t7tmt« "*tr!PmPMT3JnTT«!lW ' 'fN* ' '>-m>\ic;ki c.DLOR • :i av\, '1 HfcDNlK slavko h^/mk ODGOVORNI ured- n"< wwx ton kot tednik • od i JANUARJA 1956 kot poltednik - od l. JAnuarja 1960 trikrat tedensko: ob ponedeljkih, sredah IN sobotah-letna naročnina V.m din, mesečna naročnina 110 din posamezna številka 10 din L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO socialnega zavarovanja ZASFiVSm^ Medtem ko Je biI° MUNA,amrje SKUPŠČINE KO-MNF^E^SKUPN(>STI SOČI-cev ZAVAROVANJA delav- lesomll območt« radovljiške in 2£SSte,obane že Pred dobrim ne T' b° skuPSčina komunal- vanh JTSU SOcia,"ega zavaro- Čini k- avcev na območju ob- Jutri h nj'. Skofja Loka i" Tržič Jujn dopoldne. Skupš^inf^u drugem zdanju sklennl °d° razP™vljali in de, t? Vrstl Pomembnih za-ne Wif moraio člani skupšči-niku Zadnio besedo o pravilno zdraJ!!! U izva>ania Pravic jeti ,K enega varstva in sPre" US natHm P°d,ietja b0d° bole7ni nadomest.la za čas sle h ?° 30 dni m koliko sred-Sklenan u obdrža1a v ta namen, sklon, "'• d0 tndi ° osnovah za zavodi ° pogodb z zdravstvenimi vali Lu" Ustanovami ter imeno-zan0,?d • za rehabilitacijo in invalidov in za kov0 u zavar°vanje. Za tor-Predloff nPS-.no ie Pripravljen za onAn? V'Sini Meska Podpore vnapre? ,°!r°ka- Ta nai bi še Čeprav al 8 tisoč dinarjev, letih n S.C "e °Prema v zadnjih cialrL aŽi,a' Predstavniki so-zaradi e*2.aVarovan?a menijo, da drugih \aLneRa zviševanla raznih mocoiL Izdatfeov te podpore ni se Poviševati, razen tega pa zvi5ai_ i Pna moC Prebivavstva ti. -.g je opremo lažje kupi- Ugotovitve gostincev, trgovcev in turističnih delavcev Gorenjske [Konferenca strokovnih sindikatov Ugodni pogoji Z večjim posluhom za potrebe in želje potrošnika bi na Gorenjskem lahko še mnogo povečali blagovni p romet v turizmu in trgovini KRANJ, BLED — 2. februarja Na Gorenjskem i tracijo sredstev v raznih skla-Mh, še nismo našli prave oblike, da bi prirodne lepote na- pa .^mL7^ v., , . « „v v. v , x i x • » * i«a ,td- Mn°8a gostišča so ob tem Sili krajev približali širšemu krogu turistov in iz tega onustila svoje tradicionalne spe-»izvlekli« ekonomski uspeh. Zakaj govorimo o pomanj- j clalltete in nudijo enake vrste kan ju gostinskega osebja in hkrati o težavah pri zapo-1 vln in Jedil-slovanju? Obline in drugi organi bi morali skupno I Jgg *£&*2g£& s kolektivi iskati možnost za uveljavljanje večjih razlik enot To so omenjali zlasti pri v ceni. Nekatera združevanja podjetij gostinske in trgovske stroke opozarjajo na nevarnost škodljivega monopolizma. S seje Občinskega ljudskega odbora Radovljica To so samo nekatere, toda bist- združila v enotno podjetje, če-vene ugotovitve, ki smo jih sli- prav to nudi večjo možnost in-šali danes na sektorskih posve- j vesticijske dejavnosti in koncen-t ovan jih gostincev, trgovcev in | turističnih delavcev Gorenjske na Bledu in v Kranju. V okviru reorganizacij fn zdru-ževani podjetij so zlasti omenjali združitev trgovskega podjetja Agrarla iz Kranja v širše tovrstno podjetje, ki zajema tudi Ljubljano in Celje. Preskrba z določenim blagom se s tem ni prav nič izboljšala in na posvetovanju v Kranju in na Bledu so omenjali primere nerednih dostavljanj in celo znake škodljivega monopolizma. Podobne primere so omenjali tudi za gostinsko stroko, kjer so se številna gostišča kranjskem podjetju Živila, ki ima svoje prodajalne skorajda po vsej Gorenjski. Oblika nagrajevanja še ni izpolnjenja, tako da bi spodbujala vsako poslovalnico k boljšemu gospodarjenju. (Nadaljevanje na 2. strani I.) Napake moramo hitreje odpravljati JESENICE, 2. februarja — Sektorska konferenca obrtnih in komunalnih delavcev radovljiške in jeseniške komune, ki je bila vče-ral na Jesenicah, je v razpravi odkrila vrsto problemov, ki terjajo hitrejše in bolj načrtne rešitve. Konference se je udeležilo 44 delegatov ali 97 odst. od vabljenih. Razprava sicer ni bila obsežna, a je dala koristne predloge, ki bodo pri reševanju problemov v obrtni in komunalni dejavnosti mnogo koristili obema komunama. V obrtno - komunalni dejavnosti naj bi se v prihodnje dalo več poudarka nadaljnjemu poglabljanju in utrjevanju delavskega samoupravljanja, bolj racionalni porabi sredstev, predvsem znotraj delovnih organizacij, cene uslug pa naj bi' oblikovali tako, Lesni vijaki - da ali ne Žigfoe skupščine združenja borcev NOV občine Kranj ehi nekdanjih borcev fta študijskem področju ski^ k^*™ izoDraževanj članov združenja borcev NOV je lani v kranj Ce ^.^mi pridobilo kvalifikacijo 42 3 delavcev — Še nadalje skrb za bor Šmw .i?Ve otr°ke in bližnje svojce — Nov spomenik padlim borcem — P°rtnikom dv°rani w h febn,arja -*a letni .i!Sega OLO se *e danes Cev Nov uPŠČinl združenja bor- *u «o d»? !ne KranJ zbral° b»" niimi s" , ,??tov in gostov. Med ZKS bili tudi sekretar ObK °bl0 *RC> Predsednik 0bO S7m KOšIR' Predsednik J1115 22R m.vili TOMAT, zastop-VEC inBnrN?V Slovenije BUKO- °enih J^dstavnikl drugih druž-8kuPŠČli,° 8anizacij- Preden Je ?°*i z iLP .Če,a z delom, so nav- asttU s» /nutnlm molkom po-t0Ja PoI!«m:n na narodn^a he- verami ćai ki so *a u»taškl Ne*nčin Jf^ ubili v Zahodni ven ie delegati pa so od-lucjje cnec Pred spomenik revo- ubčin&SJevanju l'e Predsednik N°V Vint Tzdruženja borcev r°čilo V0lnko. KEPIC prebral po-c»ie, hlT ^javnosti te organiza-X?Tg Pr^Ki pa je omenil neka-Uanie W me* ki zadevajo nek- Ofganb C-m ak^viste. V kranj.^01'^ združenja borcev uetu diSi občini l*c v minulem S* *£S» lepe uspchc- ?stl>im dMlani tisti- ki ć«t tJL del°m dal sa.) so so s ko- takn ~'KJlu oan poseben pe-2Ve2e kot dejavn°sti Socialistične Po,it'čnih drugih družbeno- ^aniza':. °rganizacij. Kra jevne l*irale «r f° v elavncm orga-kraievni ne Proslave v sklo-lh slavno"^ praznikov in podob-Med dr spominskih n,0V0'MVOdkr!i-Med SO na f °ŠČ in I pet L°izetu v ua večia spomenika S^enik b^u na Jamniku in tko deiL 0lševk")- Spomeni-MvkS81 bodo nadaljevali Med najpomembnejšo dejavnost združenja borcev sodi izobraževanje članstva. Tako je na RADOVLJICA — Minuli petek sta v prostorih ObLO Radovljica ob zelo dobri udeležbi zasedala oba zbora občinskega ljudskega odbora. K dnevnemu redu (z njim ljudski odbor svoje odbornike redno obvešča vnaprej) so predložili še plan sečnje lesa za leto 1963. Svet za gospodarstvo ga Je obravnaval le dva dni pred sejo, zato so odborniki prejeli osnutke šele pred začetkom zasedanja. Pri izdajanju poroštvenih izjav za najetje kreditov se je ustavilo pri zahtevku PLAMENA iz Krope Podjetje se je namreč odločilo, da najame kredit v znesku 42 milijonov dinarjev za nabavo opreme iz Sovjetske zveze. Tamkaj nameravajo kupiti deset avtomatskih strojev za proizvodnjo lesnih vijakov, namenjenih največ za robnike. Znano je nemreč, da nekateri naši proizvajavci za proizvodnjo športne opreme (primer ELAN v Begunjah), dobavljajo lesne vijake iz Zahodne Nemčije ali Švice. Pri Plamenu so izračunali, da bi znabavo takih avtomatov za domačo proizvodnjo prihranili letno 40 tisoč ameriških dolarjev. — Razprava na seji pa je pokazala, da bi bilo treba pred odločitvijo vprašanje še temeljito proučiti. Predvsem zato, ker je verjetno s proizvodnjo lesnih vijakov pričela tudi to- primer v kranjski občini lani kar 423 nekdanjih borcev pridobilo (Nadaljevanje