Telefon št. 119. Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1*26 Din. DELAVSKA POLITIKA POLITIČEN DNEVNIK Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20-— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane l-— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust. Št. 46. V Ljubljani, četrtek 25. februarja 1926. Leto I. V lakoto in oliup. (K težki krizi v naših Trboveljska 'premogotapua družba je odpustila 500 rudarjev. Ko so skušale delavske organizacije v korist odpuščenih intervenirati, iso dobile obvestilo, da je to šele izače-tek in da pridejo še vse težji udarci. Eksponenti Trboveljskih delničarjev .so delali rentabilitetne račune in so ugotovili, da jim konve-nira, ako vržejo prvega marca t. 1. 3000 rudarjev na cesto, poleg tega pa se ostalemu delavstvu ob prliki, ko bodo ogroženi od' te (brezposelne armade, plače znižajo in delovni čas zvišajo. Delavski zaupniki so skušali dopovedati družbi, da človek vendarle ni stroj, ki se ga vrže med staro šaro, ako je to za delničarje dobičkonosno in da je treba reševati taka vprašanja tudi z ozirom na človeške eksistence. A ves njihov trud je bil izaman. Pogajanja, ki so jih vodili delavski zaupniki dne 18. in 22. t. m. z zastopniki družbe, so potekla ibrez znatnejših pozitivnih Uspehov. Dev la viski zaupniki Ibi ne 'bili več delavski zaupniki, ako bi pristali na zahteve družbe. Družba je izjavila, da bo o 5 letih. Pri železnici in pri drugih državnih obratih pa velja 2 letna čakalna doba za dosego stalnosti. Tukaj je pa poleg tega še cela vrsta drugih možnosti, ki odpirajo vrata najširši protetkciji, ker ni nikjer določeno, kdo ugotavlja sposobnost. Pod besedo »dužnosti radnika« se lahko skriva cela vrsta šikan in nevarnosti, da izgubi delavec službo ali pa da ostane tudi po 5 letih še zmiraj uena-stavljem Predvidena (disciplina in brezodpoma poslušnost napram predpostavljenim, jemlje delavcu vsako pravo in svobodo, dočim imajo še celo najnižjih predpostavljeni pravico izrekati gorostasne kazni. Mezde (določajo zopet predpostavljeni sami, ne da bi delavci smeli ugovarjati proti prenizki odmeri. Predvideni so kazni do 30 dnevnega neplačanega dopusta, kar pomeni za delavčevo družino 30 dnevno stradanje. Pa tudi sprejem v islužbo je omejen, in sicer za ženske do 30, za moške do 35 let. Kam pa naj gredo žene in delavci za delom, kadar so prekoračili predpisano starostno dobo1? Kar se pa tiče sezonskih delavcev, se jih lahko brez vsake odpovedi postavi na cesto (kar je gotovo contra bonos more). Tak je torej od žoltih organizacij tako hvalisani pravilnik monopolskega delavstva. Dolžnost vsega razredno zavednega delavstva je, da se v tem kritičnem času združi in oiklene Delavske zbornice itn svojih strok, organizacij. Kdor bi v tem kritičnem času ubiral druga pota, je izdajalec interesov monopolške-ga delavstva. Tajnik Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani je poslal okrožnico na delavce in delavke tobačne tovarne, da se sestanka in protestnega shoda ne udeležijo. Ta okrožnica se glasi: »Pred par dnevi so zaupniki soci-jalnodemokratske organizacije razburili tobačno delavstvo v Ljubljani radi pravilika, ki ga hoče uveljaviti »Uprava državnih monopolov« za monopolno delavstvo. Ko se je na skupnem sestanku zavzelo sporazumno stališče k temu vprašanju, in sklenilo, da se priredi skupen shod vsega tobačega delavstva, so padli socijulisti strokovni zvezi v hrbet in začeli širiti laži med delavstvom Klede našega načelnega stališča k pravilniku. Z ozirom na to so se dogovorili zaupniki in zaupnice strokovne zveze tobačnega delavstva z glavnim tajništvom JSZ, da se v torek dne 23. februarja t. 1. naša organizacija shoda ne udeleži, pač pa skušamo dobiti po naših poslancih takoj iz Belgrada celoten pravilnik, ga na sejah preštudiramo in nato takoj skličemo shod, na katerem se bo lahko stvarno poročalo delavstvu o pravilniku. Kar bo slabega, bomo črtali in stavili svoje predloge in zahteve za spremembo pravilnika. To je edino prava pot in to je naše stališče. Zato apeliramo na tobačno delavstvo, da se ne da begati od socijalistov, ki se hočejo z delavstvom in pravilnikom le igrati in položaj izrabiti zase. Mi bomo storili kar bo v naši moči ter vas o vse nepravočasno obvestili. — Krščansko socijalni pozdrav. — Ivan Gajšek. 1. r., gl. tajniik.