PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 228 (13.166)
Trst, petek, 14. oktobra 1988
Po 150 letih je italijanski parlament spremenil pravila glasovanja
Javno glasovanje moralni uspeh za večino opozicija pa govori o kolosalnem porazu
Dolgotrajna pogajanja so se zaključila tako rekoč brez zmagovalcev in brez poražencev Opozicijske stranke se sklicujejo na spornih sedem glasov presežka
Craxl zaskrbljeno sledi izidu glasovanja
RIM — V poslanski zbornici je končno zavladal mir, vojne o tajnem glasovanju je konec. Zmagali so tako rekoč vsi: večina, ki je z zadoščenjem sprejela uvedbo javnega glasovanja za nekatere odločitve, potem ko je sto petdeset let-veljalo pravilo tajnega glasovanja. Zadovoljna je tudi opozicija, ki že govori o kolosalnem porazu večine, saj je le-ta dobila le sedern glasov več od najmanjšega možnega kvoruma, zbrala pa je kar 58 prostostrelcev. Govor pa je tudi o »moralni zmagi«, saj bo poslanska skupščina dobršen del ukrepov in zakonskih osnutkov odslej odobrila ali zavrnila z javnim glasovanjem.
Kako je prišlo do odločitve, pa si je vsekakor vredno pobliže ogledati. Boj je bil dolg in dokaj oster, kot zahtevajo nenapisana stara pravila. Prišlo je do živahnega prerekanja med večino in opozicijo, med opozicijo in predsedstvom zbornice. Večkrat se je namreč opozicija s komunisti na čelu sporekla s predsednico poslanske zbornice Jottijevo, ki je tudi sama komunistka. Jottije-va pa je bila deležna velikega odobravanja in »komplimentov«, s strani večinskih strank. Njen partijski tovariš Pietro Ingrao - svoj čas tudi predsednik poslanske zbornice - je odločitev Jot-tijeve, da bi poslanci enotno glasovali za predlog o spremembi volilnega pravilnika, ocenil kot samovoljno pobudo proceduralnega značaja. Kljub vsemu pa je do glasovanja le prišlo. V teh prime-
rih mora večina zbrati 316 glasov, kar pomeni glasove polovice upravičencev in še glas enega člana skupščine. V teoriji je zato večina računala na 377 glasov in še na dodatne štiri glasove mešane skupine (Južnih Tirolcev in Valdostancev), torej skupno 381 glasov. Prejela pa jih je 323 oziroma 58 manj, kot je pričakovala. Po teh izračunih je lahko priti do zaključka, da je bilo med upravičenci za glasovanje 58 prostostrelcev; opozicija se je namreč vzdržala glasu, radikalci in demoproletarci (razen predstavnika Lombardske lige) pa so v znak protesta zapustili dvorano. Po dolgih pogajanjih in prepirih je torej poslanska zbornica končno izglasovala ukrep. Predsednik De Mita si je globoko oddahnil, kajti bal se je, da bo večini nemara zmanjkala le peščica glasov. »Dobro so opravili,« je pozneje izjavil novinarjem, »predvsem če pomislimo na težave, odpor, negibnost in lenobo, ki so spremljali pogajanja. Lahko rečem, da takega rezultata nisem pričakoval. Logika sedaj narekuje, da če je večina tokrat vzdržala, bi morala v prihodnje prenesti tudi druge manjše težave.« Takoj nato je De Mita odpotoval v Moskvo.
Razumljivo je, da je tudi socialistični tajnik Craxi zadovoljen in je rezultat označil kot »reformo velikega političnega, moralnega in ustavne-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zaščita ja, toda...
DUŠAN KALC
RIM Kaj misli italijanska vlada o sklicevanju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji na mednarodne sporazume in obveze, smo slišali oziroma brali izpod peresa ministra za deželne zadeve in institucionalne reforme Antonia Maccanica, izrecno po naročilu samega predsednika vlade De Mite.
Kaj pa misli glede (seveda z naše strani) toliko pričakovane globalne zakonske zaščite Slovencev v Italiji? Vprašanje smo prav tako zastavili ministru Antoniu Maccanicu, ki je pred nekaj dnevi zagotovil slovenskemu senatorju Stojanu Spetiču, da se bo posvetoval s predsednikom De Mito, kako nadaljevati v senatu postopek za uzakonitev teh naših ubogih pravic. Če se je medtem že posvetoval, nam ni znano, a svoj odgovor na naše vprašanje nam je poslal črno na belem in se glasi takole:
»Naša država mora po določilih Osimskega sporazuma vključiti . v svojo zakonodajo norme za zaščito slovenskih manjšin (množinska oblika ni naša tiskovna napaka, op. ur.). Toda nobenega dvoma ni, da ni mogoče upoštevati zamisli o takšni zaščiti, kakršna velja za Zgornje Poadiž-je, in ki bi jo povrh razširili še na videmsko pokrajino.«
»Od tod nuja, da bi hitro prišli do učinkovite zakonske rešitve in da bi nekatere politične sile opustile določene oblike terjatvenega maksimaliz-ma, druge pa, da bi se ne zabarikadi-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Beogradu napovedujejo obširno čistko
Zlati jubilej Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Pred ponedeljkovo sejo centralnega komiteja ZKJ
BOGO SAMSA
BEOGRAD — Včeraj je v Beogradu ves dan zasedalo predsedstvo jugoslo-vanskih komunistov in sestavljalo Predloge zamenjave članov centralne-9a komiteja in predsedstva. Kandidatka lista novih članov in črna lista čla-n?v, ki jih bodo odstranili iz obeh naj-vršjih vodstvenih organov jugoslovan-s*fe partije, je seveda odločilno dejanje, ki ga bodo izvedli v ponedeljek in v, torek na zasedanju CK ZK Jugoslavije. Po statutu lahko zamenjajo eno ttetjino članov CK, in to bodo tudi naprtili. Po kakšnih kriterijih, katera 'klena bodo na dnevnem redu, pa je Pveda prvenstveno politično vprašaje, ki bo odražalo razmerja sil.
Srbski komunisti zahtevajo odstop ,1® samo ene tretjine, temveč širšo čis-*o, ki naj bi jo izvedli na izrednem Partijskem kongresu. Na množičnih . Potovanjih so se slišala najrazličnejša jena in med njimi zahteve po odstra-rtvi najvidnejših slovenskih pred-jvnikov. O zasedanju predsedstva ni izdano nobeno uradno sporočilo,
potekalo je za zaprtimi vrati in ni nobenih pravih vesti, kar je tudi razumljivo zaradi izredno delikatne zadeve in politične odgovornosti, ki je s tem povezana.
Zanimivi so samo nekateri nervozni komentarji, ki so jih včeraj izrekli predstavniki srbske partije in tiska posebnim italijanskim dopisnikom, češ da obstaja nevarnost, da »bo narod reagiral in protestiral«, če ne bodo izpolnjene njegove zahteve. To se je nanašalo na zaključek skupne seje predsedstev ZK Jugoslavije in Kosova, na kateri niso odžagali albanskih pred-. stavnikov, lahko pa tudi že zveni kot grožnja za ponedeljkovo sejo CK ZK Jugoslavije, ki naj bi se torej že odvijala v ozračju političnega pritiska.
V ospredju beograjskih razmišljanj in politične klime so torej izključno politična vprašanja in odnos sil, problem uličnih in drugih političnih pritiskov. Toda gospodarski položaj se zaostruje in prav gospodarski problemi so osnovni, oziroma bi morali biti
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
SAZU ostaja eden od stebrov naše narodne samobitnosti
Janez Milčinski
(Foto Zoran Vogrinčič)
MARJAN KEMPERLE
LJUBLJANA - - Eden od stebrov slovenske narodne samobitnosti — tako je predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik poimenoval Slovensko akademijo znanosti in umetnosti na včerajšnji slavnostni seji ob 50-letnici osrednje slovenske znanstvene in kulturne ustanove. Svečanosti v dvorani skupščine so se udeležili slovenski akademiki, gostje iz drugih jugoslovanskih in tujih akademij znanosti in družbenopolitični predstavniki. Njim je spregovoril predsednik SAZU Janez Milčinski, ki je v slavnostnem govoru spomnil na skoraj 300-letno pot slovenske znanosti in umetnosti: od prve Academiae opero-sorum (1693-1725) do druge, ki je že poslovala v slovenščini, pa vse do prizadevanj takoj po prvi svetovni vojni, ki so - po dveh desetletjih končno privedla do ustanovitve Akademije v Ljubljani.
Milčinski se je po pogledu v preteklost ozrl v sedanjost in prihodnost:
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Važno je imenovati se Ernest
s TRST — Že drugič v kratkem času bodo zasvetili reflektorji na odru baškega Kulturnega doma. Drevi bo i^rtireč na sporedu premiera komedije pScarja Wilda Važno je imenovati se triest, ki obeta prvovrstno zabavo in P°gled v delo znamenitega angleške-pisatelja. VVilde prikazuje malce erealen, stiliziran svet z izbrušeno ^blišljijo, najboljši dialogi razkrivajo L^sel za paradoks, nesmisel pa izpod-jTa še tako veliko resnost - to bi lah-rekli za drevišnjo predstavo, ki bo °stregla še z vrsto novosti. r prvem mestu bi omenili debut Fišerja Marka Sosiča (intervju z njim l Ovijamo na kulturni strani) na veli-v J?1 odru in tako rekoč krstni nastop *rstu Lučke Počkaj, nato pa še sce-a , Stalijo Andreja Pisanija, kostume Seehke Bartl, glasbo Alda Kumarja in j^.veda znane obraze našega ansambla, bodo oblikovali VVildovo svetovno
UsPešnico.
§i'	* 3
Zaplenili italijansko barko ki je ribarila pri otoku Visu
PESCARA Jugoslovanski patruljni čoln je včeraj zasledil italijansko ribiško barko, ki je ribarila 17 morskih milj jugozahodno od otoka Jabuka pri Visu. Italijanski ribiški čoln Eldorado I. iz Giu-lianove pri Teramu je ribaril v jugoslovanskih teritorialnih vodah, svoje mreže pa je menda spuščal celo na vojaško zastraženem območju. Ko se je Eldoradu I. približal jugoslovanski patruljni čoln, je kapitan naglo spremenil smer in se skušal čimprej približati italijanskim teritorialnim vodam, a so inu jugoslovanski
vojaki prekrižali račune in zaplenili barko.
Prav v teh okoliščinah je bil lažje ranjen kapitan Corrado DelFOlio. Po nekaterih virih naj bi iz patruljnega čolna streljali na barko. Italijansko zunanje ministrstvo je sinoči ostro obsodilo uporabo orožja na Jadranu. Jugoslovanskega zastopnika v Rimu so poklicali na Farnesi-no, italijanski ambasador v Beogradu pa je poslal zdravnika na Vis, kamor je patruljni čoln v noči pospremil zaplenjeno barko.
Richettija (KD) bodo drevi izvolili za tržaškega župana
NA 5. STRANI
Z včerajšnje seje predsedstva Zveze socialistične mladine Slovenije
Slovenski mladinci se zavzemajo za reformo odnosov v Zvezi komunistov Jugoslavije
LJUBLJANA — Pozivi proti izrednemu stanju so smešni, ker se na svoj način v izrednih razmerah že nahajamo - imamo izredne in nočne seje državnih in ostalih predsedstev, mali avioni pa po večkrat na dan letajo med republiškimi, pokrajinskima in zvezno prestolnico, je na včerajšnji seji predsedstva slovenske mladinske organizacije povedal Igor Lavš. Kaj naj mladinska organizacija naredi v teh razmerah, ko je po besedah njenih najvišjih predstavnikov ostala edina organizacija v Jugoslaviji, ki ni notranje sprta in ki še lahko normalno deluje? To je bilo vprašanje, ki si ga je včeraj zastavilo predsedstvo ZSMS.
Predvsem mladinska organizacija ne namerava dopustiti, da bi se zdrahe in dolgovi, ki jih imajo partijske elite med seboj, lomili na ramenih ZSM. Zdaj je čas, ko je dokončno mogoče pobegniti izpod partijskega okrilja, so ugotavljali včeraj.
Druga fronta pa se odpira v boju proti neustavnemu delovanju zveze komunistov, ki zlorablja državo: v Vojvodini se je pokazalo, da padec partijskega predsedstva pomeni krah celotnega političnega sistema. Odnosi v državi pa so takšni, da se zvezna vlada podreja državnemu predsedstvu, slednje pa partijskemu. Šef partije je član zveznega državnega predsedstva, člani vlade pa sedijo v partijskem centralnem komiteju. Ob vsem tem pa so še notranji odnosi v partiji, ki sledijo leninskemu »demokratičnemu centralizmu«, v nasprotju s suverenostjo republik jugoslovanske federacije. Zato, je včeraj prevladalo v razpravi, je reforma partije tudi mladinska zadeva - kajti če pade reforma odnosov v zvezi komunistov, bosta padli tudi liberalizaciji gospodarskega in političnega sistema.
Sicer pa se po mnenju Nade Špolar Kirn gospodarska reforma že ruši. Namesto enega zakona (o
združenem delu), ki ga zaradi prenatančnega predpisovanja gospodarstva ukinjajo, v zvezni vladi že pišejo pet novih zakonov. Prejšnji, ki ga ukinjajo, je imel 300 strani, novih pet pa bo skupaj imelo 1000 strani. Nada Špolar Kirn se je še zgražala nad molkom, s katerim so politiki dovolili zrušenje vojvodinskega vodstva - Vojvodina 1988 jo spominja na Sudete 1938.
Predsedstvo ZSMS je še sestavilo svojo listo predlogov za novega člana predsedstva SFRJ iz Slovenije (ki bo od prihodnjega maja tudi predsednik predsedstva): Milan Kučan (sedanji šef slovenskih komunistov), Janko Smole (najuglednejši jugoslovanski finančni strokovnjak, uradni upokojenec z dolgoletno politično in poslovno prakso) in Robert Černe (nekdanji predsednik slovenske mladinske organizacije, sedanji izvršni sekretar v slovenskem centralnem komiteju partije).
