VESTNJK Poštni urad 9020 Ceiovec Š Veriagspostamt 9020 Kiagenfurl 5 E = E Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Kiogenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge Š mesečna naročnina 12 šitingov Š = ceioietna naročnina 120 šiiingov = j P. b. b. § 5iMmMMttmm)nm)mtmH)mmMunnnm))mummnttmnmtE LETW!K XXXU. CELOVEC, PETEK, 16. SEPTEMBER 1977 ŠTEV. 37 (1831! Ob začetku šoiskega teta OVOJEZtCNO JE BOLJŠE! Začeio se je novo šoisko ielo. Za najmiajše, torej za začetnike pomeni to važno cezuro v njihovem živijenju, novo živijenjsko dobo. Čas brezskrbnega igranja in popotnega nadzorovanja s stran) staršev kar hitro mine; prvič se morajo otroci podrediti novim normam in se vživeti v novo skupnost. Učiteij jim je pri tem iahko v veiiko pomoč, vkoiikor se iahko vživi v otroško psiho, ie-to akceptira in mu pomaga pri izobiikovanju otroškega osebnega značaja. Za starejše otroke novo šoisko ieto ne pomeni več takšne cezure, saj so se že navaditi novih razmer in discipiine. in v koiikor je učiteijem uspeio vzbuditi zanimanje učencev za učno snov, v toiiko se bodo tudi veseiiii na novi, višji razred, na razredno skupnost, na nove stvari, ki se jih bodo naučiii. Za nas koroške Slovence pomeni vsako šolsko leto še en povod več za naš pravični boj proti sleherni jezikovni in politični diskriminaciji, saj smo od leta 1959 naprej oropani ene naših temeljnih življenjskih demokratičnih pravic, namreč pravice do pouka v materinskem jeziku. Kar je povsod po demokratičnem svetu samoumevno, namreč da se otroke poučuje v materinščini, je pa v naši .domovini posebne vrste" samo izjema: svoje otroke moramo z leta v leto šele prijavljati k pouku v materinskem jeziku in smo zaradi tega čestokrat izpostavljeni ne samo birokratski papirnati vojski, ampak tudi različnim drugim represalijam in šika-nam. 2e šestletni otrok postane tako vojak za pravice svojega ljudstva. Koroški Slovenci smatramo prej ko slej kot edino rešitev in edino možnost za odpravo diskriminacije na področju izobraževanja in šolstva uvedbo obligato-ričnega dvojezičnega šolstva po vsem narodnostno mešanem ozemlju. Kajti če bi vsak razumel tudi jezik svojega soseda je odstranjen že velik vzrok narodnostne mržnje in medsebojnega nerazumevanja; znanje obeh jezikov na Koroškem je tudi predpogoj za spoznanje kulture sosednega naroda; nenazadnje pa pospešuje znanje obeh jezikov tudi izboljšanje medsebojnih gospodarskih stikov in odnosov med sosednima državama in deželama. Znanje dveh (in več) jezikov je torej v vsakem primeru obogatitev za vsakega posameznika. Avstrijska država nam ne nudi temeljne pravice do izobrazbe v materinskem jeziku. Daje nam pa okrnjeno možnost do prijave k pouku slovenščine. Dokler ne bomo izbojevali obligatoričnega dvojezičnega šolstva na dvojezičnem Koroškem, bomo dano možnost izkoristili, ker je to za naše otroke edina možnost, da se naučijo slovenščine v besedi in pisavi. Zato pozivamo vse starše na dvojezičnem ozemlju, da naj ne zamudijo rok za prijavo k dvojezičnemu pouku in prijavijo svoje otroke do 22. septembra pri pristojnih šolskih oblasteh. Pozivamo tudi vse učitelje na dvojezičnem ozemlju, da se naj zavedajo svoje velike narodne, demokratične in politične odgovornosti in da naj po danih možnostih prepričajo starše šoloobveznih