev -od bramorjev, ogrcev do polžev, mravelj in druge »mr-golazni«. Zato si ga vsak vrtičkar želi imeti na vrtu. Torej pred zažiganjem kupov vejevja ali listja najprej kup obrnite in se prepričajte, da v njem ne počiva igličasti prijatelj. Skrb vam bo poleti obilno vračal z uničevanjem sovražnikov naših rastlin.
_Miša Pušenjak
S svetovne Mm srn
Kelly Clarkson, mlada ameriška pop zvezda in zmagovalka prvega tekmovanja mladih talentov American Idol iz leta 2002, bo kmalu izdala svoj novi že četrti studijski album, ki bo nosil ime All I Ever Wanted. Zelo uspešno ga je najavila s prvim singlom My Life Would Suck Without You, ki je postal velika svetovna uspešnica. Album All I Ever Wanted bo nasledil album My December iz leta 2007, ki se je prodal v več kot milijon izvodih.
Ameriški kantavtor Jason Mraz, kije letos prejel kar tri nominacije za grammy nagrade, bo v aprilu izdal novi singel s svojega hit albuma We Sing. We Dance. We Steal Things. Naslov skladbe je Make It Mine in bo že tretji singel z omenjenega albuma. Prva dva singla I'm Yours' in Lucky sta že izjemno popularna. V začetku aprila se bo Jason Mraz podal na veliko svetovno glasbeno turnejo, ki jo bo pričel v Veliki Britaniji.
Mesto New York je zasedbi U2 namenilo veliko čast, saj so poimenovali eno izmed ulic po njihovem imenu. Njihov novi že 12. studijski
album No Line On The Horizon že osvaja svetovne glasbene lestvice. Irske rockerje pa bomo lahko videli in slišali tudi zelo blizu Slovenije, saj so že uradno potrdili svoj koncert v Zagrebu. Koncert bo 10. avgusta na stadionu zagrebškega Dinama v Ma-ksimiru.
Turnejo z imenom U2360 bodo U2 pričeli 30. junija v Barceloni. Do 22. avgusta bodo koncertirali po Evropi, zatem pa bodo od 12. septembra do 22. oktobra igrali po ZDA. Na turneji po ostalih delih sveta pa bodo vse do jeseni 2010. Kot pravijo sami organizatorji te turneje, bodo obiskovalci koncertov priča pravemu še nevidene-mu spektaklu. Okrog stadiona bo postavljen ogromen cilindrični video zid. Oder bo postavljen v sredini, z vseh strani pa ga bo obkrožala publika. Na ta način bodo organizatorji povečali kapaciteto stadiona za od 18 do 20 %. Najnižja cena vstopnic naj bi bila 30 evrov. Že sedaj pa napovedujejo, da bo to ena izmed najbolj donosnih turnej v zgodovini glasbe. Njihova zadnja, dve leti dolga turneja Vertigo jim je prinesla 389 milijonov dolarjev zaslužka. Kot predskupine na koncertih se omenjajo velike zasedbe, kot so: Elbow,
To je to
Foto: internet
Kelly Clarkson
Kaiser Chiefs, Snow Patrol in The Black Eyed Peas.
Skupini Metallica in Run DMC sta na vrhu letošnjega seznama imen, ki bodo vpisana v Rock and Roll Hall of Fame. Komisija te prestižne glasbene institucije je objavila imena glasbenikov, za katere meni, da so dovolj zaslužni za razvoj rock glasbe. Pa poglejmo imena, ki bodo letos vpisana v glasbeno zgodovino: Metallica, Run DMC, Jeff Beck, Bobby Womack in Little Anthony and the Imperials. Jeff Beck je že vpisan leta 1992 s skupino Yardbirds. Run DMC bodo drugi rap izvajalci v tej rock instituciji, potem ko so bili leta 2006 deležni te časti Grandmaster Flash and the Furious Five. Živeča člana, Joseph 'Run' Simmons in Darryl 'DMC' McDaniels, sta že potrdila nastop na svečanosti, kar bo njun prvi skupni nastop po smrti tretjega člana Jama Masterja Jaya pred sedmimi leti. Velika svečanost ob vpisu novih članov v Rock and Roll Hall of Fame bo 4. aprila v Clevelandu.
Potem ko ji je z albumom Hurricane uspela zelo uspešna vrnitev na glasbeno sceno, je Grace Jones potrdila, da bo kmalu izdala novo skladbo. Ta glasbena in modna ikona je pred kratkim končala veliko in zelo uspešno turnejo po Veliki Britaniji. Novi singel bo nosil naslov Love You To Life in naj bi uradno izšel 30. marca. Skladba Love You To Life je še ena avtobiografska skladba z albuma Hurricane in bo nasledila skladbo Williams' Blood s konca prejšnjega leta.
®@®
Eden izmed najbolj znanih in legendarnih glasbenih festivalov v zgodovini svetovne glasbe je zagotovo Woodstock. Festival, ki je dal ogromen prispevek pri razvoju popularne rock kulture, letos slavi svoj jubilejni, 40. rojstni dan. Michael Lang, originalni promotor koncerta, ki je leta 1969 razburkal svet, napoveduje za letos velike koncerte, s katerimi bodo obeležili ta zgodovinski dogodek. Prva dva koncerta bosta 15. in 16. avgusta v New Yorku, druga dva pa 22. in 23. avgusta v Berlinu. Organizatorji upajo, da bodo zraven aktualnih glasbenih zvezd na festivalu nastopili tudi originalni izvajalci z Woodstocka, kot so The Who in Joan Baez. To bo prvi koncert v čast Woodstocka po letu 1999. Takrat organizatorjem na žalost ni uspelo, saj so bili prisiljeni prekiniti koncert zaradi nasilja in požara.
®®®
Zasedba Manic Street Preachers je končala snemanje svojega novega albuma. To novico je na njihovi uradni spletni strani manicstreetpreachers. com potrdil basist Nicky Wire. Naslov novega albuma bo Journal For Plague Lovers, na njem pa bodo tudi skladbe, ki jih je pred dolgimi 15 leti napisal njihov nekdanji že pokojni član zasedbe Richie Edwards. Zadnji album zasedbe Manic Street Preachers Send Away the Tigers je izšel leta 2007. Zelo uspešen album, na katerem sta tudi dve super uspešnici Your Love Alone in Not Enough.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	RIGHT ROUND - FLO RIDA
2.	DEAD AND GONE - T.I. Feat. Justin Timberlake
3.	POKER FACE - LADY GAGA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	RIGHT ROUND - FLO RIDA
2.	JUST CAN'T GET ENOUGH - SATURDAYS
3.	MY LIFE WOULD SUCK WITHOUT YOU - KELLY CLARKSON
NEMČIJA
1.	IRGENDWAS BLEIBT - SILBERMOND
2.	POKER FACE - LADY GAGA
3.	WIRE TO WIRE - RAZORLIGHT
Rodnost, izumrtje, družina...
Zadnje čase je veliko in vedno bolj pogosto slišati o slovenski rodnosti, kako je premajhna ter jo je treba dvigniti, saj drugače bomo ja izumrli! Pa kaj, če bomo izumrli! Narod, ki izumre, si to zasluži! Nobeden narod ne izumre kar tako, ne izumre zaradi premajhnega narodnega ponosa. Narod izumre zaradi pomanjkanja dostojanstva, ker ne pozna lastne zgodovine, kulture, ker slovenščina ni več slovenščina, pač pa je polna tujk in amerikanizma.
