Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. . Lir	8.000
Letna inozemstvo ....	»	13.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	15
Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	
	
Wi
Leto XXX. - Štev. 46 (1529)
Gorica - četrtek, 23. novembra 1978 - Trst
Posamezna številka Lir 200
Naj pade ločilna stena!
Odkrijmo znamenja časa in poglejmo v bodočnost! Bog dela bodočnost mogoče drugačno kot je bila preteklost, zato mora staro umreti, da zraste novo. Mogoče tega novega ne vidimo še, toda že raste neopazno. Tudi ne pomeni, da je bilo staro slabo, ampak pomeni, da je odslužilo.
DUHOVNIK PRETEKLOSTI
Po starem je bil duhovnik gospod, ki je imel celo svojo služinčad. Po starem je bil duhovnik funkcionar neke hierarhične ustanove, ki se je imenovala Cerkev in kot tak užival neki ugled. Po starem je bil duhovnik delivec zakramentov in blagoslovov in še marsikaj drugega, zato so se ljudje k njemu obračali v duhovnih potrebah, pa tudi v materialnih. Cerkev kot ustanova je imela svoje župne urade vsepovsod in je skrbela, da so bili ti župni uradi zasedeni z duhovniki.
Pozneje so se razmere v človeški družbi spremenile. Duhovnik je ostal brez svoje služinčadi, njegovo delo je bilo vedno slabše nagrajeno, njegov ugled je pri ljudeh padel in tako je prišlo do sedanjega stanja, ko duhovnik ni več gospod, prej reven kot bogat. Duhovnik se tega vedno bolj zaveda, le kristjani se tega na splošno še niso zavedeli. Zato bo verjetno potrebno, da postane duhovnik še večji revež, star in bolan, da se bo ljudstvo streznilo in zavedelo svojega duhovniškega poslanstva i> Cerkvi.
Naši ljudje imajo še staro pojmovanje o duhovniku, ki je nek faktotum, ki je katehet, uradnik in ekonom, obenem pa še cerkovnik in ključar, kjer teh ni. Ljudstvo je pri vsem tem pasivno.
Po drugi strani pa mi duhovniki mislimo, da smo edini, ki še ohranjamo vero v naših ljudeh, kar seveda ni res. Če nekoliko opazujemo okoli sebe, lahko vidimo, kako so nam mladi, ki smo jim posvetili toliko energij, spolzeli iz rok, medtem ko so mogoče drugi, ki se zanje nismo dosti zanimali, zaživeli svojo globoko vero.
Ne drži torej rek: »Po duhovnikih vera gor, po duhovnikih vera dol.« Tudi starši imajo svojo vlogo. Beseda prijatelja in primerne družbe so tudi dale svoj doprinos. Še zmeraj se najdejo ljudje, ki jim je pri srcu Kristus in življenje po veri, mogoče bolj kot nam. Nismo mi, ki posvečujemo ljudi. Sveti Duh to dela in mi smo le njegovo orodje, včasih boljše, včasih slabše, a ne edino.
KONCILSKO GLEDANJE
Po starem je zgledalo, da je bil duhovnik nad božjim ljudstvom. Po starem so bile v Cerkvi tri vrste ljudi: duhovniki, redovniki in laiki. Toda koncil nas je hotel spomniti, da smo vsi božje ljudstvo. Koncil nas je hotel spomniti na Avguštinove besede: »Z vami sem kristjan, za vas sem škof.« Koncil nas je hotel spomniti, da je dostojanstvo duhovnikov in laikov enako, da je krst tisti, ki nam daje pravo dostojanstvo. Duhovnik ni nek superkristjan, ampak kristjan, ki je postal duhovnik ne da bi gospodoval, temveč služil.
Kristus je prišel na svet, da bi služil in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge. Ta služba je dosegla svoj višek na križu.
Ko je v preteklosti nekdo postal duhovnik, se je poudarjalo, da je ločen od ljudstva, da pripada posebni kasti. Danes se reče, da je brat med brati. Seveda to še ni prišlo dovolj do izraza. Vedno bolj pa se vidi, da je duhovnik brez občestva nesmisel, kajti le v službi občestvu doseže svoj smisel. Prav občestvo kot tako ima svoje poslanstvo, in v tem občestvu se to poslanstvo uresničuje na različne načine, z različnimi službami.
RAZNE SLUŽBE V KRŠČANSKIH SKUPNOSTIH
Oglejmo si nekoliko prvo krščansko skupnost! Tu niso bili na eni strani duhovniki in na drugi verniki, vmes pa praznina kot v naših cerkvah. Tu se omenjajo vse mogoče službe, ki so bile v različnih skupnostih različne.
Zadosti, da vzamemo Apostolska dela
in Pavlova pisma, pa vidimo, kakšno bogastvo služb je takrat obstajalo.
Seveda bi danes ne bilo umestno, da bi te službe obnavljali kot so bile tedaj. Krščansko občestvo mora odkriti v svoji sredi službe, ki so nam potrebne za današnji čas.
Služba mašnika je ena teh služb, pa ne edina. Tudi ni prav, če mašnik osredotoči v sebi vse službe in s tem ne pusti, da pridejo posamezne službe do izraza. Služba mašnika je predvsem, da skupnosti predseduje ne avtoritarno in samovoljno, ampak kot graditelj edinosti. Mašnikova služba je predvsem služba edinosti v Cerkvi.
Ne bi imelo smisla razmišljati, katere službe iz preteklosti bi bilo treba obnoviti. Razmišljati je treba raje, katere službe krščanska skupnost danes potrebuje. Službe pa so možne le, kjer obstaja krščansko občestvo. Brez njega izgubijo svoj smisel.
Zato je tudi župnija tam, kjer je verska skupnost, ne pa kjer je cerkev, župnišče in zvonik. Ta skupnost živi svoje notranje življenje, ki ga potem prenaša navzven in tako postane misijonarska.
POTREBNA JE ZAVEST SPLOŠNEGA DUHOVNIŠTVA
Velik uspeh letošnje Cecilijanke
ima svoje načrte. Ljudstvo se mora zavedeti svoje duhovniške poklicanosti in občestvene povezanosti. Ko bo kristjan spoznal, da ne najde opore v svojem evangeljskem življenju samo v duhovniku, temveč tudi v bratu, ko bo videl, da duhovnik ne more napraviti vsega ampak da mora tudi sam kaj napraviti, tedaj se bodo odnosi spremenili.
Bratska povezanost kristjanov bo težila k porazdelitvi služb in sicer po karizmah (darovih) vsakogar. Kajti vsak izmed nas ima svoj poklic, svojo karizmo, svoje darove in svoja nagnjenja, ki jih drugi nima, vsaj ne v taki meri.
S tem, da govorimo samo o duhovniškem poklicu, zadušimo druge poklice, druge karizme, ki so v božjem ljudstvu. Naloga Cerkve kot skupnosti in njenega vodstva bo v bodočnosti, da te neštete in različne karizme odkrije, jim pomaga do razvoja, da rasti, da bodo dajale svoje sadove.
Ko bodo skupnosti zaživele v bogastvu svojim karizem in služb, v veselju Svetega Duha, tedaj ne bo manjkalo tudi duhovnikov in vršili bodo res službo, ki je njihova. Potrebno pa je, da pade ločitvena stena med kleriki in laiki, da vse božje ljudstvo, duhovniki, redovniki in laiki sede za isto mizo ne kot podrejeni in nadrejeni, ampak kot bratje ter načrtujejo skupno pastoralno delo. Pastoracija, evangeli-zacija ali kar hočete ni naloga samo duhovnikov, temveč vsega božjega ljudstva Cerkve in v tem božjem ljudstvu vsak vrši službo po danih mu karizmah.
Dokler bomo duhovniki v svoji odmaknjenosti delali pastoralne programe, bodo ti obsojeni na neuspeh. Potrebno je, da pridemo do soočenja z redovniki, redovnicami in laiki.
Tržaško škofijsko zborovanje »Iz oči v oči« ne bo prineslo nič novega, pomagalo pa bo do novega načina pojmovanja Cerkve in dela. Gotovo je s tem v nevarnosti kak kleriški privilegij, toda nismo duhovniki za to, da bomo ohranjali svoj položaj, marveč da z vsemi ljudmi dobre volje iščemo, kako bi bolje služili Bogu in ljudem.
Franc Vončina
•	Po povratku iz Rima je kardinal Višinski opravil v varšavski stolnici slovesno zahvalno mašo ob izvolitvi nadškofa Karola Wojtyle za papeža. Med ipridigo je omenil tudi težave, s katerimi se srečuje poljska Cerkev v tem trenutku. Tako Cerkev še vedno nima dostopa do sredstev javnega obveščanja; verniki nimajo dovolj verskega tiska; Cerkev ne sme ustanavljati katoliških društev in ni ji dovoljeno dobrodelno delovanje.
Zbor »Lojze Bratuž« pod vodstvom prof. Mirka Fileja na Cecilijanki 1959
Veliko je bilo že napisanega ob letošnji Cecilijanki in njenem dvajsetletnem obstoju. Gotovo pa je najibolj jasno in zgovorno ter, lahko bi rekli, brez besed to »napisalo« prav izredno številno in pestro občinstvo, ki se je udeležilo te ene izmed najpomembnejših slovenskih goriških kulturnih prireditev. »Napisalo« je to s svojo navdušeno prisotnostjo tako v soboto zvečer kot v nedeljo popoldne v dvorani Katoliškega doma, ko je hotelo na tak način dati vse priznanje našim pevskim zborom in njih dirigentom za plemenito delo, ki ga na prosvetnem in splošno narodnem področju tako nesebično opravljajo. Brez pretiravanja lahko podčrtamo, da sodi taka pevska manifestacija, kot je bila letošnja Ceci-li-janka, tudi v širšem merilu v niz velikih goriških mestnih prireditev sploh in bi zato zaslužila še vse večjo pozornost od strani odgovornih oblasti.
Vsekakor je bil tudi s te strani odziv pozitiven, saj so se je med drugimi udeležili jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko, goriški pokrajinski odbornik za kulturo dr. Franco Gallarotti, slovenski izvoljeni in politični predstavniki, med temi deželni svetovalec dr. Drago Štoka.
ZUNANJI OKVIR LETOŠNJE CECILIJANKE
Predno preidemo h glasbenemu delu Cecilijanke, ki seveda zasluži prvo mesito, moramo tu beležiti tudi njen zunanji okvir, ki posebej ob dvajsetletnici le ni mogel biti tako neopazen. V soboto zvečer je najprej predsednik ZSKP dr. Kazimir Humar po pozdravu gostov in občinstva orisal nastanek Cecilijanke in pri 'tem posebej poudaril vlogo, ki jo je pri tej manifestaciji imel pokojni prof. File j. Prav on je namreč začel Cecilijanko, in to takrat, ko je nastopilo komaj šest goriških in okoliških pevskih zborov. Vsekakor se je 'ta prireditev tako razrasla, da je sedaj dosegla tisto raven in pomen, ki ju danes nesporno uživa.