na 2. str. — II) varna na Viču pri Ljubljani. Kako je s to stvarjo, bo potrebno posebej ugotoviti, zato sta oba zbora umaknila predlog Plamena oziroma sta njegovo obravnavo preložila za prihodnjo sejo. . Na seji je ljudski odbor izglasoval nekatere spremembe v sistemizaciji delovnih mest upravnih organov ljudskega odbora. Imenovali so nekatere nove načelnike oddelkov za uprave. Iz oddelka za splošne zadeve in družbene službe so izdvojili področje za notranje zadeve in ustanovili za to dejavnost samostojen oddelek. To je bilo potrebno zato, ker bo imel ta oddelek večje pristojnosti in širšo dejavnost glede maloobmejnega prometa, izdajanja potnih dovoljenj in podobno. Za načelnika novega oddelka je bil imenovan Mihael Kozinc. — J. B. da bodo dostopne slehernemu potrošniku. Prizadevanja za povečanje realne osebne potrošnje bodo zahtevala tudi hitrejše usklajevanje zmogljivosti storitvene dejavnosti. Potrebno bo bolj skrbeti za modernizacijo sedanjih obratov, zagotoviti hitrejši razvoj storitvene obrti ter širjenje omrežja (Nadaljevanje na 2. strani III.) Primanjkljaj narekuje večjo varčnost £ Prvi izračuni zaključnega ra-A čuna bivšega OKRAJNEGA • ZAVODA ZA SOCIALNO ZA- • VAROVANJE so neprijetno • presenetili. Odkrili so namreč • velik primanjkljaj — 55 mili-9 jonov 560 tisoč dinarjev. Sicer je bilo že prej mogoče domnevati, da bodo lanski izdatki presegli dohodke, vendar ni nihče mislil, da bo primanjkljaj tolikšen. Ta ugotovitev še toliko bolj preseneča, če upoštevamo, da so v letu 1961 dohodki za 100 milijonov dinarjev presegli izdatke. Za primer primanjkljajev je z novim zakonom o zdravstvenem zavarovanju predvideno, da skupščine predpišejo izredni prispevek, vendar to letos še ne bo potrebno, ker bo primanjkljaj mogoče kriti z denarjem iz rezervnega sklada. Ker pa bo z rezervo mogoče rešili le sedanjo situacijo, bo seveda treba v prihodnje še bolj izboljšati gospodarjenje z denarjem iz skladov zdravstvenega zavarovanja in tako preprečiti primanjkljaje in izredne prispevke, ki jim morajo slediti. Vsekakor bo omenjena ugotovitev vplivala na sklepanje pogodb z zdravstvenimi zavodi, na pravilnik o načinu izvajanja pravic do zdravstvenega varstva in na drugo. — S. Z letne skupščine Zavarovalnice Kranj Področje dela še ni izčrpano posvetovanja gorenjskih prav nikov v Kranju KRANJ, 3. februarja — Včeraj so se na letni skupščini oziroma pregledu zastopniškega poslovanja zbrali člani kolektiva ZAVAROVALNICE KRANJ, ki opravlja svojo dejavnost na območju štirih gorenjskih občin (RADOVLJICA, TRžIC, KRANJ in SKOFJA LOKA). Skupščine sc je udeležil tudi pomočnik direktorja zavarovalne skupnosti Slovenije tovariš JURšIč. Na skupščini so v glavnem poudarili, da so zastopniki in poverjeniki zavarovalnice v minulem letu dosegli lepe poslovne uspehe in da je začeto delo treba nadaljevati in razširjati, zakaj zavarovalno področje pri nas še ni izčrpano in ima velike perspektive. Potem ko je direktor zavarovalnice Ivan Hrovatin prebral novoletno pismo generalnega direktorja jugoslovanske zavarovalne skupnosti Marjana Derma. stie o aktualnih vprašanjih naše« ga zavarovalstva, je poročal tudi o delu kranjske medobčinske zavarovalnice v lanskem letu. Dejal je, da bo treba v prihodnje posvetiti več skrbi večji produktivnosti (predvsem s spodbudnej-šim nagrajevanjem zastopnikov) in hitrejši likvidaciji škodnih primerov. V zvezi z zadnjim bi bilo potrebno, da bi bili zastopniki zavarovalnice prvi na mestu, kjer je nastala škoda. Z nasveti oškodovanemu zavarovancu, katere dokumente naj zbere in odda zavarovalnici, bi dosegli, da bi za-(Nadaljevanje na 2. strani IV.) Posvetovanje gorenjskih sodnikov in odvetnikov staviia°^an'zacija v Goricah po- ? T>adliP^nik na mestu' k'er « h°do ;re-borci' ra7en teSa uav»li t,,!?°m,nsko obeležje pc- novozgrajenem n 8 Snortn;tStadionu v sPomin na i0f*isihVobodllne borbe. Tudi ,°st jel ,7:} zgodovinsko dejav- Sf taka'h J ubra,a nrcce' eradi-^ b0 že dalj časa za-?.ih 1941 iQ°,nc0logiia dogodkov v ^S?ŽS končno le lahko Sodstvo in naš družbeni razvoj Kranj, 2. februarja -- Danes dopoldne je bilo v sejni dvorani ObLO Kranj širše posvetovanje gorenjskih sodnikov in odvetnikov, ki so se ga udeležili predvsem sodniki okrožnega sodišča, predsedniki gorenjskih okrajnih sodišč, zastopniki javnega tožilstva, pravobranilstva, službe pravne pomoči, odvetniške zbornice in gorenjski odvetniki. Na posvetovanju je bil tudi predsed- Uvodoma sta sodnika okrožnega sodišča v Kranju Jože Fister in Marjan Ogrizek podala nekaj okvirnih tez za razpravo. S stališči gorenjskih odvetnikov jih je dopolnil še odvetnik Peter Bra-daška. V skoraj triurni razpravi so načeli vrsto slabosti, ki jih opažajo pri delu sodišč. Predvsem pa so razpravljali o odnosu med sodnikom na eni strani in odvetnikom na drugi strani. V tem medsebojnem razmerju prihaja včasih do napak, ki jih sodniki očitajo odvetnikom, odvetniki pa za napake krivijo sodnike, največkrat pa jih povzročajo objektivne težave v našem sodstvu. O podrobnostih tega posvetovanja bomo še poročali, ker je razprava pokazala, da je sedanja ureditev v našem sodstvu mar- nik Vrhovnega sodišča LRS Vla-isikdaj coklja naglemu družbenc-do Krivic. |mu razvoju. Obrazi in pojavi • Obrazi in pojavi o Obrazi in pojavi • Obrazi in pojavi # Obrazi in po V obratu je zamrznila voda. tem govorila na avtobusu, ko sta jaz pozabil odpreti pipo? In šele pozno popoldne so zadevo se vračala z dela. Lojze je nena- končno, kdo mi bo to plačal?« popravili, zakaj led je poškodo- doma vzkliknil: »Oh, vodo sem To je dejal tako samo zavest- val cev in druge naprave, škoda je bila precejšnja. Kdo je krivec? Obratovodja, tehnični, delavec na tistem mestu ...? Vse so imenovali in pre- Kdo mi bo to plačal! rešetali pred dnevi, ko so o tem razpravljali na seji upravnega odbora. Končno se je vse zožilo na Lojzeta (tako naj mu bo tu ime), ki tam dela. Zato so ga poklicali, poklicali so še Rudija in stvari je končno prevzela disciplinska komisija. Kot je povedal Rudi, sta tisto pozabil odpreti, ko sem šel! Kdo no, da se mu Rudi skoraj ni upal pa naj se vedno spomni, kaj od- ugovarjati. Vendar je znova za-delkovodje pravijo in ukazujejo!« čel, češ da bi šel celo on, če bi Oba sta postala zaskrbljena, bil tako blizu doma, če bi bil do Lojze, ki je imel to na vesti, in njegovega doma še kak avtobus zvečer... Prigovarjal mu je toliko časa, da je Lojze le dejal, da bo že nekako zadevo uredil in naj Rudi nikar več o tem ne govori. In tako je tudi bilo. Toda Loj-tudi Rudi kot njegov dolgoletni ze se nI vrnil. Pustil je vse ln se prijatelj in sodelavec. ni zmenil za tovarno in nevar- Rudi je svetoval Lojzetu, naj nost, ki je pretila, izstopi na prvi postaji, se vrne Kako bo vse skupaj rešila ko- (pol ure peš) v tovarno in pride domov uro kasneje z rednim avtobusom. Lojze je pomišljah Potem pa je odločno zavrnil vse to in dejal: »Kaj neki bom hodil, misija, ne vemo. Res pa je, da v kolektivu vsi obsojajo Lojzeto-vo malomarnost in odnos do skupne imovine ter pravijo, da takega delavca ne marajo več v usodno popoldne z Lojzetom o kdo naj pa dokaže, da sem prav svojih vrstah. —■ K. M. TE DNI PO SVETU 0 NIZOZEMSKI BOJKOT Nizozemska vlada je sklenila bojkotirati ministrske sestanke držav članic Evropske gospodar ske skupnosti. Ta sklep je spre jela v znamenju protesta proti stališču Francije, ki odklanja britanski sprejem. Nizozemska bo sestanke bojkotirala v tem mesecu. 