Izumrli niso Indijanci, niti Romi in tem podobni. Zakaj? Ker poznajo svojo kulturo, jo ohranjajo, ter četudi jih kdo zatira in ponižuje, so nanjo ponosni! Poleg tega tudi ne vem, na kaj bi lahko bili ponosni. Na biser slovenske lepote, za katerega nam je tako mar in ga ohranjamo? Na znanstvenike in njihove dosežke, ki jih tako izpostavljamo in vanje vlagamo, ali pa na olimpijce, ki jih podpiramo? Potem se pa gremo nekega spodbujanja rodnosti. Vse lepo in prav, naj le ne strašijo z izumrtjem. Glede na to, kar mi, kot celotna rasa, počnemo živalim in okolju, si tudi zaslužimo, da bi izumrli, vendar o tem ne sodim jaz. Torej ... ugotavljam, da se svet spopada z več krizami. Tako s finančno kot tudi z rodnostno. Ponekod je prevelika, spet drugod premajhna. Pa vseeno, Slovenija je od nekdaj, vsaj odkar je samostojna, majhna in ne vem, kaj nekateri pričakujejo. Deset milijonov prebivalcev?
Tako ali tako pa je ta naš planet prenaseljen in mi ni jasno, kam bi se še sploh spravili. Nato pa so tu še družine kot skupnosti seveda. Spodbujanje le-teh! Ne, učiti bi morali, kaj to sploh pomeni, kakšna odgovornost je to. Spodbujajo pa družino kot tako, ne glede na to, kakšne grozote se ravno v tej največkrat dogajajo. Zlorabe, posilstva, nasilje ... Družina ni nekaj samoumevno lepega, lepo jo je treba narediti; seveda s strani staršev. Zadnje čase je veliko takšnih in drugačnih zgodb, o družinskih zlorabah, nasilju in kaj vem še čem. Zmerom se je dogajalo, zdaj jih pač medijsko toliko bolj izpostavljamo. In kaj je vzrok tega? Saj takšna mlada dekleta, kakor tudi fantje, ne vedo, kaj jim starši ali bližnji počno. Ne zavedajo se zlorabe, in sicer je krivda v neosveščenosti, česar si v 21. stoletju ne bi smeli privoščiti! Nikakor, nedopustljivo! Ti otroci ne vedo, da so bili zlorabljeni, starši jih imajo pač radi. Če jih že ne osveščajo doma, bi jih vsekakor morali v šoli, morda že v vrtcu. Ljudi, oziroma mlade bi morali učiti, kaj otroci pomenijo, kakšno odgovornost predstavljajo in naj jih raje nimajo, če jih niso sposobni obvladati. Vendar ne, je absolutno lažje reči, da bomo izumrli, začeti spodbujati rodnost in parom z več otroki omogočiti vse možne bonitete. Krasno, ampak potemtakem se starši za podmladek začno odločati zaradi financ, ne zato, ker bi si jih želeli. Tako zadnje čase opažam tudi veliko pomanjkanje morale in vrednot. Že petletniki se pregovarjajo, preklinjajo in ustrahujejo. Šmrklovje se, četudi si x-krat večji in 20-krat starejši, začne pregovarjati in streči z izborom ogabnih besed iz njegovega besednega zaklada. Takšna nevzgojena drhal si zasluži samo kakšno z leve in desne, da bi videl zvezde, vendar se to več ne sme, saj kmalu pridejo pooblaščene osebe in te ovadijo vsega živega. In tako se spet, v naši npr. ljubi Sloveniji, znajde poudarek na količini, ne pa na kvaliteti. Tako lahko zaključim samo to, da je nespametno imeti otroka, če nisi nanj 200 % pripravljen, da se je brezveze ukvarjati z izumrtjem, in pa da nas nikoli ne bo več kot dva milijona - razen če v Unijo spustimo Turčijo.
Matic Hriberšek
S t V i c
NAJ
' O'Donis
1.	JUST DANCE - LADY GAGA Feat. Colby O'Donis
2.	LOVE STORY - TAYLOR SWIFT
3.	THE FEAR - LILY ALLEN
4.	MY LIFE WOULD SUCK WITHOUT YOU - KELLY CLARKSON
5.	BROKEN STRINGS - JAMES MORRISON FEAT NELLY FURTADO
6.	RIGHT ROUND - FLO RIDA
7.	RUN - LEONA LEWIS
8.	SHINING LIGHT - ANNIE LENOX
9.	WORKING ON A DREAM - BRUCE SPRINGSTEEN
10.	LIFE IN TECHNICOLOR - COLDPLAY
11.	JUST CAN'T GET ENOUGH - SATURDAYS
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2»1043 bo Janko Bezjak
it
Fbgoji uporabe Balunga: Uporabniki pcedpiacniške telefon;,e preverile stanje na vašem »ačunu. Odločite prejemanje wap povezav m GPRSdJMTS prenos podatkov, Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja [Mobitet, Smobil, Debits), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogon www,smscity.net/balungpL Balunga je narednika storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec i wap povezavo do gateri^, iz kssere si lahko natežijo 6 vsebin brez dopiačila Cena sporočila je I,8S cUR. V vse cene je vštet DDV. Cd pogodbeni je shranjena na sedežu p&djetja, je možno odstopiti kadarkoli Odjava td stop na 303D. Reklamacije: 024&-14-595, reklamaciieilismscny.net. ftjnudnikr ThreeAnis Koban&Co. d.n.o., Zg, Bistrica IZ, ?3I0 Slov. Bistrica. Mobini rentgen je zabavna storitev in ne deluje kot pravi rentgen.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
krompirjeva musaka, solata SREDA
gobova juha, gratinirane skutine
palačinke
ČETRTEK
rižota z mletim mesom*, solata PETEK
ocvrta cvetača, francoska solata SOBOTA
pasulj, prekajeno meso NEDELJA
brokolijeva kremna juha**, svinjska pečenka, pečen krompir, motovilec PONEDELJEK
ribje palčke, krompirjeva solata
*Rižota z mletim mesom
20 dag mletega mesa, 1/4 kg riža, 2 papriki, 1 manjša bučka, korenje, grah iz konzerve, čebula, česen, paradižnikova mezga, vegeta, origano, bazilika, peteršilj, kajenski poper, maslo ali olje, voda.
Na drobno sesekljamo čebulo, papriko in česen. Čebulo in papriko popražimo na mas-
lu ali olju, da malce porumenita, nato dodamo česen in še malo popražimo. Dodamo riž in ga pražimo, da postekleni, nato vmešamo mleto meso in še malce popražimo (da izgubi rdečo barvo). Zalijemo s približno 4-5 dl vode, dodamo na kocke narezano korenje, 4 ščepce vegete, 2 ščepca origana in peter-šilja ter 1 ščepec bazilike in malce popra. Kuhamo približno 10 minut, nato dodamo še na kocke narezano bučko in grah, malce pokuhamo, dodamo 2 žlici paradižnikove mezge in kuhamo še približno 5 minut. Od trenutka, ko dodamo vodo, se kuha približno 20 minut, tako kot riž. Jed je gotova, ko voda izpari.
**Brokolijeva kremna juha
1 šopek brokolija, 4 korenčki, 3 krompirji, jušna kocka, sol, poper, peteršilj, česen, 2 žlici kisle smetane.
Krompir in korenček olupimo in narežemo na manjše kocke, brokoli operemo in natrgamo na cvetove, olupimo steblo in ga narežemo na manjše koščke. Dolijemo približno 1 liter vode, dodamo jušno kocko in kuhamo do mehkega. Kuhano zelenjavo zmeljemo s paličnim mešalnikom, po okusu dodamo začimbe in prevremo. Pred servira-njem dodamo še kislo smetano.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
•k-k-k
Razmisli o tem, da bi napisal oporoko.
-k-k-k
Na vhodna vrata namesti dodatno ključavnico.
•k-k-k
Ne kupuj dragih vin, kovčkov ali ur.