Tito zaključil uspešno potovanje Prejšnji petek se je predsednik Tito vrnii s svojega ..potovanja miru" v Jugosiavijo. V 24 dneh je maršai Tito obiska) Sovjetsko zvezo, Ljudsko repubiiko Korejo in Ljudsko repubiiko Kitajsko. Povsod so go prisrčno sprejeli: v Moskvi, Pjongjangu in Pekingu pa je imei pogovore z najvišjimi državnimi in partijskimi predstavniki omenjenih držav. Ko je Tito prispel v Beograd, ga je tam pričakovalo nad 600.000 Beograjčanov, ki so svojega predsednika veiičastno sprejeli. Po vsem Beogradu so visel) transparenti z gesii ..Dobrodošei, tovariš Tito", ..Tovariš Tito, pričakujemo te s ponosom", .Tovariš Tito, mi se ti klanjamo", ..Tovariš Tito, radi te imamo" ipd. Beograd je bi) ogrnjen v praznično obieko, povsod na cestah je doneia giasba; veseije in smeh v očeh ijudi. Vsi so se zavedati historičnega pomena tega potovanja, ki je vzbudilo pozornost ceiega sveta. Na ietališču v Beogradu je Tito v kratkem nagovoru ocenii uspeh svojega potovanja. Med drugim je rekei: ..Ravno smo končal) uradne )n prijatetjske obiske v Sovjetski zvezi, Demokratični ijudski repubiiki Koreji in Ljudski repubiiki Kitajski, kamor so nas povabi)) najvišji pred-!tavniški organi in najodgovornejše osebnosti teh držav. Vračamo *e zeio zadovoijn) z rezuitati teh obiskov, med katerimi smo imeii v vsaki izmed teh držav ce)o vrsto izčrpnih in ze)o odkritih pogovorov z gostiteiji. Razumtjivo je, da smo si prizadevati, koiikor nam je dopušča) čas, seznaniti se z veiikim) uspehi, ki so jih delovni tjudje Sovjetske zveze, DLR Koreje in LR Kitajske v raziičnih in zeio specifičnih razmerah dosegti v razvoju svojih držav. V vseh državah je bi) sprejem tak, da je to presegio vsa naša pričakovanja. Za vse nas so biia to veiika doživetja, ki nam bodo ostota v neizbrisnem spominu", je poudari) Tito. otrok o prednostih dvojezičnega pouka. Pozivamo vse ravnatelje dvojezičnih šol, da naj dostojno in javno informirajo starše o možnostih dvojezičnega pouka. Tako se naj tudi poklicni pedagogi uvrščajo v boj za pravice koroških Slovencev, v boj za mirno in enakopravno sožitje med narodoma na Koroškem! Tudi Solidarnostni komite za pospeševanje in pravice slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji je v posebnem letaku, ki ga je razposlal družinam južne Koroške, pozval k prijavi k dvojezičnemu pouku. Pod geslom .Dvojezično je boljše" (Zweisprachig ist besser), je med drugim v letaku rečeno, da je .logična naloga šole na dvojezičnem ozemlju Koroške, da posreduje in goji kulturno in zgodovinsko tradicijo slovenskega prebivalstva". Besedilo letaka pa zaključi poziv: .Dajte svojemu otroku boljšo podlago za življenje! Storite oseben doprinos k razumevanju! Prijavite svoje otroke k dvojezičnemu pouku oziroma k pouku slovenščine, kajti dvojezično je boljše!" SIMDOK uradno otvorjeu V ponedeljek 12. septembra je bila uradna otvoritev Slovenskega intormacijskega in dokumentacijskega centra (SINDOK) v Celovcu. SINDOK deluje že približno dva meseca in se je to delo že v kratkem času zelo obneslo. Vodja SINDOK-a, Peter Wieser je ob priliki slovesne otvoritve prostorov SINDOK lahko pozdravi) številne goste, med njimi generalnega konzula SFR Jugoslavije, tovariša Milana Samca in konzula SFRJ tovariša Petra