ODLIKOVANI ZBORI
Še večji zunanji okvir pa je imela nedeljska izdaja Cecilijanke. Prireditelji so namreč hoteli ob tem jubileju posebej počastiti tiste zbore in njih dirigente, ki več kot deset let zvesto sodelujejo na pevski reviji. Zato so si letos zamislili posebno slovesnost, na kateri so podelili odličja vsem tem požrtvovalnim pevovodjem in s tem izkazati vso hvaležnost zborom samim. To je vsekakor lepo in pomenljivo priznanje, ki je ob dvajsetletnici gotovo na mestu. Naj dodamo, da je odličje obstajalo v posebni spominski plaketi Zveze slovenske katoliške prosvete in pergamentni diplomi, ki so jih nato izročili dirigentom in predstavnikom zborov.
Na oder so za to slovesno podeljevanje odličij prišli poleg predsednika Zveze dr. Humarja še števerjanski podžupan Ciril Terpin, predsednik Slovenske prosvete iz Trsta Marij Maver, predsednik deželne Slo-
venske skupnosti Andrej Bratuž, predsednik Sveta slovenskih organizacij Damjan Paulin, ki so nato delili diplome in plakete. Gospa Marilka Koršič Cotar je pri vsakem nagrajenem zboru obrazložila njegove zasluge za Cecilijanko. Nagrajeni so bili naslednji zbori: mešani zbor »Lojze Bratuž« (Stanko Jericijo), mešani zbor iz Štever-jana (Herman Srebernič), moški zbor »Fantje izpod Grmade« (Ivo Kralj), moški zbor »Mirko Filej« (Zdravico Klanjšček), goriški dekliški zbor (Lojzka Bratuž), mešani zbor »Planinka« iz Ukev (Franc Sivec), mešani zbor Rupa^Peč (predstavnik Darko Durček - zbor vodi Z. Klanjšček), mešani zbor »Hrast« iz Doberdoba (Karlo Lavrenčič), moški zbor iz Štmavra (Gabrijel Devetak), mešani zbor iz Štandreža (predstavnika zbora Klavdija Šuligoj in Lucijan Krpan).
SPOMINSKA BROŠURA
Letošnja Cecilijanka je izzvenela res praznično in slavnostno, saj je bila izraz veselja in radosti zaradi svojega jubileja. Veselje in radost pa sta že lastni petju samemu, saj pravi sv. Avguštin v zvezi z bistvom petja, da je to predvsem izraz veselja duše, »vox cst anim-i diffusi laetitia*. In zakaj ne bi tega izražala vsa zunanja atmosfera?
Prireditelj, Zveza slovenske katoliške prosvete, je ob tem jubilejnem koncertu izdala posebno brošuro, ki podaja poleg programa letošnje Cecilijanke tudi vso njeno bogato dvajsetletno zgodovino. Vse to ponazarjajo slike nekaterih najbolj aktivnih zborov Goriške, ki so pravzaprav Cecilijanki dali življenje in pri njej še danes zvesto sodelujejo. Poseben članek se spominja njenega pobudnika prof. Mirka Fileja.
KONCERTNI DEL
Koncertni del se je, kot že več let, odvijal v dveh delih. V soboto zvečer 18. novembra je nastopilo devet zborov, v nedeljo pa deset. Ne bomo mogli tu našteti vseh pesmi (vsak zbor je predstavil po tri skladbe), zato bomo le imenovali pevske zbore in njih pevovodje. V soboto so nastopili moški zbor Štmaver (Gabrijel Devetak), dekliški zbor Devin (Herman Antonič), sovodenjski nonet (Zdravko Pete-jan), mešani zbor Rupa-Peč (Zdravko Klanjšček), Komorni mešani zbor Nova Gorica (Štefan Mauri), mešani zbor štmaver (Gabrijel Devetak), goriški dekliški zbor (Lojzka Bratuž), moški zbor Brda (Zdravko Klanjšček) in Fantje izpod Grmade (Ivo Kralj).
V	nedeljo 19. novembra pa so se na odru Katoliškega doma razvrstili sledeči pevski ansambli: mešani zbor F. B. Sedej iz Šte-verjana (Herman Srebernič), dekliški zbor Danica z Vrha (Magda Devetak), mešani zbor Hrast iz Doberdoba (Karlo Lavrenčič), mešani zbor Rečan iz Beneške Slovenija (Anton Oualizza), ženski zbor Lojze Bratuž iz Gorice (Stanko Jericijo), mešani zbor Planinka iz Ukev (Franc Sivec), mešani zbor Štandrež (Mirko Špacapan), ženski zbor Triglav iz Bukovice (Jožef Lovec), mešani zbor Lojze Bratuž (Stanko Jericijo) in moški zbor Mirko Filej (Zdravko Klanjšček). Nastope zborov sta napovedovala Irena Prinčič in Ezio Frandolič. Drugo polovico nedeljskega nastopa je direktno oddajal tržaški radio.
Če se hočemo najprej zaustaviti ob prostorskem pomenu te Cecilijanke, naj predvsem poudarimo, da so bili letos prisotni pevski zbori z Goriške (in to z obeh strani meje, kar dokazuje udeležba zborov iz Nove Gorice in iz Bukovice), iz Beneške Slovenije ter iz Kanalske doline. Ze v tam lahko beležimo pravo idealno povezanost vsega našega zamejstva od Višarij in Matajurja do Krasa in morja. Manjkal je le Trst, ki je pred leti vsaj simbolično zastopal tudi delovanje tamkajšnjih pevskih zborov. Vse to se je pokazalo še v povezanosti z zborovskim delovanjem v matični domovini, ki je po lanski odsotnosti spet lopo sodelovala na naši prireditvi.
Tudi razporeditev posameznih zborov je bila zelo pestra. Nastopilo je devet mešanih, pet ženskih in štirje moški zbori. Že iz povedanega hitro posebej izstopa velika prisotnost ženskih zborov, ki se zlasti zadnja leta tudi v širšem merilu vedno bolj uveljavljajo (kar kažejo tudi velika zborovska mednarodna tekmovanja). Nekoliko manjše pa je sedaj število moških zborov, kar se tudi vzporedno dogaja na dveh velikih tekmovanjih kot sta npr. oni v Gorici in Arezzu. Pojav ženskih zborov je gotovo pozitiven, saj se s tem lahko predstavlja glasbenemu občinstvu vsa velika produkcija — in včasih manj znana — za tovrstne glasovne sestave, tako polne finega in delikatnega okusa.
KAJ VSE SO PELI
Ni mogoče zaustavljati se ob posameznih zborih, ker bi to nujno vzelo veliko prostora, ki ga pa tu ni. Programi naših zborov so v glavnem prerez slovenske narodne in umetne pesmi polpretekle dobe, včasih pa tudi današnjega ustvarjanja (seveda daleč od drznih avantgard in eksperimentalnih (nadaljevanje na 2. strani)
Srečanja z voditelji vsedržaunih strank
V pripravljanju zakona o globalni zaščiti slovenske narodne skupnosti v Italiji so slovenski zastopniki strank in osrednjih kulturnih organizacij sklenili, da se bodo posamezno srečali z odgovornimi zastop-
niki vsedržavnih strank v rimskem parlamentu, če mogoče s tajniki raznih strank ustavnega loka.
Stranke so na to pristale in tako je prišlo do prvega srečanja, ki je bilo v četrtek
9.	novembra v Rimu. S tajnikom liberalne stranke Zanonejem so se srečali zastopniki Sveta slov. organizacij Marija Ferle-tič, za PCI senatorka Gherbez, za SKGZ dr. Primožič, za PSI dr. Benedetič, za beneške Slovence Viljem Černo in za SSk Gradimir Gradnik.
Tajniku Zanoneju so pojasnili stališča Slovencev v Italiji glede zakona o globalni zaščiti. Izročili so mu tudi poseben dokument (Pro memoria). Poleg tega so se z njim razgovarjali še o komisiji za izvajanje Osimskih sporazumov ter o gospodarskih problemih slovenske narodne skupnosti, saj brez trdne gospodarske osnove bi vsaka zaščita ostala brez resničnega uspeha.
Tajnik Zanone jih je poslušal in poka zal tudi dobro mero razumevanja. Obljubil je tudi pomoč svoje stranke.
V	torek 21. novembra pa je bilo podobno srečanje s predsednikom republike Perti-nijem. O tem bomo več poročali prihodnjič.
Po volitvah na Tridentinskem in Južnem Tirolskem
Zahteva po avtonomiji postaia vse glasnejša
Deželne volitve na Južnem Tirolskem in
Tridentinskem so lahko presenetile samo •tiste, ki si že nočejo priznati, da v razvoju družbenega in političnega življenja bodisi v Evropi kot tudi v Italiji postajajo centralistične strankarske strukture in tudi sam središčarski državni ustroj zastarel. O tem pričajo prebujajoča se narodnostna in avtonomistična gibanja bodisi v Franciji (Korzika, Bretonija, Savoja), Veliki Britaniji (Škotska, Wales) kot v Španiji (Katalonija, Baskija, Galicija, Andaluzija) in drugod.
Novi val ni mogel seveda mimo Italije ter njenih nakopičenih socialnih in gospodarskih problemov, ki jih rimski centralizem ni in ne bo sposoben rešiti. Prevelike so razlike v tradiciji, mišljenju in ravnanju ljudi po posameznih italijanskih deželah, da bi jih bilo mogoče pravilno zajeti v vsedržavno veljavne zakone in politične odločitve, ki bi odgovarjale potrebam širokih ljudskih množic. Konec letošnjega junija je avtonomistično gledanje prišlo po nekaj letih zatišja jasno na dan na deželnih volitvah v Aosti, na katerih je prepričljivo zmagala domača francoska lista Union Valdotaine. Istočasno so bile tudi volitve v naši deželi, ki so prinesle na Tržaškem uveljavitev domače »Tržaške liste«. Ta je sicer zmes vseh mogočih idej in osebnosti iz različnih taborov, toda kot lista protesta proti političnim odločitvam na vrhu (Osimski sporazum s cono na Krasu) le izpričuje naraščanje avtonomističnih teženj med prebivalstvom. Nadalje uveljavitev Furlanskega gibanja v Furlaniji, ki resno ogroža zlasti demokrščanski politični monopol. In ne nazadnje tudi dejstvo, da je naša Slovenska skupnost (SSk) vzdržala vse mogoče pritiske ter ohranila deželnega poslanca in si ponovno pridobila svetovalsko mesto v goriškem pokrajinskem svetu.
OBČUTNE IZGUBE VSEDRŽAVNIH STRANK
In že nas znova presenetijo izidi volitev na Tridentinskem in Južnem Tirolskem, na katerih utrpijo italijanske vsedržavne stranke občutne izgube, napredujejo pa domače, avtonomistične. Volitve v tej deželi je treba jemati ločeno, po posameznih pokrajinah: Bočen (Bolzano), ki predstavlja nemško govorečo Južno Tirolsko, ter Tridont (Trento), ki obsega italijansko Tridentinsko. Obe pokrajini sta v celoti avtonomni in imata le nekaj skupnih pristojnosti in nailog, za katerih reševanje se po nekajkrat na leto sestanejo deželni oz. pokrajinski poslanci iz obeh predelov.