DEJAN VERČIČ
• Javno glasovanje
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ga pomena«. Craxi je še dejal, da je lahko samo pičlo število nesramnežev in zgagarjev govorilo o zahrbtem udarcu in samovoljnem ukrepanju večine, saj je konec koncev šlo za potrditev principa in pravila, ki veljata v vseh demokratičnih parlamentih v Evropi in v svetu. Obžaloval pa je, da je večini uspelo zbrati le malo dodatnih glasov, česar so krive predvsem napake m politična neomika-nost. Poslansko zbornico so z zadovoljnimi obrazi zapustili tudi tajniki ostalih strank večine, kot na primer socialdemokrat Cariglia, ki je govoril o nedvomnem uspehu.
Za opozicijo pa je ta uspeh vse prej kot absolutna zmaga večine. Za tajnika KPI Occhetta je na primer jasen poraz večinske politike in prav tako jasna politična in moralna zmaga opozicije, ki je bila pač v številčni manjšini. »Večinske stranke vihtijo zastavo zmage za pičlih sedem glasov. Rezultat je bil od vsega začetka tvegan in popolnoma negativen na ravni političnega in moralnega prestiža.« Na teh spornih sedem glasov pa se sklicujejo tudi vsi ostali predstavniki opozicije in poudarjajo »uspeh«, ki so ga bile deležne njihove stranke z delom večinske koalicije, saj so ves čas vodile dosledno in pogumno bitko proti novim normam.	q
Nobene nevarnosti za tujce v Jugoslaviji
Kmalu referendum o predlaganih političnih reformah v Alžiriji
ALŽIR — Čez dva dni se bodo ponovno odprla šolska vrata, z naslednjim tednom pa se bo nadaljevalo nogometno prvenstvo. Ta sta le dva obrobna, a ne zaradi tega nepomembna dokaza, da se življenje v Alžiriji počasi, a nezadržno vrača v okvire, ki jih je imelo pred izbruhom pouličnih izgredov in osebnega obračunavanja med islamskimi integ-ralisti in pristaši Bendžedidove edine stranke.
Glasilo stranke Mudgahid sporoča, da bo predsednik republike osebno vodil »širok proces demokratizacije in globalno reformo političnega sistema«. Osrednjo pozornost sedaj posvečajo izvedbi referenduma, ki je napovedan za 3. november in na katerem se bodo morali Alžirci izreči o predlaganih reformah. Predsednik republike bo še naprej imel nadzor nad vojsko in zunanjo politiko in bo imenoval ministrskega predsednika, slednji pa bo po novem odgovoren parlamentu, in ne šefu države, kot je veljalo doslej. Pomembno vlogo bo tako dobil tudi parlament, ki je bil
doslej le posvetovalnega značaja, vseh 295 poslancev pa je enostavno določila stranka in torej ni bilo svobodnih političnih volitev.
Vse kaže, da je v državi sklenjen tihi sporazum med predsednikom republike in revnimi, nezadovoljnimi množicami, ki so prenehale demonstrirati, ko jim je bila obljubljena demokratizacija družbe, prestrukturacija oblasti, torej izboljšanje življenjskega standarda. Jasno je tudi, da se bodo na alžirskem političnem prizorišču prav kmalu pojavile prve stranke; gibanje Socialistična avantgarda je sporočilo, da bo v naslednjih dneh objavilo svojo politično platformo, islamski skrajneži pa govorijo o bodočem Islamskem gibanju. K slednjim so se v zadnjih tednih močno približali tudi pristaši trde linije po zgledu egipčanske grupe Takfir oua nigra, ki je oktobra 1981 prevzela odgovornost za umor predsednika Sadata. Muslimanski bratje, ki se zavzemajo za iskanje dialoga z oblastjo, pa so za zdaj zunaj tega kroga.
Najavljen skorajšnji vrh med Pekingom in Moskvo
BEOGRAD — Jugoslavija je odprta država, kar pomeni, da je država z odprtimi mejami in s pregovornim gostoljubjem, je izjavil tiskovni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Ivo Vajgl dopisniku kuvajtske časopisne agencije Kuna, ko ga je z ozirom na zadnje dogodke spraševal o varnosti tujcev pri njih.
Vajgl je povedal, da ni bilo nobenega incidenta, ki bi ogrožal varnost tujcev. Dodal je, da to potrjujejo tudi številni obiskovalci iz tujine, ki so v Jugoslaviji uživali gostoljubje. Med drugim je tudi povedal, da je v »delu sredstev obveščanja v tujini« te dni prišlo do »netočnih in nenatančnih interpretacij« določenih poudarkov iz
Odstopihotranji minister Črne gore
TITOGRAD — Črnogorski sekretar za notranje zadeve Lazar Djodjič je obvestil člane izvršnega sveta skupščine Črne gore, da odstopa s tega položaja. Djodjič je osebnost, proti kateri so delavci, študentje in prebivalci v Črni gori še posebej ostro protestirali na številnih zborih. Menijo, da je odgovoren za intervencijo milice na mitingu v Titogradu kot tudi za uporabo sile nad delavci železarne »Boris Kidrič«, ki so se poskušali vključiti protestnemu zboru v glavnem mestu Črne gore.
govora predsednika SFRJ Raifa Dizdareviča.
Tanjugovi poročevalci so Vajgla prosili, naj komentira redno zasedanje generalne skupščine OZN, ki pravkar poteka, in srečanja, ki jih je imel zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar s svojimi kolegi. Predstavnik zunanjega ministrstva je povedal, da »redno zasedanje skupščine zelo zvesto in klasično odraža spremembe in nove zamisli, ki so se pojavile v mednarodnih odnosih. S konstruktivnim pristopom in s pripravljenostjo nadaljevati začeti dialog dajejo temu procesu ton velike sile, četudi je tokrat izrazito občutiti tudi prispevek vseh drugih držav. Popuščanje je tako prevzelo univerzalne razsežnosti teženj po krepitvi miru, sodelovanja in medsebojne odvisnosti sodobnega sveta.«
Dopisnika Oslobodenja je zanimalo mnenje v zvezi z izjavo več voditeljev italijanske radikalne stranke, ki bi želeli imeti enega od svojih kongresov v Jugoslaviji.
Vajgl je odgovoril: »Slišali smo za težnje radikalne stranke, da bi se preobrazila v "transnacionalno stranko", prvi kongres pa bi v znak te preobrazbe organizirali v Jugoslaviji. Takoj moram poudariti, da ne obstajajo zakonske niti druge možnosti, da bi katerakoli politična stranka iz katerekoli tuje države organizirala kongrese ali delovala na ozemlju Jugoslavije. Vsakršno pogrevanje razprave o tej temi je nerealno.«
V Prizrenu nočejo ustavnih sprememb
PRIZREN — Na zboru delavcev prve izmene tekstilne industrije »Prin-teks« v Prizrenu, največjega kolektiva v občini, niso podprli sprememb ustave SR Srbije. Tako so se odločili po izčrpni obrazložitvi sekretarja delovne organizacije Nuhija Salihuja, ki je, ob pojasnilu, kaj se v ustavi menja, izpostavil tudi nekatera sporna vprašanja, čeprav so se o njih pokrajini in Srbija že dogovorili.
Debata se je v glavnem strnila na to, da ustavi iz leta 1974 nič ne manjka, sicer pa je bil njen podpisnik predsednik Tito. Zato se je ne sme spreminjati, kar so delavci pozdravili z burnim aplavzom. V razpravi so sodelovali izključno delavci albanske narodnosti, del delavcev pa je zbor zapustilo, preden se je končal.
PEKING — Državna voditelja komunističnih velesil Kitajske in Sovjetske zveze se bosta po tridesetih letih težkih diplomatskih in političnih odnosov ponovno sestala. Vest o možnem vrhu med sovjetskim predsednikom Mihailom Gorbačovom in kitajskim kolegom Deng Xiaopingom je neuradno sicer že krožila, uradno pa jo je potrdil prav kitajski voditelj, ko je včeraj sprejel finskega ministrskega predsednika Mauna Koivistuja.
Vrh med Xiaopingom in Gorbačovom bodo pričeli pripravljati že pred koncem leta, ko bo kitajski zunanji minister Qian Qichen na uradnem obisku v Moskvi. Dokončnega datuma bodočega vrha še niso sporočili, vendar so tako kitajski kot sovjetski za-
stopniki izrazili prepričanje, da se bosta Deng Xiaoping in Gorbačov sestala že v prvih mesecih prihodnjega leta.
Odnosi med Kitajsko in SZ so se odločno poslabšali leto po vrhu med Ni-kito Hruščovom in Maocetungom. Od takrat sta se državi večkrat sprli, tako da je prišlo tudi do oboroženih spopadov na skupni meji in tudi do pred kratkim je Kitajska postavila SZ tri bistvene pogoje (umik rdeče armade iz Afganistana, zmanjšanje vojaške prisotnosti ob sovjetsko-kitajski meji ter sodelovanje pri odpravi vietnamske okupacije Kampučije). Že po sovjetskem umiku iz Afganistana pa je Kitajska sporočila, da je napočil čas vzpostavljanja novih mednarodnih odnosov med velesilama.
III
nadaljevanja S 1. strani - nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s 1. strani
■■lil
11

1!
J
• Zaščita
rale za predsodki centralistične nepopustljivosti. Iz tega vidika je študijska komisija Cassandro ponudila uravnovešene indikacije, ki jih vlada in parlament, po mojem mnenju, lahko upoštevata kot koristno izhodišče.«
Kot vidimo, je torej za italijansko vlado nujno, da pride do zakonske zaščite Slovencev čimprej, toda... In spet smo pri običajnih "toda". V novih oblikah se ponavlja stara pesem in na misel mi prihaja hudomušna trditev predsednika SKGZ Borisa Raceta, ki je pred natanko dvajsetimi leti zapisal v Jadranskem koledarju nekako takole: »Pot od besed k dejanjem je res neznansko dolga, da nam s tem v zvezi prihaja na misel slovenski pregovor, da beseda ni konj.«
Prav tako je minilo že dvajset let, odkar je takratni predsednik Dežele Furla-nije-Julijske krajine dr. Berzanti v svoji programski izjavi (julij 68) objubil, da se bo »deželni odbor zavzel, da bi država primerno ukrepala glede vprašanj, ki so za slovensko manjšino v tržaški in goriš-ki pokrajini pomembna in upravičena, ki pa niso še popolnoma rešena«. V zaključni izjavi po razpravi o programu pa je Berzanti zaradi kritičnih pripomb z več strani, da je izpustil Slovence iz Benečije, Rezije in Kanalske doline, izpopolnil svojo izjavo, da »deželni odbor ne zanika, da žive občani slovenskega jezika tudi v drugih predelih dežele, še manj pa komur koli zanika priznanje pravic«. To je bil le eden od neštetih obljubljajočih glasov.
Koliko vode je medtem že steklo pod rimskimi mostovi in koliko ropota so že povzročili rimski mlini, ne da bi, razen besed, zmleli kaj pametnega in pravičnega za našo skupnost. V teh dneh še posebnega ropota, ko je vladna večina vsilila parlamentu javno glasovanje o številnih zakonskih in institucionalnih ukrepih, pa je ravno za zakone, ki zadevajo jezikovne manjšine, naredila tako, da se parlamentarcem večinske koalicije ne bo
blema. Tudi to je dokaj pomenljivo!
• V ponedeljek seja CK
predvsem v osrčju pozornosti. Po mnenju nekaterih beograjskih zveznih vladnih krogov stanje ni do kraja kritično in se celo nekoliko popravlja. Predvsem se izboljšuje plačilna bilanca, ker je izvoz narasel in so celo ustvarili devizne rezerve. Ekonomski ukrepi so pričeli učinkovati, kar se za sedaj še ne čuti v večji meri, toda le daje upati na ugodnejši gospodarski trend.
Prof. Bajt, predstojnik znanstvenoraziskovalnega inštituta v Ljubljani, ki uživa izreden ugled, pa je drugačnega mnenja. Osnovna kazalnika, kot sta industrijska proizvodnja in narodni dohodek, sta negativna, ker vse stagnira. Rahel avgustovski napredek je nepomemben, saj avgust ni tipičen mesec. Res pa je, da so zbrali določene devizne rezerve. Toda potrošnja narašča, z njo pa cene, strmo se dviga inflacija. Uspelo je edino zajeziti nebrzdano naraščanje osebnih dohodkov, kar pa seveda predstavlja žarišče socialnih nemirov.
Prav v teh nemirih in obvladanju položaja pa je po mnenju prof. Bajta ključ rešitve in celotna jugoslovanska perspektiva. Pritisk množic, stihijski in žal prefinjeno organiziran, lahko vse podre. Zelo lahko bo zapraviti skromen kupček deviz za lajšanje socialne stiske, kar se pogosto neodgovorno obljublja, s tem pa bi bila končana gospodarska reforma in bi se poljžaj dokončno bistveno poslabšal.
Naslednje vprašanje, ki ga pogosto ču-jemo, pa se nanaša na demokratični in svobodnjaški Beograd. Nesporno je bil Beograd odprto mesto z dolgoletno demokratično tradicijo. Pred prvo svetovno vojno je bil režim kljub vsemu bolj demokratičen kot na primer v stari Avstriji. Tisk je bil svoboden, dnevnik »Politika« je predstavljal trdnjavo modernega, progresivnega in demokratičnega časnikar-
stva. Tako je bilo tudi med obema vojnama in vrsto let po vojni.
Sedaj se je glavno mesto nenadoma čez noč bistveno spremenilo. Odločilno vlogo je najbrž odigrala temeljita čistka v vseh sredstvih množičnega obveščanja. Po prevzemu oblasti je Miloševič odstranil vse glavne in odgovorne urednike, takoj nato skoro vse načelnike rubrik v vseh organih sredstev množičnega obveščanja. Sledila je strahotna tiskovna kampanja na nekaj za Srbe občutljivih vprašanj: obstoj Srbije kot države, odstranitev nesposobnih vodstev, problem Srbov na Kosovu.