Zupančiča, predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev ZSO in NskS ter zastopnike koroškega in jugoslovanskega tiska in radia. V kratkem nagovoru je vodja SINDOK-a Peter Wieser orisal naloge in cilje intormacijskega in dokumentacijskega centra. Med drugim je dejal: .SINDOK je pomožna služba slovenskih organizacij na Koroškem. S svojim de!om je začel pred dvema mesecema z namenom, da bi s časom odpravil veliki deficit, kar se tiče informiranosti. Tako informiranosti nemškogovoreče avstrijske javnosti o stališčih koroških Slovencev kot tudi informiranosti Slovencev samih o dejavnostih svojih organizacij in podobno. Kako potreben je tak informacijski center, je nenazodnje pokazala tudi reakcija nekaterih koroških politikov, ki jim samo dejstvo, da si Slovenci upajo sami obveščati javnost o svojih problemih, ne gre v račun. SINDOK bo, opremljen s teleksom, obveščal tako avstrijsko kot tudi ostalo slovensko javnost v matični domovini o tekočih dogajanjih v zvezi s slovensko manjšino, predvsem s stališči slovenskih organizacij o aktualnih problemih in s poročili o dogodkih, ki jih drugi zamolčijo. V načrtu imamo za bližnjo prihodnost tudi izdajanje informacijskega biltena v nemščini. Dokumentacijska dejavnost pa bo obstajala v zasledovanju publicistike o koroških Slovencih in v izdajanju lastnih publikacij, ki v poljudni obliki dokumentirajo posamezne teme". Ob koncu svojega nagovora je Wieser izrazil svoje upanje in pripravljenost, da bi prišlo do plodnega sodelovanja med SINDOK-om in koroškim tiskom v obojestransko korist. Podtaga za dosego naših pravic je siej ko prej čien 7 avstrijske državne pogodbe V 9. scpffrrr/ra je gZasZZo Z(P/! VoZ^sw?ZZc oZ?)af?Zo pozZz? Jc-že/ne o?ga??:zac:;e /(o??:Mrzi$fič?:f partije /Ivsfrijc ^oro%:??: S/ofencerM. V poziva izraža /(7*^4 jvojo soZi-Ja???osr z ^ojem &oro%i%? S/overrccv za jpopo/no izpo/rritev č/ena 7 avstrijske državne pogoje. Po JoZge??: ??:oZka. je /(P/l s rew pozivo??: zopet zavzeZa nače/no staZišče Jo Z? o ja koroški/? SZoverzcev za svoje pravice. /(Zjak zagofovi/oMi soZiJar?:osti z Zrnje??? /(oroskik 5/ovcnccv za izpoZ-??!fev čZer:a 7, je poziv /(P/! v ?:eka-terik pri??reri/? Jokaj Jvoreze??. To priJe Jo izraza ziasii v Oi/sfav&i/?, kjer govori o za^oria o riaroi/iiosfiiiZ? skap?:ostiZ?, torej o zakorra, ki ga je skZe??iZ par/ar??erif po Kgofav/janja r?iar:jsi??e i?i proti izrecrii voZji koroški/? 5/ovfncev. Osrei/riji orgarii-zaciji koroški/? 5/overicev ZSO i?i NskS sfa več ko? e?:krat izraziZi, Ja je ra zako?: za koroške SZovcMce r;e-spreje???Zjiv. Tefosrije akcije sZove?:-ski/? r?iZaiZi?7s^iZ? orgariizacij so ?:epo-sret/?io ???eriZe proti te??:a zakorra. /(oroški SZoverici aspeš?:o preprečujejo izveJko JeZov rega zako??a, kar prii/e ??ajZ?oZje Jo izraza pri aspeš-r?e??? kojkota ra^oi???enova?iii? sosve-rov pri zvezrii v/aJi. O vse??: re?r? v izjavi Z(P/) r:i govora. Naspror??o, /(P/! poziva koroške 5/ovevce, Ja se ??aj Ze .posZažajejo" — čeprav okr-r?je??iZ? — pravic ki ji Z? ??aJi ra zako?:, je reče?ro v o??:e?:je?:e??: poziva. Če Z?i šZo sa??ro za ro, Ja ki se Jeja??