-k-k-k
Na vročo čokolado si daj stepeno smetano.
-k-k-k
Nauči se prve pomoči in oživljanja.
-k-k-k
Upri se skušnjavi, da bi si kupil čoln.
-k-k-k
Ustavi se in preberi table ob cestah z zgodovinskimi podatki.
-k-k-k
Nauči se poslušati. Priložnost včasih potrka zelo tiho.
-k-k-k
Nauči se zamenjati avtomobilsko kolo.
-k-k-k
Nauči se zavezati kravato.
-k-k-k
Spoštuj zasebnost svojih otrok. Potrkaj, preden vstopiš v njihovo sobo.
-k-k-k
Nosi drzno spodnje perilo pod zelo slovesno poslovno obleko.
Srečata se Bobi in Tedi. Bobi vzklikne: »Tedi, kako da si šel na cesto brez spodnjih hlač?«
»Kako pa veš, da nimam spodnjih hlač?«
»Oh, Tedi, saj tudi hlač nimaš!«
Na nudistični plaži ležita ženski srednjih let. »Nudistka sem postala povsem po naključju,« pravi prva.
»Kako?«
»Tako: nekega dne mi je molj pojedel nove bikinke.«
»Če se prav spominjam tvojih bikink, se revež niti najedel ni.«
Babica si je ogledovala modni časopis in je sklenila, da se nekoliko vključi v zadnjo modo. Lase si je dala skrajšati in prebarvati, oblekla si je dolge hlače in puli. Zdelo se ji je, da se je za mnogo let pomladila. Za vsak primer je vprašala vnučka: »Tinček, ali sem še videti kot stara baba?«
Tinček si jo je ogledal od vrha do tal, nato pa rekel: »Ne, zdaj si videti kot star dedec!«
Na modni reviji reče žena možu: »Ko vidim moderno oblečene manekenke, si takoj zaželim novo obleko!«
»Jaz pa novo ženo!«
»Tako,« navdušeno reče kozmetik ženski srednjih let, »prepričan sem, da ste zadovoljni tudi vi ... Zdaj ste, kot da bi imeli štirideset let!«
»Toda - jaz jih imam petintrideset .«
Na reviji pomladanske mode zakonski par navdušeno opazuje manekenko, ki nosi prekrasno obleko iz ble-domodrega muslina.
»Čudovita bi bila za sprejem, ki ga bova priredila ob najini obletnici poroke,« reče žena, a tudi mož se strinja: »Kar povabi jo!«
»Brankec, kaj je to - dekol-
te?«
»Natančno ne vem, vem pa, da je moja sestra enkrat ujela fanta, drugič pa prehlad - obakrat je bil za to kriv de-kolte.«
»Kako ti je všeč moja nova večerna obleka?«
»Prav lepa je, samo malo sem v zadregi: ne vem, ali si v njej in hočeš iz nje ali pa si zunaj in skušaš zlesti vanjo.«
Mož reče zamišljeni ženi: »Tisoč evrov dam, da bi zvedel, na kaj misliš!«
»V tem primeru ti takoj povem,« reče žena, »premišljevala sem, kje bi dobila denar za novo obleko ... «
»Prav zares živimo v dobi tehnike,« reče žena možu, »danes deluje vse na gumbe.«
»Vse,« zagodrnja mož, »razen mojih srajc.«
Mož se vrne domov po slovesni večerji, na kateri so bili povabljenci oblečeni v večerne obleke.
"Kakšna je bila večerja?" ga vpraša žena.
"Odlična."
"In gosti?"
"Sama elita."
"Kako so bile oblečene ženske?"
"Nad mizo niso imele ničesar, pod mizo pa si nisem upal pogledati."
»»Sinko, ali si že obul čevlje?« glasno sprašuje mama iz sosednje sobe. »Že, mama, vse razen enega!«
Ugankarski slovarček: ALTARIST = katoliški duhovnik, ki samo mašu-je; AZITO = ameriški filmski igralec (Tony, 1948-1995, umrl za aidsom); KRIER = nemški diplomat (Stephan, 1945-); RILL = ameriški teniški igralec Baxter; ROELANTS = flamski pesnik (Maurice, 1885-1966); SOOS = madžarski slikar in grafik Tamas, 1955-); TRANČA = srednjeveška ječa; VERNIER = francoski matematik in fizik (Pierre, 1580-1638).
"M3 '19S
'ejn '}sue}|e 'eouej} 'e^uedsez 'sooy 'ue|d '"iw '|eaN„o 'dO 'eoud ewiv 'ma 'ej>i! '-|| 'so] 'oe>| '|AI3 'jojUjaA luajn^ '>m 'e^siuazopajs 'soos 'J919 'eupsj^s '|ap
-OLuejd 'e}0A>i luno 'ueze^ Isedo :ouAejopoA :a>|UBZ!J>j a) Aaijsay
íPoíHulajtz naí na íve-toumm íp.iztu!
RADIOPTUJ
tui ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da je prvi mož Poetovio-ne javno trezno obljubil, da bo v okviru preventivne akcije 40 dni brez alkohola iz osebnih popustnih razlogov brez te „mamljive opojnosti" zdržal enkrat dlje - kar 90 dni. Če mu bo uspelo, se ga bomo na koncu pa res skupaj vlili.
... da se Holermožani po malem že čutijo zapostavljene, ker v prejšnji številki Štajerskega tednika v rubriki Govori se ni bilo nič z njihovega konca. V izogib razčiščevanja ter iskanja krivca za to na že skoraj tradicionalnih tiskovnih konferencah tamkajšnjih političnih veljakov smo torej zapisali vsaj ta stavek. Da ne bomo spet hodili po tiskovnih konferencah, na katerih bomo mi točka dnevnega reda.
... da markovskemu Kekcu že raste špeh, saj naj bi mu v prestolnici končno obljubili,
da bo kljub Naturi 2000 in nasprotovanju ornitologov obveljala (njegova) južna varianta hitre ceste. Baje naj bi vodila le skozi markovski del Šturmovcev.
. da so poetovionski policisti zelo ponosni, saj so predrzneža, ki je pred kratkim vlomil v hišo Rebeke Dremelj, ujeli prav v našem lepem in mirnem mestu. In prijeli so ga s toliko večjim zadovoljstvom, ker je Mariborčan. ... da navijači poetovion-
ske Drave odslej športne časopise pred branjem nogometnih lestvic raje obračajo na glavo; tako je njihov klub vsaj enkrat videti na prvem mestu.
Vidi se ...
... da je lahko pogled iz žabje perspektive tudi na resnih kulturnih proslavah po svoje zelo zanimiv. Še posebej če se mimo sprehodi kakšna obdarjena občanka v mini krilu. Da ti duda pade!!!
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo


JŽZ*-*""-* .A •>- -, .
■. i ■

_- •
KNJIGO PODARJA	
ZALOŽB	KRes Založba KRES Dunajska c. 158 1000 Ljubljana www.e-kres.si
'Kflštanfta 1	
Foto: Ivan Svajgl
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat objavljamo fotografijo Ivana Švajgla iz Ormoža. Sicer je nastala že jeseni, ko je uspel ujeti skupino radovednic v bližini Dolan, ampak lepa in zanimiva fotografija je zmeraj lepa.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
2	3	6					7	
				4				
	7			3	2	1		
		1	3	5		4		
						9	5	
	6				1			
3	5		9		6			
4			7					
							1	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€	000
Bik	VV	©©©	€€	0
Dvojčka	V	©©	€	000
Rai	VVV	©	€	00
Lev	VV	©©©	€€	0
Devica	VVV	©©	€	000
Tehtnica	V	©	€€€	0
Škorpijon	VVV	©©	€	000
Strelec	VV	©©©	€€	000
Kozorog	VVV	©©	€	0
Vodnar	VV	©©©	€€€	0
Ribi	VVV	©©	€€	000
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 17. marca do 24. marca: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 20. marca, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenec iz prejšnje številke je: Mirko Zupanič, Trnovski Vrh 23 a, 2254 TRNOVSKI VRH.