V pokrajini Bočen je daleč na iprvem mestu Južnotirolska ljudska stranka (Siid-tiroler Volkspartei, SVP), ki je prejela 61,3 % tj. 163.462 glasov. Imela bo v pokrajinskem svetu 21 sedežev, enega več. Krščanska demokracija (DC) je izgubila en sedež in jih bo imela poslej Je 4 tj. za 28.801 glas. Komunisti so pridobili en sedež in iih bodo imeli poslej 3, glasov so prejeli 18.675. Tako komunisti kot demokristjani pa beležijo močan padec glasov glede na državne volitve 1976. Od drugih so prejele po en sedež socialistična (—1), misovci, socialdemokrati, Nova levica (4-1), južnotirolski socialdemokrati (+1), neodvisni Nemci (+1). Brez sedeža so ostali liberalci, republikanci, demoproletarci, radikalci, južnotirolski socialisti ter Italijanska koncentracija. V tej pokrajini tudi Tridentinska-tirolska ljudska stranka (PP TT).
V pokrajini Trident je utrpela velik padec glasov DC. Prejela je 137.828 glasov (49,1 %) in s tem izgubila absolutno večino iz leta 1973 (55,5%). Imela bo sedaj 18 se-ležev (—3). Komunisti bodo imeli 4 sedeže, pridobili so enega (30.022 glasov, 10,7 %). Socialisti so izgubili en sedež in jih bodo imeli sedaj 3 (9,1 %). Po en sedež bodo imeli misovci, socialdemokrati (—1), liberalci, republikanci ter radikalci (+1).
Odlično pa se je tokrat uveljavila Triden-tinsko-tirolska ljudska stranka (PPTT), ki je. prejela kar 36.811 glasov (13,1 %, 5 sedežev). Poprej je bila dobila okrog 23.000 glasov in je imela 3 sedeže.
NEPREPRIČLJIVI IZGOVORI
Ker so bile tri glavne vsedržavne stranke poražene glede na državne volitve pred dvema letoma, se sedaj vsaka po svoje izgovarja. Demokristjani trdijo, da jim je odnesla glasove PPTT, ki pred dvema letoma na državnih volitvah ni nastopila. Komunisti znova govorijo o »qualunqui-smu« in kažejo na poraz socialistov. Ti pa ne skrivajo svoje zaskrbljenosti. Saj bi izidi teh volitev prav lahko vplivali na druge italijanske dežele, ki so prav tako naveličane medsebojnega prerekanja velikih strank in razdeljevanja položajev. Pomi-
sliti je treba, da so se v predvolivno propagando za te volitve vključili veliki vodje iz rimskih central, za demokristjane Piccoli, ki je tu doma, Craxi za socialiste in komunist Cossutta. V svojih izjavah skušajo zmanjšati pomen neugodnih izidov za svoje stranke. Ne poglobijo pa se v krajevno problematiko in avtonomistično vprašanje, ki je tuje in nasprotno centralističnemu ustroju njihovih strank, da-si je prav avtonomistična težnja izhodišče za pravilno politično analizo.
Komunisti, ki razpolagajo v svojih vrstah z večjo strankarsko disciplino, si že od spomladi, ko so predložili zakonski osnutek o zaščiti jezika in kulture Furlanov, prizadevajo prepričati javnost, da imajo posluh za narodnostna in avtonomistična vprašanja. Brat glavnega tajnika Berlinguerja je še pred kratkim odšel predavat v Sassari na Sardinijo o potrebi okvirnega zakona za zaščito vseh jezikovnih manjšin v Italiji. Kakor da bi te manjšine obstajale šele od včeraj. Kako da se PCI doslej vseh 30 povojnih let ni spomnila na vprašanje številnih manjšin v državi?
Še težje je za demokristjane. Stranka, katere obstoj pogojujejo nacionalistične centralistične strukture (namesto krščan-sko-socialne ideje), se ne bo nikoli mogla prilagoditi avtonomijam in federalistični politični sestavi. Zato bo poskušala storiti vse, da bi, če že ne preprečila, pa vsaj Zavrla razvoj krajevnih samouprav.
Pomisliti je tudi treba, da avtonomistične stranke, z izjemo južnotirolske, niso deležne državnih doklad, ker nimajo poslancev v Rimu in si morajo popolnoma same vzdrževati vse breme organizacije, obveščanja, vse prostovoljno in ob izgubi za njih člane in privržence. Če se potem na volitvah še uveljavijo, je to toliko močnejši znak drugačnega političnega razvoja kot pa je potekal doslej.
Iz Beneške Slovenije
Sejem beneške pesmi
22. oktobra letos se je na Lesah v Slovenski Benečiji vršil že peti sejem beneške pesmi v priredbi kulturnega društva »Rečan«. Udeležba je bila izredna, več sto ljudi iz vseh beneških dolin in kar deset novih pesmi je bilo predvajanih. Zmagala je pesem »Vsakdanji kruh« Lučana Chiabudi-nija, druge pesmi pa so imele naslove: »Sonce sije«, »Preblisk«, »Moja vas«, »Mi-sle«, »Marinca je v Benetke šla«, »Sreča moja si ti«, »Korito« (druga nagrada), »Tonca in Marjanca« ter »Sestrica«.
Kot je razvidno že iz naslovov, gre za pesmi, vzete iz domačega življenja. Zato so še posebno izvirne. Prireditev je eden pomembnih znakov kulturnega prebujanja beneških rojakov, ki jih hočejo politične sile narediti samo za neko »slovansko« eksotično folkloro, brez priznanja njih slovenske pripadnosti. Obenem priča o globokih narodnokulturnih koreninah za-nemarjanega sveta pod Matajurjem, ki poganjajo mladike kljub neprijaznemu vzdušju odgovornih oblastev.
Izredno delavna so postala beneška društva, ki so sklenila poslati v Rim posebno pismo zaradi izkrivljenih odgovorov beneških županov o narodnostnem stanju v Benečiji. Zupan iz Srednjega (socialdemokrat) je npr. odgovoril, da je govorica v njegovi občini narečje slovanskega (sic!), nemškega, furlanskega in francoskega izvora, pa še nekaj španščine je vmes.
Od 22. novembra dalje je v prostorih društva »Ivan Trinko« v Čedadu tečaj slovenskega jezika.
★
• V Romuniji je v teku obnavljanje zgradb, ki so bile poškodovane v potresu marca 1978. Med njimi so tudi številne cerkve. V pokrajini Cosnava, kjer je bilo uničenih ali poškodovanih 77 cerkva (večinoma pravoslavnih), so jih doslej obnovili 30, 17 pa jih še obnavljajo. Veliko pomoči za obnovo je prišlo iz raznih dežel sveta, precej pa so zbrali tudi verniki sami, ki pomagajo tudi z brezplačnim delom. Javne oblasti prispevajo svoj delež samo pri stavbah, ki jih imajo za narodne in umetnostne spomenike.
• Na jesenski konferenci v Lurdu, ki se je je udeležilo 122 francoskih škofov, je bil za predsednika škofovske konference ponovno izvoljen nadškof iz Marseilla Etchegaray. Pariški kardinal Marty je zbranim škofom priporočil večje pričevanje uboštva in več misijonskega prizadevanja, mlade pa je pozval, naj se odločijo za duhovniško službo.
■ Papež Janez Pavel II. je v strogo privatni avdienci sprejel na razgovor protest-niškega nadškofa Lefebvra. Ta 'je za avdienco sam zaprosil. Od 6. julija 1976 je ta vodja tradicionalnih katoličanov kaznovan s suspenzijo »a divinis«, tj. ne bi smel vršiti bogoslužnih opravil in posvečevati, česar pa se Lefebvre ves čas ne drži. Zdi se, da ima Lefebvre v novega papeža več zaupanja kot v Pavla VI. in da ga smatra bolj zavzetega za tradicije v Cerkvi.
■ Italijanski ministrski predsednik Andreotti in zunanji minister Forlani sta v teku petih dni obiskala štiri države na Bližnjem vzhodu: Libijo, Egipt, Jordanijo in Irak. Tri od njih (razen Jordanije) oskrbujejo Italijo z dobro tretjino uvoženega petroleja. Medtem ko italijanski izvoz v Libijo skoro krije uvoženi petrolej, je pa italijanska trgovina z Egiptom in Irakom v velikem primanjkljaju.
■ Avstrijski Rotary klub je podelil letošnjo nagrado »za civilni pogum« ravnatelju milanskega dnevnika »Giornale nuovo« In-dru Montanelliju. V utemeljitvi je rečeno, da se je Montanelli odločil izdajati svoj list v trenutku, ko je večina tiska v Italiji zagovarjala upravičenost »zgodovinskega kompromisa« med katoličani in komunisti. Montanelli se je tej težnji z uspehom uprl, braneč idejo svobode in demokracije. Montanelli je v besedah zahvale omenil, da v Italiji vedno več razumnikov odklanja marksistične ideje.
■ Jugoslovanske sodne oblasti so zavrnile zahtevo pravosodnega ministra Zvezne republike Nemčije, da se izročijo Nemčiji štirje zahodnonemški državljani, obtoženi terorizma. V zavrnitvi je rečeno, da za izročitev ni zadostnih dokazov. Tako odločitev jugoslovanskih sodnikov je bilo pričakovati potem ko so zahodnonemške oblasti z isto utemeljitvijo odklonile izročitev osmih hrvaških nacionalistov, ki so bili obtoženi s strani Jugoslavije terorističnih dejanj. Medtem je Jugoslavija četverico zahodnonemških teroristov že izgnala kot nezaželene osebe. Zatekli so se v eno držav Bližnjega vzhoda, ki je naklonjena tako palestinskim kot drugim teroristom.
IB Nekaj generalov, nezadovoljnih z demokratizacijo Španije, je skušalo dobit: med vojaškimi krogi pristanek za vojaški udar, ki naj bi odstranil sedanjega predsednika vlare Suareza in morda tudi kralja J. Carlosa I. Kljub razkriti zaroti je kraij odšel na štirinajstdnevno potovanje po deželah Latinske Amerike, pričenši v Mehiko. Medtem pa so se >v Madridu Francovi pristaši v nedeljo 19. novembra slovesno in množično spomnili triletnice njegove smrti. Proslave se je udeležilo 250.000 ljudi. Poročevalci vedo povedati, da je bila manifestacija res mogočna. Udeleženci so vzklikali proti Suarezu in obrambnemu ministru Gutierrezu Melladu. Glavni govornik je bil Blas Pinar, ki je ob nazvočnosti Francove hčerke Pilar vzkliknil: »Prevariii so nas!« Cerkev je obtožil, da razbija narodno enotnost, o novi ustavi, ki bo dana na glasovanje 6. decembra pa je dejal, d l je nastala po navodilu komunistov.