0 PREKINITEV TROJNIH RAZGOVOROV Po prekinitvi trojnih razgovorov v VVashingtonu sodijo v Moskvi, da vrata za prepoved poskusov še niso povsem zaprt«. Sovjetska javnost je bila obveščena, da so bili predstavniki Sovjetske zveze > prisiljeni prekiniti pogajanja«, ker se je pokazalo, da druga stran ne želi prenehati z jedrskimi poskusi. * KANADČANI SO JEZNI Kanadski politični krogi sodijo, da je mogoče, da bodo spomladi razpisali nove volitve ln razpustili sedanji kanadski parlament. Neposredni povod za to je ameriško vmešavanje v kanadsko politiko in pritisk VVashingtona na Ottavvo, naj uvede atomsko obo-rožjtev za svojo vojsko, 0 NAPETOST OKOLI MALEZIJE Makija je ustavila prevažanje 800 svojih vojakov v Kongo, kjer naj bi zamenjali enote v sestavi sil OZN. Malajska vlada je to ukrenila, ker je baie neka indonezijska vojna ladja zaplula v malajske votle in streljala na neki otok. 0 GOSPODARSKO SODELOVANJE Z ALŽIRIJO V Alžiru so se končala podajanja med Jugoslavijo in Alžirijo o gosoodarskem sodelovanju. Jugoslavija je Alžiriji odobrila dol-goročen kredit za gradnjo nekaterih tovarn v znesku 10 milijonov dolarjev. Tovarne bodo gradila in ppremila Jugoslovanska podjetja. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodk [jskega bojišča se Je bolj veselega podatka. »Večno sku v VVashingtonu, ko so že na- pridruženimi članicami Je že pre- sko, britansko in ameriško zona- e de Gaullove fronte mesto« ln Italijanska prestolnica slutili, kaj de Gaulle kuha v ev- rasla fazo načrtovanja. Za itali- njepoUtično smerjo. Morda je ta a vzporedna bojišča, pomeni v britanskih načrtih važ- ropski kuhinji. Danes Je tako re- janska ušesa je takšna atlantska primer najbolj jasen na primer- ponudba bo'J abstraktna in bolj javi italijanskih ocen glede vaz- Iz bruseljskega bojišča se je bolj obkoljevanje preneslo na Razporeditev sil je zdaj takšna, no oporišče, ki ga Je v proti igri koč že na dlani ,da med britan g LETALSKA V ANKARI NESREČA Pq nepopolnih podatkih znaša število žrtev v hpdi letalski nesreči V Ankari 81 useh. Drj nesreče je prišlo, ker sta nad mestom Irčili dve letali. da si nobena stran ne upa brez z de Gaullom mogoče pridobiti pritegnitve zaveznikov preizkuša- in Izrabiti. Macmillanova pot v ti novih sredstev pritiska. Razkol Rim je Imela še eno važno pred-med zahodnimi zavezniki, do ka- nost, prišla je kronološko tako skiml in ameriškimi načrti atlantske skupnosti nI bistvenih in večjih razlik. S te strani je Macmil-lanov obisk samo nadaljevanje Večno mesto neučinkovita, kot je recimo De nih problemov v Evropi, kjer so Gaullov evropski hegemonizem in italijanska stališča včasih v pr*' Izpodrivanje enakopravnega odlo- vem nasprotju z nemškimi ln čanja na račun Francije kot vo- francoskimi. Italijane držijo v dilne sile v Evropi in zamišljeni Skupnem tržišču bolj gospodar- de Gaullovi »tretji sili«. NI po- ske kot politične koristi. Zaradi tem noben čudež, če Italijani ko- naglega razvoja v zadnjih letu1 ketirajo na dve strani. Anglosak- in neprestane hitre rasti UaujW sonci z italijansko podporo in ske industrije, so italijanski P1* njihovim položajem v evropski držkl glede francosko - nemškega družini hočejo stopiti na stopni- vpliva za sedaj bol JsimboHc*1 terega je prišlo v Bruslju, se počasi poglablja z diplomatskimi sredstvi in z državniškimi obiski. Pri tem so imeli opehani Britanci več sreče pri načrtovanju državniških stikov. Nekaj dni po evropskih pravil za izbruhu bruseljske krize je brl- zeleno mizo večkrat naglo po bruseljskem razočaranju, da je bilo ogorčenje med Angleži ln Italijani še »v krvi«. Italijanska vlada je kljub zmernosti in disciplini pri uporabi bruseljsko poudarila, tanski premier Macmlllan z naj- da ji je de Gaullova zamisel močnejšo sestavo svojega sprem- združene Evrope preozka. Atlant- stva priletel v Rim, zakaj v bri- ski val je italijanskega predsedni- tanskem političnem koledarju po ka vlade Fanfanija zajel še po- razsulu v Bruslju nI moglo biti sebno ob njegovem zadnjem obi- začetih razgovorov v VVashingtonu, ki se bodo najbrž šele končali, ko bo ameriški predsednik Kennedv v kratkem obiskal Evropo. Američani svojega deleža pri odločanju o zadevah v Evropi, kljub močnemu izpodrivanju de Gaulla, nočejo obesiti na klin. Zasnova atlantske skupnosti, ki bi v posebni gospodarski, politični in vojaški obliki povezal evropske dežele z Ameriko in kot dejanski. Morda bodo Hali' jansko samozavest pomagali viti v Londonu in VVashingtodU-Že dejstvo, da je MacmiHsn prioeljal za roko v *RIm čuvarja pečatov Edvvarda Heatha, poit' šče, kjer bodo lahko prijeli de Gaulla za vrat. Seveda bi Američanom in Britancem bolj odgovarjalo, fie bi de Gaulla pojedli evropski črvi. ?.e po tem, kako so Macmillana . sprejeli v Rimu, vidimo, da se juje, da bo v ospredju razgovorov italijanska vlada začenja upirati posledice britanske zavrnitve francosko-nemškerau hegemoniz* Bruslju. V Rimu z obžalovanje«1, mu v Evropi. Proučevanje na po- da se je kaj takega prinetilo V«* liričnem torišču bi privedla do liki Britaniji, niso štedill. precej izenačenih in enotnih odzivov in stremljen med Italijan- ZDRAVKO TOMAžEJ Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki » LUidie in do^ Minuli teden je kranjsko avtopr evozniško podjetje »Avtopromet« dobilo Stlrl nove avtobuse znamke FAP, ki jih vidimo na sliki Zgleden primer skrbi za delavce BOHINJ, 2. februarja — Včeraj je bil zaključen osemdnevni tečaj prve pomoči, ki se ga je udeležilo 24 rcvirnih vodij in vodij Občinska zveza tabornikov Kranj predvideva Nove taborniške enote KRANJ, 2. februarju — Na sinoćnjem sestanku sveta občinske zveze tabornikov Kranj so se pogovorili o programu dela v letošnjem letu, ki bo moralo biti še posebno pestro zaradi tega, -ker SO občinske zveze prevzele številne pristojnosti bivše okrajne zveze tabornikov Kranj. Zaradi obširnega dela so ustanovili več komisij za posamezna področja. Med najvažnejšimi letošnjimi nalogami je razširitev taborniške organizacije in to predvsem med delavsko in kmečko mladino. Tako bo zveza skušala ustanoviti nove taborniške enote v Dupljah, Preddvoru, Šenčurju, Cerkljah, Voklem, Zabnici jn na Golniku. Ce bo mogoče bodo ustanavljali enote tudi po tovarnah; prva naj bi bila na vrsti Planika. Poslej so imeli taborniški Čelo le v tovarni Sava. Letos naj bi poživili tudi delo gorske straže in popestrili dejavnost taborniške organizacije z različnimi oblikami taborniškega dela. V ta namen bodo pogosteje organizirali izlete, potovalne tabore, tekmovanja in podobne akcije. Prva taka obtika, ki jo bo pripravila zveza, bodo zimske igre »medvedkov« Kranju. — S. in »čebelic« v LAST KULTURA i-SKUPNOSTI OBČANOV HRUŠICA, 3. februarja — dvorani družbenih organizacij je bila danes skupščina sveta Svobod in prosvetnih društev jese-;niške občine. Razen delegatov iz vse občine se je je udeležilo 26 raznih delovnih skupin GOZDNE- i Lične vaje spremljali s kolikor je V GA GOSPODARSTVA