Anekdote slavnih
Nekoč se je italijanskemu skladatelju Giovanniju Paisiellu predstavil mladenič, ki je imel nenavadno veliko priporočil. Mojster ga je po daljšem pogovoru vprašal: "Kaj pa bi pravzaprav želeli postati? Violinist ali pianist?"
"Moj sen je postati dirigent," mu je pojasnil mladenič.
"Zakaj pa mi niste takoj povedali, da nimate volje do dela?" se je začudil mojster.
***
Ko je slovenski pisatelj Ivan Cankar hodil v šolo, je moral za nalogo napisati spis z naslovom Pogled z ljubljanskega gradu. Mladi Ivan je napisal naslednje: "Sel sem na ljubljanski grad, da bi videl razgled. Ko sem prišel na vrh, sem videl spodaj samo meglo, drugega.nič." - Učitelj ni vedel ali bi se jezil ali smejal. Naloge ni ocenil.
***
Nemški kemik Justus Liebig je nekoč med predavanjem zemljiškim posestnikom napovedal hiter razvoj agronomske kemije in končal s šaljivo pripombo: »V nekaj desetletjih bomo prišli tako daleč, da bomo gnojilo za deset hektarjev lahko vtaknili v žep suknjiča.«
Tedaj seje iz dvorane oglasil dvomljivec: »V drugi žep pa bomo lahko vtaknili ves pridelek!«
***
Italijanski pesnik in kritik Vincenzo Cardarelli je takole razmejil med komedijo in tragedijo: »Kadar v gledališču postaneta dva igralca ljubimca, je to komedija, če do tega ne prideta, je to tragedija.«
***
Ameriški filmski igralec, oskarjevec Henry Fonda, se je med snemanjem filma Vojna in mir uprl, da ne bo povedal besedila v nekem dvogovoru, češ da se mu zdi nesprejemljivo.
»Tega ne morem povedati tako, ker ne zveni stvarno,« je rekel režiserju Kingu Vidorju. Ta mu je odvrnil: »Seveda ne zveni stvarno - to je vendar film!«
***
Kritik, ki ni cenil operet, je vprašal madžarskega operetnega skladatelja Emmericha Kalmana, kako da se je ob velikem talentu zapisal samo veseli muzi. Skladatelj mu je odgovoril: »Veste, kmalu sem spoznal, da je izredno donosno, če jemlješ veselo muzo resno.«
Podravje • V teku so pregledi škropilnic
Brez pregleda ob subvencijo
V teh dneh pa vse do srede aprila se bodo po vseh občinah Spodnjega Podravja vrstili pregledi kmetijskih škropilnic. Koncesijo za pregledovanje ima ptujska Biotehniška šola, pregledi, ki jih je treba opraviti vsaki dve leti, pa so za kmetovalce po zakonu obvezni.
»Tako določa Pravilnik oz. zakon o fitofarmacevtskih sredstvih. Naprave morajo biti predhodno certificirane, kar velja tudi za rabljene škropilnice, ki niso bile kupljene v naši državi. Popolnoma nove škropilnice lahko pridobijo znak o pregledu brez opravljenega pregleda, če so predhodno pridobile certifikat o skladnosti za nanašanje fito-farmacevtskih sredstev v Sloveniji. Lastnik nove naprave lahko pri nadzornem organu poda predlog za pridobitev znaka o pregledu pred prvo uporabo naprave, vendar najpozneje v šestih mesecih od nakupa te naprave, če predloži dokazilo o nakupu naprave ter listine s tehničnimi podatki,« pojasnjuje Anton Hanže-lič, ki je vodja pregledov na terenu in še dodaja: »Lastnik, ki pripelje na pregled napravo, ki je že bila pregledana in je znak o pregledu izgubil ali uničil, mora nadzornemu organu predložiti poročilo o zadnjem pregledu naprave; prav tako je vsak lastnik dolžan vsako spremembo
podatkov o lastništvu ali tehničnih lastnostih naprave najpozneje v roku enega meseca od nastanka spremembe pisno sporočiti nadzornemu organu, torej na našo šolo, in predložiti dokazila o spremembi.«
Šobe naj se čistijo z mehko krtačko
»Na terenu pregledujemo tako škropilne naprave za njivsko kot za sadjarsko tre-tiranje. Najprej škropilnico vizualno pregledamo, ali je čista, ali ima lastnik v njej čisto vodo, ali je v škropilnici dovolj tlaka na membrani in ali je v škropilnici tudi olje. Potem pregledamo manometer in pretok črpalke, nazadnje pa pregledamo še šobe, da je nanos škropiva enak na celi škropljeni površini. Veliko napak se namreč dogaja prav na šobah, ker jih lastniki čistijo z različnimi ostrimi predmeti. Na ta način pa se šobe poškodujejo, kar posledično vpliva na neenakomer-
Preglede škropilnic na terenu izvajajo strokovnjaki s ptujske Biotehniške šole, ki opozarjajo, da je nepregledana škropilnica kršitev zakona, posledično pa lahko kmetje ostanejo brez subvencij.
ni nanos škropiv.
Pravilno čiščenje šob se izvaja z mehko krtačko za zobe. Morda se sliši smešno, ampak to je najboljši in najbolj pravi-
len način čiščenja šob,« je še povedal Hanželič.
Čeprav so se pregledi škropilnih naprav šele dobro začeli, je že opazno precejšnje
zmanjšanje števila kmetov, ki pripeljejo svoje škropilne naprave na pregled. Po prvih ocenah naj bi bil upad približno 30-odstoten, lahko
pa bo še višji: »Zakaj je tako, je zdaj še težko reči. Kmetje, ki škropilnih naprav ne bodo testirali, kršijo zakon, če jih bodo uporabljali. Imajo pa možnost nam sporočiti, da svojo škropilno napravo začasno ali stalno odjavljajo, s tem potem niso v prekršku. Vendar se morajo kmetje zavedati, da je obvezni pregled in testiranje škropilnice pogoj za doseganje standarda varstva rastlin, ki je potreben za pridobitev subvencije!«
Pregled škropilnih naprav je nujen vsaki dve leti. Kot pravijo demonstratorji z Biotehniške šole, lahko letos na pregled pridejo tudi morebitni zamudniki, ki v prejšnjih letih obveznega pregleda niso opravili.
Po uspešno opravljenem pregledu dobi vsaka škropilnica posebno nalepko, lastnik jo mora nalepiti na škropilnico, vse ostale dokumente pa mora hraniti doma v primeru morebitne izgube nalepke.
SM
Prejeli smo
Še o sanaciji ribnika v Obrežu
V	Štajerskem tedniku v torek, 10. marca 2009, je novinarka poročala z zbora občanov v Obrežu. Ker je bilo na zboru občanov s strani prisotnih na račun Ribiške družine Ormož (v nadaljevanju RD Ormož) povedanih vrsto neresnic in obtožb v zvezi s sanacijo ribnika v Obrežu, sem dolžan zaradi članov RD Ormož in ostale javnosti pojasniti določena dejstva. Prepričan sem, da je ravno zaradi nepoznavanja zakonodaje o sladkovodnem ribištvu in organiziranosti ribištva v Sloveniji prišlo do napačnih zaključkov, nezadovoljstva in prisvajanja nečesa, kar ni last Obrežanov, niti jim ne pripada v upravljanje in razpolaganje.