-sko prej araJi, soJisči irj. posZaže-vaZi ??:ateri?:šči?:e, pore??: ra poziv /(P/1 ?:e ki Z?iZ porreZ?e?:, saj ro SZo- ve?:ci že veJ?:o JeZa??:o, z zako??o??: aZi Z?rez ??jega. Ve?:Jar pa se ko??:o posZaževaZi sZove?:ščir:e raJ: povsoJ ra??:, kjer ra zako?: re ??:ožr:osri ?:e aposreva — i?: raJi /(P/1 v svoje??: poziva ?:e. Tako ?:a??: sveraje, ??aj „v osek??e??: okr??očja ?:areJi??:o Jvo-jezič?:e ?:apise" — se rorej /(P/1 srri-?:ja z za^o?:o??:, ^i ?:as je jav?:o iz-Z?risaZ iz veči?:e nase avroZ?ro?:e ze??i-Zjef ^4Zi ?:e gre venJar za ro, Ja Z?o-??:o Jvojezič?:e ?:apise posraviZi rja, ^a??:or asrav?:o spajajoč S re??: pozivo??: se /(P/1 posravZja ?:a sraZišče za^o?:a o ?:aroJ?:osr?:iZ? s^ap?:osriZ), v ^arere??: viJi ra :'?: ra??: ^a^e po??:a?:j^Zjvosri, v Z?isrva pa ga priz?:ava ir: poziva, ?iaj se ga posZa-žaje??:o. To priJeraJi Jo izraza v za-^Zjač?:i paroZi,- „Za razveZjavirev ri-sriZ? oJZočZ? v za&o?:a o ?:aroJ?:osr?:iZ? s^ap?:osriZ?, ^i riaJzorajejo ??:a?:jsi?:e v y4vsrrji i?: srojijo v ?:asprorja s čZe-?:o??: 7 avsrrijs^e Jržav??e pogoJZ?e". y4Zi ?:i ra^o, Ja je ceZ za^or? ?:aperje?: prori SZove?:ce??: i?: ??e sa??:o ?:e^arere oJZoč^eč /IZi ??i ra^o, Ja je i??re?:cija vsega rega za^o?:a, Ja ?:as zJeci??:ira ir: poris?:e v rezervare o Z? ^aravariš^a poZ?očjač /IZi rorej ?ii ra^o, Ja se ??:ora eJi?:a paroZa gZasiri.* „Proč z za^o??o??: o ?:aroJ?:osr?:iZ? s^ap?:o- sriA",- ^ajti za^o?: se ?:e Ja popra-viri, rreZ?a ga je oJsrra??iri. PoJZaga za Josego ?:asiZ? pravic je sZej ^o prej 7. čZe?: avsrrijs^e Jržav?:e pogoJZ?e. VoJ/fve na Norveškem Na Norveškem so bile v nedeljo splošne volitve (parlament). Čeprav sa laburisti pridobili kar 14 mandatov — skupno 76 — jim kljub temu ni uspelo, do bi skupaj z levimi socialisti, katerih število je padlo od 15 na en mandat, dosegli absolutno večino. Ker norveški parlament obsega 155 mandatov, je za absolutno večino potrebnih 78 mandatov. Skupno z levimi socialisti, bi jih torej dosegli 77, kar je seveda premalo. Trenutni položaj je tak, da imajo večino meščanske stranke. Volilni potek je bil zelo dramatičen, saj je po prvih volilnih rezultatih zgtedalo tako, da so ponovno večino dosegli socialisti. To ja bil tudi povod, da se je ministrski predsednik Edvard Nordli pustil slaviti že kot absolutni zmagovalec, šele pri preštetju zadnjih glasovnic, v torek, se je pokazalo, da je bilo veselje prezgodnje. Laburistična stranka je v primerjavi z zadnjimi volitvami pridobila kar 14 mandatov, skupno 76. Ta velika zmaga norveških laburistov po mnenju predsednika Nordlija upravičuje željo, da ostane njegova vlada tudi še naprej na krmilu. Samo pri preglasovanju v parlamentu bi bili pripravljen odstopiti. Mnogo se tudi govori, da obstoja možnost, da bo liberalna stranka podprla laburiste. K tem domnevam laburisti še niso zavzeli stališča. Pedsednik norveškega parlamenta Hansen je izjavil, da se bo šele 1. oktobra, ko se bo sestal parlament, odločilo ali ostane pri starem, da vladajo še naprej laburisti ali pa da pride do spremembe, da bi zavladala konservativna skupina. Med Jugostavijo in Avstrijo prihaja postopoma poieg hiagovne menjave tudi do skupnih naiožb in skupnih nastopov na tretjih trgih Čepr4v ^4w7r/;4 weJ r4z- werom4 powcwMe ;Kgos/of4wsEe z;#M4^;c7rgov/7?sEe soJcDvce — z/4-s7/ /^/4govr!4 WCM;4'C4 se r4Zv/;4 Jo-E4; 4goJwo — p4 se Jc/ež ;4gos/o-V4?!s^eg4 :zvoz4 v 7o JrŽ4fo v ce/or-Mew ;Mgos/ov4Ms^ew /zfozM z?M4M;-šzz;e. 4/eJ7ew szrzo še v /etK 7970 proJ4// M4 4fs7r/;s^/ trg pr//