« Tako postopanje jasno kaže, da tem gospodom ni za dobrobit delavstva, marveč, da smatrajo svoje člane le za objekt strankinega izrabljanja. Izgovor, da morajo šele preštudirati Pravilnik, je jalov, ker bi njihovi poslanci prav lahko vedeli za Pravilnik že januarja t. 1. Ti poslanci so ga mogtli ta čas že dodobra preštudirati. Sprejeta je bila soglasno naslednja resolucija: ».Delavci in delavke tobačne tovarne v Ljubljani, zbrani na protestnem shodu 23. februarja 1926, odločno protestirajo proti predpisanemu delovnemu pravilniku v monopoliskih podjetjih in to iz sledečih razlogov: 1. Ker je bil uveljavljen brez znanja in sodelovanja tako delavskih or- ' ganizacij, kakor tudi delavskih zbornic, v protislovju z zakonskimi predpisi in vso dosedanjo prakso. 2. Ker s svojo vsebino gazi obstoječe pravice delavcev in delavk, jih izroča samovoljnosti predpostavi jenih, a niti zdaleka ne omiljuje bednega položaja, ne nudi stalne zaposlenosti v podjetjih in potrebnega zagotovljenega zavarovanja. Zbrani .tobačni delavci in delavke zahtevajo, da se pravilnik razveljavi in se s sodelovanjem in na podlagi predlogov tobačnih delavcev in delavk in delavskih zbornic izdela nov pravilnik, ki naj odgovarja duhu časa ter izboljša in ne poslabša bedni položaj tobačnega delavstva. Ta resolucija se dostavi Upravi državnih monopolov, Ministrstvu financ, Ministrstvu socijalne politike in vsem delavskim zbornicam. Delavstvo bo usmerilo vse svoje aCunpasop osa tub.iijo is up ‘map uz aps pravice in iste stopnjema še zboljša.« Vloga centralnega tajništva delavskih zbornic proti nakanam Trboveljske družbe. Centralno tajništvo Del: aboniic je poslalo na ministrstvo za šume in imde naslednjo vlogo: »Trboveljuka premogokopna družba je pričela z organiziranim napadom na rudarske delavce. Ona je odpustila 500 rudarjev in preti, da jih odpusti z 1. marcem t. 1. še 300. Od onih, ki ostanejo v delu, pa zahteva, da priznajo redukcijo plač za 10% in podaljšanje delovnega časa, kar naj bi se izvršilo na ta način, da bi se uvoz in izvoz iz rudnika ne vršil več na račun delovne dobe, temveč izven iste, s čemer bi se podaljšali delovni čas dejansko na 9 ur dnevno. Gospod minister, v najkrajšem času Vam pošljem podatke, iz katerih se boste uverili, da se ta napad na rudarje, kojih položaj je notorično zelo beden, ne da obrazložiti z drugimi ekonomskimi razlogi, temveč edino s težnjo trboveljske premogokopne družbe, da izkoristi trenotno slabšo konjunkturo za povečanje svojih dobičkov. Rudarji, ki jih je zaposlenih v premogovnikih imenovane družbe okrog 9800, so v.sled postopanja 'družbe vznemirjeni, kar je spričo preteče brezpo-.selosti razumljivo. Oni zahtevajo soglasno, (da se ne sme nihče odpustiti, pač pa pristanejo v skrajnem slučaju na to, da bi en del delavcev vsak mesec po teden dni praznoval, samo, da bi se preprečilo odpuste in obvarovalo propasti one, ki bi jih odpust zadel. Ako trboveljska premogokopna družba niti na to ne pristane, potem je njen cilj popolnoma jasen. Ogromno je prirodno bogastvo, ki ga je država prepixstila Trb. premogo-kopni družbi, pri kateri je dve tretjini akcij v rokah inozemcev in je baš država glavni njen odjemalec, kajti njen konzum na premogu zhaša nad 50%. Država torej lahko prepreči to katastrofo rudarjev in je tudi nujno potrebno, da jo prepreči. Gospod minister! Prosim Vas za nujno intervencijo. Pred vsem Vas prosim, da v prvi vrsti odločno preprečite odpxxste rudarjev in da ukre-nete vse potrebno, da tse vse že odpuščene zopet sprejme v delo in ako je za Trb. prem. družbo nujno potrebno, da se produkcija omeji, da izvede druž-ba organizacijo omejitve v vsakem slxxčaju v sporazumu z delavskimi za-ixpniki.« Za centi', tajništvo Delav. zbornic: Dr. Živko Topalovič, tajnik. Pravijo... da Rade Pašic ne plačuje davkov in da to Jovanovičevemu svaku Sto-jadinovicu prav nič ne imponina. Zato je v belgraj.skii) »Novosti« povedal 'šo enkrat, da se ne ve, kako in kje je vzel Raide Pasic vse one težke milijone, s katerimi je revež obremenjen in zaradi katerih se je pač moral vsaj v pogledu davkov docela razbremeniti. Razbremenil da je tako iselbe in davčno blagajno iza okroigllo 30 milijonov jugoslovanskih dinarčkov. Bagatela! Čudno, da ise morejo take stvari Citati v dnevniku in tla ima Nikola Paišič vzlic temu zasjgurano večino za proračunski projekt novih izdatkov in davkov, še bolj čudno je pa, da ,se davčni inšpektor Stoja,dino-vič čudi, da je Rade ofrnažil njegov resor iza ubogih 30 unitarističnih jugoslovanskih milijonov. Proračun bo vendar sprejet in davčne postavke vendar v redu. Ker čeprav je Rade slučajno plačal 30,000.000 manj, « tem .še ni rečeno, da ise končni obračun ne Ibo ujemal. 