V	Republiki Sloveniji obstaja 64 ribiških družin, ki upravljajo ribiške okoliše, določene z zakonom, in preko 200 občin, ki nimajo neposredne zveze z upravljanjem celinskih voda. To pomeni, da praktično ni ribiškega okoliša, ki bi se nahajal na območju samo ene občine.
RD Ormož je bila ustanovljena leta 1953. Šteje 184 članov in 42 mladih ribičev.
Od teh je preko 30 članov iz občine Središče ob Dravi. Član RD Ormož je tudi župan občine Središče ob Dravi g. Jurij Borko in občinski svetnik g. Anton Prosnik, med drugim član upravnega odbora RD Ormož in njen gospodar.
RD Ormož upravlja ormoški ribiški okoliš, ki zajema območje treh občin, občine Ormož, občine Središče ob Dravi in občine Sveti Tomaž. V ribiški okoliš spadajo vse celinske vode tega okoliša, tudi ribnik v Obrežu, razen izločenih voda po predpisu, ki ureja določitev vod posebnega pomena in ribogojni objekti, izločeni na podlagi vodne pravice po predpisih o vodah. Ribiški okoliš je RD Ormož pridobila na podlagi Zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06) in Uredbe o koncesijah za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 80/07). Akt pridobitve je sklenjena koncesijska pogodba z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za dobo 30 let, za kar plačuje RD Ormož koncesni-no, ki znaša nekaj tisoč evrov. Koncesnina se financira iz članarin in prispevkov.
Ribnik v Obrežu ni v lasti Obrežanov, kakor tudi ni v lasti RD Ormož, ki ga le upravlja in ga je dobila v upravljanje s strani države. Ribiči iz Ormoža imajo ribnik v Ormožu, ribiči iz Obreža in Središča ob Dravi pa ga do sedaj niso imeli, vsaj urejenega in primernega ne. Upravljali ga bodo ribiči iz Obreža in je strah pred ormoškimi ribiči odveč. Vsi člani RD Ormož opravljajo športni ribolov pod enakimi pogoji v vseh vodah RD Ormož. Posebej pa je potrebno pojasniti, da navedba, da sta bila ob sanaciji uničena del ceste in most, ni resnična. Most in cesta sta v takem stanju, kot sta bila obpričetku del, poškodbe mosta so pa sta-
re, po pričevanju vaščanov, ki ta most uporabljajo, zaradi nestrokovne izgradnje, prevozov kombajnov, sladkorne pese ... Govoriti o razdejanju pa je dobesedno žalitev članov RD Ormož. Nekateri se verjetno več ne spomnijo stanja pred tem, ko so ribiči pričeli urejati ta zanemarjen dela Obreža. O tem govorijo slike in lahko komu z njimi osvežimo spomin.
Ribnik v Obrežu smo poimenovali Adolfov ribnik po nekdanjem lastniku ribnika, vaščanu Obreža Adolfu Potočniku (član RD Ormož, ribiški čuvaj ...). V ribniku v Obrežu smo v zadnjih štirih letih beležili dva večja pogina rib, predvsem zaradi zamuljenosti, odlaganja smeti, pranja cistern za gnojevko in celo škropilnic, kar imamo tudi slikovno evidentirano. Nihče se ni zmenil za ribnik, niti za njegovo zanemarjeno okolico z nekdaj vzorno urejenim nogometnim igriščem. Ob upoštevanju, da ob vsakem posegu v naravo, tudi ko hočemo kaj »popraviti«, upoštevamo to, da v naravi največ naredimo, če nič ne naredimo, smo bili prisiljeni
z gramozom in prilaščanje le-tega, ki bo porabljen za namene, ki jih je navedel župan občine Središče ob Dravi g. Jurij Borko. Vaščani in kraj bodo zastonj pridobili lepo urejeno okolico z vodnim habitatom, polnim življenja, primernim za športnorekreativne dejavnosti, ki bo kraju v ponos in ki ga bo RD Ormož urejala in vzdrževala. V sam ribnik je že bilo in še bo vloženo več vrst rib v vrednosti nekaj tisoč evrov. RD Ormož ima pri tem projektu samo en cilj, vrniti ribniku in okolici življenje, kar je njeno osnovno poslanstvo. Ob vsem pa je potrebno posebej pohvaliti ribiče iz občine Središče ob Dravi, ki so za ta ribnik že opravili več sto prostovoljnih delovnih ur.
Vse vaščane dobre volje Obreža in širše pa vabimo, da se priključijo in pomagajo pri zaključnih delih, kjer bodo potrebne pridne roke, kajti stroji so že opravili svoje. Dodatni zagon in potrditev dobrega dela ob urejanju ribnika je pisna pohvala za do sedaj storjeno s strani g. Boštjana Kuha-riča iz Obreža. Še ne končno urejen ribnik z okolico imenuje kot biser, ki bo kraju v ponos in bo privabil marsikaterega ljubitelja narave.
Ob vsem se RD Ormož zaveda vseh naravnih bogastev ormoškega ribiškega okoliša, kot se tudi zaveda zaupanja države, ki ji je del tega bogastva zaupala v varovanje in upravljanje. Velik del pri dosedanji ohranitvi tega bo-
gastva je odlično sodelovanje ribičev z lovci, ornitologi in raznimi naravovarstvenimi nevladnimi organizacijami, ki v zadnjih letih intenzivno delujemo na obveščanju in osveščanju občanov, posebej v odnosu do narave in živali.
RD Ormož sledi naravovarstvenim smernicam in je bila pobudnik, da se najbogatejše območje, stari tok reke Drave med Ormožem in Središčem ob Dravi, zavaruje kot krajinski park, da se oživi suhi rokav reke Drave in še bi lahko naštevali, ne glede na omejitve, ki jih prinaša za izvajanje športnega ribolova.
Predsednik Ribiške družine Ormož Rado Antolič
Radenci • Burno na seji občinskega sveta
Sanacija in ponovna oživitev življenja v ribniku in ob njem je bila tema razprav članov RD Ormož vsaj že deset let. Pred dvema letoma smo se odločili za dvoletni projekt sanacije in pridobili potrebna dovoljenja. Načrt in vsa dejanja so bili od vsega začetka opravljeni z dogovarjanjem in seznanitvijo lovske družine, lokalne skupnosti ter bližnjih vaščanov. Zato nas toliko bolj preseneča nezadovoljstvo va-ščanov, še posebej povezave
Črni scenarij - stečaj občine
Po sprejemu občinskega proračuna za leto 2009 v prvi obravnavi decembra lani je v javni razpravi na naslov Občine Radenci prispelo kar nekaj pobud za njegovo spremembo in dopolnitev, ki pa so vse po vrsti v drugi obravnavi svetniki z večino glasov (10:4) zavrnili.
Pred županom občine Radenci Mihaelom Petkom je zahtevna naloga - skupaj s strokovnimi službami mora pripraviti nov predlog proračuna. Po prvotnih predvidevanjih bi odhodki presegali načrtovane prihodke za točno milijon evrov, kar pa bi v občini reševali z najemom kredita. Največ sredstev bi namenili za ureditev kanalizacijskega omrežja (1,27 mi-
lijona evrov), 350 tisoč evrov bi porabili za izgradnjo kanalizacije na relaciji Šratovci-Boračeva, nekaj več kot pol milijona evrov pa še za sanacijo osnovne šole Radenci.
Župan je ob nesprejetju proračuna člane občinskega sveta obvestil tudi o nevšečnostih, ki se utegnejo pojaviti z obveznostmi, ki jih občini namerava naložiti sodišče. V številnih sodnih postopkih
naj bi tožeče stranke od občine zahtevale okoli 700 tisoč evrov. »Nekatere nerešene zadeve so odprte še iz leta 1994. Takrat nisem bil župan, zato seveda tega denarja ne nameravam zagotoviti iz občinskega proračuna,« je povedal Petek in v črnem scenariju napovedal celo stečaj občine.