■ Kam vodi fanatizem, daje žalosten dokaz primer ameriške sekte »Tempelj ljudstva«. Sekto je ustanovil leta 1950 neki Jim Jones na načelih varstva narave in odpravi družbenih razredov. V sekti vlada železna disciplina in kdor ni poslušen, moda umreti. Leta 1977 je Jones ustanovil v bivši britanski koloniji v Guayani nekakšno kmetijsko zadrugo, ki je štela okoli tisoč članov. Jones jih je dobesedno zasužnjil. Živeli so v nečloveških pogojih. Nekateri so se hoteli tega življenja rešiti, pa so o tem obvestili severnoameriške oblasti. Pretekle dni je naselje obiskala preiskovalna komisija s poslancem Ryanom na čelu. Tej je uspelo osvoboditi 14 pristašev te sekte. Ko pa so stopali na letalo, so jih nekateri fanatični člani iste sekte napadli. Pri tem je bil ubit poslanec Ryan, trije časnikarji in delavec ameriške televizije, osem oseb pa huje ranjenih. Ostali pripadniki sekte so se umaknili v džunglo. Drugi dan so oblasti našle 409 trupel: 164 moških, 163 žensk in 82 otrok. Večina se je zastrupila. Življenje si je vzel tudi voditelj sekte Jones.
■ Drama 2.500 vietnamskih beguncev, ki se že nekaj tednov nahajajo na neki ladji ob malazijski obali in jih država Malazija ni hotela sprejeti, se je srečno zaključila. Francija jih bo sprejela 1.000, ZDA 750, Kanada 600, Belgija, ZR Nemčija, Nizozemska in Švica ostale.
■ Med hudim neurjem je blizu pristajalne steze letališča v Colombu na otoku Cejlonu strmoglavilo islandsko potniško leta-
lo,	na katerem se je 246 Indonezijcev vračalo z romanja v Meko v Saudski Arabiji. Nesrečo je preživelo 50 oseb.
Sv. oče o
Pri splošni papeški avdienci v sredo 15. novembra je prišla na vrsto tretja glavna krepost, ki je srčnost. Papež Janez Pavel
II.	je omenil svojega predhodnika Janeza Pavla I., ki se je najprej ustrašil izbire kardinalov, nato pa je ob besedi enega izmed kardinalov »Pogum!«, breme sprejel.
Srčen, pogumen človek je vojak, ki v času vojne brani svojo domovino, pripravljen dati svoje življenje. V času miru so pogumni tisti, ki se izpostavijo ob kakšni prirodni nesreči, ko pomagajo sočloveku v stiski. Pogumen je bil sv. Karel Boromej-ski, ko je v Milanu divjala kuga in se ni bal imeti stikov z okuženemi. Pogumni so tisti, ki plezajo na Mont Everest ali vesoljci, ki so prišli na Luno. Poleg teh junakov, o katerih govori vsa javnost, pa so drugi brez imena, ki izpričujejo enak pogum ali še večjega. Vzemimo npr. mater številne družine, ki odkloni nasvetovani splav. Njen »ne« je dejanje velikega poguma. Ali vzemimo nekoga, ki bi lahko naredil uspešno kariero v življenju ali si pridobil prostost, samo da odobri nekaj, kar ni pošteno ali je proti njegovim načelom, pa kljub grožnjam reče »ne«. Mnogo je takih primerov srčnosti, o katerih se ne govori in ne piše, poznata pa jih naša vesi in Bog.
Človek po naravi beži pred nevarnostjo, ima strah pred trpljenjem. Potrebuje zato pogumnih oseb, ki so mu v moralno oporo. Take osebe se ne bojijo groženj, nasilja, preganjanja. Da pričajo vedno za resnico in pravico, morajo preseči same sebe in se izpostaviti tveganju zasramovanja, ponižanja, materialnih izgub, morda celo ječe in odstranitve iz družbe.
Krepost srčnosti koraka vzporedno z zmožnostjo žrtvovanja. Kristus ji je dai evangeljski obraz. Potrebujemo srčnih ljudi kot potrebujemo srčnosti, da bi bili ljudje.
*	* *
Isti dan se je sv. oče v baziliki sv. Petra srečal z mladimi. Dejal jim je: »Biti mlad pomeni vedno znova iskati dobro, obvladati svoja čustva, postajati vedno boljši in biti trajno razpoložen dajati se. Toda ima človek v sebi moč, da se z lastnimi silami sooči z zalezovanjem samoljubja in zla, in povejmo kar naravnost, z razkrajal-nim delom »kneza svata«, ki človeka najprej napolni z občutkom samozadostnosti, da ga nato ob neuspehih pahne v objem obupa? Zateči se moramo h Kristusu, vedno mlademu, če hočemo zmagati. Vsakič, ko v nas njegova milost porazi sile hudobije, on obnavlja našo mladost.«
★
Iz Jugoslavije
Gradiščansko zastopstvo na Hrvaškem
Predsednik republike Hrvaške, Jakov Blaževič, je sredi novembra sprejel odposlanstvo avstrijske dežele Gradiščanske, ki ga je vodil gradiščanski deželni glavar Theodor Kerry. Kerryja in njegovo odposlanstvo je poivabil predsednik hrvaškega sabora (republiškega zbora) Petar Fleko-vič, ki je tudi sprejel vabilo, da v bližnji prihodnosti obišče Gradiščansko. Gostje z Gradiščanskega so se ustavili na Hrvaškem dva dni. Iz skopih poročil v jugoslovanskih listih je razvidno, da so obravnavali tudi vprašanje hrvaške narodne skupnosti na Gradiščanskem in poudarjali pomen dobrih odnosov med Hrvaško in Gradiščansko kot tudi med Avstrijo in Jugoslavijo.
Gre za zanimivo spremembo v avstrij-sko-jugoslovanskih odnosih, ki so jih do slej bremenila nerešena manjšinska vprašanja, bodisi glede koroškoslovenske kot tudi gradiščanskohrvaške skupnosti. Svoj čas so v Zagrebu prav zaradi zloglasnega manjšinskega preštevanja v Avstriji odpovedali obisk gradiščanskega deželnega glavarja. Toda Avstrija je kljub temu brezobzirno izvedla svojo protimanjšinsko zakonodajo.
Če je sedaj prišlo do Gradiščanskega obiska v Zagrebu in da na Koroškem slovenska stran kljub poostreni diskriminaciji ne uprizarja več nikakih demonstracij, jc mogoče sklepati, da se je jugoslovansko zadržanje spremenilo. Da bodisi gradiščanski Hrvati kot koroški Slovenci za svoje samostojno nastopanje nimajo več
srčnosti
brezpogojne podpore z jugoslovanske strani.
Lahko pride tudi do tega, da bo jugoslovanska stran zaradi dobrih odnosov prepustila Avstriji, da sama rešuje svoja manjšinska vprašanja (kot znano, na škodo manjšin). Podobno kot v primeru Osima: manjšinska vprašanja so notranja italijanska zadeva. Minister Forlani pa je že povedal, kako »globalno« tolmači rimska vlada poosimsko stanje, ko je omejil manjšinsko vprašanje le na Tržaško. Ni izključeno, da je tudi v primeru Slovencev in Hrvatov v Avstriji sklenjeno kaj podobnega.
Cecilijanka 1978
(nadaljevanje s 1. strani)
poskusov, ki na takem mestu tudi ne bi bili primerni, obenem pa so tudi našim zborom nedostopni).
Prevladovali so v veliki meri primorski skladatelji i(Vodopivec, Filej, Pahor, Simoniti, Volarič, Venturini, Adamič, Vrabec, Kogoj, Harej, Jericijo, Qualizza), poleg njih pa razni »klasični« slovenski mojstri kot so Foerster, Premrl, Ipavec, Ocvirk, Jereb, Marolt, Lipar, Hubad, Gobec, pa spet koroška Cigan in Kramolc. Od neslovenskih naj zabeležimo imena Gotovac, Verdi in morda še kako drugo. Poseganje po odlomkih iz raznih oper je sicer lahko stvar okusa, vendar menimo, da bi se našlo veliko drugih izrazito zborovskih skladb s tudi efektnim učinkom.
Poglavje zase pa predstavlja polifonska glasba. Tudi na tem področku so nekateri nastopajoči zbori pokazali posebno pozornost, in to je lahko samo njim v čast. Polifonija je namreč gotovo tista nelahka pevska šola, ki zbore oblikovno in vsebinsko brusi in krepi, zahteva pa seveda tudi veliko študija in truda. Na tem področju so razni zbori predstavili različne avtorje, tako s cerkvenega kot svetnega repertoarja. Goriški dekliški zbor (Certon), novogoriški komorni zbor (Palestrina), ženski zbor Lojze Bratuž (Byrde) in mešani zbor Lojze Bratuž (Gallus) — ito je samo 'kratka beležka s programov.
Res pa je, da so tudi nekateri drugi zbori v svoj program vstavili skladbe z veliko zahtevnostjo in s tem pokazali svoj pristop k resnemu glasbenemu delu. Naj samo omenimo npr. Gotovčevo skladbo zbora »Mirko Filej« z bogato duhovno vsebino, Simonitijevo devinskega dekliškega zbora, Bilečanko doberdobskih pevcev. Značilne so lahko tudi priredbe narodnih pesmi. Tudi tu se lahko pokažeta skladateljeva izvirnost ter intuicija. Tako naj omenim dognane in sveže priredbe A. Qua-lizze (Dekle je po vodo šlo) in pa St. Je-ricija (Gozdič je že zelen), ki sodijo tudi med nove priredbe.
TUDI UMETNIŠKA BILANCA JE BILA POZITIVNA
Navadno se pri vokalnih in drugih koncertih ustavljamo posebej ob izvajalski ravni nastopajočih. Tu bi seveda bilo to nemogoče, saj ne moremo ocenjevati posameznih ansamblov in njih kvalitet. Na splošno pa lahko zapišemo, da je bila umetniška bilanca gotovo pozitivna.
iNe gre tu za vrhunske izvedbe, saj so naši zbori in pevovodje povečini amaterji, zato moramo tudi ocenjevanje prilagoditi tem merilom. Lahko pa zatrdimo, da so nastopajoči pokazali vestno pripravo in tudi solidno raven, vedno v skladu z možnostmi, ki jih imajo. Gotovo so npr. eni zbori boljši, drugi pa morda nekoliko manj. Nedvomno je tudi res, da so šte vilni pevski zbori od prejšnjih let zelo napredovali, kar je prav razveseljivo. Končno pa jc pevska revija najboljša šola za pevce, saj se prav tu najbolje zrcalijo vse odlike in napake. Prve, da zablestijo, druge pa, da jih v bodoče skušajo odpraviti.
Prepričani smo, da jc goriška Cecilijanka že našla svojo pot v naši primorski slovenski zborovski kulturi. Včeraj v pionirskem skromnem začetku, danes v širokem razmahu, jutri pa gotovo v svojem nenehnem poslanstvu vezanja preteklega s sodobnim, narodnega in umetniškega glasnika življenjske volje ,in pristnega hotenja slovenskega primorskega človeka in njega bogate kulturne tradicije.	ab
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV NA TRŽAŠKEM
priredi
Revijo pevskih zborov
v Kulturnem domu v Trstu v nedeljo 26. novembra ob 17. uri.