Seveda pa je potekala tudi vzporedna akcija »čiščenja«. Vsi stari stiki, vrsta osebnosti, vse je čez noč izginilo. Cela vrsta ljudi je nedosegljivih, se skrivajo, predvsem pa se boje jasno govoriti. Neki visoki (srbski) politični funkcionar mi je dejal, da so nekaterim zavezali jezike, nad drugimi pa visi gumijevka. Kontrola se počasi izvaja in vedno bolj kapilarno. V Vojvodini je ponekod dosegla že vsako ulico in družino z jasnimi pismenimi obvezami in pritiski, da se morajo udeležiti mitinga.
V Beogradu torej obstaja zmes pritiskov in prepričevanj, povezanih z nacionalistično evforijo, ki naj prikrije resnične gospodarske težave. Na tej osnovi se je okrog Miloševiča ustvaril pravi mit, ki presega razumne meje. V krčih teh dilem žive torej beograjski intelektualci in vsaj za sedaj prevladuje mentaliteta množice, ki je lahko vnetljiva.
Zato pa so grožnje s sto tisoč manifes-tanti, ki jih lahko takoj naženejo na ulice, povsem stvarne. Je že res, da obstaja tudi neko profesionalno, organizirano jedro, ki se premika z zborovanja na zborovanje, je pa tudi res, da se mu pridruži na deset tisoč ljudi iz nacionalnih razlogov in ker mislijo, da je to rešitev iz osebne stiske in bede.
• Petdesetletnica SAZU
SAZU je zadnje desetletje redno zbirala podatke o razvoju znanosti v Sloveniji.
Ker je ocenila, da se pojavlja velik razkorak med dolgoročnimi razvojnimi usmeritvami in tekočimi razvojnimi pokazatelji, je pripravila posebno poročilo o stanju znanosti in tehnologije v Sloveniji s predlogom ukrepov za izboljšanje tega stanja. SAZU je bila pobudnik akcije za premostitev sedanjega nerožnatega položaja: cilj akcije je do leta 1992 vzgojiti 2 tisoč novih raziskovalcev, da bi s tem prenovili slovenske znanstvene in gospodarske potenciale.
Predsednik SAZU je poudaril, da želi ustanova proslaviti svoj zlati jubilej predvsem delovno: v ta delovni sklop spada med drugim tudi izdaja osmih knjig, ki bodo trajne vrednosti za našo zgodovino znanosti in umetnosti, še posebej pa za vnovično potrditev naše narodne samobitnosti. V tem pogledu je SAZU navsezadnje tudi zadostila vodilu neznanega pesnika, ki je v zborniku Apes academicae operosorum labacensi-um iz leta 1701 zapisal, da naj bo smoter in cilj akademikov »biti delavni sebi in drugim«.
Predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik je dal svojemu govoru politični pečat in ob sedanjih razburkanih jugoslovanskih političnih vodah ni moglo biti drugače. »Že samo dejstvo, da so se morali vrhovi naše znanosti in umetnosti boriti še dvajset let potem, ko smo se iz lastne volje vključili v državo južnih Slovanov, da bi dobili pravico do lastne Akademije — in ko so jo na koncu pred pol stoletja dobili, se niti ni smela imenovati "slovenska", ampak samo Akademija "v Ljubljani" — govori samo za sebe.« Namig na sedanji odnos »nekaterih« do slovenščine in slovenskega jezika je bil več kot prozoren...
»Uporna doslednost, s katero so se borili za ustanovitev Akademije naši predniki, predstavlja navdih in sporočilo tudi za današnje dni,« je poudaril Stanovnik in nato omenil »verigo nesmrtnikov« — akademikov, »ki nas s svojim zgledom niso samo vzgajali, ampak so s svojimi znanstvenimi in umetniškimi deli dajali
podobo slovenskemu narodu.« »Osvoboditev iz lastnih sil in s tem izbojevana suverenost, je dala našemu narodnem11 telesu hrbtenico, Akademija pa mu je vdihnila dušo,« je dejal še Stanovnik, ki se je nato zaustavil ob današnji nalog1 SAZU: »Akademija, ki je imela tako bistveno vlogo ob končnem izoblikovanju modernega in suverenega slovenskega naroda, ima nič manjšo nalogo v boju za ohranitev njegove identitete, integritete in ustvarjalne vitalnosti. Če hočemo doseči to, da se bodo vsi talenti, ki so skriti in pokopani v narodu, tudi resnično uveljavili, potem moramo predvsem ustvariti družbeno in politično vzdušje intelektualne svobode, ki odpira poti in vzpodbuja ustvarjalno inovativnost,« je v tej zvezi podčrtal Stanovnik.
Ob koncu se je govornik dotaknil 5® odnosa SAZU do politike in vprašanja suverene samoodločbe. »Veličina Akademije je bila prav v tem, da ni služil® potrebam dnevne politike. Njena avtoriteta in družbeni ugled izhajata iz mo®1 argumenta, iz moči in bistrine duha, te' meljita pa na polni javnosti dela in uveljavljanju svojih mnenj in stališč.« »Pra^ v SAZU se je zato pokojni predsednik Tito odločil, da definira bistvo suveren® samoodločbe naših narodov, ko je tak jedrnato dejal: "Razdražili smo se forIIia. no, da bi se dejansko trdneje združili-danes, v dnevih težke preizkušnje, ug° tavljamo, da lahko ostanemo združen^ samo pod pogojem, če bomo znali SP°^ štovati različnost v enotnosti,« je zaklj čil Stanovnik.
Ob 50. jubileju je predsedstvo SFR4 odlikovalo SAZU z redom zaslug za n rod z zlato zvezdo »za izredne zaslug pri razvijanju in izpopolnjevanju zna ^ stvene misli, za pomemben prispeve uveljavitvi jugoslovanske znanostj^^ kulture v svetu in za splof socialistične samoupravne Odlikovanje je Stanovnik sedniku SAZU Janezu Milčinskemu.
skupnosti«-
predal pred-
Pogovor s piransko županjo Tatjano Kosovel
Prednosti narodnostno mešane občine
PIRAN — Piranska občina je v mnogočem nenavadna občina. Tu je v vsej zgodovini venomer živelo več narodov. Zdaj na primer v njej prebiva več kot tretjina prebivalcev drugih narodov in narodnosti. Njena posebnost pa je ta trenutek tudi v tem, da gospodarske krize ne občuti tako izrazito kot večina jugoslovanskih občin. V spomin na ustanovitev prvega mornariškega odreda praznujejo v piranski občini 15. oktobra občinski praznik. Ob tej priložnosti smo se o aktualnih razmerah pogovarjali s predsednico občinske skupščine Tatjano Kosovel.
Kakšen je trenutni gospodarski položaj v občini?
»Morali bi biti srečni, da je pretežni del občinskega gospodarstva usmerjen v turizem. Gre za dejavnost, ki kljub siceršnji situaciji v državi, še zmeraj daje kruha zaposlenim v tej dejavnosti. Za zdaj še ne opažamo bistvenih odstopanj v turistični beri. Tujih prenočitev smo v devetih mesecih ustvarili toliko kot v istem lanskem obdobju, ali drugače - skoraj tretjino vseh tujskih prenočitev v Sloveniji. Turizem Pa je dejavnost, ki vzpodbuja tudi druge - trgovino, drobno gospodarstvo, obrt, gradbeništvo... vse, kar omogoča dodatno zaposlitev.
Tudi na drugih področjih opažamo, da je položaj razmeroma ugoden - Splošna plovba se sooča z nekoliko ugodnejšimi razmerami na svetovnem pomorskem trgu, pa tudi za Drogo se zdaj zdi, da bodo lahko uredili položaj in da ne bo treba odpuščati toliko delavcev, kot smo se sprva bali. In čeprav bi moralo priti do tega (večjega odpuščanja delavcev), bi nam ravno naša turistična naravnanost v marsičem pomagala. Z malo iznajdljivosti si je moč v občini zagotoviti vsaj socialno varnost, prav zaradi turizma. Na dobri poti smo tudi pri razvoju obrti. Z ureditvijo prostorske dokumentacije za obrtno cono v Luciji se bo marsikaj uredilo. Do prostorov pa bodo obrtniki lahko prišli tudi v okviru prenove sta-
rega mestnega jedra (seveda gre v tem primeru bolj za storitvene dejavnosti). Na problemski konferenci, ki smo jo imeli v občini o drobnem gospodarstvu, so obrtniki ugotovili, da davčna politika niti ni glavna ovira, saj pomenijo davki le približno petino vseh dajatev obrtnika. In če obrtnika kaj tišči, so pravzaprav visoki prispevki.«
Kakšne so pravzparav temeljne usmeritve in naloge v občini?
»Najpomembenjša naloga, s katero se zdaj spopadamo je, da želimo narediti red pri gospodarjenju s prostorom, s poudarkom na varovanju naravne in kulturne dediščine. Veliko nezadovoljstva občanov izhaja zaradi te neurejenosti pri gospodarjenju s prostorom. Pri tem prihaja v razpravah pogosto do sporov, po mojem zato, ker smo premalo pripravljeni poslušati drug drugega in sprejeti tudi nasprotne argumente.«
Ljudje so nezadovoljni tudi zaradi neustrezno dograjene infrastrukture - premalo je parkirišč, zelenice so velikokrat neurejene, poleti so trgovine premajhne...
»Res je. Zaradi vrste neurejenosti na področju vse te infrastrukture prihaja v občini do številnih konfliktov. To je nekako druga plat uspešnega gospodarskega (predvsem turističnega) razvoja, ki vzbuja pri vse večjem delu občanov nekakšen odpor do razvoja turizma. Ta ne prinaša samo zaslužka, ampak tudi obilo težav. Ljudi seveda jezi, da primanjkuje parkirišč, da zaradi tega turisti uničujejo zelenice, da morajo čakati v trgovinah... Če bi za urejanje vseh omenjenih problemov bolj skrbele organizacije, ki imajo neposredno korist od številnih turistov, bi bilo tudi manj konfliktov v občini.«
Kakšno je razpoloženje med ljudmi za družbenopolitično delo? Ali ni vse manj zanimanja zanj?
»Ljudje so res manj pripravljeni sodelovati, oziroma - ne tako množično, kot pred leti. Vendar je v
krajevnih skupnostih in organizacijah še zmeraj dovolj takih, ki so se pripravljeni udejstvovati v družbenopolitičnem življenju. Na take bi se morali opreti. Največjo napako smo naredili, ko smo mislili, da moramo v to delovanje vključiti največje množice ljudi (mnogih tako delo sploh ne zanima) in ko smo tem ljudem naložili razpravljanje in sklepanje o zadevah, ki jih niti ne poznajo, niti ne razumejo dovolj. Delegatom jemljemo preprosto preveč časa. V bistvu bi se morali sestati le nekajkrat na leto in takrat videti, ali so izvršni organi dobro opravili zaupano delo.
V piranski občini je več kot tretjina prebivalstva drugih narodov in narodnosti, ali prihaja zaradi splošnih razmer v državi tudi tukaj do kakršnihkoli težav?
»Čeprav gre res za tako izrazito narodnostno mešane območje, po podatkih, ki jih imam in potem, kar sama vidim in čutim, lahko rečem, da vsaj doslej ni prišlo do nikakršnih tovrstnih zapletov, napetosti ali težav. Vsaj dva razloga sta pomembna. V ,prid sožitju pripadnikov različnih narodov in narodnosti je relativno ekonomsko blagostanje, ali drugače - v občini imamo razmeroma malo ekonomskih težav, kar pomeni, da večina tudi (pripadikov drugih narodov in narodnosti) dobro živi. Drugo pa so dobre zkušnje, ki jih pridobivamo z dograjevanjem sožitja med večinskim in manjšinskim narodom (italijansko narodnostjo). V bistvu nas dograjevanje tega sožitja uči spoštovati pripadnike vseh narodov in narodnosti. Ne gre le za frazo o bratstvu in enotnosti, temveč za spoznanje o tem, da je sožitje različnih narodov in narodnosti pravzaprav zgodovinsko dejstvo, mimo katerega ne moremo in to sprejemamo kot prednost (kar kažejo tudi rezultati).
BORIS ŠULIGOJ
V	Kopru slovesnost ob 45-letnici
prekomorskih brigad
V	soboto bo v Kopru velika slovesnost v počastitev 45-letni-ce ustanovitve prve, druge in tretje prekomorske brigade, baze NOVJ v Bariju, kot tudi drugih prekomorskih enot (arti-lerijcev, tankistov, letalcev, mornarjev, inženirjev, minerjev, itd.)
Proslava bo v kinodvorani (Verdijeva ul. 4) ob 11. uri. Govornika bosta Štefan Korošec, sekretar predsedstva CK ZK Jugoslavije Arturo Calabria, predsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI iz Trsta.
V	kulturnem delu proslave bo nastopil Tržaški partizanski pevski zbor P. Tomažič, ki bo pod vodstvom Oskarja Kjudra ter ob sodelovanju sopranistke Edit Kocjanove in recitatorjev Staneta Raztresna in Giorgia Fortunata, izvedel program borbenih in partizanskih pesmi.
Proslavi bo sledilo tovariško srečanje in skupno kosilo v prostorih hotela Triglav.
V	avli pokrajinskega muzeja v Kopru, Kidričeva 19, je še na ogled razstava "po sledovih narodnoosvobodilne borbe v Južni Italiji 1943-45", ki jo je pripravil Muzej ljudske revolucije Slovenije iz Ljubljane.