NŠ
Foto: SM

Prireditvenik
w
Torek, 17. marec
18.00 Slovenska Bistrica, v knjižnici, pogovor s častnim občanom občine Slovenska Bistrica dr. Jankom Čarom
20.00 Maribor, SNG, drama, Vihar, VelDvo, za abonmaje Dijaški 1, Dijaški 2, Drama študentski in izven
-	Ptuj, CID, neformalno učenje bas kitare, tečaj igranja na afriške djembe, literarna skupina, novinarska skupina, elektro delavnica
-	Ptuj, Termalni park Term Ptuj, vadba za dojenčke in malčke, informacije na telefon 051 220 984
Sreda, 18. marec
20.00 Maribor, SNG, drama, Vihar, VelDvo, za abonmaja Dijaški 3, Dijaški 4 in izven
Četrtek, 19. marec
16.00
18.00
18.00
19.00 20.00
Dornava, dvorana, območna revija otroških folklornih skupin Sedem korakov
Ptuj, Stara steklarska delavnica, ponovitev svetovne uspešnice Krava Rozmari, za izven
Maribor, Sinagoga, Židovska ulica 4, predstavitev knjige Klemna Jelinčiča Boeta Kratka zgodovina Judov Slovenska Bistrica, na gradu, literarni večer z Verico Perger Maribor, SNG, drama, Vihar, VelDvo, za abonmaje Dijaški 21, Dijaški 22, Dijaški 23 in izven
Ruše, dom kulture, območno srečanje lutkovnih in gledaliških skupin Naj se predstava začne
AVTOPREVOZNIŠTVO. GRADBENIŠTVO. TRGOVINA
Srečko Vrbnjak s.p.
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA«» OPREMA BARVA				
AUDIALLROAD 3,0 TDIQ	2007	55.900,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CHRYSLER V0YAGER 2,5 CRD	2003	8.990,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN C41,6 HDI	2006	11.900,00	KLIMA	KOV. ČRNA
CXSARA PICASSO 2,0 HDIEXC.	2004	8.900,00	AVT. KLIMA	KOV.SRERNA
FIAT PUNT01,216V	2003	4.400,00	POT. RAČ.	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1,6 TDCI FUTURA	2005	7.890,00	KLIMA	KOV. MODRA
FORD FOCUS 1,8 TDCI	2003	6.990,00	2 X AIRBAG	KOV. SREBRNA
FOTD PUMA 1,416V	1999	3.990,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
LANCIA Y 1,2	2001	2.990,00	KLIMA	KOV. MODRA
MITSUBISHI PAJERO 3,2 OID	2003	15.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 2,0	2001	5.290,00	STR. SANI	BELA
RENAULT SCENIC 1,9	1999	3.590,00	KLIMA	ZELENA
VW GOLF 1,8 CLVARIANT	1996	1.490,00	KLIMA	VIJOLIČNA
VW PASSAT 1,9 TDI HIGH.	2005	18.490,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW POL01,4 TDI	2006	9.190,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
Rogaška cesta 57, Ptuj
Tel. 02 788 52 65, GSM 041 653 905,
040 84 60 84, 041 665 236
Storitve:
-	zemeljska dela
-	izkopi z bagerji, planiranje, rušenje
in buldožerska dela ter
-	prevozi šodra, peska, zemlje
SP
1 TV
SPORED ODDAJ
TOREK 17.3.
8.00 Polje 2005 - narodnozabavna oddaja 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja iz Občine Destrnik
SREDA 18.3.	ČETRTEK 19.3.
8.00 Kronika Občine Hajdina	8.00 V objemu šole - oddaja OŠ Dornava
18.00 SUPER HITI odd.	18.00 SUPER HITI odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 19-00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Draženci: projekt repa	20.00 Kulturni večer obrtnikov Dornava
PETEK 20.3.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA_
AUDI ALLROAO 3,0 TDIQ CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD CITROEN C41,6 HDI CXSARA PICASSO 2,0 HDIEXC. FIAT PUNT01,216V FORD FOCUS 1,6 TDCI FUTURA FORD FOCUS 1,8 TDCI FOTD PUMA 1,416V LANCIA Y 1,2
MITSUBISHI PAJERO 3.2 DID OPEL ASTRA 2,0 RENAULT SCENIC 1,9 VW GOLF 1,8 CL VARIANT VW PASSAT 1,9 TOI HIGH. VW POL01.4 TDI
LETNIK	CENAeur
2007	55.900,00
2003	8.990,00 2006	11.900,00
2004	8.900,00 2003	4.400,00
2005	7.890,00 2003	6.990,00 1999	3.990,00 2001	2.990,00 2003	15.990,00 2001	5.290,00 1999	3.590,00 1996	1.490,00 2005
7Í1Í1R
OPREMA
AVT. KLIMA KLIMA KLIMA AVT. KLIMA POT. RAČ. KLIMA 2 X AIRBAG KLIMA KLIMA AVT. KLIMA STR. SANI KLIMA KLIMA AVT. KLIMA
/TI
BARVA
KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV.SRERNA KOV. SREBRNA KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. MODRA KOV. SREBRNA BELA ZELENA VIJOLIČNA KOV. ČRNA iv m
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33.
NESNICE, mlade, tik pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlo-že 1, Ptujska Gora.
LES za ostrešje, deske 25 mm, ladijski pod, opaž, bruna debeline 12-1620 mm. Brezplačna dostava na dom. Ugodna cena! Tel. 040 351 580.
PRODAM drva z dostavo. Tel. 051 632 814.
VINOGRADNIŠKA sidra lahko kupite. Inf. na tel. 040 314 353.
PRODAMO bukova drva, metrska, razkalana z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM cirkularko z motorjem, po možnosti z železno konstrukcijo. Tel. 761 01 36.
PRODAMO brejo telico. Tel. 041 920 575.
PRODAM 22 kosov 150-kg prašičev. Tel. 02 755 05 91, 041 385 143.
PRODAM taktor IMT 542, lepo ohranjen, cena po dogovoru. Tel. 031 412 510.
PRODAM ječmen. Tel. 796 46 01.
PRODAM telico simentalko v 8. mesecu brejosti. Tel. 769 35 51, zvečer.
PRODAM 120-kg pujske. Tel. 031 258 135.
KUPIM tri prašiče za nadaljnjo rejo, od 90 do 100 kg, pajka SIP na dve vreteni in tračni obračalnik SIP 220. Telefon 041 261 676.
PRODAM plug IMT, 10 col. Telefon 051 335 017.
PRODAM sejalnico za koruzo Olt, dvovrstno, krožne brane na 20 diskov ter kupim kravo ali telico in bikca starega od 10 do 30 dni. Telefon 041 588 741.
KUPIM bikce simentalce. Telefon 041 825 057.
sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
s prilogo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko marca med ostalim preberete o varstvu jablane v letošnjem letu, predstavljena sta škropilna programa za jablano in hruško, nadalje pišemo o gojenju ameriških borovnic in nadaljujemo z rezjo vinske trte; pri vinarstvu pišemo o mikrobiološki stabilnosti vina, v prilogi Vrtnine pa o različnih vrstah prekrivk pri gojenju zelenjave.
Revija Sad - 20 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na
u/uniu.saH.si.
PRODAM obračalnik pajek na štiri vretena. Telefon 041 825 057.
PRODAM metrska drva: akacija, breza, hrast. Telefon 041 588 137.