BLED. S pobudo za tak tečaj, z zavze (ostjo za priJagojevanje programa svojim pogojem dela in s samo organizacijo je GG Bled dokazalo, da skrbi za delavce posveča veliko pozornost. Pri razčlenjevanju nesreč, ki so se pripetile gozdnim delavcem in največkrat sodijo med hujše zmečkanine ali usekanlne, so ugotovili, da bi pravilno nuđenje prve pomoči velikokrat lahko preprečilo dolga obolevanja, Izgubo časa in psihično prizadetost ponesrečenca ter posledic« na njegovem zdravju. Izboljšanj« te vrste skrbi za delavca Je torej koristno tako za posameznika kot tudi za celoten kolektiv, ki mu nove obveznosti do socialnega zavarovanja narekujejo prizadevanja za zmanjšanje izdatkov za zdravstveno varstvo. Pomembno Je, da je GG Bled prvo podjetje, ki želi na tak način izboljšati zdravstveno zaščito. Tečaj je v sodelovanju z občinskim odborom RK Radovljica izvedel zavod za zdravstveno varstvo Kranj. Skupino je vodil varnostni tehnik GG Franc Lakota, tečaj pa medicinska sestra Mir-jam Belič; predavalo je več zdravstvenih delavcev in strokov- predslavnikov družbeno - poiitie- njakov. Da je tečaj izredno Vreme Vremenska slika Področje nizkega zračnega pritiska sc preko Jadrana in naših krajev postopoma pomika proti severovzhodu. Frontalne motnje so povzročile padavine po vsej državi. V južnem delu države se je zrak že otoplil, medtem ko je v nižinskih predelih Slovenije ostal še hladen, v višjih legah pa sc je tudi ze otoplil. Južno Španijo so ponovno dosegle frontalne motnje, ki bodo v prihodnjih dneh zajele naše kraje in vplivale na vreme pri Napoved vremena za ponedeljek in torek V ponedeljek pričakujemo izboljšanje vremena, predvsem v Primorju, medlem ko bo v notranjosti Slovenije še nadalje oblačno vreme tu in tam pa so možne rahle sežne padavine. Najnižje nočne temperature bodo v notranjosti med —10 in —15, v Primorju —7. Najvišje dnevne temperature se bodo gibale okrog —8, v Primorju —4. V torek bo mraz popustil, bo pa še nadalje oblačno z rahlim sneženjem v vzhodnem delu Slovenije. nih organizacij in ustanov. Navzoče so seznanili /. delom občinskega sveta Svobod in njegovih komisij v minulem obdobju. Delo je bilo vsestransko uspešno. Skupščina je sprejela program dela za tekoče leto, ki predvideva povezanost in večjo funkcionalnost celotnega kulturnega ustvarjanja v občini. V razpravi je sodelovalo 20 delegatov, ki so poudarili, naj vse kulturne institucije v občini tesno sodelujejo med seboj, hkrati pa naj iščejo pomoč in sodelovanje tudi pri drugih organizacijah (SZDL, ZK, sindikati, ZMS itd.). Izvolili so člane novega plenuma in razdelili odlikovanja zveze Svobod ter Čufarjeve nagrade. Geslo skupščine je bilo, naj kultura postane last vseh občanov. — U. Gledališka predstava ob zaključku seminarja JESENICE — Zavod za prosvetno pedagoško službo na Jesenicah, ki je v četrtek, petek in soboto organiziral seminar za razrednike od 1. do 5. razredov, je ob koncu priredil še gledališko predstavo. To je eden redikh primerov, da so po seminarju udeležencem priredili tudi kulturno prireditev. Seminaristi so bili i navdušeni z uprizoritvijo Tavčar- j jevega dela »Pekel je vendar pe- | kel« in so jeseniške gledališčnikc toplo pozdravili. ^ uspel, gre velika zasluga tečajnikom, ki so predavanja in prak- mogoče velikim zanimanjem. To dokazujejo tudi uspehi pri zaključnih izpitih, po» katerih niso mogli podeliti treh pohval kot navadno, ker so jih vsi zaslužili. S. USPEŠNA DEJAVNOST ZVVI JESENICE — V dvorani delavskega doma na Jesenicah je bil pred kratkim občni zbor ZVVI občine Jesenice, ki se ga je udeležilo okrog 150 članov. Iz referata o dejavnosti v minulem obdobju je bilo posneti, da je deloval odbor zelo dobro. Skrbel je za oddih svojih članov, saj jih je poslal na oddih kar 34. Stoodstotne invalide so obiskovali na domovih in jih obdarovali, uspešno so reševali tudi tekoče stanovanjske probleme svojih članov. Odbor je bil v tesnih stikih z občinskimi komisijami in na več sestankih obravnaval tekoče probleme organizacije. Da bi bilo delo v prihodnje še uspešneje, si bo odbor skušal dobiti v občinskem gasivskem domu lastne prostore. Na članskih sestankih bodo med drugim seznanili članstvo tudi z zakonom o socialnem z raznimi leko-- v. zavarovanju m čimi zadevami. GLAS BRAVCEV BELEŽKA IZ RODIN Vaščani Rodin smo po osvoboditvi že marsikaj naredili, ee*prav o tem nismo pisali. Med drugim smo zgradili tudi novo tralo postajo. Večina vaščanov je menila, da je potrebno, dxi se zgradi, pa jo imamo. Brez dvoma gre največ zaslug za to organizatorju — takratnemu vaškemu odbo-Elektrarne Žirovnica in ObLO ru SZDL Rodine, vodstvu Jesenice. Potrebno je počakati le še na toplejše dne, na pureureditev instalacij in na priključek. Minilo pa je tudi že nekaj tednov, odkar so zgrmeli plazovi snega z naših streh na občinsko cesto. Prizadeti so sicer takoj prihiteli čistit sneg, na žalost pa zelo površno. Ce se ozremo po vasi navzgor ali navzdol, se nam nudi slika, ki spominja na najbolj primitivno zakotno vas. Vprežni voz gre le s težavo po -vasi. Z avtom sc lahko pripeljemo le do spodnjih hiš-do kamor so sneg dobro očistili, kako je mogoče priti do ostalih hiš, »ni važno«. Toda tu gre za nujnost in potrebo. Ce bi bilo potrebno ne bi mogel priti rešilni avto njti do srede vasi, gasilni avto pa ne bi mogel do vodnega zbiralnika. Pri vsem tem pa organi krajevne skupnosti, ki bi se le morali za take in podobne stvari zanimati, spijo spanje pravičnega. Tudi vodovodna zaklopka v spodnjem delu vasi na glavni vodovodni cevi (seveda na sredini ceste) že poldrugo leto ni v redu.. Pozabiji smo že na težke tisočake, ki smo jih morali odšteti za vodovod. Vse kaže, da bo treba še kaj odšteti, ker se tu očitno dela gospodarska škoda skupnosti. Zadnji čas je že, da se zberemo na sestanku krajevne organizacije SZDL in tam skupno rešimo probleme vaške skupnosti. Ciril Jalen Rodine Nadaljevanje strani Ugodni objektivni pogoji i. Oblika notranje delitve in stimulacije po doseženem uspehu je sploh eden izmed perečih nerešenih problemov v gostinstvu in trgovini. Zelo zanimive so bile razprave o kadrih. Zlasti med udeleženci bohinjskega in gornjesavskega kota. Gre za kričeče nasprotje, da namreč slišimo po raanih občinskih konferencah v isti,sapi dve stvari: o tem, kako zaposlovati ljudi v perspektivi, in o težavah, ker ne najdemo ljudi za gostinsko in trgovsko dejavnost. V osnovi gre za to, da sedanji pre- ali pa je obdelana v zelo deklar^ tivnem smislu — posledica pa s skromna finančna sredstva. Komunalne in obrtne organih' cijc morajo bolj podrobno, n'| črtno in perspektivno obravnav ti oblikovanje in porabo svoj1 skladov. . Ob koncu konference so del' gati izvolili delegate /a kongres, ki bo nekako ko0* februarja in delegate za repu° ški občni zbor v začetku ap^j letos. Za /vezni kongres je izvoljen Zvone špec, z JeSj?.v| za republiški občni zbor pa F"1' Kemperlc, Slavko Kose!j. Ant«1., Dečman prav tako z Jeseni varovanci hitreje prišli do Pf}^ v *5 Andrej Resman, Janez Ambrož in Janez Rozman. — A. Z. jemki v t »h strokah nikakor ni so bili tako vabljivi in se je uve>_ Področje dela še ni Ijaviia misel, da samo industrija' .v zagotavlja kruh. V Kranju so na-1 