ŠKOFIJSKO ZBOROVANJE TRST:
Kristjani iz oči v oči
01 krizi vteksHIn tavarni vSmnriaiah
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Vloga prijavljencev pri zborovanju
Skušali bomo odgovoriti na vprašanje, kakšna je naloga prijavljencev ali tistih, ki se vpišejo za kakšno komisijo. Vpis velja le za eno komisijo, ker te bodo zasedale samo v soboto 9. decembra zjutraj in popoldne. Eni bodo zjutraj zadržani, prišli bodo zraven popoldne ali obratno.
Vsekakor je važno to, da pride vsakdo prijavljen na to zasedanje. Zadnje dni tega meseca bodo vsi prijavljenci dobili poročilo vseh desetih komisij, zraven še priloge tiste komisije, ki si jo bo kdo izbral. Nujna je preučitev razprave svoje komisije, zato pač, da se ve, za kaj gre, da se ne bo ponavljalo to, kar se je že govorilo v sedmih mesecih zasedanja. Dokumenti niso popolni, potrebujejo še dopolnitve. To pa predpostavlja poznanje tvarine. To je bil namen pripravljalne komisije.
V	primeru nujnega zadržka je možna pisana vloga. Vsekakor niso vsi dolžni govoriti. Kdor bo sledil razpravi, bo marsikaj pridobil.
Naša prisotnost je važna in potrebna, saj to pomeni navzočnost slovenske Cerkve pri -tem važnem dogodku. Tudi število ima svoj namen. Pričakujemo, da bo vsaka župnija poslala najmanj dva ali tri zastopnike kot sodelavce.
Toda naš pogled gre prek zborovanja, ki ni namen samemu sobi. Zborovanje naj bi prineslo novega duha po naših župnijah. V tem je važnost prijavljencev. Ti morajo potem nadaljevati svoje delo po župnijah. Ti naj se javijo svojemu duhovniku za župnijski svet ah' za kakšno pomoč v župniji. Dobro preberimo članek g. Vončine, ki jasno podaja vlogo duhovnika in vernika v sedanjem času. Zborovanje naj bo začetek novega, posebnega delovanja po župnijah, saj je v tem cilj zborovanja. - d. j.
★
Opčine
Na tržaški ekonomski fakulteti je diplomirala Nataša Sosič-Fabian z Opčin. K Življenjskemu uspehu ji čestita domači cerkveni pevski zbor.
S TRŽAŠKEGA
Koncert slovenskega zbora
Škedenjski cerkveni pevski zbor je v soboto 18. novembra nastopil v cerkvi sv. Marije zdravja v Trstu v okviru bližnjega škofijskega zborovanja. Petje škedenjskega zbora je bilo navdušeno sprejeto tudi med verniki italijanskega jezika.
Svetoivanski cerkveni pevski zbor pa je v nedeljo 19. novembra nastopil v kapucinski cerkvi na Montuzzi. V nedeljo 26. it. m. pa nastopijo cerkveni pevski zbori na običajni reviji pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu.
Samostojnost trgovske šole priznana
Pretekli teden je dospela v Trst vest, da je prosvetno ministrstvo le priznalo samostojnost slovenskega strokovnega zavoda, ki je doslej deloval kot vzporednica strokovnega zavoda »Galvani«. Večletna prizadevanja so tako kronana z uspehom.
Prav 'tako je ministrstvo zagotovilo fi-
nančna 'sredstva za državne vrtce, ki bodo odslej lahko delovali s celodnevnim poukom. Doslej so namreč delovali ti vrfci le v dopoldanskih urah, ker ni bilo sredstev za nove učne moči. Vsakemu vrtcu namreč pripadata dve vrtnarici.
Umestna ali neumestna stavka
V	četrtek 16. .novembra je bila stavka tudi na slovenskih šolah. Med vprašanji, ki so jih organizatorji stavke navajali, je bil tudi problem samostojnosti strokovnega zavoda in pa zahteva po drugi učni moči (na državnih vrtcih. Obe ti dve vprašanji pa sta bili rešeni že pred stavko. Sindikat slovenske šole v Trstu pa je vseeno oklical stavko, goriška veja sindikata se stavki ni pridružila. Zakaj dvojni kriterij, ko pa se sindikat proglaša za deželnega?
Barkovlje
Mazači na delu. V nedeljo 19. novembra zvečer so se sinovi enakovrednih očetov iz dobe fašizma lotili slovenske osnovne šole v Barkovljah. Pomazali so jo z dobro znanimi napisi, ki izražajo sovraštvo do vsega, kar je slovensko. Najbolj jim je trn v peti slovenska šola. Pričakujemo, da se bo policiji končno le posrečilo prijeti mazače. Taka početja pa so za nas nov opomin, da se moramo okleniti naših ustanov in jih braniti z vsemi zakonitimi sredstvi.
Zadružni jubilej
Openska hranilnica in posojilnica je 5. novembra slavila 70-letnico svojega delovanja. čeprav je ustanova šla skozi težke čase in danes niti nima prvih ustanovnih listin svojega članstva in delovanja, pa pomeni važno gospodarsko-zadružno ustanovo.
K proslavi je odbor povabil vse zadružne člane, številne goste in sorodne ustanove v restavracijo »Volnik« v Velikem Repnu. Ob tej priložnosti je predsednik inž. Sosič podal sliko življenja ustanove, njen namen in delovanje. Številnim marljivim učencem so razdelili denarne nagrade in vsi navzoči, ki jih je bilo nad 200, so se med seboj spoznali, porazgovorili in bili na kosilu, ki ga je nudila ta ustanova, kateri želimo še večji razvoj.
* V izdaji podtalne knjižne založbe Sa-mizdat kroži po Sovjetski zvezi prevod knjige katoliškega teologa Kiinga »Bog živi?«. Do sedaj je založba oskrbela ruski in estonski prevod. Knjiga je postala najbolj iskano branje v SZ, tako da je list »Nauka i religija«, ki izhaja v Moskvi, smatral za potrebno, da knjigo napade pod naslovom:	»Svobodomiselni	pater
Kiing«. Pisec članka Kryveljov ga imenuje krivoverca, ki skuša ozdraviti krščanstvo in ga predstaviti kot protiprOgram mar-ksizmu-leninizmu.
• Odkar je nastala izraelska država, je zapustilo Sveto deželo že več kot sto tisoč kristjanov. Trenutno živi v Palestini še
90.000 katoličanov, 80.000 pravoslavnih in
7.000 luteranov.
V sovodenjski tekstilni tovarni (Manu-fattura goriziana) je prišlo do zastoja prodaje, kakor trdijo gospodarji in zato so odpustili 64 delavcev. Proti takemu ukrepu je nastopila enotna sindikalna organizacija in seveda delavstvo. Vendar se je po določenem času brezuspešnega stavkanja porodila namera, da bi z delom nadaljevali, obenem pa zahtevali od uprave, da znova zaposli odpuščene delavce.
V ta namen je stekla akoija in so se pobirali podpisi, da bi na demokratičen način delavci ob tajnem referendumu odločili, kaj bodo nato skupno naredili. V to akcijo se je vključil tudi sovodenjski župan Jožef češčut, ki je v tovarni zaposlen
iiiiuiuiiiiMiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiNiiiimiiiuiiiiiimiMiHiiiuiiiniiiiiiiiiMNiiiiMHiiniiiiiMMMiiiHHiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiMiiiiiuiuimimMiiiiiiiiiiiiiiiiimi
Mario Laurenčič
Napad na ljubljansko »Delo«
Sovjetski zunanjepolitični tednik »Za rubežom« je napadel pisanje ljubljanskega dnevnika »Delo« ob nedavnem podpisu prijateljskega sporazuma med Sovjetsko zvezo in Vietnamom. Po mnenju sovjetskega tednika se je »Delo« pridružilo »zboru raznolikih protisovjetskih nasprotnikov sovjetsko-vietnamskega sporazuma s Pekingom na čelu«. Zanimivo bi bilo vedeti, zakaj ta nenavadna »pozornost« v Moskvi prav za slovenski dnevnik, ko izhaja v Jugoslaviji še toliko časopisov drugih narodnosti. Postaja mar za Moskvo Slovenija politično zanimiva?
•	Letošnjo nagrado mednarodne organizacije Unesco za boj zoper nepismenost so na predlog ministra za ljudsko vzgojo v srednjeafriški državi Burundi podelili katoliški dobrodelni ustanovi Caritas v omenjeni državi z utemeljitvijo, da ta Caritas odlično povezuje boj zoper nepismenost s spodbujanjem domače kulture.
Kdo bi mogel verjeti, da je naš Pre Mario, štoblanski famošter, letos novembra izpolnil že 70. leto? Vedno je mladosten, živahen, delaven, glasan. Beneško narečje kar poje iz njegovih ust. Pre Mario se je rodil na Vrhu (Spignon) v landarski župniji 21. novembra 1908. Oče Avguštin in mati Roza Makorič sta imela majhno kmetijo in sta vse žrtvovala, da bi sin Mario postal »gospod nunac«.
Mario je do 3. razreda obiskoval šolo v Tarčetu, 4. in 5. razred v Čedadu, gimnazijo in teologijo pa v Vidmu. Tu je imel dobrega učitelja in vzgojitelja msgr. Ivana Trinka, ki je očetovsko skrbel za dijake in bogoslovce Beneške Slovenije.
Pre Mario je bil posvečen za mašnika
S.	julija 1934 in 16. avgusta istega leta je nastopil svojo službo v Štoblanku, kjer je še danes in pridno skrbi za stare ljudi, ki so edini ostali zvesti svoji beneški zemlji, medtem ko so se mladi raztepli po raznih državah ali pa živijo v Furlaniji. Če bi Pre Mario znal tako pisati kot je pisal France Bevk, bi nastal nov roman o Čedermacu.
Duhovniško službo je namreč nastopil v tisti dobi, ko je fašizem prepovedal slovenske pridige po cerkvah. Pre Mario pa je od nove maše do konca oktobra navdušeno pridigal po slovensko, dokler niso prišli nekega dne karabinjerji in ga odpeljali na kvesturo v Videm. Z njim so odpeljali tudi Pre Antona Domenisa iz Dreke. Kvestor jima je temeljito izprašal vest ter jima je zagrozil s konfinacijo, če ne prenehata s slovenskimi pridigami.
Pre Mario se je po svoje držal teh krivičnih odlokov. Če je videl v cerkvi samo domače ljudi, je pridigal po slovensko, če pa so se prikradli tujci, je vedel, da vohunijo in je pridigal po italijansko. Svojim ljudem je postal oče in učitelj. Ko je prišla -vojna, je bila njegova hiša odprta vsem.
Po padcu fašizma je takoj uvedel samo slovenske pridige, kar pa seveda preostankom fašizma ni bilo všeč. Začeli so ga napadati po časopisu »II Tricolore« in po drugih letakih, ki so jih izdajali novofa-šisti. Pre Mario pa je junaško odgovarjal: Naši ljudje med tednom govorijo slovensko, če gredo v oštarijo, govorijo slovensko, še na kamunu govorijo po slovensko — zakaj bi jim jaz ob nedeljah moral govoriti po italijansko in zakaj bi se morali ravno z Bogom pogovarjati po italijansko?