DOM-STANOVANJE
PTUJ, na obrobju mesta oddamo v najem 2 ara zemlje, zidan, urejen prostor s shrambo, 4 x 4 m, vodo in elektriko za manjši vikend, zaželene so poštene, komunikativne, preproste osebe, Slovenci, nekadilci, srednjih ali starejših let, ljubitelji živali in taki, ki bi v času dopusta nekaj dni popazili in krmili nekaj malih živalih. Tel. 031 424 952.
3-SOBNO pritlično stanovanje, 92 m2, z velikim sončnim balkonom v Kidričevem, prodam. Tel. 040 212 269 ali 041 618 042.
V NAJEM ODDAM dvosobno stanovanje v Ptuju. Telefon 031 498 367.
PRODAM trisobno stanovanje v Kidričevem v pritličju, 80 m2, cena po dogovoru. Telefon 051 431 556.
NEPREMIČNINE
PRODAM starejšo hišo z malo ohišnice v Njivercah. Cena 45.000,00 €, tel. 031 726 401.
PRODAM novo stanovanjsko hišo v centru Juršincev. Več informacij na telefon 041 35 22 77.
PRODAM gradbeno parcelo na Ptuju. Telefon 031 392 514.
SPOMIN
V sredo, 18. 3. 2009, mineva 5 let, odkar si nas zapustil, naš dragi prijatelj
Macho Vidovič
IZ ARBAJTERJEVE 8
Tvoji prijatelji: Aleš S., Tomi, Matej, Aleš K,
RAZNO
IŠČEM inštrukcije za angleški jezik. Tel. 041 855 678.
Niti zbogom nisi rekel, niti roke stisnil nam. Smrt te vzela je prerano, a v naših srcih vedno boš ostal.
SPOMIN
Marjan Vidovič - Macho
IZ ARBAJTERJEVE 8, PTUJ 18. 3. 2004 - 18. 3. 2009
Ko si se rodil, si jokal, mi pa smo se veselili; a zdaj jočemo samo mi, veselja pravega ni.
Tvoji najdražji
VSAK. ČETRTEK OB 20.00 URI

K POSKOČNIH
1.	VAGABUNDI - Bogastvo noči
2.	NAVIHANKE - Spomni se name
3.	VESELE ŠTAJERKE - Za vsak slučaj
4.	Ans. VRT - Vse najboljše ti želimo
5.	Ans. ROKA ŽLINDRE - Na skrivnostni poti
6.	FRANC FLERE s pevko MATEJO - Ljubezen svet spreminja
7.	Ans. KRAJCARJI-40 let
POP 7 TOP
1.	BOŠTJAN K0NEČNIK- Borovničke
2.	BRIGITAŠULER- Druga liga
3.	MANCA ŠPIK & LANGA - Zaigraj muzikant
4.	ČUKI - Mal naprej pa mal nazaj
5.	ZASAVCI - Tvoj nosek rdeč
6.	POLKA PUNCE-Čokolada remix
7.	MARKO V0ZELJ - Kako naj ti povem
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasovnice DoSliite na doDisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o..d.d. 13. 2288 Haidina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

NAROČILNICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek: Naslov: Pošta;
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptujd.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni doaodki iz Spodnjeaa Podravia s Prlekiio ter prealed doaajania v Sloveniji in po svetu.
Ptuj • Po eksploziji hiše na Mariborski
Borut Erhatič zavrača krivdo
in obtožbe sodišča
Kot smo pred časom poročali, je Višje sodišče v Mariboru ugodilo pritožbi Okrožnega državnega tožilstva v Ptuju in obtoženemu Borutu Erhatiču zaradi povzročitve splošne nevarnosti, kar naj bi imelo za posledico, da sta v eksploziji in požaru hiše na Mariborski cesti umrla njegova starša, podaljšalo zaporno kazen na 4 leta in 6 mesecev; njegov zagovornik je takoj vložil zahtevo za varstvo zakonitosti na Vrhovno sodišče, svojo krivdo pa odločno zavrača tudi obtoženi.
Pritožbo obdolženčevega zagovornika, odvetnika Stanislava Klemenčiča, je višje sodišče v Mariboru zavrnilo kot neutemeljeno in na predlog tožilstva v nespremenjenem obsegu potrdilo sodbo sodišča 1. stopnje.
Obtoženi Borut Erhatič, ki se s takšno razsodbo očitno ne strinja, se je konec tedna oglasil v uredništvu Štajerskega tednika in nam ob pregledu na obsežen spis sodnega procesa še vedno potrt povedal:
»Poglejte, v januarju sem prejel tole sodbo Višjega sodišča v Mariboru, ki je potrdilo sodbo 1. stopnje iz sodišča na Ptuju in mi zvišalo zaporno kazen s treh let na 4 leta in 6 mesecev. Ker nisem kriv in ker mi krivda ni bila dokazana, sem se odločil, da s celotno zadevo, ki se je dogajala med sojenjem na Okrožnem sodišču na Ptuju, seznanim širšo javnost. Kajti v tej zadevi ni vse tako čisto, kot si predstavlja večina ljudi, ki zadeve ni spremljala na obravnavah. Moja zgodba je popolnoma resnična, saj sem jo le poenostavil in skrajšal iz celotnega spisa.«
Kakšna je torej vaša zgodba?
»Naj najprej spomnim, da je prišlo do eksplozije hiše na Mariborski cesti 14. februarja 2000. Sledila je velika medijska pozornost in številna vprašanja občanov, kdo je storilec. Po dveh mesecih me je policija obtožila povzročitve splošne nevarnosti s smrtnim izidom, oziroma kaznivega dejanja po členih 317/III in 317/IV kazenskega zakonika. Zaradi tega sem bil od aprila do septembra istega leta v priporu, nato pa so me
izpustili, ker nisem prejel obtožnice tožilstva v 6 mesecih. Sodni proces pa se je pričel šele leta 2007 na Okrožnem sodišču v Ptuju pod predsedstvom sodnice Katje Kolarič Bojnec.«
O vsebini tega procesa smo sproti poročali. Kakšna je vaša ugotovitev?
»Dejstvo je, da sodišče ne poseduje nobenega objektivnega dokaza, ki bi kazal na to, da sem očitano kaznivo dejanje izvršil jaz. Zato je sodnica izbrala taktično pot, ki je kasneje pripeljala do obsodilne sodbe. Odločila se je namreč za dokazovanje, da sem bil v času eksplozije pred gostinskim lokalom, ki je bil pod mojim stanovanjem in sem ga dal v najem znanemu ptujskemu boksarju.
Zato ker ne obstaja nikakršen dokaz, je sodnica odredila, da bodo mnenje izdelali sodni izvedenci kemijske in medicinske stroke, ki naj bi pojasnili predvsem, kje sem se nahajal v trenutku eksplozije. Zanimivo je, da so se vsi izvedenci trudili, da bi svoje ugotovitve izenačili z ugotovitvami policije, čeprav jim to onemogočajo dejstva; kot so denimo moje poškodbe, ki sem jih dobil ob eksploziji. Izvedenci so ugotovili, da naj bi me udarni val eksplozije izvrgel iz vetrolova gostinskega lokala in da naj bi kasneje padel po tleh.
Naj spomnim, da sem bil v trenutku eksplozije oblečen le v spodnje hlače in obut v športne copate, tudi teh kasneje ni bilo več v dokaznem gradivu. Vendar na mojem telesu niso našli nikakršnih posledic kotaljenja po tleh, na vhodnih vratih, ki naj bi me porezala, pa ni bilo no-
Foto: M. Ozmec
Borut Erhatič kljub sodbi višjega sodišča odločno zavrača krivdo, pri tem pa poudarja, da mu očitana krivda sploh ni bila dokazana.
benih sledov krvi. V mojem telesu je bilo polno steklenih delcev, ki so jih dali v analizo in prišli do ugotovitve, da se nobeden drobec stekla, ki so ga zavarovali na terasi pred lokalom, ne ujema s steklom, ki je bilo najdeno v mojem podkožju. Vendar je ta dokaz, ki je edini in najbolj verodostojen, sodnica enostavno prezrla in upoštevala le mnenja izvedencev, ki pa svojih izvedeniških mnenj niso mogli konkretno obrazložiti.«
Je sodišče prezrlo predloge obrambe?