IZCrpanO vaiali primer^, ko imajo člani I IV, kolektivov že 15 let prošnje za i stanovanje in ga jim podjetje ni j dajoee odškodnine, s lena P3,^ usiy1o zagotoviti. V industriji so • zavarovalna služba nedvomno* daleč naprej. Tudi povprečni pre- bila večje zaupanje posamezni* jemkij ki so lani znašali v okviru in družbe. Slovenije komaj 24.000 dinarjev mesečno v gostinski stroki, seveda niso preveč vabljivi. Toda stvari se izboljšujejo. Zlasti z možnostjo, da ustvarijo večji promet, s podaljšanjem turistične sezone, z razširjanjem zimskega turizma in podobno bi se lah- ko promet zelo povečal in nudil večje prejemke zaposlenim. Mnogo so govorili tudi o maržah in o drugih predpisih in zahtevah do trgovine in gostinstva. Menili so, da bi občinski ljudski odbori morali skupno s kolektivi iskati bolj elastične oblike, zlasti pri trgovini in bolj upoštevati sezono, kvarljivost blaga, modo in druge stvari ter skladno s tem dopustiti večjo elastičnost cen z raznimi razprodajami. Zar ključke teh posvetovanj bodo posredovali občinskim ljudskim odborom, kj naj bi služili za Iskanje možnosti, da se odpravljajo vsaj nekatere težave subjektivnega značaja in pospeši promet v teh dejavnostih. — K. M. Uspehi nekdanjih borcev na študijskem področju h. kvalifikacijo, 216 pa se jih je izšolalo za višjo kvalifikacijo, medtem ko Je različne šole uspešno opravilo 125 članov, Razen v stanovanjskih vprašanjih je to najlepša skrb za nekdanje udeležence narodnoosvobodilne borbe. Zato se bodo tudi v bodoče člani ZB vključevali v različne izobraževalne šole in tečaje. V razpravi so delegati jn gostje poudarili, naj bo skrb za borce še naprej osnovna dejavnost organizacije, posebno pozornost pa je treba posvetiti tudi otn> kom padlih borcev in njihovim staršem. Zavzeli so se tudi za čimprejšnjo ureditev muzeja narodnoosvobodilne borbe, posebno sedaj, ko bo s preselitvijo uprave občinskega ljudskega odbora v nove prostore, prostor za to na razpolago. V nov upravni odbor so izvolili 23 članov. — t. Lani je kranjska zavarovalni, predvidevala za 70 milijonov ji »promet« kot prejšnje leto« " se je ta povečal celo za 123 *' jonov dinarjev. Cc bodo zall^ ni k i še naprej tako uspešno , lali, potem bo skupni P1"0,^ zavarovalnice kmalu znašal ^ kot 700 milijonov dinarjev-zvezi s tem ugodnim podat* ,j pa je tovariš Hrovatin ugotoV da se tudi škodni odstotek s no dviga in znaša že okoli P* vico vplačil, v nekaterih tih (skupina >-/.ivila«) pa ce'°v3-odstotkov. Tako nekatere "&\0 rovalne skupine kmalu nc ^ več »rentabilne« in bo treba ^ stajajoče problematično vp nje kmalu pričeti resneje vati. . j Kranjska zavarovalnica J1? ^ redila tudi plan vplačil vancev v letu 1963. Ta |9 ^ lanskim planom in izvršeno j, v upravičen0J^p bo plan precej presežen, uspeh zavarovalnice pa t0 večji. — Ž. še večja kot lani. V tem prif Napake moramo hitreje odpravljati m. raznovrstnih servisov, delavnicam pa omogočiti boljše delovne pogoje. Za racionalno razporejanje razpoložljivih sredstev ne zadošča samo poznavanje njihovega obsega ,ampak je treba predvsem dobro poznati obseg potreb, za katere bomo sredstva uporabili. Zato mora biti analiziranje potreb po sredstvih za osebno potrošnjo ter sredstvih za investicijsko razširitveno potrošnjo v prihodnje osrednja skrb slehernega kolektiva. V sedanjih samoupravnih organih je prav ta pro-' ponovno TUDI V MESTU -MERNA AVTOBUS IZOGIBALIŠCA , KRANNJ — Na svoji zadnJ1^ ji je svet stanovanjske skup" Primskovo - Klanec med drn» ~ razpravljal tudi o avtobusni" J. stajajiščih na Primskovern- "'^ log, ki ga je svetu pripravil* 0 ]Cp in fp blematika dokaj slabo obdelana končni datum pripojitve fONF^FT TB#. t. februarja !•« mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam hrastove deske 40 mm, vprežne sani in opaže za betonske vere je svinjskih kočev. Naslov v oglasnem oddelku 363 Prodam radio »Kras«. Zgornji Brniki 40, Cerklje 364 Poceni prodam spalnico z. vrhnjimi in spodnjimi žimnicami. •Dam tudi na ček. Naslov v oglasnem oddelku 365 Prodam prašiča težkega 180 kg. Baselj 20, Preddvor 366 Prodam konja starega 12 let. Ozkega 450 kg. Ciril subic. Ho tavlje 30, Poljane nad škol jo Luko . 367 Trgovina »šipad« Kranj potrebuje mizarja za manjša popravi-^ in barvanje. Pismene ponudbe °ddajte v trgovini, najkasneje do *»• februarja 1963 368 Pozor! Vse slike in ostalo prineseno v letu 1962 dvignite do 31. marca 1963 — ker naprej ne od-8ovarjam. Otmar Čolnar, steklar 369 objave MAšKARADA V STRAŽISČU Gasivsko društvo Stražlščc pri« rfdi v soboto, 23. februarja 1963, *J° 20. uri maškarado v vseh prodorih doma »Partizan«. Dostojne *«aske so dobrodošle. Najboljše bodo nagrajene. Igral bo gas i vs ki rVitUet. —- Rezervacije sprejema Jože Dolenc, Gasivska ulica st. I", telefon 22-55 Kranj. Vljudno vab-tieni! OBJAVA »Zavod za napredek gospodinjiva Kranj prireja tečaj za vzgo-•'° potrošnika (uporaba sodobnih Gospodinjskih pripomočkov, prikriva zdrave prehrane, pranje PSjJla itd.). . Pričctek tečaja bo v sredo, 6. tebruarja 1963,' ob, 15. uri. Inte-Jpsenti n.ij se tega dne javijo na JAVODU ZA NAPREDEK GO-^PODINISTVA V KRANJU- Stri tarjeva f. OBVESTILO! Oblskovavee luna obveščamo, napovedanega filma prejšnji ;*den nismo mo:di predvajati za-*°» ker so podaljšali predvajanje kinu Vič, Liubljana in nam ga je dal Podjetje Vesna film odpovc- ^ONDELJEK - 4. tebruarja .Center — amer. barv. lilm NIJ-^ ob 16. in 19. uri Storžić — amer. barv. VV film BRAVO ob 16.30 in 19. uri 4OREK — 5. februarja center •— amer. ban', lilm NU-w* ob 16. in 19. uri Storžič — .slovenski lilm NA« *vTO ob 16. in 18. uri, ital. barv. CS film RIMSKA SUŽNJA ob 20 uri SREDA — 6. februarja Center — amer. barv. film NUNA ob 16. in 19. uri Storžie —• ital. barv. CS film RIMSKA SUŽNJA ob 16., IS. in 20. uri Svoboda — slovenski film \As AVTO ob 16. in 20. uri V KRANJU Čebula 120 do 130 din. jabolka 120 din, krompir 35 din, korenje. 70 do 80 din, orehi 150 din, orehova jedrca 1100 din, pesa 80 din, repa kisla 80 din, slive 200 din, sir 160 din, zelje kislo 110 din, zelje sladko 70 din za kg; česen 30 din za glavico; smetana 20 din zajemalka; fižol 220 din, jespren 120 din, kaša 150 din, krma za kokoš 150 din, ajdova moka 180 din, oves 40 din za liter; jajca -15 do 50 din Gibanje prebivavstva V tržiču Poročili so se: Zdravko Okjan, delavec in Renata Božič, delavka; Peter Bukovnik, delavec in Marija Plajbes, uslužbenka Umrli so: Ivan Lončar, osebni upokojenec; Veronika Ca rman, delavka; Alojz Jež, osebni upokojenec V KRANJU Poročili so se: Jožef Gašperlin, delavec in Marija Zavrl, tkalka; Peter Kralj, študent in Damjana Vilfan, študentka; Janez čebašek, kmet in Ivana Stefe, delavka; Čedom i r Pavlovič, uslužbenec in Ladislava Francelj; Aleks Grubič, zidar in Dragica Lenarčič, tkav-ka; Filip Oblak, šofer in Bropi-slava Suligoj, natakarica: Viktor Jagodic, delavec in Helena Rc-mic, gospodinjska pomočnica; Zivau Kurajica, krojač in Julija-na Jovanovič, tov. delavka; Mijo Šimunkovič, zidar in Ana Liko-zar, delavka; Martin skerjanc, student in Ana Brezar, tkavka; Miroslav Nežmah, strojni ključavničar inSavka Savič, delavka; Karo! Špan, kovač in Ivana Pro-sen, tkavka Rodile so: Frančiška Svegelj — dečka; Antonija štele — deklico; Helena G ros — dečka; Ivana Sušnik — dečka; Ljudmila Ko-kalj — deklico; Stanislava Luši-na — dečka; Frančiška Sajovic — dečka; Albina Pavlin — dečka; Marija Rozman — dečka; Ivana Jugovic —• deklico; Marjeta Ter-ziev — dečka; Angela Gorjanc — deklico; Marija Primožič — dečka; Marija skofic — deklico; Marija Zadnik — deklico; Marija Brzar — deklico; Cecilija Poličar — dečka; Marijana Stružnik — dečka; Marija Delovec — deklico; Marija Trček — deklico; Marija Kajzer —• deklico; Agneza Marja-novič — dečka; Milena Šinkovec —• deklico Naši keeriači na ledu nred evronskim orvenstvom V pričakovanju dobrih rezultatov 2a dolge zimske večere in nedeljske popoldneve V dolgih zimskih večerih in nedeljskih popoldnevih bodo za ^Kogar zanimivo branje »večerove« zbirke »ZA zaprtimi KATI«. Naše zanimive knjige lahko kupite po ceni: ZAUPNI DNEVNIK GROFA CIANA — 300 din ! "/a \ kmetijske zadruge. Prva komisi- j jo —- sestavljeno iz treh strokov-J njakov — je svet imenoval na j tej seji, drugo pa bo verjetno na prihodnji. -— c. Nova bencinska črpalka pri Radovljici ob cesti i. reda je letošnjo zimo precej osamljena. Morda drugo zimo ne bo snežna odeja tako debela in bo tudi promet večji, vsekakor pa bo čez poletje podoba precej drugačna, saj smo v preteklih letih prav na tem mestu močno pogrešali sodobno urejeno bencinsko črpalko 0 b''° !lladnGJe- Mercedes je stal na cesti, pred vhodom. »N- -£ern &i ,staro delavsko obleko in Mila je naročala dekletcu: a.)prej sleci lepo obleko, čevlje ln nogavice, sicer me bo mama pošteno oštela če ve« umažeš!« fci Ke ^' ,slekla 111 <'6tala le v rožnatih hlačkah. Drobno te-,° Je kilo belo, lopatice bo štrlele iz.pod kože fn na levi rani: j* imela materino znamenje 2um^°VOlil KCm j!' da J° K cevJ° Prala cadillac. Kakst budG mc 'C v^asm 'pomotoma«- obrizgala in v ekor* •Prestraf'il? KklePal dlani jn fg grabil za srce. Mk»key bi || Potal3' »^v^''a« talv0 se -'c smejala. Zatem je na cesti močno zaro- ?1, očev ina je hrešeala in steklo so je razbilo na cestišču. BpI^ nebeško..< je navdušeno vzkliknila Micke v ^'Jn vate, gospod Holden!« OH ' " rner na šala! Rasele j sem se nekdo je za- ^ StelUa sva k vralom v park. Moder BMVV je treščil v Brum-Cesta°V m1Crcedcs'- Motor je tičal globoko v prostoru za prtlfngo. Gviomrici ala ^Pnščena v vročem opoldanskem soncu. Zraven Odr;,.-i0 J°v Stnla m!ada ženska, kje neki, mlado dekle, komaj Obleko- h im !olom- Nosila je belo obrobljeno rdečo platneno Pristrr ° t":-n',-i<> in rdGČO rokavice. Crni lasje so bilj mladostno mi u. P0" /c!o bela' Velfks nsta pu močno rdeča. Dekle se Sirom-,t k'p°' U"la kipota -ic bi,a tisto vrstc' ki ^e Kluliti rnin bit ""*zr.vo.srnojSn. trdnpj^a. opi.flti bj morala pogumnej§o. Tako pa je vzbujala prestrašen in pobit videz. Bila je lepota iz kleti. Dvakrat sem pogledal, zakaj sprva sploh nisem mogel verjeti - bila je mlada, istara največ kakšnih dvajset let — vendar ni bilo dvoma: dekle je bila noseča! Lepo raščena je stala pred menoj, toda trebuh je razločno iz*topal pod krilom. •>Le kako ga je to lahko zgodilo?« sem vprašal. Dekle ni odgovorila. Strmela je vame in postalo mi je neprijetno. Se nikoh niuem videl toliko bojazni v človeških očeh. Ali pa ne. morda ni bila bojazen. Toda kaj je bilo, prekleta reS? Zalc-ot. To je prava beseda, oči so bile žalostne in prav tako žalosten vtis je vzbujalo dekle. »Oje i. oje I, o je j,« je rekla Mickev. »Tole te bo veljalo kakšno malenkost!« Dekle je zatisnilo oči. Usta so ji podrhtevaja. Oprijela se je avtomobila. Nezadovoljna je odšla, vendar jn obstala tik za železno ograjo, »Mickev, takoj se vrni v park! Pojdi že vendar!« da bi slušala vstko besedo najino?a pogovora. Dejal sem mlademu dekletu: -.Pomirite so vendar. Slednjič bo vse plačala zavarovalnica.•• Dekle se jo zamajalo. »Zeltte kozarec vode?" • Saj je že bolje..- Spačeno se je nasmehnila in tako je bil njen obraz videti še žalostnejšl. -Jaz... nenadoma se mi je zameglilo pred očmi, ničesar več nisem videla — tako se je najbrž zgodilo. Jaz sem ...« »Da,« isem rekel, »to sem videl. Sedite v avtomobil, takoj bom poklical letečo policijo.« V naslednjem trenutku sem jo pograbil. Oprijela me je z obema rokama in mi zasikala naravnost, v obraz. »Nikar leteč-e policije!« ►»Poslušajte vendar, veznik sem in mereedes ni moj!« Neznano dekletce me je izpustilo. Rekla jo: »Tudi BMW ni moj.« »Si ga ukradla?« je navdušeno povprašala Mickev. »Avtomobil je prijateljev.*« »Kako se imenuje?« »Hcsrbert Schwertfeger,« je zacepetala. Ime sem že nekoč aLi-Sftl, \widar nleem vedel, kje in kdaj. -in kako se imenujete vi? Govorite vendar glasneje!« Dekle je odgovorila tako glasno, da jo je slišala tudi Mickev: • Ililde Lutz, Stanujem v Reginini ulici 31.« ••Imate kakršnokoli izkaznico?--Odkimala jc /. ,«lavo. »NIC!« »Ne. Saj . . . saj ispleh nimam vozniškega dovoljenja.-Dejal sem Hi Idi Lutz: -V ka lesen položaj .ste mc potegnili! Ce ■ r.oklicem policije, mi ne bo nihče plaeal škod'-, kaj?« -Moj prijatelj: Gospod Schwertfeger!--Saj sploh ne vem. kje stanuje!« »fn tudi tega ne veva, če je to tvoje pravo ime, Hildc Lutz!-vzkliknila Mickev. Ime si je torej zapomnila. Takrat mi to deisivini nič pomenilo. Danes, ko pišem te vrstico, mi pomeni vse. Kaj t: vise bi bilo drugače in bi se lahko žo zgladilo, ca si Mickev ne bi zapomnila tega imena. H i Ido L-ufz je rekla: »Odpeljlva se v mojo stanovanje- Pokazal« vam bom svoje papirje. Poklicala bova gospoda Sch\vcrU'!egerja. Vse bo uredil.« -Dejal sem vendar, da mereedes. ni moj!« »Prosim!!!« Pobledela je, ko da o ima pod kožo kaplje krvi. »Torej prav,- sem rekel. »Mickev, pove i teti Mili, kaj se je zgodilo.« »Nikar sc ne odpelji z njo, stne Iloiden. zeio .sc bojim!« »čemu bi se bala, saj vendar ostaneš tukaj!< »■No bojim se zase! Zate, stric Holden!« jo vzkliknila in črne otroške oči so se široko razprlc, drobna otroška rebra pa so sc nemirno širila in upadala. -Ostani tukaj!« Vendar nisem ostal, odpeljal sem se s Hildo Lutz., proti Reginim ulici 31 - in s tem tudi vse bližje krivici, tesnobi in gnusobi. « 13. »Vstopite,« je rekla Ililde Lutz. Stanovala je v ateljeju, visoko, nad mestom, v modemi novi stavbi. Z dvigalom sva se popeljala v deveto nadstropje. Prostor, kamor sem vstopil, je bil videti \Z-redno velik. Bilo je zelo toplo in svetlo. Pohištvo je bilo sodobno, kavč s pisanimi blazinami in klavir. Temen radijski sprejemnik na svetlem Unoleju, ki pa še nI bil prekrit s preprogo. Nekaj knjig, dva ?e"mljevi-da In sodob*n slika z ostrimi, napadalnimi oblikami. Mladinsko republiško prvenstvo v alpskih disciplinah Jakopič in Laibacher dvakratna zmagovavca JESENICE, 3. februarja — V okviru repubJiškega mladinskega prvenstva v alpskih disciplinah, ki se je z obveznim treningom pričelo v petek na Črnem vrhu, je bilo včeraj na sporedu tekmovanje v smuku. 