Ko je videl, da mladi odhajajo v tujino, je s sosednimi duhovniki sklenil izdajati verski list »Dom«. Pri tem je mislil predvsem na emigrante. Takole je modroval: Dokler so bili ti mladi doma, so slišali glas svojih staršev in zvonove domače cerkve. Zdaj, ko so odšli po svetu, jim je list
v\y
''V	1	^
iltiiiS
, :	:	/J,,.;
- '
8p81ili
koristen, ker jim prinaša novice iz domače vasi ter jih tako povezuje z domovino in domačo cerkvijo.
Izbrali so ime »Dom«, ker dom pomeni vse: dom je domača hiša, družina, starši, domače pesmi, rojstni kraj — sploh vse, kar je človeku najbolj pri srcu. Na naslovno stran pa so dali sliko Stare gore in Svetih Višarij, ker se Benečija razteza od Stare gore do Sv. Višarij in so Benečan: pod varstvom Marije Device ohranili katoliško vero in domačo govorico.
Pre Mario bi nam znal povedati, koliko poti je napravil v Videm iz -ljubezni do svojih ljudi, koliko prošenj je napisal, da so ljudje dobili pokojnino, koliko pritožb in zahtev, da so popravili ceste, pa tudi kolikokrat je sam vzel v roko kramp in lopato in celo kompresor, da je dal zgled za razne robote in skupna dela. Tudi o tem bi nam povedal, koliko je sam žrtvoval za »Dom«, ko so morali spočetka vsako številko prevesti v italijanščino, ker jim niti škofija ni zaupala.
Zdaj, ko je »Dom« nanovo zaživel -in dobil svoj uredniški odbor, želimo njemu in njegovim sodelavcem veliko uspeha, da bi list postal domačim -ljudem in vsem emigrantom v Belgiji, Švici, Nemčiji in Franciji močna vez, ki bi jih povezovala med seboj in z -domačo zemljo, da ne bi nikoli pozabili na svoj jezik in svoje domače kraje.
Pre Mariu pa še posebej želimo, da bi ostal vedno tako mladosten in korajžen in da bi učakal vsaj toliko let, kot jih je dočakal njegov dobri učitelj msgr. Ivan Trinko.
Bepič
• Zveza avstrijskih katoliških mož je letos organizirala nabirko za pomoč žrtvam suše v afriških deželah. Do začetka oktobra 1978 je nabirka prinesla 15 mi-lijonov šilingov (900 milijonov lir).
1,1111......................  1....................................................................................................................................................................          iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitaiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
svetu, pri čemer morajo biti prežeti z du- to je brez žrtvovanja človekovega dosto- jo; ne veljajo pa za tiste, ki menijo, da je nauka odvisne ali že preživele.
m je brez dvoma živa priča skrbi sovodenj skih in sploh slovenskih delavcev, posebno še, ker je še živ spomin na dogodke okoli tovarne LACEGO. Za njegovo delo so ga sindikalisti trdo prijeli, PCI pa se je nad njega spravila z vso mogočo grobostjo in ga blatila po krajevnih časopisih.
Menimo, da je bila ta poteza PCI namerna, ker je že dolgo v Sovodnjah čutiti nek odpor s strani predstavnikov te stranke do župana in sploh do socialistične komponente tako v občinskem svetu kot v občinskem odboru.
Seveda župan ni mogel molčati, ker je brez dvoma pod vzel akcijo v dobri veri in v svojem globokem poštenju. Sklical je občinski svet in podal ostavko tako z mesta župana kot občinskega svetovalca. Vsled tega je nastal kočljiv položaj tudi za vso sovodenjsko občino in tu je jasen dokaz, kam lahko -privede slepo slediti italijanskim strankam, ki za naše probleme — tudi PCI in PSI sta med njimi — nimajo pravega posluha.
Sekcija Slovenske skupnosti sovodenjske občine se je sestala v nedeljo 19. t. m. in sprejela naslednjo resolucijo:
Dne 19. novembra 1978 se je v Sovodnjah, ob prisotnosti predstavnikov pokrajinskega tajništva, sestala sekcija Slovenske skupnosti za Sovodnje in razpravljala o težkem položaju, ki je nastal v občinski upravi po odstopu župana Jožefa češčuta.
SSk odločno podpira borbo delavcev tekstilne tovarne v Sovodnjah za ohranitev delovnih mest, ki jih ogroža kritično stanje tekstilne industrije. V tej luči ocenjuje delovanje sovodenjskega župana, ki se je prizadeval na demokratičen način prispevati k rešitvi težavnega položaja, v katerem se ie znašel naš človek.
Zato odločno obsoja in zavrača napad PCI na osebo župana, kateremu izraža vso svojo solidarnost. SSk meni, da taki grobi in neupravičeni napadi jasno dokazujejo politično strategijo PCI, da izloči iz politične dejavnosti človeka, ki je vse svoje življenje posvetil borbi za ohranitev slovenskega lica svoje občine in smatra, da take akcije ne samo rušijo enotnost slovenskih delavcev, ampak ogrožajo vso so-vodenjsko skupnost.
Na zadnji izredni seji občinskega sveta, ki je bila v petek 11. novembra, je SSk glasovala za skupni dnevni red, ki je izražal solidarnost županu skupaj s predstavniki PSI in PCI v prepričanju, da je to iskreno stališče vseh prisotnih občinskih svetovalcev. Sekcija PCI za Sovodnje pa je že naslednjega dne s posebnim letakom ponenmo grobo napadla sovodenjskega župana. To znova dokazuje dvoličnost politike, ki jo vodi PCI do slovenskih volivcev.
SSk zahteva, da se takoj reši politična kriza na občinski ravni in izjavlja, da je pripravljena prevzeti svoje odgovornosti v sodelovanju z vsemi tistimi silami, ki so resnično pripravljene ohraniti in jamčiti slovensko bodočnost sovodenjske občine.
*	* *
Naj povemo še, da je bila v torek 21. novembra skupščina vseh delavcev, zaposlenih v tovarni ob prisotnosti sindikalistov, izvoljenih občinskih in deželnih predstavnikov ter zastopnikov strank. Jasno je, da so se vsi strinjali z delavci. Rekli bi le to, da ni v slovenščini spregovoril nihče, čeprav je velika večina uslužbencev Slovencev. To je storil samo pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Marjan Terpin, ki je prinesel delavcem solidarnost -Slovencev v njih težkem boju. Tu imamo zopet nazoren dokaz, kaj pomeni utapljanje Slovencev v italijanskih strankah.
Odličniki
Iz pisem beneškega patriarha A. Lucianija
O MARKSIZMU
Iz pisma Marconiju. Spoštovani Marconi! V Cerkvi je v teku notranja prenova in dialog z zunanjimi silami. Pri tem pa prihaja do težav. Jaz, ki sem škof, se včasih -čutim v koži sina francoskega kralja Ivana II. Kralj je (v bitki pri Poitiersu leta 1356 zadajal hude udarce z mečem. Poleg njega se je boril tudi sin, toda ta je pazil predvsem na očeta in mu od časa do časa klical: »Oče, pazi se na desni strani, pazi se na levi strani...«
To je delo, ki ga moram neprestano opravljati. -Cerkev se srečuje s težavami na socialnem in gospodarskem področju, kjer hoče nuditi svoj prispevek. Pri tem kot Cerkev izjavlja, da nima ne pooblastila ne pristojnosti ne sredstev za reševanje strogo tehničnih problemov.,Verniki, ki so tudi državljani, morajo sami nastopati v sindikalnem, političnem in podjetniškem
hom svoje vere.
Cerkvena hierarhija jim predlaga, pa tudi vsem drugim, socialni nauk, ki je povzet iz evangeljskih načel. Ta si mora -danes utirati pot med nasprotujočimi si ideologijami kapitalizma in marksizma. Prvi ima zaslugo, da je omogočil industrijski razvoj in da brani osebno svobodo. Očitajo mu, da je povzročil v preteklih stoletjih mnogo trpljenja revnim in da je kriv za -današnja neravnovesja. Marksizem pa zatira osebno svobodo in pomete, ko pride na oblast, z vsemi verskimi vrednotami. Ni mu mogoče zanikati zasluge, da je opozoril na stisko in trpljenje delavskega razreda in opozoril na dolžnost solidarnosti.
Da bo kapitalizem prišel na pravo pot, ga bo treba po nauku Cerkve globoko spremeniti. Proizvajano bogastvo je dobro pod pogojem, da se nanj preveč ne naveže srce, da ima od njega korist čim več ljudi, da ne povzroči več hudih neravnovesij današnjega časa. Dobiček je upravičen samo, če je dosežen s pravičnimi sredstvi,
ianstva.
Kar se pa marksizma tiče, skuša danes prodirati v vrste katoličanov s pomočjo prefinjenega razlikovanja: eno je analiza, ki jo je napravil Marx o družbi, drugo pa je ideologija, ki je vodila Marxa. Analiza je strogo znanstvena osvetljujoča stvar, ki je koristna za reševanje problemov, in mi jo sprejemamo. Odklanjamo pa materialistično ideologijo.
Žal pa tako razlikovanje ne rodi za kristjana pozitivnih sadov. Kdor začne enkrat marksizem gledati s prijaznimi očmi, ho prej ali slej zaplul v njegove vode in se ujel v njegove mreže.
DUŠNO PASTIRSTVO VSAKDANJOSTI
Ta razprava patriarha Lucianija ni izšla med pismi »Odličniki«, temveč leta 1972 v reviji »Studi cattolici«. Tudi v njej pride do izraza globoka pravovernost in dušnopa-stirska preudarnost kasnejšega papeža Janeza Pavla I.
Pogosto sem navajal zadnje koncilske odloke. Ti veljajo za tiste, ki jih sprejema-
koncil že zadeva preteklosti. Ti trdijo, da nima več smisla aplicirati navodil drugega vatikanskega koncila, temveč pripraviti novi koncil, drugega jeruzalemskega.
Ob vsem tem me je zagrabil strah, da sem ob poudarjanju lepih in pozitivnih strani zadnjega koncila premalo opozoril na sence, ki na žalost ne manjkajo.
Drugi vatikanski koncil je s tem, da je dal poudarek -sv. pismu, dal prednost pridigi. In je ravnal prav. Toda so taki, ki jemljejo svetopisemska beri-la kot neke vrste klin, na katere nataknejo svoje nekdanje pridige, ne da bi čutili potrebo, da jih posodobijo, češ »če so bile dobre pred tridesetimi leti, bodo tudi sedaj«.