ENTEFIERA UDI NE ESPOSIZIONI SEJEMSKA USTANOVA IZ VIDMU
C3
14.-17. OKTOBER 1988
SEIFiE
SALON INFORMATIKE IN ELEKTRONIKE
URNIK:	V nedeljo
od 10.00	odprto za
do 19.00	občinstvo
SEJMIŠČE CORMOR
Pred jutrišnjim občnim zborom ZSKD
V videmski pokrajini vedno večje potrebe po kulturnem delovanju
Odprtih problemov na področju kulturnega delovanja v Benečiji in vsej videmski pokrajini je veliko, predvsem je vedno več potreb in zahtev s strani kulturnih društev in drugih organizacij, ki se s kulturo ukvarjajo. Zato je bolj smotrno pisati o teh problemih, kot pa dajati oceno dosedanjega delovanja, saj se v oceni odprtih vprašanj kaže tudi nek program bodočega delovanja.
Po eni strani kulturna društva v videmski pokrajini močno čutijo potrebo po znanju in boljši strokovni pripravljenosti, kar se kaže predvsem v iskanju novih izraznih možnosti. V tem vidijo učinkovito orožje, s katerim se lahko bolje borijo proti vedno preteči asimilaciji.
Po drugi strani pa se društva vedno bolje zavedajo, da postaja Benečija občutljivejša do vprašanja pravic Slovencev in njihove zaščite. Med našimi ljudmi se razvija globlja zavest do omenjenega vprašanja, skratka, utrjuje se občutek, da danes obdelujejo društva samo majhen košček naše njive.
Dober pokazatelj položja v videmski pokrajini je rast dvojezičnega vrtca in šole v Špetru, ki dokazujeta stvarno možnost, da se bo naša skupnost še razvijala. Povsem očitna je vitalnost na omenjenem področju, saj se dvojezično izobraževanje ne bi moglo roditi iz neke jalove stvarnosti, predvsem pa se ne bi moglo razvijati.
Odgovornosti vseh, ki vodijo kulturno politiko v okviru slovenske manjši-
ne v videmski pokrajini, so toliko večje, ker ni na vsem našem teritorju organizacije, ki bi se poklicno in strokovno ukvarjale s kulturo (če seveda izvzamemo šolsko središče). K nam prihajajo le odmevi slovenskega kulturnega delovanja. Zelo šibak je pri nas glas Slovenskega stalnega gledališča ali pa Narodne in študijske knjižnice ali radijskih programov radia Trst A, da navedem le nekaj primerov. Če pa je res, da se je danes slovensko prebivalstvo spreminilo tudi v videmski pokrajini, če se je dvignila stopnja izobrazbe, je povsem razumljivo, da prihaja vedno očitneje do izraza potreba po vseh zvrsteh in ravneh kulture. Ljubiteljska kultura ne zapolnjuje vseh potreb in zahtev. Na tej ravni je treba nekaj storiti, če želimo, da se bo naša narodna skupnost normalno razvijala povsod, kjer živi.
To je le en sklop vprašanj, o katerih je Zveza slovenskih kulturnih društev v svoji prejšnji mandatni dobi pričela razmišljati in jih začela reševati. To seveda ni lahko opravilo. Finančne težave do določene mere zavirajo nove procese. Istočasno pa je treba priznati, da gre za temeljna vprašanja naše skupnosti in o katerih moramo vsi razmišljati. Postati morajo del naše zavesti.
Če gledamo z zornega kota videmske pokrajine na delovanje Zveze slovenskih kulturnih društev v zadnji mandatni dobi, lahko rečemo, da smo začeli hoditi po pravi poti. Tudi to, da bomo imeli občni zbor Zveze v Špetru, je pokazatelj neke nove stvarnosti.
JOLE NAMOR
Na Reki premiera Delitve v režiji Maria Uršiča
REKA Ljubiteljem gledališča se ponuja zanimiva primerjava: po uprizoritvi Chiarove Delitve v tržaškem Kulturnem domu, bodo danes zvečer na odru reškega gledališča "Ivan Zajc" predstavili novo premiero Delitve. Igro bo uprizorila Italijanska drama z Reke. Dramatizacijo Chiarovega romana je režiral Mario Uršič, ki je izoblikoval vrsto odmevnih predstav v SSG, med nastopajočimi pa je tudi Miranda Caharija, igralka Slovenskega stalnega gledališča. Trditev, da se nam ponuja zanimiva primerjava, očitno ni iz trte izvita.
Vsekakor bo današnja premiera velikega pomena za Italijansko dramo iz Reke. Na žalost je gledališka ustanova italijanske narodnostne skupnosti, ki živi v Jugoslaviji, v hudih težavah. Ravnateljica Drame Ester Vrancich je odstopila in gledališka skupina še nima novega ravnatelja. Dramo tarejo hude finančne in kadrovske težave, strokovnjaki beležijo kvalitetni padec, ki je skoraj neizbežen če se kopiči preveč odprtih vprašanj.
Režiserju Uršiču so zaupali nelahek posel, uspeh pa bi brez dvoma potrdil nenadomestljivo vlogo, ki jo ima Italijanska drama.
UMI
Prevedla °reda Konte
COLLEEN
McCULLOUGH
78.
»g »Toda kaj ima to opraviti s tem ?«
v °9u ni všeč, če se objemava in poljubljava, ker je tako Haa a razlika v najinih letih in duševnosti, Tim, to je vse. he a te imam, rada bolj kot kogarkoli na svetu, vendar te b Thorem objemati in poljubljati. To ni dovoljeno. Če me Uef Poskušal še kdaj poljubiti, te bom morala zaradi Boga ^ti videvati, jaz pa tega ne bi rada.« v? Žalosten je razmišljal o tem, potem pa je poražen zabij .*• »Veš Mary, meni bi bilo to zelo všeč, vendar se bj 6 videvam s teboj, kot pa da bi te poljubil in te potem ne Več videl.«
rw ”eselo je zaploskala. »Oh, Tim, tako sem ponosna prj.e ! To si povedal kot mož, kot pravi moški, ki je čisto ®ven. Tako zelo sem ponosna nate.« št6tl“ahl° se je nasmehnil. »Še vedno mislim, da to ni po-°' vendar mi je všeč, če si ponosna name.« s>Si zdaj srečnejši, ko vse veš ?«
»Veliko srečnejši!« Sedel je pod drevo in pokazal na Polj °r Poleg sebe. »Sedi, Mary, obljubim ti, da te ne bom
Počepnila je poleg njega, ga prijela za dlan in mu ljubeče razklenila prste. »To je največ, ker lahko storiva, kadar se dotakneva, Tim. Vem, da me ne boš poljubil, prav nič me ne skrbi, da boš prelomil obljubo. Obljubiti pa mi moraš še nekaj.«
»Kaj ?« S prosto roko je trgal prašne čopke trave pod svojo nogo.
To, kar se je zgodilo, pri tem mislim na poljub, mora ostati najina majhna skrivnost. Nikoli ne smeva tega nikomur povedati, Tim.«
»Prav,« je ubogljivo odgovoril. Spet je postajal otrok, to svojo vlogo je sprejemal z njemu svojsko ljubeznivostjo in željo po tem, da bi ugajal. Čez nekaj časa je obrnil glavo, da bi jo pogledal in pri tem so bile njegove široko razprte modre oči tako polne ljubezni, da je jezni in zagrenjeni Mary zastal dih. Kako prav ima; to res ni pošteno, ni pošteno.
»Mary, vem, kaj si mi hotela povedati, ko si rekla, kako si oče želi, da bi spal skupaj z mamo pod zemljo. Če bi ti umrla, bi si tudi jaz želel umreti. Nič več ne bi hotel hoditi, govoriti, se smejati in jokati, častna beseda, da ne. Želel bi si spati skupaj s teboj pod zemljo. Ne bo mi všeč, če očeta ne bo več, vendar vem, zakaj hoče oditi.«
Njegovo dlan je dvignila k svojemu licu in jo naslonila nanj. »Človek vedno laže razume stvari, če se postavi v enak položaj, mar ne? Poslušaj, slišim očeta, kako naju kliče. Misliš, da boš lahko govoril z njim, ne da bi jokal?«
Mirno je prikimal. »Oh, ja, z menoj bo vse v redu. Očeta imam zelo rad, poleg tebe imam njega najraje, vendar nekako sodi k mami, kaj ne? Jaz pa sodim k tebi, zato me zdaj ne skrbi preveč. Če nekomu pripadaš, to ni greh, kaj ne, Mary?«
Odkimala je. »Ne, Tim, ni greh.«
Ronov glas se je vse bolj bližal. Mary se je oglasila, da bi mu dala vedeti, kje sta, potem pa vstala in čakala.
»Mary?«
»Da?«
Še vedno je sedel na tleh, gledal vanjo in na obrazu se mu je zarisalo novo spoznanje. »Pravkar sem se nečesa domislil. Se spominjaš dneva, po tistem, ko je umrla mama in si me prišla iskat k nam domov?«
»Seveda se spominjam.«
»No, Dawnie ti je rekla nekaj strašnih, zlobnih reči, jaz pa nisem vedel, zaradi česa je tako razburjena. Poskušal sem in poskušal, vendar nisem vedel, zakaj je tako vznemirjena. Ko je kričala nate, sem se počutil tako čudno, ker se mi je zdelo, da misli, da sva storila nekaj strašnega. Zdaj pa se mi zdi, da vem za kaj je šlo! Je mislila, da se midva poljubljava?«
»Nekaj takega Tim.«
»Oh!« Za trenutek se je zamislil nad tem. »Potem pa ti verjamem, Mary, verjamem ti, da se ne smeva poljubljati. Dawnie še nikoli nisem videl take, in vse od takrat je do očeta in mene zelo neprijazna. Nekaj tednov po tem, se je z očetom močno sprla zaradi tega, ker sem prišel za nekaj časa k tebi, zdaj pa naju nič več ne obiskuje. Zato verjamem, da je to greh, mora biti greh, če ne se Dawnie ne bi tako vedla. Toda zakaj je mislila, da bi se ti dopustila, da se ves čas poljubljava? Bolje bi te morala poznati, Mary. Ti nikoli ne bi dovolila, da bi midva počela kaj nedovoljene-ga.«
»Ja, strinjam se s teboj, da bi to morala vedeti, vendar se včasih zgodi, da se ljudje preveč razburijo, da bi trezno presojali. Poleg tega me pa še zdaleč ne pozna tako dobro, kot me poznata vidva z očetom.«
Ob odločilni odsotnosti listarskega predstavnika
Nabrežinski občinski svet odobril finančni proračun
Sprejela jih je pristaniška ustanova
Smernice za ureditev pristaniških površin
Devinsko-nabrežinski občinski svet je v sredo ponoči z desetimi glasovi proti devetim odobril finančni proračun za tekoče leto. Dokument so podprli svetovalci KD in Slovenske skupnosti, zeleni Certo in neodvisni Tuta, proti pa so glasovali komunisti, socialisti in edini predstavnik MSI, medtem ko je bil svetovalec Liste za Trst Baici odsoten. Če upoštevamo, da je bil listar doslej v opoziciji, je njegova odsotnost odločilno vplivala na izid glasovanja, tudi zato, ker občinski odbor lahko računa jia podporo le polovice svetovalcev. Župan Brezigar je ob zaključku razprave povedal, da ne ve za razloge odsotnosti melonarskega svetovalca, ki je bila predmet ostrih in pikrih pripomb opozicije, posebno komunistov. Ti so polemično očitali občinskemu odboru, da »se je v ključ-
Obvestilo SSŠ
Izredni rok za habilitacije
Sindikat slovenske šole obvešča profesorje, da je razpisan izredni rok za habilitacijo po zakonu 140/88 za poučevanje na nižjih in višjih srednjih šolah. Prošnjo lahko vložijo profesorji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1)	so poučevali v š. 1. 1981/82 kot suplenti z letnim imenovanjem šolskega skrbništva;
2)	so poučevali kot začasni suplenti z imenovanjem ravnatelja v š. 1. 1979/80, 1980/81, 1981/82;
3)	po členu 70 zakona 270/82, profesorji brez predpisane diplome, ki so poučevali kot začasni suplenti z imenovanjem ravnatelja v š. 1. 1981/82 in ki so službovali vsaj 12 let vključno s š. 1. 1981/82.
Rok za vložitev prošenj zapade 4. novembra 1988.
Tistim, ki so prošnjo za izredno habilitacijo po zakonu 270/82 na podlagi prejšnjih odredb, vložili že lani, je letos ni potrebno ponovno vlagati.
Informacije na sedežu SSŠ, Ul. Carducci 8, v sredo in petek od 11. do 12. ure, v torek in četrtek, od 16. do 17. ure.
nem trenutku hočeš nočeš naslonil na odločilno odsotnost listarskega predstavnika«.
Štiriurna razprava je bila vsebinsko gledano precej revna, tudi zato, ker so stranke v bistvu samo potrdile že znana stališča. Politično gledano je bilo zanimivo morda edinole stališče svetovalske skupine PSI, ki je sicer potrdila negativno mnenje do občinskega odbora, pokazala pa je določeno pripravljenost za pogajanja z demokristjani in s Slovensko skupnostjo. Pogajanja — če bo do njih seveda sploh prišlo — pa se obetajo vse prej kot lahka, tudi spričo ostrih stališč, ki jih je v zvezi z upravnim položajem v De-vinu-Nabrežini zavzela tržaška federacija PSI. Brezigar in načelnik skupine SSk Brecelj sta vsekakor v sredo izrazila pripravljenost za soočanje s socialisti, KD pa se vsaj javno še ni izrekla o teh pogajanjih, in torej o možnosti vstopa PSI v odbor.