120 tekmovavcev (43 starejših in 51 mlajših mladincev ter 12 starejših ln 14 mlajših mladink) se je pomerilo na odlično pripravljeni progi, ki je bila dolga 1800 m s 380 m višinske razlike za mladince, oziroma 1000 m z 280 m višinske razlike za mladinke. Prireditelj — Smučarsk iklub Jesenice — je poskrbel, da je bila proga s španovega vrha odlično speljana' razen tega pa so ugodne snežne razmere in dobra organizacija prispevali, da je tekmovanje v redu potekalo. Med starejšimi mladinci je pričakovano zmagal domačin Blaž Jakopič, medtem ko so odstopili Franc Lebar, Mijta Gorjup, Janez Gmajnar in Jože Svetina. REZULTATI — starejši mladinci: 1. Blaž Jakopič (J) 1:21,1; 2. Igor Zaje (E) 1:26,8; 3. Marko Žmitek 1:27,0; 4. Jernej Markcž (oba J) 1:27,5 5. Maks Ošabnik (Tržič) 1:27,6; mlajši mladinci: 1. Jože Laibacher (T) 1:25,4; 2. Jože Gazvoda (Kr. Gora) 1:29,2; 3.Andrej Ponikvar (J) 1:30,5; starejše mladinke: 1. Vida Tevž 1:06,2; 2. Milka Fanedl (obe Fu-žinar) 1:08,7; 3. Jelka Pelan (E) 1:16,5; mlajše mladinke: 1. Jožica Kumnik (T) 1:15,2; 2. Stanka T reven 1:16,0; 3. Romana Klein-dinst (obe J) 1:16,8. Veleslalom z dobro udeležbo Slabe snežne razmere Teki v Kamni gorici KAMNA GORICA, 3. februarja — Tukaj je bila danes meddru-štveno tekmovanje v smučarskih tekih. Čeprav je prireditelj računal na udeležbo tekačev vseh gorenjskih klubov, saj je bilo prijavljenih 50 tekmovavcev iz 7 društev, se je zaradi slabega vremena odzvalo le 25 tekmovavcev iz 3 klubov (Rateče, Triglav in Partizan Kamna Gorica). REZULTATI — pionirji 1000 m: 1. Drago Rozman (Kamna gorica) 3:27,0; 2. Zdravko Eržen (K. g.) 3:49,3; 3. Zvonko Napast 4:19,0; mlajši mladinci 5000 m: 1. J. Lo-trič (K. g.) 21:55,2; 2. Filip Sitar (K. g.) 21:57,0; 3. Jože Makovec (Planica) 23:18; mladinke: 1. SELCA, 3. februarja — Danes je domače TVD Partizan organiziralo veleslalom za prehodni pokal Iskre — tovarne elektromotorjev Železniki. Proga je bila dolga 1700 metrov s 350 metri višinske razlike in je imela 45 vra-tic. Zmagal je Tomaž Jamnik pred Janezom Šumijem, vendar moramo pri tem omeniti, da je tekmovavce oviral nesteptani sneg. Veleslaloma se je udeležilo več kot 70 tekmovavcev iz 7 društev. REZULTATI — člani: 1. Tomaž Jamnik (Triglav) 1:39,3; 2. Janez Šumi (T) 1:40,0; 3. Janez Plntar (Radovljica) 1:42,3; 4. Janez An- Reprezentanca Tončka Petrič 27:49; starejši mla- Maver, Silvo Matelič, Jože Po-dinci: 1. Alojz Krmelj (Planica)dobnik, Zvone Zorko, Miloš Mi-40:38; 2. Branko Kajžer (Planica) keln In Janez šušter. Kot rezer-45:00; člani 10 km: 1. Janez Sitar vi bosta sodelovala Vinko Trin-(K. g.) 40:03. — J. B. kavs in Bogdan Tome. novinarjev KRANJSKA GORA, 3. feb. — Včeraj popoldne je bilo tu izbirno tekmovanje novinarjev za sestavo reprezentance, ki bo zastopala Jugoslavijo na IX. svetovnih zimskih igrah novinarjev. | 12.5), Bregar (Triglav) _ 169,5 (12, To tekmovanje bo od 5. do 11. marca v Kanadi. V ekipo se se uvrstili: Milan kele (T) 1:43,1; 5. Jože Peternel mladinci: 1. Jože Gartner 2:53,7; 2. Tone Nastran 2:55,2; 3. Alež Gartner (vsi Selca) 2:57,5. Ekipno so zmagali domačini v sestavi štirih bratov Gartnerjev in Nastrana pred škofjo Loko in Triglavom. Posebno je treba pohvalili organizatorje, ki so kljub slabim pogojem tekmovanje dobro izvedli. — F. G. Skoki v Olševku OLšEVEK, 3. februarja — Na 16-metrski skakalnici v Olševku je bilo danes medklubsko tekmovanje na katerem je nastopilo 26 tekmovavcev iz Kranja, Presedel j, Preddvora in domačega smučarskega kluba Straža. REZULTATI — mladinci: Sa-jovic (Predoslje) 194,5 (15, 13), Vavpot (Straža 177,5 (13.5, 14), Podjed (Straža) 177 (12.5, 13); pionirji: Skozelj (Straža) 185 (14, 13.5), Kobal (Triglav) 176 (12.5, Medtem ko je bilo včerajšnje tekmovanje v idealnih snežnih pogojih, pa je današnji smuk oviral novozapadli sneg. Tudi med tekmovanjem je močno snežilo, zato so bili današnji rezultati precej slabši. Ob zaključku prvenstva je predsednik CDS Železarne Jesenice tov. Ivo ščavničar čestital tekmovavcem za dosežene uspe-nc, najboljšim pa je podelil pokale jeseniške železarne in plakete Smučarske zveze Slovenije. REZULTATI — starejši mladinci: 1. Blaž Jakopič (J) 86,6; 2. Igor Zaje (E) 87,4; 3. Slavko Emiko (Javornik) 88,1; 4. Marko Zmitek (J) 89,0: 5. Andrej Zupan J (Triglav) 93,7; mlajši mladinci: j 1. Jože Laibacher (T) 94,5; 2. Jo-,že Gazvoda (Kr. gora) .96,6; 3. j Janko Slokar (Bled) 105,1; starejše mladinke: 1. Milka Fanedel 69,2; 2. Vida Tevž (obe Fužinar) 74,9; 3. Breda Jakelj (Kr. gora) j 79,0; mlajše mladinke: 1. Roma-|na Kleindinst (J) 82,8; 2. Dunja Završnik (E) 84,5; 3. Stanka Klemene (J) 96,8. Dvakratna republiška prvaka sta tako postala Jeseničana Blaž Jakopič in Tržičan Jože Laibacher. Pohvaliti velja zlasti slednjega, ki bi se z odličnim časom v smuku uvrstil na drugo mesto v konkurenci starejših mladincev. — POLDE ULAGA 12); ekipno mladinci: Straža (Vavpet. Podjed, Hudobivnik) 526,5, Predoslje 480,5; pionirji: Triglav (Kobal, Bregar, Potočnik) 414,2, Straža 475 točk. . Kljub slabemu vremenu je domači smučarski klub straža izvedel tekmovanje v redu. — D. S. Jeseničan Kavčič na sobotnem namiznoteniškem prvenstvu Prvi turnir za republiško prvenstvo Gladke zmage Olimpije Izredna igra Tomca v dvoboju z Veckom - Teran ni bil v najboljši formi KRANJ 3. februarja — V avli ObLO je bil sinoči prvi turnir za rezubliško ekipno namiznoteniško prvenstvo. Poleg Olimpije, Ljubljane ln Ilirije iz Ljubljane ter Fužinarja z Raven sta nastopili tudi gorenjski vrsti Trglava in Jesenic. Najboljša Je bila Olimpija, ki je v vseh dvobojih gladko zmagala. Kranjčanom oddolžitev za poraz v Ljubljani ni uspela, ampak bodo morali še naprej priznavati premoč Ljubljančanov. Medtem ko so bili Teran, Tome in Frelih enakovredni partnerji Ker- nu, Vecku in Grintalu (njihove igre so se končale neodločeno 3:3) sta igravki vse 4 točke prepustili Ljubljančankama. Jeseničani so presenetljivo odrinili na zadnje mesto Fužinarja, ki so ga po ogorčeni borbi Vve", magali z rezultatom 7:6. Obe vrsti sta zelo izenačeni, tako da so Jeseničani zmagali le vsled dobrih igravcev, ki so na turnirju osvojili sploh vse točke za ekipo, Rebolj pa je poleg tega pripravil precejšne presenečenje 2 zmago na Veckom (Olimpija). Vrstni red ekip: Olimpija 5, Triglav 4, Ljubljana 3, Ilirija 2, Jesenice 1, Fužinar brez točke. O problematiki in delu TVD Partizan v Kranju Telovadnica - problem številka ena Mladinci hokejskega kluba z Jesenic so včeraj v Ljubljani ponovno osvojili prvo mesto na mladinskem državnem prvenstvu % KRANJ — Telesnovzgojno % društvo Partizan je eno naj- q starejših, društev v Kranju, ® toda kljub dolgoletni tradici- 9 ji, težave tega društva rastejo £ blem predstavljajo telovadni- £ iz dneva v dan. Osnovni pro- % ce, ki jih je v Kranju glede 9 na rastoče število športnih or- % ganizacij vse premalo. Če bi pogledali urnik telovadnic v Kranju, bi ugotovili, da ni niti ure, ko telovadnice ne bi bile zasedene, saj le-te koristijo vsi tja od plavavcev pa do nogometašev. Samo pomislimo: kako naj deluje športna organizacija, leot je Partizan, ki je tri četrtine leta vezana na tri kranjske šole, katerih telovadnice so zanje pro- Z občnega zbora AMD Šenčur ŠENČUR — V soboto zvečer je bil v prosvetnem domu letni obč ni zbor tamkajšnjega avto - moto društva. Več kot 200 Članov društva in številnih predstavnikov avto-mo-to športa, političnih in družbenih organizacij je skrbno poslušalo izrčpno poročilo, ki ga je v imenu upravnega odbora podal predsednik društva Pavel Draksler. Iz