Spet drugi hočejo svetopisemska berila čim bolj osladiti in jim odvzeti vse, kar se nanaša na teologijo križa. -Nikdar ne omenjajo tragičnih posledic izvirnega greha, vic, pekla. Govorijo o usmiljenem Bogu, a molčijo o Bogu Sodniku. Redki pridigarji še opozarjajo mladino na odpoved, žrtev, vzdržnost. Izrecno ali posredno dajo vedeti, da -so nekatere točke cerkvenega
Sinoda škofov v zvezi s tem obzirno opozarja: »Evangelij je treba svetu oznanjati
v	vsej njegovi celoti. Vsak duhovnik je odgovoren, da predstavi vso božjo besedo.«
Po zadnjem koncilu so se nekateri z vso zavzetostjo vrgli na uničenje vsega teološkega nauka iz preteklosti. In vendar ima Cerkev preteklih stoletij nebroj zaslug, kar pa nekateri teologi popolnoma prezrejo in govorijo samo o senčnih straneh Cerkve. Teolog von Balthasar to ravnanje označuje z besedami: Cerkev - čista devica pocestnica. Vse, kar je bilo v preteklosti Cerkve pogrešenega, se daje na veliki zvon in se z ztlobno razlago še povečuje. Če kdo opozori tudi na svetle strani Cerkve, ga obtožijo »triumfalizma«, težnje po zmagoslavju.
(Drugič naprej)
•	Mednarodna dobrodelna ustanova Caritas je v teku letošnjega leta poslala v Libanon kot nujno pomoč že pot milijonov dolarjev. Denar je izročila libanonski krščanski Caritas.
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
vabi na
»PESEM MLADIH«
(MALO CECILIJANKO)
ki bo na praznik Brezmadežne 8. decembra ob 16. uri v dvorani Katoliškega doma v Gorici. Sodelovali bodo številni mladinski zbori. Podprimo prizadevanja teh mladih grl, ki so naša bodočnost!
Seja goriškega pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti
V	Gorici se je sestal na redni seji pokrajinski svet Slovenske skupnosti, ki ga je sklical in vodil predsednik Gradimir Gradnik. V glavnem je beseda tekla o položaju na pokrajini po umestitvi enobarvnega odbora, ki ga podpirajo vse stranke ustavnega loka razen SSk.
Uvodno poročilo je podal tajnik Marjan Terpin, o konkretnem stanju pa je poročala pokrajinska svetovalka Marija Fer-letič, ki je prisotne seznanila z žalostnim stanjem, ki vlada v tej ustanovi po umestitvi takega odbora, ki zavoljo razdvojenosti PCI-PSI (ter DC sploh ne more delovati in se že govori o krizi.
Potrjeno je bilo zato pravilno stališče SSk, ki v tako večino ni hotela vstopiti zlasti to, ker niso bili sprejeti bistveni predlogi Slovencev in ker so v njihov prid sprejeli v program le nekak »pesek v oči«, s katerim bi radi preslepili našega človeka.
Slovenska skupnost bo zato še nadalje odločno proti takemu sistemu upravljanja, ki ne more prinesti nič dobrega in konkretnega v prid Slovencem.
Člani sveta so nadalje pretresli rezultate nedavnega seminarja SSk, ki je bil v Beli peči v Kanalski dolini in zlasti opozorili na pozitivni doprinos mladinske komponente, ki je bila v izdatni meri prisotna.
Svet je nadalje sklenil, da bo sklican tretji pokrajinski kongres SSk v Gorici konec januarja prihodnjega leta in da bodo po Goriškem vnaprej vse sekcije pripravile gradivo in teme, ki bodo postale tako osnova tega zborovanja.
Pismo slovenskih ustanov in organizacij
Zastopniki slovenskih upravnih organov ter političnih organizacij, zbrani na pobudo Ženskega iniciativnega odbora za Goriško dne 27. oktobra 1978 na sedežu odbora so preučili vsebino deželnega zakona št. 81 z dne 20. julija 1978 s posebnim ozirom na člene 3, 4, 12 in 13, ki zagotavljajo
Že dolgo, morda že preveč časa, smo pogrešali knjigo, ki bi vsaj delno prikazala delovanje slovenskih duhovnikov v težkih letih fašizma. Pokojni rnsgr. Rudolf Klinec je imel v načrtu izdati knjigo kot spomenik trajne vrednosti vsem primorskim duhovnikom, ki so se vzorno žrtvovali za svoje ljudstvo. Prezgodnja smrt mu je sicer preprečila, da bi jo sam izdal, toda Goriška Mohorjeva družba je hotela ab prvi obletnici pokojnikove smrti izdati to edinstveno publikacijo. Na ta način se hoče oddolžiti dolgoletnemu tajniku GMD in zvestemu sodelavcu ter obenem želi predstaviti javnosti mučeniške like duhovnikov, ki so s svojim delom in življenjem, da, cal6 za ceno življenja, ohranjali med ljudstvom zvestobo svojemu narodu, materini besedi in verski dediščini.
Ob tridesetletnici zmage nad fašizmom in konca vojne predstavlja ta letošnja publikacija GMD doprinos k pravemu prikazanju zgodovinske podobe vseslovenskega odpora proti fašizmu. Ta odpor je, kakor vsi vemo, zajel celotno slovensko dogajanje na Primorskem. V letih, ko so bili slovenski intelektualci, politiki in tudi preprosti ljudje obsojeni in umorjeni zaradi vere v svobodo, so lahko duhovniki pod okriljem Cerkve nastopili s svojim odločnim, mučeniškim in nerevolucionarnim odporom v obrambo primorskega ljudstva. Zato so tudi oni na svoj način ogromno
slovenski narodni skupnosti pravico do soupravljanja, posluževanja iposvetovalnic v materinem jeziku ter izobraževanja osebja, zaposlenega v sklopu omenjenih posvetovalnic.
Glede na dejstvo, da sta na območju goriškega zdravstvenega konzorcija vključeni tudi občini Sovodnje in Števerjan ter slovensko prebivalstvo mesta in okoliških vasi, so spodaj podpisane organizacije in uprave naslovile 18. novembra letos na go-riški zdravstveni konzorcij in na deželni odbor Furlanije-Julijske Benečije posebno pismo s sledečimi zahtevami:
1. našo narodnostno skupnost v upravnem odboru Družinske posvetovalnice naj zastopata po dva člana, imenovana od Slovenske konzulte pri goriški občinski upra-
vi	ter dve članici obstoječih slovenskih ženskih organizacij;
2. med stalno zaposlenim osebjem mora biti vsaj ena moč s popolnim znanjem slovenskega jezika;
3. med občasno zaposlenim osebjem naj bi vsaj psiholog in ginekolog obvladala slovenščino;
4. v svojem programskem osnutku goriški zdravstveni konzorcij v primeru potrebe predvideva možnost sestava še ene strokovne delovne skupine. Če pride do tega, je treba dati prednost strokovnjakom, ki obvladajo slovenščino;
5. občasno naj bi celotni strokovni aktiv Družinske posvetovalnice posloval tudi na območju občin Sovodnje in Števerjan;
6. tečaji in seminarji za strokovno izpopolnjevanje operaterjev naj bodo tudi v slovenščini kakor določa 13. člen deželnega zakona in odprti vsem uporabnikom, ki se za to zanimajo.
Podpisani: Ženski iniciativni odbor za Goriško - Občinska uprava Sovodnje ob Soči - Občinska uprava Števerjan - Konzul ta za slovenska vprašanja v občini Gorica - Krajevna konzulta Pevma Oslavje Štmaver - Krajevna konzulta Podgora -Krajevna konzulta Štandrež - Slovenska kulturno gospodarska zveza - Svet slovenskih organizacij.
pripomogli k dokončni zmagi med drugo svetovno vojno.
Knjiga obsega razdobje med letom 1943 in 1943 do zloma fašizma. V njej bomo odkrili podobe slovenskih škofov in duhovnikov, ki so v temnih letih bodrili naše ljudstvo, da ni obupalo in klonilo. Skupno z njimi so ostali zvesti veri, jeziku in narodu. - /. M.
Porabje
Na Madžarskem so imeli svoj kongres zastopniki južnoslovenskih narodnosti, ki živijo v tej državi. Slovenci v Porabju predstavljajo 6 odstotkov pripadnikov teh skupnosti. Njih narodnostno življenje da se je precej poživilo, poroča ljubljanski tisk. Imajo mešan pevski zbor v Gorenjem Seniku, folklorno skupino v Šakalovcih in dramsko skupino v Štefanovcih, ki je iztrgala pozabi precej domačih ljudskih običajev. V Slovenski vasi blizu Monoštra se je uveljavil ženski kvintet. Lani so ustanovili na tem območju folklorno skupino »Porabje«, ki je zelo uspešna in je gostovala s porabskimi plesi tudi v matični Sloveniji. Skoraj vsaka porabska vas da ima že kulturni dom, knjižnico. Snujejo tudi ustanovitev narodopisnega muzeja. Njih učitelji pa se izobražujejo tudi v Ljubljani zaradi boljšega usposobljenja slovenskega jezika.
Umrl je cerkovnik pri Sv. Ignaciju
r:,vrv>, •'»‘jnmgMi Tudi slovenski verniki, ki obiskujejo
cerkev sv. Ignacija na Travniku, so dobro poznali tamkajšnjega cerkovnika Giuseppa Lo Re. Bil je sicer nekoliko svojevrsten možak; naučil se je tudi nekaj slovenskih besedi in jih rad uporabljal.
Po rodu je bil s Sicilije in je prišel v Gorico leta 1935. Imel je številno družino. Po poklicu je bil čevljar. Poleg tega dela se je leta 1936 zaposlil kot cerkovnik na Placuti. Po drugi svetovni vojni, ko je dotedanji cerkovnik pri Sv. Ignaciju Simčič odšel v Ameriko, je župnik Piciulin pregovoril cerkovnika na Placuti, da je enako službo prevzel na Travniku. Tako je Lo Re prišel k Sv. Ignaciju in ostal na tem mestu do torka 14. novembra, ko je nenadoma umrl, potem ko je zjutraj še odprl cerkev. Odpovedalo mu je srce. Pogreb je bil v četrtek 15. t. m. ob veliki udeležbi ljudstva, saj so pokojnemu vsi želeli dobro.
Lo Re se je dobro ujemal s svojim župnikom msgr. Persigom in mu pomagal pri obnovi cerkve in župnišča. Ko so se cerkovniki v goriški nadškofiji organizirali v lastno stanovsko organizacijo, so cerkovnika na Travniku izvolili za svojega predsednika. Zaradi zaslug v cerkveni službi je dobil tudi odlikovanje.
Družini izrekamo naše sožalje, pokoj ne-mu naj Bog nakloni bogato plačilo.
Skavti so se spomnili svojih pokojnih bratov
Podobno kot v prejšnjih letih se je naša skavtska družina tudi letos spomnila svojih pokojnih bratov. Izkoristili smo sončno novembrsko nedeljo in krenili s kolesi do glavnega goriškega pokopališča. Tu smo obiskali grob Roberta Remca, ki je utonil v Soči septembra 1971. Ustavili smo se tudi ob grobu pisatelja in prijatelja mladine Frana Erjavca. Nato smo nadaljevali pot do pokopališča v Mirnu, kjer smo se spomnili pokojnega Petra Špacapana, ki je preminil v prometni nesreči maja 1970.