»Še več, sodnica je vse predloge moje obrambe, ki bi lahko pojasnili, da se v trenutku eksplozije nisem nahajal pred gostinskim lokalom, zavrnila z obrazložitvijo, da
Napoved vremena
Danes bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 3, na Primorskem okoli 5, najvišje dnevne od 8 do 13, na Primorskem do 15 stopinj C.
Obeti
V sredo bo pretežno jasno. Ponekod bo pihal severni do severozahodni veter. V četrtek se bo oblač-nostpovečala, popoldne bo ponekod rahlo deževalo.
zavlačujem postopek, ali pa s trditvijo, da so že vsa dejstva pojasnjena. Zato je zadnji dan sojenja sklenila besedo in obrazložila, da naj bi se na dejanje pripravil tako, da naj bi v enem osebnem avtomobilu imel dokumente, v drugem, ki pa ga nisem imel parkiranega na dvorišču, pa dve jakni. Pa tudi, da sem bil oblečen le v spodnje hlače, ker da sem s tem hotel prikazati, da sem spal.
Kljub temu da sem ji ves čas postopka dopovedoval, da bi bil zaradi požara le na slabšem, čeprav naj bi dobil zavarovalnino od hiše, ter dejstvo, da četudi bi v trenutku eksplozije stal pred gostinskim lokalom, ni nobenega dokaza za to, da naj bi to dejanje tudi storil, saj v celotnem procesu in postopku ni bilo niti enega dokaza, ki bi kazal na to. Kljub vsemu temu sodnica ni upoštevala teh dejstev in me je spoznala za krivega. Lahko si le mislim, kdo stoji za tem procesom in ne vem, kakšni občutki obdajajo sodnico, ko se srečava v našem lepem starem Ptuju.«
Maratonski sodni proces zoper obtoženega Boruta Erhatiča, ki ga obtožnica bremeni povzročitve splošne nevarnosti, kar naj bi imelo za posledico, da sta 15. februarja leta 2000 v eksploziji in požaru stanovanjske hiše na Mariborski cesti 33 umrla njegova starša Štefanija
Kmetec in Jože Erhatič,
se je po dobrem letu sodnih obravnav končala s sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je bila izrečena 29. junija leta 2007. V njej je obtoženega Boruta Erhatič a spoznalo za krivega in mu za očitano kaznivo dejanje prisodilo 3 leta zaporne kazni, pri čemer je vštet tudi čas, ki ga je med preiskavo preživel v priporu.
Kaj se je zares zgodilo?
Senat Okrožnega sodišča je pod predsedstvom okrožne sodnice Katje Kolarič Bojnec v sodbi zapisal, da je obtoženega spoznal za krivega, da je 15. februarja leta 2000 ob 4.30 z eksplozijo, ki ji je sledil požar, povzročil nevarnost za življenje ljudi in za premoženje velike vrednosti na ta način, da je v pritličju stanovanjske hiše na Mariborski cesti 33, v prostoru gostinskega lokala Zlata rokavica, po separejih, zavesah in ostalih površinah polil motorni bencin, nato pa iz zunanje strani notranjih vhodnih vrat lokala z odprtim ognjem bencin prižgal, zaradi česar je prišlo do vžiga bencinskih hlapov in povzročilo eksplozijo. Ta je porušila del sten ter stropni plošči pritličnega in nadstropnega dela hiše, po eksploziji pa je izbruhnil požar, ki je zajel celotno zgradbo. S tem dejanjem je obto-
Osebna kronika
Rodile so: Milenka Kram-berger, Grajenščak 90, Ptuj
-	Jana; Brigita Zebec, Veliki Vrh 67/a, Cirkulane - Miha; Petra Kosec, Vzhodna ul. 19, Maribor - Filipa; Ksenja Ma-jerhofer, Hajdoše 40, Hajdina
-	Uroša; Karmen Majer, Veliki Brebrovnik 94, Miklavž pri Ormožu - Eneja; Simona Poho-rec, Gorenjski Vrh 27, Zavrč
-	Sebastjana; Nataša Ignac, Jastrebci 69, Kog - Matjaža; Tjaša Burjan, Ljutomerska c. 10, Središče ob Dravi - Svita in Reneja; Irena Trop, Kokolo-va ulica 28, Ptuj - Evo in Klaro; Vanja Rodošek, Dežno pri Podlehniku 8/b, Podlehnik -Patrika; Sabina Ivančič, Hra-stovec 73/a, Zavrč - Lukasa; Samantha Kos, Skorba 65/a, Hajdina - Lano; Elvira Ratajc, Tržeč 26, Videm pri Ptuju -lono; Maja Podbrežnik, Nova ulica 18, Šentilj - Elo. Umrli so: Katarina Belci, rojena Cmagar, Hermanci 33, rojena 1931 - umrla 7. marca 2009; Katarina Pušaver, rojena Rodošek, Majšperk 55, rojena 1938 - umrla 2. marca 2009; Anton Zelenik, Vin-tarovci 36, rojen 1928 -umrl 27. februarja 2009; Marija Polegeg, rojena Bezjak, Mu-retinci 28, rojena 1924 -umrla 6. marca 2009; Martin Krajnc, Lovrenc na Dravskem polju 85/b, rojen 1938 -umrl 7. marca 2009; Marija Tomažič, rojena Tomažič, Na postajo 1, Ptuj, rojena 1924
-	umrla 9. marca 2009; Elizabeta Kmetec, Velika Varnica 116, rojena 1923 -umrla 9. marca 2009; Janez Krajnc, Zgornja Hajdina 7, rojen 1913 - umrl 9. marca 2009.
Poroka na Ptuju: Mitja Or-lač, Skorišnjak 1, in Kristina Kumer, Stanka Vraza 22, Ce-rovec.
Poroka v Ormožu: Janko Munda in Andreja Tornar, Tr-novci 18, Sveti Tomaž.
ženi povzročil nevarnost za življenje Štefanije Kmetec in Jožeta Erhatiča, ki sta spala v prostorih zgornjega nadstropja hiše, dejanje pa je imelo za posledico njuno smrt.
Obdolženec Borut Erhatič je že med izrekom sodbe ves čas odkimaval z glavo, češ da ne more verjeti, kar sliši, sicer pa je sodbo sprejel mirno. Proti taki sodbi Okrožnega sodišča sta se pritožila tako zagovornik obtoženega kot okrožna državna tožilka, vendar je Višje sodišče v Mariboru prisluhnilo tožilstvu. Erhatičev zagovornik odvetnik Stanislav Klemenčič je nad odločitvijo Višjega sodišča v Mariboru takoj izrazil odkrito nezadovoljstvo: »Zelo sem razočaran nad tako odločitvijo Višjega sodišča v Mariboru, zato sem že vložil zahtevo za varstvo zakonitosti na Vrhovno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani. Upam, da bo njihov senat bolj kritično ocenil naše uveljavljanje kršitve postopka na 1. stopnji. Zame in za obtoženega Boruta Erhatiča zadeva še vsekakor ni končana!« je ogorčen Klemenčič, vsekakor bo zanimivo kaj in v čigavo korist bo o vsej zadevi dokončno odločilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
M. Ozmec