poročila povzemamo, da ima društvo 395 članov, ki imajo 90 osebnih avtomobilov, 98 motornih koles in 91 mopedov. Društvo je v minulem letu usposobilo za vožnjo z motornimi vozili 269 občanov, kar je za pode-željsko društvo lep uspeh. Najvažnejši zaključek zbora je: skrb za tovarištvo na cesti, zato je treba razen članov vzgajati vse tiste, ki iniso včlanjeni v društveno dejavnost. Tesneje je treba sodelovati tudi z upravnim odborom in društvenimi komisijami, urediti servis za popravila in preglede vozil, usposabljati šoferje tudi v kmetijske strojnike in agrotehnike itd. — R. C. GLAS v vsako hišo Mednarodno sankaško tekmovanje za pokal Jesenic Pokal za san! ače iz Tržiča JESENICE, 3. februarja — Danes dopoldne je bilo s Prihodov do Jesenic na 1200 metrov dolgi progi VII. mednarodno sankaško tekmovanje za prehodni pokal Jesenic. Tekmovanja se je udeležilo 55 članov, 9 članic, 5 starejših članov, 36 mladincev, 4 mladinke, 19 dvosedov in 9 ekip. Proga je bila odlično pripravljena, vendar je bila glede na novozapadli sneg razmeroma počasna. Po zaključku tekmovanja je Kranjska gora Spartak 8:5 KRANJSKA GORA, 3. feb. — Sinočno prvenstveno tekmo zvezne lige med Kranjsko goro in Spartakom si je ogledalo blizu 1000 gledavcev, ki pa so zaradi mraza zapustili tribuno pred koncem tekme. Rezultat je bil 8:5 (3:1, 2:3, 3:1) za Kranjsko goro. Strelci: Hrovat in Hiti po 2 ter Vidmar, Smole j, Eržen in šav-nik po 1, za Spartak pa Jurič 2 ter Mikuška, Vicki in Erdeli po enega. — Sodila sta Kozjek in ing. Kaltneker z Jesenic. — u. podpredsednik ObLO Franc Ga- šperin čestital zmagovavcem, ekipnemu prvaku (Tržič) pa izročil prehodni pokal. Vsi ostali najboljši so prejeli diplome. REZULTATI — člani: 1. Silvo Gosler (Idrija) 3:13,6; 2. Franc Rozman (Bohinj )3:22,8; 3. Alojz čelestina (Jesenice) 3:23,3; starejši člani: 1. Milan česen 2. Rudolf Teran (oba Tržič); 3. Peter Klemene (J); članice: 1. Mihaela Kapus (J) 3:50,9; 2. Kati Ovsenek (T) 3:55,9; 3. Marjeta Žigon (Idrija) 4:08,3; mladinci: 1. Albin Ga-šperin 3:10,1; 2. Jože Rezek (oba Jesenice) 3:12,1; 3. Herman Platzer (Avstrija) 3:12,7; mladinke: 1. Ivanka Demšar (J) 4:17,8; 2. Marija Fistcr (Kranj) 4:24,4; 3. Anica Ahačič (Begunje) 4:29,5; dvosedi: 1. Duschig - Duschig 1:32,2; 2. Schoehler - Stupnich (oba Avstrija) 1:32,7; 3. Ulčar -Ulčar (J) 1:33,3; ekipno: 1. Tržič Česen, Teran, Primožič, Ovsenek) 13:40,8. — P. U. ste šele po sedmi uri zvečer! Kako naj društvo zahtevaod staršev pionirjev in pionirk, da puščajo svoje otroke tako pozno od doma? Že sedaj se pojavljajo prvi znaki, ki delno že kažejo na nazadovanje števila najmlajših članov. Stanje seveda za zdaj še ni kritično, toda vprašajmo se, kaj bo čez nekaj let? Ali bo Par> tizanu ob takih pogojih uspelo zadržati najmlajše — to se pravi tiste člane, na katerih pravzaprav sloni perspektiva te organizacije. Ali glede na tako stanje sploh lahko govorimo o svetlejši prihodnosti te organizacije v Kranju? Društvo samo ne mora odločati, saj se zaveda objektivnih težav v občini, po drugi strani pa se lahko upravičeno vprašuje, kako to, da imajo telovadnice društva Partizan v Stražišču, Škof j i Loki ali v Križah. Kaj res ni v Kranju nikogar, ki bi jih skušal razumeti? Prav tako pomemben problem, kot je naraščaj, pa je tudi vod-niškikader. Tudi ta izhaja iz istih vzrokov kot prvi. Posledica tega pa je stalno nihanje v številu vrst mladink in mladincev. Letos je na primer med mladinkami le ena aktivna članica, mladinci pa so se okrepili. Pred leti je bilo stanje obratno. Kljub tem težavam pa je bilo delo v preteklem letu zelo uspešno, člani kranjskega Partizana so se namreč udeležili vseh tekmovanj v republiškem pa tudi v zveznem merilu. Uspehi niso izostali. Organizirali so tudi dve izredno uspeli akademiji. Tudi posebno • Ali bo Triglavu uspelo? Ljubitelji nogometa v Kranju gotovo že težko čakajo 17. marca, ko se začne spomladanski del nogometnega prvenstva v SNL. Ugibanja o poteku tekmovanja, o postavlprvega moštva, o spremembah v njej, o »novincih« so na dnevnem redu, najbolj pa jih seveda zanima, ali bo triglava-nom uspelo obdržati vodilno mesto do konca, saj se v tem primeru odpirajo izredne perspektive ... Tega, da bo borba za prvo mesto huda in da je zato treba temeljitih priprav, se igravci dobro zavedajo. Po počitku meseca decembra so se sredi januarja vestno lotili treninga v gimnazijski telovadnici. Pod vodstvom Staneta Brezarja pridno »nabirajo« kondicijo, igrajo košarko, odbojko, osnovne operacije z žogo in štoru da opraviti. Od 25 igravcev, vse, kar se pač v zaprtem pro-. ki pridejo za tekmovanje v SNL v poštev, jih je povprečno 18 vedno na treningu. V načrtu so sicer imeli tudi treninge na igrišču enkrat tedensko, vendar je te račune zaenkrat prekrižala huda zi-1 raa in z njo v zvezi pomanjkljive | naprave v baraki na igrišču (pomanjkanje tople vode za umivanje, neogrevani prostori itd.). Pred začetkom prvenstva je v načrtu nekaj prijateljskih tekem, tako z Gorico, Slovanom, Vipavo (že 17. februarja v Vipavi), in če bodo vremenske prilike ugodne, še katera. Te tekme bi služile predvsem uigravanju ter ugotavljanju slabosti v moštvu. S tako naloženim kapitalom je moštvo trdno odločeno braniti osvojene pozicije in 17. marca sprejeti z vso resnostjo že prvega tekmeca — mariborskega Železničarja — tudi enega izmed kandidatov za prvo mesto. M. B. rekreativno telovadbo za starejše člane Partizana so organizirali' To pa še ni vse. Pred tremi leti je v okviru društva pričela delovati posebna sekcija, ki skrbi z* letovanje članov. Do sedaj so že trikrat taborili v Verudi pri Pu' li. Za taborjenja imajo lastne šotore, postelje in ostalo opremo. To je samo nekaj skopih P°" datkov o delu in problematiki tega društva. Trenutno se pri" pravljajo naredno letno skupščino, takrat pa bomo o njihovih težavah in delu zvedeli še več. T. Polenec Delo TVD v Gorenji vasi Pred kratkim je bil občni zbo«* TVD »Partizan« v Gorenji vasi« O lanskoletnem delu je poročal tov. Ingolič, ki je v svojih izvajanjih opozoril na lanskoletni napake (predvsem na premajhno aktivnost članstva). Zaželel je» da bi v prihodnje postal TVP Partizan« bolj močna organi23' cija, saj so zato dani vsi pogoji« Lep telovadni dom z dvema telovadnicama, klubskim prostorom, telovadišče, kopališče i* prelepi smučarski tereni v bi'*' nji iri daljnji okolici naJ bi v prihodnje postali drugi dom g0* renjevaške mladine. Članstvo je do zime redno telovadilo, začeli so tudi z vadb*' košarke (zanjo so v Gorenu V** si dani vsi pogoji: dovolj veiik<* telovadnica, telovadišče), najbolj pa so napredovali v namiznem tenisu. V zadnjem času so se PrC/ selili na sneg, kjer smučajo. Na.'' več skačejo, saj imajo dve IeP1 skakalnici — 30-metrsko v PoUa" nah in 15-metrsko v HotavljaP' Prav v sankanju so dosegli zt} lepe uspehe, predvsem naobčin* skih prireditvah. Med letom so se udeležili občinskega prvenstva v atleti*'1 okrajnega prvenstva pionirjev v igri »med dvemaognjema«, srn1*' carskega tekmovanja »Po steza*1 partizanske Jelovice« itd. Razpravljali so še o gradnji J10' ve skakalnice v Hotavljah, ki na J bi bila 45-mctrska, o bližnjih Py/ reditvah, programu dela v leto* njem letu itd. — A. P«