'Saj plača lahko zato Slovenija, ker je že pri tem, še teh bornih 30,000.000 več, pa ise ji pri ogromni sumi in raizličnih vrstah raznih davkov to še poznalo ne bo ... Kar olača eden manj, plača jo lahko drulgi več — pa bo davčni letni račun in obračun v redu. Tako mislli Pašic junior in boj-dane tudi drugi. In 'stvar je s tem celo matematično pravilna. Miroslav Krleža: GOLGOTA. Drania v petih dejanjih. Prcvel FERDO DELAK. Samo, da se mi izgubi sled! Da se rešim teh pro-kletih psov! Še streljali so za menoj! Zadela me je kroglja! Tu! Boli! Uh! Zelo boli! Krvavim! Posekali so me! Zavohali bodo kri! Ulovili me bodo! Poginil bom tu kakor pes na cesti. (Privlekel se je do svetlobnega soja, ki lije skozi okno. Maska umirajočega.) Kako je tu toplo! Tu so ljudje! Tu bivajo dobri ljudje! Berači! Oni me bodo skrili! Tu ni nikake poti! Pot je ostala desno v klancu! Glej! Krvavim po celem telesu! In vse mi je polomljeno! Boli! Boli! (Otipava si rane in zbodljaje, namaka roke v deževnico in si liže kri; trže krpe in povezuje rane. Tako se v njem zopet zaiskri upanje.) Glej! Nisem še padel! Še gledam! Šc mislim! Šc vedno sem! Dobri ljudje! Tema vsepovsod! Še se bom zalizal! Mozck je nedotaknjen! Šc sem! In vse še bo! Nič še ni izgubljenega! (lloče vstali, a se zgrudi nazaj, vleče se trudno in pobito.) Ne morem naprej! Prokleta zemlja! Tudi ta me hoče požreti! Kakor psa so me kamenjali. To tudi ni bila nikaka borba! Oni so drhal! Silna črna drhal! A sedaj mi zvonijo k pogrebu. (Privzdignil se je in posluša zvonenje k ognju.) Oh, tam je ostalo mesto! In arzenal! In ladje! In zastave! Oh, kako ostudno je bilo to! Nož v tilnik! Kristijan! Kristijan! Ih je bilo slavno delo! Nož v tilnik! Fuj! Kako ogabno! (Val zvonov na vetru. Razdraženo.) Kaj lajate, prokleti zvonovi? Mrzim vas, mrzim! Na koga lajate? Nisem še padel! Še živim! še se gibljem, zmagal sem! (V paroksizmu samoprevare se je vendar dvignil in preti s svojim polomljenim mečem meglam.) Še vedno stojim in se ne dam! Ne dam se! (Zvok vojaških tromb i~ daljave. Malodušno.) To so oni! Na sledu so mi! Vse je izgubljeno! Ni mogoče, da se rešim! Izvohali so kri, psi prokleti! Kri! Sama kri! In pse so nahujskali name! In policijo! In vojake! In sedaj me bodo na prvo drevo! (Glasovi gonje se razlijejo po sceni. V tuljenju vetra, ki žvižga nekje po smrekah in golih drevesnih skeletih, v tej vihroviti intonaciji se sliši streljanje, lajanje in glasovi tromb. 'Žvižgi, rogovi, klici, rjovenje. Val vetra se prevali preko prepada in v mrtvem intervalu potem se zdi, da ni ničesar.) Daleč so še! Zgrešili bodo sled! In še se bom rešil! Nič ne bo! Padel bom! Oni so drhal, a jaz sem sam. (Vihar z gonjo.) Oni so spodaj v grmičevju! Na sledu so mi. Propadel sem! Njihove znojne m umazane roke na vratu ... ne.. • pe,- • • (Veter divja. Vejevje se sloči m lomi, padanje zlomljenih vej tresketa. Zvonovi, psi, topot konj.) Kako rjovejo! Zvonijo! Psi! Kavalerijat Dvignili so name alarm. Vse mesto se je dvignilo! Zgnečen sem! Popolnoma sem zgnečen. Tema! Silna tema! Jašejo! Hinavci, ničvredneži, Judeži! Jašejo! Glej! Pogrezam se! Konec! Da bi bilo že vsemu konec! (Sunki v agoniji.) Zraka! Samo kapljo zraka! Kako je to gj'°z' no! Tako zgnečen pasti! Tu so! So že tu. m jaz nisem nič napravil! , • j (Hoče bežati, a pade; nato se na svetlobi v dar n ‘i n -t m .tllu9n‘A -r . :c dan človeški! Gle|! Glei Ju ie svetlo! l°,l . ni i , dobri ljudje! Mati! Otrok! u so Tu je toplo! Dobri ljudje! . potrka/. Veter (Muči se, da bi dosegel vratu r rasle in trese z rogovilami . ^aUh in oknih kakor potres. V daljav zvonovi m lajanje.) ŽENA: Poslušaj, prosim te! Jaz si ne morem pomagati, res slišim zvonenje! Io je ogenj! Popolnoma jasno slišim zvonove! KS A VER (tila): Vedno me motiš! Kakšno božje zvonenje? Ne slišim nič! (Posluša. Premor.) To je veter v gozdu! ' (Daljo prib.) Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri. Četrtek, 25. febr.: Profesor Storicip. Reci A. Petek, 26. febr: Pegica mojega srca. Gostovanje v Celju. Izven. Sobota, 27. febr.: Obrt gospe Warre- nove. Red F. Opera. Začetek ob pol 20. uri. 