Debato je odprl svetovalec Brecelj, ki je izrazil zaskrbljenost zaradi stalnih krčenj državnih finančnih sredstev za potrebe krajevnih uprav ter nato pozitivno ocenil županovo programsko poročilo, ki po njegovem krije vse temeljne zahteve in potrebe občinske skupnosti. Svetovalec Vocci je bil kritičen predvsem do nedavno odobrene urbanistične variante o Sesljanskem zalivu, ob kateri naj bi se občinska uprava »preveč podredila načrtom lastnikov zaliva«. Socialist Burger, ki sicer ni bil oster v tonih, je dejal, da je PSI na krajevni ravni pokazala dobro voljo pri reševanju perečih vprašanj, »v zameno pa je bila deležna zaprtosti in tudi precejšnje nelojalnosti s strani občinske koalicije«. To je v nadaljevanju • razprave ponovil tudi njegov strankarski somišljenik, bivši podžupan Caldi, ki je precej pozitivno ocenil Brezigarjev program, ki pa ga uprava »v sedanji politični sestavi ne bo mogla uresničiti«. Caldi pa je po nekaterih kritičnih pripombah na županov račun tudi sam izrekel pripravljenost za soočanje s SSk in KD.
Komunist Depangher je vsebinsko razčlenil županovo poročilo in zaključil z nekaterimi čisto političnimi ocenami proračunske razprave. Govoril je o turističnem razvoju Sesljanskega zaliva (»varianta je bila prenagljena in vse preveč pod vplivom družbe Finse-
pol«), o metanskem omrežju, o konzul-tah, »ki jih odbor preveč zanemarja« in o (ne)delovanju zdravstvenega centra v Nabrežini. KPI je mnenja, da je za reševanje perečih in hudih vprašanj devinsko-nabrežinske občine nujno potrebna široka »solidarnostna« večina, ki bi vodila upravo do naravnega izteka mandatne dobe občinske skupščine.
Župan je v svoji repliki odgovoril na mnoge kritike na račun uprave, ki jih je bilo slišati med razpravo. Podčrtal je pripravljenost na čimprejšnjo razširitev koalicije na PSI in na nadaljnje programsko soočanje s komunisti, »s strani katerih pa ni bilo opaziti posebne razpoložljivosti za dialog«. Sledile so glasovalne izjave, ki niso povedale nič novega, in glasovanje, ki je potrdilo tesen prodor proračuna, ki je glede na čas odobritve že v marsičem podoben pravemu finančnemu obračunu enoletnega poslovanja občinske uprave.
Nabrežinska seja se je končala še z enim presenečenjem. Svetovalec Vocci, ki je bil kot neodvisen izvoljen na komunistični listi, je po odobritvi proračuna javno sporočil, da bo v kratkem izstopil iz svetovalske skupine KPI ter ustanovil skupino neodvisne levice. Vocci v občinskem svetu ni politično utemeljil te svoje poteze, ki je presenetila tudi same komuniste. Povedal pa nam je, da njegova stališča nimajo več odziva v stranki. S. T.
Avtonomna ustanova za tržaško pristanišče je izdelala okvirni načrt za nadaljnje uporabljanje pristaniških površin. Njen upravni svet je skoraj soglasno (18 članov je glasovalo za, 2 pa sta se vzdržala) odobril dokument, v katerem so določene namembnosti posameznih površin in splošne smernice za izdelavo variant pristaniškega regulacijskega načrta.
Ta programski dokument je bil izdelan na osnovi študij in načrtov, ki so jih v preteklih letih izdelala razna specializirana podjetja za posamezne pristaniške dejavnosti oziroma območja, in sicer INČO o možnostih razvoja posameznih pristanišč, Fiat Enginee-ring za valorizacijo brezcarinskih con, Finporto za ureditev turističnega pristana in Polis za ureditev enotnega pristaniškega upravnega centra. Za izdelavo dokumenta je poskrbel generalni direktor pristanišča Luigi Rovel-11, ki je v ta namen sklical tudi vrsto sestankov s sindikalnimi in drugimi zainteresiranimi gospodarskimi organizacijami, na seji upravnega sveta pa je dokument v glavnih obrisih predstavil predsednik Michele Zanetti.
Zanetti je povedal, da dokument določa tri glavne smernice razvoja tržaškega pristanišča, in sicer ureditev specializiranih terminalov v prostem pristanišču, posodobitev koncepta prostega pristanišča in ureditev pristaniške-
Danes >> dvorani Trgovinske zbornice
Deželna konferenca Zveze zadrug
Utrditi vlogo deželnega zadružništva v korist družbenogospodarskega razvoja dežele: to je - po besedah predsednika Zveze zadrug Furlanije-Julijske krajine Enora Casanove - glavni cilj deželne gospodarske konference, ki jo Zveza zadrug priredi danes na sedežu Tržaške trgovinske zbornice v Ul. S. Nicold.
Da je danes zadružno gibanje med protagonisti deželnega gospodarstva, najzgovorneje pričata dva podatka: v vsej deželi je kar 400 podjetij organiziranih na zadružni osnovi, njihov skupni letni promet pa znaša okrog 500 milijard lir. Načrti so še bolj ambiciozni, pa čeprav realistični, kot je na tiskovni konferenci poudaril podpredsednik Zveze zadrug Giannino Querin: doseči v prihodnjih treh letih tisoč milijard lir letnega prometa in na ta način še bolj utrditi prisotnost zadružnega gibanja v deželnem gospodarskem tkivu. Za dosego teh rezultatov bo Zveza potencirala nekatere tradicionalne sektorje in se lotila nekaterih novih. V prvi vrsti namerava z investicijo 90 milijard lir v prihodnjem triletju okrepiti svojo
distribucijsko mrežo. Pomembno vlogo naj bi v tem oziru imeli veliki »integrirani« prodajni centri, ki naj racionalizirajo deželno trgovsko strukturo, ne da bi seveda travmatsko uničili sedanjo distribucijsko mrežo, ki v dokajšnji meri sloni na mali trgovini. Tudi na kmetijskem področju vidi Zveza zadrug velike možnosti razvoja v trenutku, ko se odpira vprašanje usklajevanja z normativom EGS. Tudi v industrijskem sektorju je zadružništvo že doseglo velike rezultate, zato misli vanj vložiti 120 milijard lir v prihodnjem triletju.
Bolj kot še tako zadovoljivi rezultati bodo torej na današnji gospodarski konferenci na dnevnem redu načrti in programi. O njih bosta v uvodnih poročilih spregovorila sam Querin in vsedržavni podpredsednik Zveze Bernardini. Program predvideva tudi posege predsednika in podpredsednika deželnega odbora, deželnih tajnikov strank in sindikatov ter predstavnikov gospodarskih združenj dežele. Konferenca se bo začela ob 9. uri in zaključila pozno popoldne.
S posebno prireditvijo na Dunaju
Predstavitev tržaškega pristanišča
Danes se konča posvet NAV ’88
Tržaško pristanišče išče nove možnosti za uveljavitev in za prodor na evropska gospodarska tržišča. Veliko avstrijskih gospodarstvenikov se je udeležilo dunajske prireditve »Triest Flafentag«, ki jo je priredila avstrijska zveza trgovinskih zbornic v sodelovanju s tržaško Trgovinsko zbornico in s Avtonomno ustanovo za tržaško pristanišče. Predstavnik prirediteljev Sallinger je uvodoma podčrtal plodno sodelovanje s tržaškimi gospodarskimi krogi in posebno s Trgovinsko zbornico, ki jo je na dunajskem srečanju zastopal predsednik Tombesi.
Uvodni poročili sta imela namestnik ravnatelja tržaške pristaniške ustanove Degrassi in ravnatelj oddelka za mednarodno sodelovanje pri Trgovinski zbornici Rota, ki sta orisala zmogljivosti našega pristanišča v luči ekonomske kooperacije s severnimi in z vzhodnimi sosedi. Srečanja, so se udeležili tudi predstavniki pomorske družbe Tržaški Lloyd in italijanskih Državnih železnic. Avstrijski gospodarstveniki so pokazali veliko zanimanje ža sodelovanje s tržaškim pristaniščem, ki ga urejuje posebni italijansko-avstrijski sporazum.
Na tržaški Pomorski postaji se bo danes končal tridnevni vsedržavni posvet o ladijskem in pomorskem raziskovanju NAV '88, povezan z rednim letnim kongresom Federacije evropskih združenj navtičnih tehnikov (WEMT). Posvet, ki ga prirejajo vsaki dve leti, je tokrat posvečen predvsem vprašanjem ladjevja v Zahodni Evropi, mednarodnemu tržišču z vzhodnoazijskimi posadkami in pojavu plovbe pod »izposojenimi« zastavami. Velik del razprave je seveda namenjen tudi uporabi nove tehnologije v navtiki.
ga upravnega centra. V Starem pristanišču bosta nastala terminala za paletni način prekladanja blaga in za promet živih živali; ob Pomorski postaji bodo uredili terminal za potniške ladje; pri Trajanovem nabrežju bo terminal ro-ro, se pravi za trajekte; 5. in 6. pomol bosta namenjena konvencionalnemu prevozu; na 7. pomolu bo kontejnerski terminal; lesno pristanišče bodo opremili s tremi novimi žerjavi in ga razširili na tako imenovano območje Gaslini; tu zraven bo nastal terminal za velike suhe razsute tovore; naftni terminal bodo razširili na tako imenovano območje Esso in ga bodo opremili s pomolom za petrolejske ladje do 150 tisoč ton nosilnosti.
Kar zadeva posodobitev koncepta prostega pristanišča, je Zanetti poudaril potrebo po vsesplošni tehnološki prenovi, po ureditvi blagovnih borz, po specializiranih razstavnih prireditvah ipd. Podčrtal je nadalje pomen, ki ga bo imel enotni pristaniški upravni center, saj bo ne samo omogočil večjo racionalizacijo pristaniških dejavnosti, ampak tudi olajšal stike z zunanjimi gospodarskimi in drugimi dejavniki. Predsednik pristaniške ustanove je tudi podčrtal potrebo po večji carinski in sploh funkcionalni povezavi med Starim in Novim pristaniščem ter ostalimi pristaniškimi območji.
Zanimiva raziskava Deželnega združenja skrbstvenih ustanov
V naši deželi je kar četrtina prebivalcev presegla 60. leto starosti. Po indeksu starosti (razmerju med številom oseb, ki so presegle 65 let, in številom mladih, ki še niso dopolnili 14 let) je naša dežela med najstarejšimi v Italiji-Velik del prebivalstva ima torej vrsto potreb, ki terjajo koordinirane posege tako na zdravstvenem kot socialnem in skrbstvenem področju. Prav iz potrebe je pred leti nastalo Deželno združenje skrbstvenih ustanov v FJK (AREA), ki mu trenutno predseduje komisar Tržaškega zavoda za socialne posege (ITIS) Giorgio Satti. AREA združuje že več kot 20 javnih ustanov, med katerimi so poleg občin Trst in Pordenon tudi številni domovi za ostarele iz vseh štirih pokrajin.
Kakšna je pravzaprav vloga te ustanove? Pri AREA zbirajo informacije in podatke, proučujejo posege na social-no-skrbstvenem področju, člane povezujejo v enotno in kvalificirano »fronto«, ki je zadolžena za stike z osrednjimi in deželnimi organi. AREA je imela vidno vlogo tudi pri sestavljanju deželnega socio-skrbstvenega načrta-
Za pripravo tega načrta je deželni odbor poveril Združenju poglobljeno raziskavo o vseh ustanovah za sprejem ostarelih, ki jih je v naši deželi 119. Opravili so jo lanskega avgusta in p°" sebno pozornost posvetili strukturam za sprejem nepremičnih starostnikov-Pri AREA so prepričani, da se probleme na tem področju lahko začne reševati le z dobrim poznavanjem obstoječih potreb in struktur.
V nedeljo v cerkvi sv. Silvestra
Kitarist Fabio Cascioli na koncertu Združenja Bach
Združenje Bach iz Trsta prireja v nedeljo, 16. oktobra, ob 20.30 v cerkvi sv. Silvestra svoj drugi koncert oktobrskega ciklusa. Tokrat se nam bo predstavil sicer mlad, a že priznan tržaški kitarist Fabio Cascioli. Študij kitare, ki ga je začel z očetom, je pozneje nadaljeval na tržaškem konservatoriju v razredu prof. Bruna Tonazzija, kjer je diplomiral z odliko in pohvalo. Sodeloval je s Stalnim gledališčem Furlanije-Julijske krajine in večkrat snemal za radijsko hišo RAI. Koncertira tako solistično kot v komornih zasedbah. Predstavil se je že italijanskemu in avstrijskemu občinstvu, na povabilo univerze iz Los Angelesa (UCLE) pa je opravil tudi turnejo koncertov v ZDA.
Prva skladba v sporedu nedeljskega koncerta bo Brouv/erjeva Hvalnica plesu, sledili bosta skladbi španskega skladatelja Morena-Torrobe Nokturno in Albada. Prisluhnili bomo lahko tudi Crespovemu Verilu Aguirru, v katerem je skladatelj uporabil temo četrte skladbe iz niza Trieste argentinskega skladatelja Aguirra, sledila bo Viozzijeva Fantazija za kitaro, posvečena B. Tonazziju. Napisal jo je leta 1949 in je njegova prva skladba za ta instrument.
Prva skladba drugega dela koncerta bo Poulencova Sarabanda za kitaro (1960). Harmonsko tkivo teži k arhaičnim postopom (sedma stopnja je večkrat nealterirana). Ritem skladbe koleba med tri, štiri in petčetrtinskim taktovskim načinom. Čeprav je ta edina Poulencova skladba za kitaro, sodi med najlepše tovrstne stvaritve.
Tudi de Fallova skladba Le tom-beau de Debussy je njegova edina skladba za kitaro, ki jo je skladatelj napisal tako za orkester kot za klavir. Sledilo bo 6 Stavkov za kitaro italijanskega skladatelja Bilucaglie, ki jih je avtor posvetil kitaristu Cascioliju. V skladbi se Bilucaglia oprijema ne-oklasičnega stila, čeprav zasledimo v njej ponekod tudi dodekatonsko kompozicijsko tehniko. Na sporedu bosta tudi 2 Stavka slovenskega skladatelja Srebotnjaka, ki je skladbo napisal v sodelovanju s kitaristom Tonazzijem. Za osnovno gradivo kompozicije si je Srebotnjak izbral makedonsko skalo, ki je sestavljena iz izmenične sosledi-ce tonov in poltonov. Zaključna skladba bo Petrassijev Nune (Sedaj), biser sodobne glasbe. Po uvodu fantazijskega značaja nastopi Allegro, v katerem so zastopane najznačilnejše Oblike sodobne kompozicijske tehnike.