Odtod smo kolesarili še do Peči, kjer je daroval sv. mašo g. Stanko Jericijo. Med pridigo se je še enkrat spomnil močnega značaja mladega Roberta in vrlin prerano umrlih g. Štante in Petra. Mlajši in starejši člani so pri obisku grobov in pri sv. maši res doživeto sodelovali. Velika zasluga gre rangerjem, ki so pokazali ob tej priložnosti precejšnjo zrelost in resnost.
Po maši se je večina mlajših skavtov in skavtinj morala vrniti domov v Gorico ali v Doberdob. Roverji in starešine SGS pa so se odzvali vabilu skavtov druge čete ter se zbrali za cerkvijo, kjer so pekli kostanj in pili čaj. - Dobri Gams
Rupa
Onesnaženje zraka. Že nekaj časa zaudarja v naši vasi in bližnji okolici po neprijetnem vonju, ki je še posebno močan na večer in ponoči. Ozračje diši po izgorelih naftnih proizvodih. Ti plini prihajajo iz Vipavske doline, saj se na večer s prostim očesom vidi, kako se vlečejo iz Mirna proti Rupi. Pozivamo naše slovenske predstavnike tako na deželni kot pokrajinski ravni, da posredujejo na odgovornih mestih in poskrbijo, da bo zrak zopet čist.
★
Ljudski radio - Gorica
Letos se je v januarju prvič oglasil »Ljudski radio - Gorica« (Radio popolare -Gorizia). Njegov glas je bil ugodno sprejet med številnimi drugimi državnimi in privatnimi radijskimi oddajami. V sklopu njegovih oddaj so imele primerno mesto tudi oddaje v slovenščini.
Toda kaj, ko pa sprejemanje teh oddaj ni bilo kvalitetno, zlasti v enem delu goriškega mesta. Oddajnik je bil namreč postavljen na hribu nad Medejo. Zato so oddaje le zelo pomanjkljivo segale do Gorice. Zavoljo tega so organizatorji to poletje prenesli oddajnik na števerjanski grič. Že nekaj tednov se vrstijo oddaje preko nove antene in slišati jih je prav dobro.
Zato smo se odločili, da bomo znova začeli z rednimi slovenskimi oddajami od ponedeljka 27. novembra dalje. V slovenščini bodo oddaje vsak večer, razen ob nedeljah, od 19,15 do 20. ure. Torej 45 minut oddaj vsak dan in sicer na kratkem valu 96 megaherzov. Naslednji teden bo spored kot sledi:
Ponedeljek: Letošnja Cecilijanka: moški zbor iz Štmavra in dekliški zbor Devin.
Torek: sovodenjski Nonet, mešani zbor Rupa-Peč, Komorni zbor iz Nove Gorice.
Sreda: mešani zbor iz Štmavra ter goriški dekliški zbor.
četrtek: moški zbor »Brda« (Krmin-Ple-šivo) ter »Fantje izpod Grmade«.
Petek: Letošnje knjige Goriške Mohorjeve družbe.
Sobota: Verska misel za 1. adventno nedeljo in cerkvena glasba.
OBVESTHA
Orgelski koncert bo v nedeljo 26. nov. ob 18. uri v župnijski cerkvi v Vrtojbi. Sodelovali bodo: pri orglah prof. H. Bergant, dve violini (A. Maroosig in A. Štrukelj), violončelo (M. Gregorič) ter solist L. Ličer.
Tečaj slovenščine v tržaškem semenišču je odprt vsem italijanskim duhovnikom. Vodi ga prof. Saražin.
V' župni cerkvi v Skednju bo v nedeljo 26. novembra ob 10.30 javno zborovanje kot priprava na škofijsko zborovanje s preučevanjem točk, ki zadevajo našo versko skupnost. Vsak udeleženec bo imel v rokah posebno polo z vprašanji. Vsi so vabljeni k sodelovanju. Po potrebi se bo to srečanje nadaljevalo prihodnjo nedeljo.
Društvo slov. Izobražencev, Trst: v ponedeljek 27. novembra ob 20.15 v društvenih prostorih, ul. Donizetti 3 spomin na 35-letnico tragične smrti pesnika Franceta Balantiča »V ognju groze plapolam«. Govoril bo prof. Vinko Beličič.
SSG, Trst: v Kulturnem domu v Trstu bo v itorek 28. in v sredo 29. nov. ob 15.30 ponovitev otroške igre »Plešoči osliček«.
V	četrtek 30. nov. ob 20.30 uprizori isto gledališče Goldonijevo komedijo »Nergač«. Igra je za abonma red E.
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: Anton San-delj v spomin dr. Franeta Tončiča 25.000; U. M. 5.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: ob sedmi obletnici smrti brata Franca njegova sestra 20.000 lir.
Za Alojzijevišče: štandreška župnija ob zahvalni nedelji krompir in razno zelenjavo.
Za goriške skavte: Hermina Vranič lir 20.000.
Za »Pastirčka«: U. M. 5.000; N. N. 5.000.
Za cerkev na Opčinah: Zora Zega Daneu v spomin moža Leopolda 44.000; Kristina Podohnik v spomin pok. Mihele Tavčar 50.000; Ana Brišček Škerlavaj z družino v spomin nepozabne mame Mihele 50.000; N. N. 5.000; razni 2.000 lir.
Za skupnost Družina Opčine: Milka Perčič v spomin pok. Marije Švagelj'5.000; N. N., Trst, 50.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: v počastitev spomina pok. Terezine Pečar njene sestre 5.000; Marija Godina za desetletnico smrti Ivana Godina 10.000; Justina Negode ob desetletnici Marijinega doma
10.000	lir.
Za Slovenski dom v Parizu: družina Su-sič 10.000 lir.
Saje Jean, Francija: za sklad Katoliškega glasa in za najpotrebnejše misijonarje po 500 frankov.
Za misijon p. Kosa: iN. N. 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
★
Druga premiera SSG
SSG v Trstu je predstavilo obiskovalcem že drugo premiero v tej sezoni. Tokrat gre za Goldonijevega »Nergača«. Goldoni naši gledališki publiki ni neznano ime. Že pred leti smo se od srca nasmejali »Primorskim zdraham«. Tokrat pa smo uživali ob iNergaču, tipu skopuha, nezadovoljneža in jeznoriteža. Goldoni je svoje delo naslonil na latinskega dramatika Plau-ta in francoskega Moliera, a je tako sodoben, da vidi občinstvo v njem lahko sebe, koga iz svoje okolice in je pravo zrcalo časa. Delo je režiral Adrijan Rustja, igralci pa so iz stalne skupine SSG.
¥ Jtodb Trstt
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob
11., 14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15 Spored od 26. nov. do 2. dec. 1978
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Oddaja o Benečiji. 10.30 Danes obiščemo Samatorco. 11.05 Mladinski oder: »Pika Nogavička«. 11.35 Nabožna glasba. 13.00 Ljudje pred mikrofonom.
13.20 Poslušajmo spet. 15.00 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 9.30 Psihologija predšolskega otroka. 10.05 Koncert. 11.00 Odlomki iz Svevove proze. 12.00 iPrizori iz zdravniške ambulante. 12.20 Vesela glasba. 13.15 Naša pesem 1978 v Mariboru. 14.10 Roman L. N. Tolstoj: »Vstajenje«. 14.30 Glasbeni ping pong. 17.05 Mi in glasba. 18.05 Čas in družba. 18.20 Klasični album.
Torek: 9.30 Poznate Evropo? 10.05 Koncert. 11.00 Podlistek »Moč preteklosti«. 13.15 Zborovska glasba. 14.10 Tolstoj: Vstajenje. 14.30 Stara navada, železna srajca.
15.00	Mladi izvajalci. 15.35 Plošče. 16.30 Čudoviti otroški svet. 17.05 Skladatelj F. S. Vilhar. 18.05 Problemi slovenskega jezika.
18.20 Operna glasba.
Sreda: 9.30 Nekdanji avtorji... 10.05 Koncert. 11.00 Ljudje in dogodki. 12.00 Odlomki iz operet. 13.15 iNaši zbori. 14.10 Tolstoj: Vstajenje. 14.30 Kličite Trst 31065. 16.30 Otroci pojo. 17.05 Mi in glasba. 18.05 »Mesečnik«, satirična oddaja. 18.25 Operna glasba.
Četrtek: 9.05 Iz južnoameriške folklore. 9.30 Družina v sodobni družbi. 11.00 Podlistek »Moč preteklosti«. 13.15 Revija ZCPZ 1977. 14j10 Tolstoj: Vstajenje. 15.35 Priročnik lahke glasbe. 16.30 Kje je napaka? 17.05 Mi in glasba. 18.05 Gospodarska društva v pokrajini. 18.20 Operna glasba.
Petek: 9.30 Iz beležnice Zore Tavčar. ,10.05 Koncert. 11.00 Nenavadne življenjske zgodbe. 12.00 V starih časih. 12.30 Glas in glasba narodov. 13.15 Seghizzi 1978. 14.10 Tolstoj: Vstajenje. 14.30 Pesmi iz polpretekle dobe. Popularni pevci. 15.35 Zgodovina rock in pop glasbe. 16.30 Otroški vrtiljak. 17.05 Vivaldijeve skladbe. 18.05 Kulturni dogodki v deželi. 18.20 Operna glasba.
Sobota: 9.05 Z vseh koncev sveta. 9.30 Življenje besed. 10.05 Koncert. 13.15 Slovenske ljudske pesmi. 14.10 Tolstoj: Vstajenje. 14.30 Končno, sobota! 15.35 Iz filmskega sveta. 16.30 Odprimo knjigo pravljic 17.05 Mi in glasba. 18.05 »Bakhe«. Napisal Evripid. Izvaja Radijski oder. 18.45 Vera in naš čas.
Za kapelo p. Leopolda: N. N. 20.000; Olga Demark, Ricmanje ob obletnici sestrine smrti 10.000; družina Favento, Domjo, ob krstu male Kristine 20.000; družina Zio-bec-Vouk 50.000; N. N., Trst, 57.000; družina Dobrila, Pulje, 10.000; N. N., Domjo, 12.000; ;N. N., Trst, 100.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik liska tiskarna Budin v Gorici
Izdaia Katoliško tiskovno društvo
NAROČILNICA
Pošiljajte mi, prosim, vaš list štiri tedne brezplačno in brez obveznosti na ogled. Moj naslov:
(ime in priimek)
(ulica in številka)
(kraj in država)
Ko ste razločno izpolnili naročilnico, jo izrežite, priložite pismu in pošljite na upravo lista
KATOLIŠKI GLAS
Riva Piazzutta, 18
34170 GORIZIA-GORICA. Italia
ZAHVALA
Ob pogrebu moža in očeta
Andreja Devetak
se zahvaljujemo vsem ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in vsem, ki ste z nami sočustvovali v tej težki preizkušnji
n , ,,	.	IQ7R	Zend	Ida'	sinova Lucian° 'n Guldo ter ostalo sorodstvo
Dol, 15. novembra 1978
Primorska duhovščina pod fašizmom