'Četrtek, 25. febr.: Zaprto. Petek, 26. febr.: Večni mornar. Red E. Sobota, 27. febr.: Trubadur. Gostovanje baritonista Fran Dragan - Culica. Red D. Sprememba opernega repertoarja. Vsled potrebnih orkestralnih skušenj je ta teden nujno potrebna sprememba opernega repertoarja. Zato imajo abonenti reda B prihodnjo operno predstavo v torek, 2. marca in ne danes v četrtek, kakor je bilo prvotno napovedano. Vratni red opernih predstav ikaže zgoraj priobčeni repertoar. Jubilant Danilo bo gostoval z ljubljansko dramo 26 .t. m. v celjskem mestnem gledališču in sicer v znani Mannersovi komediji »Pegica mojega srca«. Mogoče ta predstava vživi celjsko gledališče, .ki že dalj časa spi. Odličen gost v naši operi. V soboto, dne 27. t. m. gostuje v operi znani odlični baritonist Fran Dragun-Culič, ki je 15 let pel z največjim uspehom Po vseh velikih odrih v Italiji. Baritonist Gulič je pravkar gostoval tudi v Belgradu in Zagrebu v operi Glumači, Rigoletto in Trubadur. Zagrebška publika in kritika enoglasno zahteva, da ga mora zagrebška uprava takoj angažirati. Čulič, tki je rojen v Splitu, gostuje na našem odru v soboto v vlogi grofa Lune v operi Turbadur. Predstava se vrši za red .D. Nova razstava v Jakopičevem paviljonu. Svoje umotvore razstavi akad. slikar Slavko Tomerlin iz Zagreba. Otvoritev razstave je bila danes dopoldne in bo odprta do 7. marca t. 1. Gledališče v Rusiji. Po uspeli uprizo-111.v' novo naštudirane komedije »Na ^sjakag-o mudreca dvolno prostoty«, ki rtmrtnr^8111 Ostrovski j, je moskovsko ... S ° g^dališčo spravilo na oder tudi njegovo komedijo »Gorjače serd-ce«. Uspeh je bil dober. V gledališču Vahtangov-Studio je domače delo »Vi-rineja« neuspelo in v repertoar so sprejeli znano Hugojevo delo »Mari on T)e-lorme«. Ni pa ugajalo, razen godbe domačega skladatelja Sieova. Moskovsko židovsko gledališče se je pa pravkar napotilo na turnejo v inozemstvo. Koncem tega meseca bo gostovalo v Varšavi. »Čarodnik« Roderika Mojsijoviča, čigar premijera bo v ti seziji v Gradcu, se nato uprizori tudi na državnem gledališču v Geri (Prusija). S. Ludvvig BriigeJ, zgodovinopisec avstrijskega delavskega gibanja, je praznoval 6. t. m. svojo šestdesetletnico. Več nemških učenjakov, zlasti geologov, poseti v aprilu Bosno in Hercegovino, da prouče tamošnje geološke posebnosti. čudežni otroci. t 'ezgodn ja zrelost otrok in njihove prekaSajo *p°-nimala, a tud? ! Je iSV.et Ze davno ,za' mene nahajamo^61111 l jala‘ Tuk° fen0‘ najznačilnejših i..' M(dl Eden neckena, rojenega TJK Hoi' Ta »možakar« je znal -/ ,i 'bomb eku. ci » sovi.riti, . m,,.- ze poznal glavne dogodke stareo-n t • vj** • j . -»el za- kona m is štirinajstimi novo«*«; • dosegel poldrugo leto je govoril latinsko, nemško in francosko. S petim letom je popolnoma obvladal znanje v zemljepišju in rodoslovju. Umrl je star pet let, ‘ko se je pričel učiti pisanja. Sličen po čudi mu .je bil mali Car- diae, rojen 1. 1719. Govoril je, preden gršk'Utf' °*Toe‘ šoloobvezni latinsko, jeM.('’ kebrejsko in francosko. Poznal j ',n l''t9,is, bajeslovje, aritmetiko, • \ ' '<0Rodovino. Umrl je v nežni starosti 7 ri.nJ ' 'i'^1.1 Pa n'so vs> čudežni ki žrtve nagle duševno razvitosti. Mnogo jih premaga krizo nevarne otroške dobe in se izkažejo s svojimi talenti šele kot odrasli. Poznan je zlasti slučaj Škota Jamesa Crichtona, ki je v 16. stoletju presenetil ves svet. Crichton je v svojem petnajstem letu pozval javnost, naj razpravlja z njim bodisi v verzih, bodisi v prozi, ih sicer na polju naravoslovja, bogoslovja, zgodovine, literature in matematike. Dosegel je starost 23 let, ko ga je iz ljubosumnosti umoril njegov učenec, sin mantuanskega vojvode. Posebno veliko število rano razvitih duhov imamo na glasbenem polju. Liszt, Beethoven, Saint-Sacus so komponirali že pred desetim letom svoje starosti in tudi javno nastopali. Mozart je bil s sedmimi leti že komponist in pianist ter je v dvanajstem letu komponiral slovito »La Fin ta Sim-plice«. Romean se je poleg jezikov in petja hkrati vežbal na gostih, klavirju in orglah, v šoli pa so ga smatrali uči-, telji za nezmožnega in lenega. Tudi v sedanjosti imamo celo vrsto čudežnih otrok, n. pr. Rrika Morili i, osemletni Peter Mazzini in enajstletni Rota Rinaldi, čigar oratorij je 1. 1923. presenetil ves muzikalni svet. Dalje poznamo čudežne otroke zlasti na kinematografskem in celo na šahovskem polju. Mala Jeckie Coogan in Ba-by Peggy sta znana vsem našim obiskovalcem kineamtografa, Aristides Graner pa je zadivil šahovski svet, ki je .s trinajstimi leti igral simultanko z izkušenimi igralci, od katerih je v treh urah 15 porazil. Križem sveta. Dvajset let nepretrgoma igral domino. Bivši tekstilni delavec v Ameriki, ki \ kratkem praznuje 100 letnico svojega rojstva, je v zadnjih dvajsetih letih neprestano igral domino. Prekinil je le pri jedi in spanju. Ves čas je igral samo z enim nasprotnikom in sicer 14.000 iger. Zgubil je samo v dveh partijah. Pač vztrajnost svoje vrste. Aristokratska morala. V devetem stoletju so bile tri nemške cesarice obtožene radi zakonolomstva. Bile so to: Judita, žena Ludovika Pobožnega, Ri-henta, žena