MARKO OZBIČ
Jutri se konča Teden Rdečega križa
Rešilci RK v službi občanov
Že nekaj dni je na glavnih mestnih ulicah mogoče opaziti postojanke Rdečega križa. Preteklo soboto se je z veliko javno slovesnostjo na Trgu Unita namreč začel Teden Rdečega križa, ki ga je tržaška sekcija priredila ob letošnji 80-letnici ustanovitve korpusa prostovoljnih bolničark Rdečega križa. Po javni slovesnosti, ki je imela bolj reprezentančen značaj, so prosto-
voljci RK namestili v najpomembnejše mestne predele nekaj rešilcev, na katerih si občani lahko brezplačno izmerijo krvni pritisk in kjer si je mogoče ogledati aparature rešilcev, opremljenih za hitre in urgentne posege, in razstavo o raznovrstnih dejavnostih Italijanskega rdečega križa.
Letos so za proslavljanje te pomembne obletnice in za reklamizira-
nje dejavnosti italijanskega RK izbral1 javno akcijo, ki občanom omogoča, ua se pobliže spoznajo z vlogo, ki jo ima RK v našem vsakdanjem življenju' zlasti v trenutkih potrebe in trpljenja-Vsi dobro vemo, da je osebje RK vedno na razpolago, njihovo manj vidnO' a prav tako pomembno delo — kot p°" moč ostarelitn, tečaji za prvo pomoč 1,1 humanitarne akcije — pa je prečki manj znano. Zato so za letošnji Tede ^ Rdečega križa izbrali tako obliko pr°_ slavljanja, ki nudi hkrati tako zdrav stveno storitev kot informacijo.
Na rešilcih, ki v teh dneh postaja] ^ po tržaških ulicah, pobirajo tudi d®^ narne prispevke, saj je finančni po1 žaj italijanskega RK dokaj slab. Drza^ ni finančni prispevki ne morejo zag toviti niti normalnega delovanja, za^ so potrebni prispevki vseh občau _ Že v soboto je znani podjetnik ■ Rovis napovedal, da bo Rdečemu žu daroval trenutno najsodobnejši šileč, ki je veliko prostornejši in bo J opremljen od sedanjih. Novi ameri rešilci so zgrajeni kot bivalni avto bili: kabina z aparaturami je	-n0
mehanskega dela, tako da je ka mogoče ponovno uporabiti v prim
da se motor pokvari, (bg)
Na sliki (foto Križmančič): meritev
pritiska v rešilcu RK.
Osnutek sporazuma v zadnjem trenutku, po trimesečnih polemikah
Richetti (KD) bo drevi izvoljen za župana Januarja 1991 naj bi ga zamenjal socialist
Novo koalicijo naj bi sestavljale samo vladne stranke, brez SSk in LpT
Franco Richetti bo danes zvečer postal tržaški župan. Tri mesece in pol po junijskih upravnih volitvah sta Krščanska demokracija in Socialistična stranka v zadnjem trenutku dosegli okvirni sporazum o novih krajevnih upravah. Kočljivo vprašanje župana so rešili na »italijanski način«, s štafeto. Demokristjan Richetti naj bi namreč županoval do 31. januarja 1991, ko naj bi ga zamenjal socialistični Predstavnik. Po dosedanjih izkušnjah s štafetami je seveda pogojnik karseda priporočljiv. Novo koalicijo naj bi poleg KD in PSI sestavljale še PSDI, PRI in f*Ll, ki pa v trenutku, ko poročamo, še niso podpisale osnutka sporazuma. Tako Lista za Trst kot Slovenska skupnost naj bi ostali v opoziciji (ali vsaj zunaj večine). V občinskem svetu bi taka koalicija razpolagala s tridesetimi glasovi na šestdeset svetovalcev. Formalno bi torej to bil manjšinski odbor, ki Pa bi imel vse pogoje za upravljanje, še posebno, ker le bil letošnji občinski proračun že odobren.
Na Pokrajini je situacija nekoliko drugačna, saj bi predlagana koalicija razpolagala z 11 glasovi na 24, toda tudi tu je opozicija razdrobljena, tako da bi tudi manjšinski odbor bil dovolj močan. Glavne težave bi zato utegnile priti prav iz vrst koalicijskih strank, saj so odnosi med njimi po trimesečnih hudih Polemikah tudi po včerajšnjem sporazumu dokaj razrahljani.
Toda poglejmo nekoliko natančneje, kaj predvideva osnutek sporazuma o porazdelitvi vodilnih tunkcij v krajevnih upravah (programski sporazum j® bil vsaj okvirno dosežen že pred časom). Občino Uaj bi v začetku vodil demokristjan, KD naj bi imela
še šest odborništev, prav toliko bi jih pripadlo socialistom, laičnim strankam pa po eno. Na Pokrajini naj bi bil predsednik socialist (po vsej verjetnosti bi bil to Crozzoli ali bivši socialdemokrat Martini), demokristjani bi imeli tri odborništva, ostala tri pa naj bi si razdelili socialisti in laične stranke. Tako kot na Občini, naj bi tudi na Pokrajini 31. januarja 1991 prišlo do zamenjave socialističnega predsednika z demokrščanskim. In končno sporazum predvideva, da ostane na čelu Krajevne zdravstvene enote socialist (zdaj ji predseduje pripadnik PSI Bevilacgua).
Kot rečeno, gre za zdaj samo za osnutek sporazuma, ki ga bo mogoče še popraviti in vsaj delno spremeniti. Prav zato kaže, da bodo na današnji seji občinskega sveta izvolili samo župana, nato pa sejo odložili. Dejstvo, da bo Trst končno imel župana, pa naj bi vsaj nekoliko pomirilo javno mnenje, ki je vedno bolj razočarano nad početjem strank.
Včerajšnji osnutek sporazuma je seveda rezultat težavnega kompromisa in kot tak ne zadovoljuje vseh strani. V prvi vrsti verjetno ne zadovoljuje socialistov, ki so do zadnjega skušali Richettiju preprečiti vzpon na županski stol, in za katere predsedstvo Pokrajine in KZE ne predstavljata zadovoljive protivrednosti. Obveza o štafeti pa je sicer napisana na papirju, vendar se od danes do januarja 1991 lahko še marsikaj zgodi, kot nazorno kažejo tudi izkušnje. Bolj zadovoljni so seveda demokristjani, ki jim je končno uspelo uveljaviti svojega kandidata (in pravzaprav tudi glede na izid volitev najbolj logičnega kandidata za župansko mesto). Druge manjše stranke, ki so v dolgotrajnih pogajanjih po volitvah odi-
gravale dokaj drugorazredno vlogo, pa skušajo sedaj iz sporazuma iztržiti čim več in vsaj v zadnjem trenutku odigrati vlogo subjekta, ki ne sprejema »od zgoraj vsiljenih rešitev«.
Kaj pa stranke, ki jih včerajšnji osnutek sporazuma izključuje iz večine? V Slovenski skupnosti so zaskrbljeni, saj bi njihova izključitev pomenila, da bi Slovenci ne imeli več nobenega zastopnika v tržaških krajevnih upravah. To skrb so včeraj izrazili tudi voditeljem Krščanske demokracije na srečanju v Palači Diana. Res pa je, da je bila KD od vsega začetka za sodelovanje SSk v novih koalicijah, medtem ko so njeno izključitev izsilili socialisti, češ da je treba prej pojasniti položaj v devinsko-nabrežinski občini in izvesti napovedano štafeto med Brezigarjem in socialistom Caldijem. Petkova odobritev proračuna v tej občini naj bi po mnenju socialistov položaj še poslabšala.
Iz vrst Liste za Trst doslej ni reakcij. Listarsko vodstvo se bo sestalo danes popoldne, malo pred občinsko sejo, da bi proučilo položaj pa tudi da bi razčistilo notranje spore, zaradi katerih je bilo zadržanje Liste na pogajanjih dokaj omahujoče. Prav izključitev iz novih večin bi lahko nudila pogoje za obnovo notranje enotnosti, seveda iz opozicije.
Prve ocene iz komunističnih vrst so previdne. KPI bo seveda ostala v opoziciji in dokaj kritično ocenjuje osnutek sporazuma, vendar z določenim zanimanjem gleda na nekatere aspekte, kot so izključitev Liste za Trst in predvsem dejstvo, da Staffieri ne bo več župan.
T. M.
»Javna klavirska ura« s prof. Igorjem Lazkom
V Gallusovi dvorani Glasbene matice je bil včeraj izredno zanimiv in Prijeten glasbeno-pedagoški popoldan. Znani sovjetski, zdaj že več let v Jugos-Qviji delujoči pianist Igor Lazko, profesor na beograjski fakulteti za glasbeno P^netnost, je namreč ob sodelovanju gojenca šole GM Aljoše Starca analiziral skhdbo P. I. Čajkovskega Letni časi, op. 37/b. »Javna klavirska ura«, ki so ji Prisostvovali kar številni gojenci klavirske šole GM, profesorji in nekateri drugi r*aški glasbeniki, je potekala tako, da je po Lazkovem krajšem opisu na-starika skladbe — Aljoša Starc iz razreda prof. R. Kodriča po spominu zaigral Vsako od 12 skladb, ki sestavljajo celoto. Nato je prof. Lazko podrobneje analizi-Q‘ vsebinske in tehnične značilnosti in interpretativne zahteve vsake skladbe P°sebej, nekatere izrazitejše dele skladb pa je tudi sam interpretiral.
. Izvajanja prof. Lazka je v slovenščino in italijanščino prevajal Ravel Kod-Izdatni dve uri sta se tako iztekli kot bi trenil, ne le kot izredno dobrodošla priagoška demonstracija, pač pa tudi kot koristen in prijeten glasbeni dogo-kakršne bi kazalo še prirejati, ne le za gojence, pač pa morda tudi za druge ■Pbitelje glasbene umetnosti, (jk)	(Foto Križmančič)
Miramarski morski park ima odslej svoj simbol
Navadna babica (Blennius pavone), se pravi ribica, ki je ob naših obalah zelo razširjena, bo odslej predstavljala Miramarski morski park. Novi simbol te ustanove je bil uradno predstavljen sinoči v dvoranici Baroncini v Ul. Trento 8. Na "večeru morja", kot so ga organizatorji poimenovali, so predstavili tudi nedavno posneto video kaseto, ki prikazuje zaščiteno morsko okolje pod miramarskim gradom, pa tudi naj novejšo pobudo Miramarskega morskega parka, se pravi ustanovitev tečaja za podvodne vodiče. A pojdimo po vrsti.
Večer je uvedel ravnatelj Parka Graziano Benedetti. Spomnil je, da ta ustanova obstaja od leta 1973 in da je lani z zakonom dobila status državnega rezervata. Slej ko prej jo upravlja Svetovni sklad za naravo (WWF) ob znanstvenem sodelovanju Laboratorij a za morsko biologijo iz Brojnice pod Križem. Kot je poudaril Benedetti, je
Miramarski morski park, ki se razteza na 30 hektarih vzdolž obale med Gr-ljanom in Barkovljami, že postal pomembno središče za preučevanje severnega Jadrana in za nadzorovanje njegovega zdravja. Uveljaviti pa se želi tudi kot vzgojno-izobraževalno središče, ki naj približa morje čim širšemu krogu ljudi.
Prav v okviru te druge dejavnosti je nastala video kaseta, ki jo je pred letom dni posnel Guido Picchetti. Film se prične in konča s pogledom na znameniti miramarski grad, sicer pa prikazuje pestro rastlinsko in živalsko življenje, ki se odvija v vodah pod njim. Kot je na sinočnji predstavitvi povedal predsednik Tržaške turistične ustanove Alvise Barison, bi se s to res lepo izdelano kaseto lahko predstavili tudi na mednarodnem turističnem tržišču.
V okviru te vzgojno-izobraževalne dejavnosti so v Miramarskem morskem parku že vrsto let tako rekoč na dnevnem redu vodeni podvodni obiski. Iz te prakse pa se je porodila zamisel, da bi v Miramaru vzgajali oziroma usposabljali podvodne vodiče. Prav v teh dneh je zamisel postala stvarnost: stekel je prvi tečaj, ki ga Miramarski morski park prireja v sodelovanju z Vsedržavnim združenjem potapljaških inštruktorjev (ANIS). Sinočnjega večera se je udeležil predsednik tega združenja, zdravnik Ales-sandro Maroni, ki je skupno s svojim tržaškim kolegom Lucianom Dimitrijem govoril o hiperbarični medicini, tj. o novi specializaciji, ki se je razvila prav iz podvodne medicine.
Plameni oplazili delavca na črpalki
v Na bencinski črpalki v Ul. Fabio Se-0, r° blizu Univerze se je včeraj zjutraj vKfog 8. ure pripetila nesreča pri delu, j kateri sta se opekla dva delavca iz AGIP. 38-letni Antonio Corizza > '°ggie in 26-letni Bruno Pavero iz 2 kfina sta imela nalogo, da očistita re-(j. ryoarje za bencin. Ko sta skušala ^ l9niti kovinski pokrov, pa so se za-le težave. Pokrov je bilo namreč
‘esn° dvigniti
ker so bili vijaki zelo
j.,110 priviti. Zato sta si delavca sku-a Pomagati z dletom.