Karla Debelega, in Ota, žena Arnulfa. Tudi Kunigunda, žena Henrika II. ga je pošteno lomila. Znano ,je plehko življenje hčerke Karla Velikega, ki ga omenja, celo njegov prijatelj in življenjepisec Einhard. Karlova hčerka Hruofruda je imela z grofom Rorichom nezakonskega sina, druga hčer Berta pa je darovala opatu Angilbertu kar dva sinčka. Da bi opisali življenje ruske carice Katarine II., bi nam zmanjkalo prostora. »Delovanje« avstrijske Marije Terezije pa je splošno znano. Samo Oto in Karl sta bila bolj zase, Franjo Josip pa je bil tič! Kongres ruskih šahistov. Začetkom decembra se je vršil v Moskvi ruski šahovsik kongres, na katerem je zastopalo 74 delegatov 45.000 članov. Od nemškega delav. šahovskega udruženja sta bila navzoča ss. Glasser in Spiegel. Z ozirom na zadnji šahovski turnir je bilo izvoljeno od vodilnih krogov, naj ruska zveza v svrho zvišanja kvalifi-acije svojih članov poživlja inozemske mojstre po lastnem prevdarku na ■ šahovske turnirje pod pogoji, ki jih sama določi. Po zaključku kongresa so se vršila pogajanja za priključitev ruske sekcije k delavski šahovski In-ternacijonali, katerih uspeh je bil priključen j e ruske sekcije po podanih smernicah k Internacijonali. — Jak. 'Anani raziskovalec Severnega tečaja Amnndsen, o katerem smo zadnjič poročali, da je nevarno obolel na pljučnici, je po zadnjih vesteh do dobra okreval. # Zagovor: Sodnik obtožencu: Ali imate še kaj, kar bi mogli navest' v svojo brambo.« Dnevne novice. ■sumi ! z.?•" e c ; D, da, ovažujte go-in tioM>( mk’ dft n*sem okradel ne vas gospodov porotnikov. ček h smlHa:U,,ar; D°brodušen moži-tehta 80 kg, vsak« mt'" r.afi"m,1: >>Žonn «* » »te. ni čez 10 let rešen.« le ne born Pred poroko je rekla emu nn: »Luka, daj uo. stopi hl T tlT ,°m drl v '"'srečo!« ji je kratko odvrnil. Delavska akademija. Nocoj ob 7. uri zvečer vsi na umetniški večer v Mestnem domu. Stanovanjska kriza je splošna bolezen Evrope, toda modernejše države so že zdavna v tem pogledu v resnici moderno rešile pereče vprašanje in postavile cele kolonije stanovanjskih hiš. Nikjer drugod ni običaj, da bi v privatnih hišah bili nastanjeni razni vojaški in drugi državni uradi. Povsod drugod država za svoje urade zida za to primerne stavbe, le pri nas v tem oziru zaostajamo še daleč za modernimi državami. Država pri nas le malo zida, dasi stanovanjska kriza vedno le narašča. Privatni podjetniki so v državi prva leta po vojni precej zidali, toda z nastopom gospodarske krize je zidanje jelo ponehavati in v posameznih mestih se je bati, da bo nadalnje delo sploh zastalo. Delavstvo in nepremožno uradništvo pa boleha in hira po zakotnih brezzračnih stanovanjih še nadalje. Kajti pri nas so najemnine tako visoke, da docela presegajo plače srednjih in nižjih slojev. Hišni gospodarji pa vedno in vedno tarnajo, govore in govore le o svojem nevzdržnem položaju in prav nič ne mislijo na mizernost najemnikov. Stalno kličejo v boj hišne posestnike v organizacijo, da bi še sistematičnejše izžemali ubogo paro. Pravijo, da so se jim s stanovanjskim zakonom, ki je v splošnem povsem ugodil hišnim posestnikom, »prizadejale krivice v duševnem, etičnem in ametrijalnem oziru«. Če primerjamo najemnine stanovanj v drugih državah, in sicer v velikih mestih, moramo priti do nujnega zaključka, da je v Jugoslaviji najemnina najdražja. Vzemimo za vzgled Zagreb. Tam znaša najemnina za stanovanje dveh sob s pritiklinami 2000—3000 Din mesečno, dočim v Berlinu in drugih velemestih stane stanovanje 4—5 sob s pritiklinami 120 zlatih mark, torej približno 2000 Din. Tako stanovanje stane v Zagrebu 5—7000 Din. Istotake cene so v novih stavbah v Ljubljani. Pa se še čudimo, da je stanovanjska beda pri nas in še vedno tarnajo in vpijejo o krivicah hišni posestniki. Pomislijo naj, da mesečna plača srednjih stanov komaj znaša 1000—1500 Din. Pri tej plači naj oblačijo in hranijo sebe in svojo družino, in zadoščajo »nevzdržnemu stanju« hišnih posestnikov. Malo več socijalnega čuta! Ljubljana preživlja težke dneve gospodarsko eksistenčne krize: prihaja Pomlad, ali življenje je mrtvo, kot je bilo mrtvo pozimi, po cestah so v posameznih gručah še pravtako izmozgani brezposelnih), ki ogibljejo z »združenimi« močmi, kje bi našli pasla in oblekli družino, sebe in zamašili najpotrebnejše dolgove. Po raznih posredovalnih uradih in upravah listov stalno srečavaš razočarane obraze, ki jim je borba za kruh izpila mladost, začrtala okrog oči globoke črte v spomin na bedo ra na socijalno neurejene razmere. V zatohlih luknjah, v kleteh tolažijo matere svoje otroke, kakor vedo in m jo, toda otroci ikot bi ne razumeli materinske bede, kruha le še bolj vztrajno prosijo. Življenje, pravim da Je mrtvo, to pa zato, ker je mrtva naša "«ov|na, mrtva naša obrt, mrtva naša redut:1Jt ,n,k-'r P0je v vseh obratih m rt v, 1 10 svojo neizprosno — 'Umsko pesem. Mogotci, ki so si na-denarja, ki so si napolnili svoje oge p° 'barakah, žive svoje udobno ■ • jonje, krmijo pse, negujejo jih lep-'t _ KV0J0 otroke, psom kupujejo tor-mizeriji tisočev se pa smejejo in n a jo zanjo ne misli ne srca. Tako se v n , i "*.an' *)e(^a množi in množi, forez-t’'v° 111 de)avci vseh strok pa umirajo počasne smrti. fctrajk in bojkot. Obe besedi sta poiojeni na Angleškem. Štrajk bi ne-ako pomenilo, odstraniti delo. 1 "S I. 1830 je beseda dobila pomen Zil Prekinjenje z delom. 1860 so jo upo-Ja ' .iali tudi že Nemci in ise tako raz-Hii Ma po vsej Evropi, zlasti v industriji m h pokrajinah. Bojkot in pomen te “ ' ]c pa izvira od grofovskega u prali' '.i'la v 1 Gandiji, ki se je imenoval kot. Bil je krut in brezobziren s o.l i m i najemniki. Vsa pokrajina st je dvignila proti njemu in tik pred žetvijo so mu odpovedali delavci; kasneje ni mogel dobiti niti enega voznika, še mesar mu ni hotel prodati mesa in hotelir mu ni hotel dati prenočišča. Tako so ga spokorili in zapustiti je moral deželo. Štrajke in bojkote smo tudi pri nas vprizarjali in nekaj jih je bilo vrlo posrečenih; koder je delavski pokret nastopal enotneje, je bil uspeh sigurnejši in večji. Vise kaže, da bo pri nas delavstvo zopet moralo pogledati vase, misliti na enotno črto, na svojo lastno silo in moč; kajti čas narekuje težke ure in na ‘delavstvu je, da jih prebije in si ustvari boljšo eksistenco. \ Zagrebu so zalotili Grka Spiri-dona Skiadesa, ki je kot bančni ravnatelj grške banke na Krfu poneveril 32. milijonov drahem in pobegnil v Jugoslavijo. Zadrževal se je v Zagrebu pod tujim imenom. V Sarajevu je izbruhnil požar v Srbski prometni bamki. Služkinje so namreč nosile pod streho žareč papir, s tem povzročile požar. Zgorelo je celo podstrešje. Neumornosti gasilcev se je posrečilo, da so požar omejili, vendar je cela stavba zelo poškodovana. Škoda znaša okrog pol milijona dinarjev. Krvava svatba. V vasi Bobiti v bližini Osijeka so praznovali ženitovanje. V razigranosti je neki kmet hotel še praznovanje poveličati s strelom iz dvocevke. Eden izmed svatov mu je hotel streljanjepreprečiti, pa pri tem povzročil strašno nesrečo. Izprožila se je puška, toča svinčenih šiber je oplazila navzoče svate. Na mestu jih je bilo ranjenih 12. Enemu so morali v bolnici amputirati roko. Težka nesreča v Rušah. Hlapec I r. Koščak je z večimi pomagači razkladal težko kolesje za fužino. Nenadoma se je 500 kg težko kolo zmuznilo z voza in podrlo pod se hlapca. Z zlomljenim križem in zlomljenimi rebri so ga prepeljali v mariborsko bolnico. Umor radi prostiutke. Stevan Bi-šič in Gjorgje Misiriček sta v Zemunu popivala in oblazila vse javne hiše. Precej nadelana sta zašla tudi v zakotno kavarno »Srbijanac«, kjer sta se začela prepirati radi neke prostitutke. Najprej so padale klofute, potem je usodo odločil nož. Pred kavarno je Gjorgje namreč potegnil Stevanu nož iz rok in ga zaklal. Stevan je bil takoj mrtev. Od doma jo je pobrisal zlatarski vajenec Hudeček iz Trnovskega pristana. Dovzeten je bil vedno le za ekscentrične pojave. Zato je verjetno, da je iz tega nagiba zapustil dom. Na glavnem kolodvoru je spretno odtrgal tatič Mariji Hočevar iz Domžal zavitek, kjer je imela nekaj svilnatih predmetov. Škode ima 490 Din. V kanalu v bližini mariborskega narodnega domu so našli ob izlivu mrtvo dete, ki je že dalj časa ležalo v vodi. Vsi znaki kažejo, da je mati najdi z potakmla v kanal še živo dete. dni ^mlaVŽ J1 Aie pnnesel za pustne Bi a ie tmji V M™bor«. a J c v mestu m ko se je vrnila, se .e na njeni postelji milo cmerilo 7 dni »taro dete. Dognali so, da je otroka izpostavila znana nezakonska mati. Ni pa znano, zakaj ravno njej. Dete Je bilo potem oddano v oskrbo. V izložbeno okno Petan-Erkerjeve trgovine na Resljevi cesti je neznan zlikovec vlomil ter odnesel 20 kovaških pil, vrtalni stroj in več kovaškega orodja. Trgovca sta oškodovana za 1500 Din. Konj sc je splašil Marjeti Strži-šar iz Kota pri Igu. Pri ižanski mitnici je mimo privozil avto, nakar je začel konj divjati. Šofer je avto sicer ustavil, vendar dekle ni moglo obdržati konja. Padla je, nanjo se je pa zvrnil voz. Dobila je težke poškodbe, tako, da so jo morali z rešilnim vozom odpeljati v bolnico. Prireditve. Vabilo na občni zbor SK Svobode, Ljubljana, ki