Sci st;a s tem udarjala ob pokrov, pa jhastale iskrice, ki so se kot do-eyajo gasilci vnele ob stiku s Sq Ph ki so ostali v rezervoarju. Iskre
tj Povzročile visoke plamene, ki so Ne‘av U leteče
NaVCa °Ptazili P° obrazu in rokah, i , kraj so takoj prihiteli gasilci, agen-(p etečega oddelka in reševalci Rde-v „5 križa. Le-ti so ranjenca prepeljali pVno bolnišnico.
rr, avera in Corizzo so sprejeli na der-lg otoškem oddelku, kjer so zdravni-li^pSotovili, da je Pavero dobil opek-vrat Prve in druge stopnje po obrazu, ou. u in zgornjem delu rok ter da bo Z6 eval v dvajsetih dneh. Tudi Coriz-stJe dobil opekline prve in druge le 5 te, ker pa so ga plameni oplazili ig i, strani, si je opekel le desno roko Ce- Okreval bo v desetih dneh.
V tem tednu našli že tri okužene lisice
Stekle živali že nevarno blizu mestnega središča
Steklina se širi: po dveh steklih lisicah, ki so ju našli septembra v Trebčah, so v ponedeljek na cesti med Vižovljami in Slivnim našli še eno lisico, za katero so analize Zavoda za živalsko profilakso v Padovi potrdile, da je bila stekla. Poleg tega pa so lovski čuvaji včeraj in predvčerajšnjim našli pri Padričah in v Devinščini še dve mrtvi lisici, ki ju morajo še pregledati, a ki sta po vsej verjetnosti stekli. Stekle živali so se začele verjetno zatekati že v mesto, saj so lovski čuvaji prejeli včeraj nekaj telefonskih opozoril, da so na Scali santi zagledali omotično lisico, omotica pa je prvi simptom, ki opozarja na to smrtonosno bolezen.
Prvo lisico so našli v ponedeljek popoldne med Vižovljami in Slivnim. Nanjo je opozoril izletnik, ki je med sprehodom v naravi zagledal opotekajočo se lisico. Takoj je poklical lovskega čuvaja Franca Petti-rossa. Čuvaju ni bilo treba velikih naporov, saj je v pičli uri našel žival, ki je težko sopihala in je bila praktično že v nezavesti. Čuvaj jo je pokončal s puško in jo pazljivo odpeljal v pesjak v Ul. Orsera, od koder so jo prepeljali v Padovo, kjer
opravljajo analize na živalih. Rezultat analize je bil znan že včeraj — v takih primerih so namreč zelo hitri —- in so ga sporočili v Trst: lisica je bila stekla.
Podobno se je ponovilo tudi v sredo in včeraj, ko so ljudje s Padrič in iz Devinščine zagledali dve omotični lisici, ki sta se prav tako opotekali po vaseh. Kaže, da lisici nista napadli ljudi, vendar je stanje že kar nevarno. Stekle živali namreč zaradi bolezni postanejo nepredvidljive in lahko napadejo ljudi. Okužene živali so tudi izredno žejne in izgubijo smisel za orientacijo; zato ni nič čudnega, da se stekla lisica opoteka po Scali santi, torej v neposredni bližini mestnega središča.
Previdnost torej sploh ni odveč, ljudje pa bi se morali držati navodil, ki jih je izdala Krajevna zdravstvena enota. Če se podamo v naravo, je najbolje, da vzamemo s seboj palico, psi pa morajo biti na vrvici in imeti nagobčnik. Domače živali je treba cepiti proti steklini, paziti pa moramo tudi na mačke, ki se med potepanjem lahko okužijo. Če najdemo mrtvo žival, se je ne smemo dotakniti, ker se bolezen lahko prenaša tudi s slino.
Ropar bliskovito okradel ženico
Obisk pri prijateljih bo 66-letni Marii Zerial, ki se je rodila v Komnu, a živi v Trstu v Ul. Borghi 1, ostal dolgo v spominu. Ko je v sredo okrog 12. ure stopila v vežo poslopja na Scali Santi 1/1, jo je ropar namreč napadel izza hrbta in ji s silo iztrgal torbico. Moški je na vrat na nos zapustil poslopje in bil pri begu tako bliskovit, da ga Zerialova ni mogla videti v obraz.
Njeni klici na pomoč pa so opozorili Federica De Morija, ki stanuje v bližini in je v tistem trenutku parkiral avto pred svojim domom. Ko je videl moškega, ki je s torbico pod pazduho pritekel na cesto, je takoj zavozil vzvratno in se pognal za roparjem, ki se je peš oddaljil proti središču mesta. Zaradi gostega prometa se je De Mori kaj kmalu znašel v težavah in izgubil sledove za hitrim roparjem, ki se je najbrž zatekel v stransko ulico.
Po De Morijevem opisu je ropar star od 45 do 50 let, precej visoke postave, ima kratke svetle lase, nosil je sončna očala, oblečen pa je bil v rjav usnjen jopič in kavbojke. Zerialova pa je policiji lahko povedala le, kaj je imela v torbici: približno 70 tisoč lir, dokumente in hišne ključe.
Sindikalna kronika
Stavka javnih prevoznikov brez hujših posledic
Včeraj so od 9. do 11. ure stavkali uslužbenci medobčinskega avtobusnega podjetja ACT, ki so včlanjeni v sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL. Kot so pojasnili v tiskovnem sporočilu, so na tak način protestirali proti zavlačevanju pogajanj za sklenitev dopolnilne delovne pogodbe. Stavka ni imela večjih posledic v mestnem in primestnem omrežju javnih prevozov.
Pritožbe delavcev destilarne Stock
Podjetje Stock spodbuja stahanov-stvo, in to na kar grotesken način. Tako beremo v tiskovnem sporočilu, ki ga je izdal tiskovni urad deželnega sindikata CGIL. V njem je rečeno, da je podjetje ustanovilo »olimpiado proizvodnosti« in da deli malo več kot simbolična priznanja za izredno visoke ritme dela.
Prav to je bil eden izmed razlogov, zaradi katerih so delavci destilarne včeraj stavkali od 8. do 11. ure. Drugi razlog, zaradi katerega so prekrižali roke, pa je treba iskati v vse vztrajnejših govoricah, da bo v podjetju prišlo do radikalnega preustroja, ki bi lahko imel posledice tudi na zaposlitveni ravni. Te govorice spodbuja dejstvo, da so v podjetju že dalj časa na delu strokovnjaki za organizacijo dela dveh družb, vodstvo podjetja pa noče dati nobenega pojasnila o tem.
Predlogi in zahteve sindikatov upokojencev
Na sedežu sindikata CISL v Ul. sv. Spiridiona 7 so se včeraj dopoldne zbrala na na skupnem zasedanju pokrajinska vodstva sindikatov upokojencev CGIL, CISL in UIL. Govor je bil o določilih, ki jih vsebuje državni finančni zakon za leto 1988 v prid socialnim upokojencem in upokojencem z nizkimi dohodki. Beseda je tekla tudi o predlogu, kako bi v letu 1989 pokojnine povezali z gibanjem plač.
Danes stavkajo devinsko-nabrežinski občinski uslužbenci
Danes bodo ves dan stavkali uslužbenci socialnih in vzgojnih struktur devinsko-nabrežinske občinske uprave, ki so vpisani v sindikat CGIL. Kot je bilo poudarjeno tudi na skupščini, ki je bila včeraj dopoldne v Socialnem centru v Sesljanu, stavkajoči uslužbenci nameravajo podčrtati potrebo, da bi v občinskih vrtcih dosledno izvajali člen 51 delovne pogodbe, da bi vrtce vodila dva koordinatorja in da bi prišlo do sporazuma glede premeščanja neučnega osebja vrtcev. Sindikat CGIL nadalje zahteva, naj bi prišlo do boljše ureditve dela in staležev Socialnega centra v Sesljanu, pa tudi do boljše ureditve dela občinskih delavcev.
V	ponedeljek stavka zavarovalnih agentov
V	ponedeljek, 17. oktobra, bodo kot drugod po državi tudi na Tržaškem ves dan prekrižali roke agenti zavarovalnih družb. Stavko je oklical Vsedržavni sindikat agentov (SNA), da bi spodbudil Vsedržavno združenje zavarovalnih podjetij (ANIA) k obnovitvi pogajanj za novo delovno pogodbo. Prejšnja pogodba je zapadla pred petimi leti in sindikat SNA je v zadnjih časih med drugim zaprosil za posredovanje ministra za industrijo Battaglio in za delo Formico.
Kratko odsotnost izkoristili tatovi
Spretni tatovi so v sredo zvečer izkoristili enourno odsotnost 53-letne Annamarie Curzolo iz Ul. Aldegardi 33 in ji v tem času skoraj izpraznili stanovanje. Tatovi so verjetno dobro poznali njene navade in so vedeli, kam se morajo obrniti, saj so ji odnesli vse dragocenosti.
Ženska se je vrnila domov okrog 19.30 in opazila, da so iz spalnice zmanjkali številni zlati predmeti: debela in dolga zlata verižica, šest parov zlatih uhanov, zlata zapestnica in nekaj prstanov z briljanti in smaragdi. Poleg tega pa so tatovi odnesli tudi 300.000 lir.
Agenti letečega oddelka, ki so prihiteli na njeno opozorilo, so ugotovili, da so tatovi vlomili v pritlično stanovanje skozi okno, ki gleda na vrt.
Pogovor s sodnikom Guidom Patriarchijem
Iskanje prič največja težava v preiskavi o zločincu Demjanuku
»Prizadevamo si, da bi ugotovili, ali je Ivan Demjanuk res moril v Rižarni,« nam je v pogovoru dejal tržaški sodnik Guido Patriarchi, ki vodi preiskavo tržaškega sodišča proti ukrajinskemu vojnemu zločincu Ivanu Demjanuku, katerega so ZDA pred nekaj leti izročile Izraelu. Preiskava mora ugotoviti, ali je Demjanuk v obdobju med leti 1943 in 1945 res deloval v Trstu v službi morilske skupine Einsatzko-mando Reinhard.
Dr. Patriarchi, kaj je porodilo sum, da je Demjanuk deloval tudi v Rižarni?
Demjanuk je deloval v taborišču smrti v Treblinki, kjer je imel nalogo pošiljanja taboriščnikov v plinske celice. Proti koncu leta 1943 je prišlo v Trst nekaj nacističnih oficirjev, ki so prej delovali v Treblinki, z njimi so prišli tudi ukrajinski kolaboracionisti, ki so sodelovali pri pokolih Židov. Med njimi je bil tudi neki Ivan. Demjanuku je pred leti prišla na sled skupina Židov, ki se je po vojni skupaj s Simonom VViesenthalom posvetila iskanju nacističnih zločincev. Našli so ga v ZDA, kamor se je izselil in baje odpotoval prav iz Trsta. Izraelci so nam posredovali dokumente, po katerih kaže, da je bil Demjanuk vsaj nekaj časa v Trstu, gotovosti pa ni. Tudi nek bivši jetnik Rižarne je spoznal v Ivanu Demjanuku enega od zločincev Rižarne. Naša naloga je torej, da preverimo, ali je bil Demjanuk res v Rižarni in kakšne zločine je zagrešil.
Kako poteka priskava, imate veliko sodelavcev?
Pri naši preiskavi so nam v veliko pomoč zgodovinarji. Preučujemo zelo podrobno vso dokumentacijo, ki nam jo posredujejo, tudi tisto, ki je na prvi pogled manj pomembna. Tudi izraelska vlada nam je posredovala nekaj dokumentov. Zelo težavna naloga pa je iskanje prič in njihovo zasliševanje. Več kot štirideset letih po koncu voj-
ne je skoraj nemogoče izslediti res zanesljive priče. Veliko jih je že pomrlo, mnogo se jih je tudi izselilo. Moram reči, da so pričevanja tistih, ki smo jih izsledili, skrajno nejasna in netočna. Ko smo jim na primer pokazali slike krvnikov, ki so delovali v Rižarni, nekateri niso prepoznali z gotovostjo niti tistih, ki so tam res bili. Vsekakor je po tolikih letih nekaj povsem normalnega, da ljudje pozabljajo, zato njihova pričevanja — kot vsa tista o dogodkih, ki so se pripetili v preteklosti — skušamo temeljito preveriti. Bolj koristno je sodelovanje z zgodovinskimi ustanovami, predsem z Inštitutom za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini in s podobnimi zavodi v Jugoslaviji. Za sodelovanje smo prosili tudi jugoslovanskega zgodovinarja Toneta Ferenca, ki je že sodeloval pri preiskavi o zločinih v Rižarni. Na žalost pa je bilo veliko dokumentacije proti koncu vojne in takoj po njej uničene. Nekaj dokumentacije, ki bi nam bila gotovo v pomoč, je hranil pokojni Diego De Henriguez, vendar je zgorela v požaru, ki je zajel njegovo skladišče.
Bo vaša preiskava dolgo trajala?
Ne bi vedel povedati, koliko časa bomo porabili, preden bo ta zadeva popolnoma razčiščena. To je najbolj odvisno od časa, ki ga porabimo, da se dokopljemo do ustreznih dokumentov in da poiščemo priče. Prizadevamo pa si, da bi resnica prišla čimprej na dan.
Kaj pa potem?
Če bomo ugotovili, da je Demjanuk res deloval v Rižarni, ga bomo obtoži-limnožičnih namernih umorov v obremenilnih okoliščinah in predali akte sodišču za nadaljnji postopek. V tem primeru bomo skušali prepričati izraelsko vlado, naj ga izroči Italiji, da bi mu lahko sodili v Trstu. Vendar dvomim, da nam ga bodo Izraelci izročili.
St. S.
Priprave na proslavitev 10-letnice Slovenske gobarske družine Trst
Slovenska gobarska družina Trst praznuje letos 10-letnico obstoja in namerava ta jubilej na primeren način proslaviti. Ze v nedeljo, 16. oktobra, vabi člane na vsakoletni tradicionalni izlet. Kot ponavadi, se bomo zbrali ob 8. uri na Opčinah pred spomenikom padlim. Obvezna sta potni list ali prepustnica, saj gremo na lanske terene pri kmečkem turizmu Hudičevec.