se bo vršil v nedeljo, 28 februarja t. 1. ob pol 19. uri v gostilni pri »Novem svetu« (Prešernova soba), Gosposvetska cesta. Opozarja se članstvo, da se zbora polnoštevilno udeleži - Odbor. Šport. SK. Jadran : ŽSK. Hermes 8:1. Tudi v tej tekmi, ki spada še v jes. prvenstveno sezono, so Hermejani odpovedali. Maščevalo se je tudi nad njimi to, da so očitno podcenjevali svojega nasprotnika ter nastopili 'brez svojih najboljših moči: bratov Plesov in dobrega vratarja Habichta. Tekma sama ni nudila nič zanimivega ter je potekla precej monotono. Hermes se je omejil predvsem na obrambo ter le od časa do časa napadal. Krilska vrsta še vedno nima nobene prave zveze z napadalno vrsto, a obramba, predvsem vratar, je popolnoma odpovedala. Jadran je nadkriljeval svojega nasprotnika v krilski vrsti, ki je bila poleg obrambnega tria najboljši del moštva. Napad je igral raztrgano ter se ima svojemu uspehu zahvaliti edinole slabi obrambi nasprotnika. iSK. Slovan : SK. Slavija 7 :0. Tekma za zimski pokal. Slavija je nastopila nekoliko bolj ojačena kot prošlo leto, kar se je poznalo tekom prvega polčasa. Pohvale vreden je vratar, ki je v lepi maniri branil svoje svetišče. Slovan je nastopil z nekaterimi rezervami ter ni v prvem polčasu pred-vedel svoje običajne igre. V drugem delu je igral veliko boljše. Dobra sta bila oba branilca, posebno levi. Sodil je zadovoljivo g. Možina. ŽSK. Hermes rez.: SK. Jadran 7 :1. To prvenstveno tekmo si je izvojevala Hermesova rezerva v svojo korist Rezultat popolnoma odgovarja poteku igre. Pokalna tekmovanja. Za nadaljno tekmovanje za takozvani zimski pokal so se kvalificirali doslej SK. Jadran, SK. Sloven in ŽSK. Hermes, kateri ni bil v prvem kolu izžreban. •V nedeljo 28. t. m. se odigra II. kolo tega tekmovanja ter nastopita dva para in sicer SK. Slovan : ŽSK. Hermes in SK. Jadran proti zmagovalcu v tekmi SK. Ilirija : ASK, Primorje. Ker je poslednja tekma ostala neodločena, se bo morala odigrati še po 2 X 15 min, in to najbrž prih. soboto. Prekmurske novice. Murska Sobota. (Epilog k nevednostim v občinskem uradu). Bivši občinski tajnik Josip Gorišek, ki je bil raidi nerednosti odpuščen iz službe, je še isti dan odšel iz M. Sobote v domači kraj. Orožništvo, ki je Goriška zasledovalo, je bilo obveščeno, da so ga našli v Dobovi pri Brežicah v Savi utopljenega. Izvršil je samomor. Drugi občinski nameščenec Gyori je pa odšel na Madžarsko. Proti obema je bila uvedena sodnijiska preiskava. Škrlatica se v Prekmurju zadnje čase zelo širi. Posebno v nekaterih vaseh v dolnjelendavskem okraju so konštatirali več slučajev obolenja. Zdravstvena oblast je na delu, da širjenje bolezni omeji. Celje. Javni shod Westnovih delavcev. V pondeljek popoldne ob 4. uri se je vršil pod predsedstvom s. Plankarja impozantni shod Westnovih delavcev v gostilni pri »Jugoslovanu«. Na dnevnem redu so bile volitve v Delavsko zbornico, vprašanje povišanja delovnega časa, šikane od strani inženirjev, zakon o zaščiti delavcev. Po uvodnem nagovoru je podal predsednik shoda besedo s. Korenu, kateri je razložil pomen Delavske zbornice in naloge, ki jih ibodo imeli izvoljeni delavski zaupniki. Če delavstvo hoče, da bo Delavska zbornica kos vnem njenim nalogam, se ibo moralo odločno poprijeti svojih strokovnih in političnih organizacij. Enotnost in disciplina, ki je vladala pri volitvah, mora zavladati v celokupnem delavskem pokretu. Po volitvah v Delavsko zbornico se pojavlja nova kapitalistična ofenziva, ki prihaja od strani .zveze induistrijeev in ki gre za tem, da se vzame delavcem še to, kar vso do danes imeli. Delavstvo se odpušča, na drugi strani pa pritiskajo na ostale, da morajo delati po 10 ur na dan. Imamo zakon o zaščiti delavcev, ki je od vlade sankcioniran. Ta zakon se pa ne izvaja z ono strogostjo in natančnostjo, kakor zakon o zaščiti države. Kako naj ima delavstvo rešpekt pred zakoni, če se isti enostran- sko uveljavljajo. Po zakonu je prepovedano nočno delo za ženske in mladoletne delavce, ki še niso prekoračili 18. leta. Ali se za izvajanje tega zakona kakšna oblast pobriga! Ne! V tovarni je zaposlenih cela vrsta otrok in žensk, ki morajo vzlic zakonski prepovedi tudi ponoči delati. Delavstvo nima nič proti temu, da se obrati tehnično izpolnjujejo in če je treba, da se najame za to tudi inozemsko tehnično inteligentno osobje. Odločno in jasno pa moramo enkrat povedati, da se mora to osobje tudi z našimi delavci dostojno iin pravično obnašati. Odločno protestiramo proti šikanam od strani mladih gospodov inženirjev, ki nas povrhu psujejo z raznimi priimki, kakor: »IVimdische Sc.hweine« in »Ksin-del« itd. Boljše olike -se ti gospodje bodo naučili tedaj, ko se boste kompaktno in solidarno organizirali v vašem savezu kovinarjev. Takrat, ko si boste izvolili zaupnike, za katerimi bo stala odločna armada organiziranega delavstva, bo tudi konec psovanja in šikaniranja. Govornik je opozarjal na velikega buditelja nemškega delovnega ljudstva Ferdinanda Lassaila, ki je mogočnim glasom klica! izkoriščane delavske mase, da morajo biti na sebe in na -svojo misijo, ki jo izvršuje vsak dan s svojim delom, ponosni. Končno pa je pozval delavce, naj stopijo v organizacijo vsi brez izjeme verskega ali nacijonatnega čuta. Izvajanju sodr. Korena je sledilo živahno odobravanje. Predsednik shoda je v svojem živahnem zaključnem govoru še enkrat pozi vil jal vse navzoče na pridno delo Posvetovanje na ško-do delavskih slojev. Pod tem naslovom piše celjski »Slovenčev« dopisnik članek, katerega si v Celju nihče ne zna tolmačiti. Mi smo že ugotovili, da se je dopisnik z logiko skregal, ali pa da je tako pameten, da sliši travo rasti. On pravi: »Kakor slišimo, se vršijo pri bolniški blagajni v Celju dogovori, v smislu katerih naj bi se prispevek za bolniško blagajno zvišal na tako visočino, da bi bolniška blagajna mogla kriti svoj deficit, ki znaša nekaj milijonov dinar-.jev, bnm, bum, lhum . .. Ali se to no pravi očitno farbati tiste, ki čitajo »Slovenčeve« modrosti? Naj nam pove bolj natančno, kdo je tisti, ki se je posvetoval, ki je v Celju kompetenten zvišati ali znižati prispevke? Celjska poslovalnica bolniške blagajne pa tudi z denarjem nima nobenih opravkov, kako naj bi tedaj imela več milijonski deficit, kakor to trdi »Slovenec«. Mi imamo sicer v Celju dva člana odbora Okrožnega urada. Mogoče sta ta dva kaj sklepala na svojo lastno pest? Eden od teli dveh je obrtnik, pristaš demokratov, krojaški mojster Bizjak. Drugi je delavec, ki že baje dolgo ni več član bolniške blagajne, a vzlic temu še funkcijonira kot imenovani odbornik bol. blagajne. Ta pa je pristaš bernotove grupe, gospod Vrečar. Delavstvo sploh ne ve, da ima svojega zastopnika, ker se še do danes nikjer ni izpozabil, da bi dal o socijalnem zavarovanju kakšno pojasnilo, kaj še, da bi šel ljudem pri kompliciranih zadevah na roke. Za tako delo niso tisti, ki so pristaši načela javnosti, to se pravi, samo tiste javnosti, ki druge črni, o sebi pa ne govori in ki ne nastopa nikoli proti klevetam klerikalnih in drugih časopisov, ki imajo namen kompromitirati delavske socijal-ne zavode. Zagorje. Dramatični odsek »Svobode« L v Zagorju ob Savi gostuje v nedeljo, dne 28. feibr. v Hrastniku, kjer bo igral smehapolno burko »Davek na samce«. Začetek ob 6. uri zv. v dvorani g. Logarja. — Ker je ta prireditev dobro uspela v Zagorju, pričakujemo tudi v Hrastniku polnoštevilne udeležbe. Med odmori svira znani kvartet pod vodstvom sodr. Iz. Pozk-a. Mežica. Dramatični odsek »Svoboda« v Mežici vabi na gledališko predstavo »Deseti brat«, ljudska drama s petjem v 5 dejanjih, ki se vrši v nedeljo, dne 28. febr. 1926 v društveni dvorani v Mežici. — Začetek točno ob 3. uri popoldan. — Med odmori sodeluje društveni taintmraški odsek. — Za mnogoštevilni pcKset se ul ju dno priporoča — Odbor. Št. ad. 5307/ref. IX. Razpis. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo zidarskih iu drugih obrtniških del za zgradbo 10 pritličnih stanovanjskih hišic za zasilna stanovanja za Bežigradom. Potrebni podatki se dobe pri mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do 5. marca 1926 ob 11 uri dop. pri gori navedenem uradu. Mestni magistrat ljubljanski dne 24. februarja 1926. Leposlovne knjižnice 11. zvezek CHARLES DICKENS: * * * Prevel 1926 Cena Din 12. Naročajte to lepo delo pri Zadružni založbi v Ljubljani. V Ljubljani, na Tržaški časti i obeh hišah „Stan in Doma" sa otvorijo podatkom meseca marca velika trgovine modernega sloga s V Samopomoči Je rešitev! | Pristopite Ir za člana občekorist. stavb, in kreditne zadruge ,sthii in Donr I Oglejte si njeno prvovrstno kolonijo ob Tržaški cesti v Ljubljani Delež Din 250"— Pristopnina Din 50’— Zičbiio je zairužna pisarna t ..Zadružni i>anlii“ fllehsandrava c. S Kdor želi kupiti prvovrsten in poceni PREMOG in sploh kurivo naj ga naroči pr* PRODUKCIJI" Iri Proc*ojo t>. *• a mmm, Tržaška cesta,kolonija „1 osrednji zadrugi za r. z. z o. * Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — izdaja konzorcij .Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. Tisk J. Blasnika nas!, v Ljubljani. — 7-a te i -irno odgovoren Mihael Rožanec.