Višek jesenskega delovanja pa bo najbrž še najbolj zanimiv, saj pripravljamo tridnevni študijski seminar o kraških koprenkah, in sicer v petek, soboto in nedeljo, 21., 22. in 23. oktobra, v Prosvetnem domu na Opčinah. Udeležili se ga bodo tudi priznani slovenski strokovnjaki, med njimi dr. Dušan Vrščaj iz Ljubljane, dr. Alojz Boh iz Novega mesta, Anton Poler iz Maribora ter inž. Gabrijel Seljak iz Nove Gorice. Naši člani bodo imeli enkratno priložnost, da poglobijo svoje znanje na področju mikologije, saj bomo poleg koprenk proučevali vse vrste gob, ki bodo v času seminarja rasle po tržaškem Krasu. V petek zvečer bomo pripravili manjšo razstavo svežih gob in jo dopolnjevali nato še v soboto z gobami iz naših krajev. Seminar bo potekal po že ustaljenem programu: zjutraj nabiranje gob, v popoldanskih in večernih urah pa determinacija in proučevanje redkih in manj znanih vrst. V soboto zvečer ob 19.30 pa bo še kratko predavanje z diapozitivi o izvirnih mikoloških zanimivostih.
Naprošamo člane, naj nam v petek popoldan prinesejo čimveč vrst gob za razstavo, vendar pod pogojem, da so izključno s tržaškega območja. Tako torej upamo, da bomo na dostojen način proslavili naše sicer skromno 10-letno delovanje.
Openke vabijo ženske v svoj krog
Ob letošnjem 8. marcu je ženski zbor Tabor priredil v Prosvetnem domu na Opčinah razstavo ročnih del, ki so jih izdelale razne posameznice. Bili so to čudoviti kvačkani prtički, prti, jopice in tudi lepa narodna noša. Tedaj se nam je utrnila misel, da bi se vsa ta pridna dekleta in žene sestajale enkrat tedensko prav v Prosvetnem domu. Urico ali dve bi pletle, kvačkale, šivale in še kaj, hkrati pa bi se pogovorile, si pomagale z raznimi nasveti in potožile nad tem in onim. No, tedaj smo bili na pragu pomladi in poletja, ko stopi taka dejavnost bolj v ozadje in smo na to pozabile.
Pred nami je sedaj zima in gotovo bomo našle čas tudi za ročna dela. Zato vabimo vse tiste, ki so že vešče ročnih del in tiste, ki bi se jih rade naučile ali ki jim je všeč družba, naj se nam pridružijo vsak četrtek od 20. ure dalje v Prosvetnem domu. Prepričane smo, da bomo imele več koristi od tega, kot pa od posedanja pred tv ekranom in gledanja raznih polikanih in posladkanih nadaljevank, za katere vse vemo, da niso odraz današnjega časa in življenja. Program bomo sproti oblikovale, kot nam ga bo narekoval potek dela, mogoče bomo zapele ali pa prečitale kak lep odlomek iz knjige in tako naprej. Pridite, drage Penelope!	MARIJA SOSIČ
prispevki
V	spomin na moža ob 2. obletnici smrti daruje Tončka Vidau od Banov 30.000 lir za Kulturno-gospodarsko zadrugo Ban.
Ob 35-letnici smrti Jakoba Križmanči-ča daruje hči Zelka 15.000 lir za Podporno pogrebno društvo v Bazovici.
V	spomin na Stanka Andolška, Pavlo G ec in šantlo Netko Ferluga daruje Renato Brišček z družino 30.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah.
Ob obletnici smrti dr. Miroslava Legi-še darujeta družini Legiša in Terčelj
100.000	lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Franca Križmančiča daruje družina Canciani (Trst - Ul. Brande-sia 32) 25.000 lir za Center za rakasta obolenja Marinuzzi in 25.000 lir za Kardiološki oddelek Camerini.
V	spomin na Franca Križmančiča daruje Vittoria Ščuka {Trst - cesta za Opčine 8) 30.000 lir za Center za rakasta obolenja Marinuzzi.
V spomin na Vilka Metlikovca daruje Anica Grilanc 300.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
Ob obletnici smrti matere daruje Stanko Čok 50.000 lir za Dijaško matico.
Ob 10. obletnici smrti Rozalije Križ-mančič darujejo sinovi 50.000 lir za popravilo Bazovskega doma.
Namesto cvetja na grob prijatelja Vilka Metlikovca darujeta Božena in Ivo Grilanc 100.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na pok. Antonio Mislej daruje svakinja Olga 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	počastitev spomina gospe Antonije Mislej vd. Canciani darujeta Zora in Milena Kocman 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob drage tete Antonije Mislej vd. Canciani daruje nečakinja Jolanda Gon daruje 25.000 lir Godbeno društvo Nabrežina.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Oscar VVilde
Važno je imenovati se Ernest
Režija: Marko Sosič
Igrajo: Vladimir Jurc, Tone Gogala, Anton Petje, Alojz Milič, Adrijan Rustja, Lidija Kozlovič, Stanislava Bonisegna, Lučka Počkaj in Bogdana Bratuž.
Premiera danes, 14. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu.
ABONMA RED A
PONOVITVI:
jutri, 15. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED B — prva sobota v nedeljo, 16. oktobra, ob 16.00 — ABONMA RED C — prva nedelja
Prodaja abonmajev in vstopnic od 10. do 12. ure vsak delavnik ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4 (tel. 734265).
včeraj - danes
kino
ARISTON - Zaprto.
EXCELSIOR I - 16.30, 19.15, 22.00 L ultl-ma tentazlone di Cristo, r. Martin Scorsese
EKCELSIOR II - 17.45, 21.45 Good mor-ning Vietnam, r. Barry Levington; i. Robin VVilliams.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 II giovane Toscanini, r. Franco Zeffirelli, i. Thomas Howell, Elisabeth Taylor, Philip-pe Noiret, Franco Nero.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Action Jackson.
NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Sesso bol-lente, porn. □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Limpero del sensi, dram., r. N. Oshima, i. M. Eiko, N. Aoi. □
PENICE - 18.00, 22.15 Corning to America - II principe cerca moglie, kom.; i. Eddie Murphy.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Mister Crocodile Dundee II, r. John Cornell,
i.	Paul Hogan, Linda Kozlovsky. MIGNON - 16.00, 22.00 La leggenda del Santo Bevitore, r. Ermanno Olmi, i. Rutger Flauer.
EDEN - 15.30, 22.10 Urla di piacere, Va-canze particolari di giovani mogli,
porn.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 In-contri intimi di coppie vizi ose, porn.
□ □
CAPITOL - 16.00, 22.00 Madama Sou-satzka, r. John Schlessinger; i. Shirley McLaine.
LUMIERE PICE - 18.00, 22.00 Tempi moderni; vstop prost.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 I capricci viziosi di una moglie infedele, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Oglasni oddelek
sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
razstave
Danes, PETEK, 14. oktobra 1988
KALIST
Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 17.21 - Dolžina dneva 11.01 - Luna vzide ob 10.18 in zatone ob 18.3805.
Jutri, SOBOTA, 15. oktobra 1988
TEREZIJA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.03 najnižja -20 cm, ob 10.13 najvišja 50 cm, ob
17.10	najnižja -51 cm, ob 23.32 najvišja 18 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
20,4	stopinje, zračni tlak 1019 mb narašča, veter 6 km na uro zahodnik, vlaga 77-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Chiara Fratnik, Fede-rico Smareglia, Andrea Barzelatto, Ishtar Reja, Katty Pregarz, Manuel Pissacco, Francesca Iurasek, Manuel De Giorgi, Lorenzo Tulliach, Fabrizio Sors, Elena Paviotti, Elisabetta Paviotti.
UMRLI SO: 88-letna Rosa Covra, 75-letni Gualtiero Bianchi, 68-letni Umberto Montanari, 74-letni Salvatore Gliozzo, 68-letni Silvano Čermelj, 75-letni Gio-vanni Lenardon, 76-letni Francesco Na-dalin, 68-letni Gino Bassan, 68-letni Li-vio Busgto, 84-letna Silvia Ulcigrai, 67-letni Ruggero Vergendo, 77-letna Maria Raseni, 69-letni Vittorio Fragiacomo, 81-letna Gilda Silverio.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 10., do sobote,
15. oktobra 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žav-lje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
Slovenski kulturni klub se ta teden aktivno vključuje v koroške dneve. Naša gosta bosta ANSAMBEL DRAVA iz Borovelj in MIHA URBINC, ki nam bo med koncertom prebral nekaj tekstov iz literarne zakladnice mlajših koroških ustvarjalcev. Prireditev bo jutri, 15. oktobra, ob 19. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. Sledi družabnost s koroškimi gosti. Prisrčno vabljeni!
Pripravljalni odbor iz Gročane, s Peska in iz Drage vabi na 1. RAZSTA-VO-SEJEM ZNAČILNIH KMETIJSKIH PRIDELKOV KRASA, ki bo v Gročani v nedeljo, 16. oktobra, od 9. do 18. ure. Program: ob 9. uri odprtje razstave-sejma, ob 14. uri pozdravi in koncert Godbe na pihala iz Ricmanj. Obiskovalcem na razpolago tipične domače jedi: jota, zelje s klobaso, razne specialitete na žaru ter domače slaščice in kruh; ogled hlevov pri družinah Anton Petaros (Gročana 26) in Ivan Racman (Gročana 28) ter ogled raznih kmetijskih strojev in pripomočkov, ki bodo nameščeni po vasi. Vabljeni!
PD Mačkolje vabi na lutkovno predstavo z naslovom 'FESTIVAL ROPOTULJ, ZVONCEV IN KUHINJSKIH LONCEV" v izvedbi KPD ŠMIHELJ. Prireditev bo v nedeljo, 16. oktobra, ob 16. uri v srenjski hiši v Mačkoljah.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. V četrtek, 20. oktobra, od 20. ure dalje vabimo žene in dekleta na razgovor: PLETENJE IN ŠE KAJ...
izleti
Zvezi upokojencev CGIL Križ-Nab-režina obveščata, da so še na razpolago mesta za izlet v Celje in okolico 21., 22. in 23. oktobra. Za informacije telefonirati na št. 220710 in 200036 ob uradnih urah.
SPDT priredi v nedeljo, 16. t. m., izlet z osebnimi avtomobili na Zermulo. 2145 metrov visok vrh v Karnijskih Alpah spada v deseterico vrhov Poti prijateljstva v naši deželi. Odhod ob 6.30 izpred sodne palače na Foru Ulpiano. Izlet vodi Vojko Slavec, ki je tudi na razpolago za morebitne informacije (tel. 7796339).
Slovenska gobarska družina Trst vabi člane na tradicionalni izlet v nedeljo, 16. oktobra v Hudičevec. Odhod ob 8. uri izpred spomenika padlim v NOB na Opčinah. Obvezna sta potni list ali prepustnica.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja 26. t. m. izlet v Vitovlje, kjer bo kosilo in smo bili že pred letom dni. Potovali bomo skozi Štanjel, kjer si bomo ogledali Spacalovo razstavo. Vpisovanje v sredo, 19. t. m., od 9. do 10. ure v naših prostorih v Ul. Cicerone 8.
SPDT - avtobusni izlet v Škofjo Loko in na Blegoš v nedeljo, 30. oktobra. Odhod: Foro Ulpiano ob 6.30. Vpisovanje pri ZSŠDI, vodi Ervin Gombač.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan NEVENKA. Obilo zdravja in sreče ji želijo mož Salvo ter hčerki Nataša in Vesna.
Odbor za varstvo človekovih pravic,
ki se je na pobudo Mladinske sekcije Slovenske skupnosti ustanovil v Trstu prejšnji teden, sklicuje svojo
1. SEJO
danes, 14. oktobra, ob 20.00
v prostorih Slovenske skupnosti -Ul. Machiavelli 20.
Odbor vabi vse, ki bi še želeli pristopiti, da se seje udeležijo.
koncerti
Glasbena matica vpisuje abonmaje za koncertno sezono 88/89 vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure do petka, 27. oktobra, na sedežu v Ul. R. Manna 29. Abonenti lanske sezone lahko potrdijo svoj sedež do torka, 18. t. m.
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava z naslovom UMETNOST IN POHIŠTVO. Svoja dela razstavljajo: Nado Canuti, Pasguale Di Fabio, Federi-co Gismondi, Ali Al Jabiri, Paolo Pratali, Daniela Rancati in Tina San.
V	Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstava bo odprta do 23. oktobra, pripravil jo je Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborniš-tvom za kmetijstvo Tržaške pokrajine. Urnik: od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 14. do 19. ure.
V	Studiu PHI - Ul. S. Michele 8/1 - je
na ogled do 23. t. m. fotografska razstava Alfreda DAVOLIJA in Alda PALINA.
V	galeriji Torbandena bo do 30. t. m. odprta razstava slikarja Edmonda DOB-RZANSKEGA.
V	Palači Costanzi razstavlja do 23. t. m. slikar Ulisse SARTINI. Urnik: od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00.
V	galeriji Cartesius bodo jutri, 15. t. m., odprli razstavo slikarke Rossdear.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča vz-
gojiteljice, da je razpisan izredni rok za habilitacijo po zakonu 276/88 za poučevanje v otroških vrtcih. Prošnjo lahko
vložijo vzgojiteljice, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: a) so poučevale kot sup-lentke v državnih otroških vrtcih v šolskem letu 1981/82 z letnim imenovanjem šolskega skrbništva, b) so opravile, tudi kot začasne suplentke z imenovanjem didaktičnega ravnatelja, v šolskem letu 1978/79/80/81/82 eno leto (180 dni) sup-lence v državnih otroških vrtcih in drugo leto suplence v sedemletju 1975/82. Rok za vložitev prošnje zapade 2. novembra t. 1. Informacije na sedežu SSS, Ul. Carducci 8, v sredo in petek od H-do 12. ure, v torek in četrtek, od 16. do 17. ure.
gledališča
VERDI
Jesenska simfonična sezona - Jutri, 15. t. m„ ob 20.30 bo na sporedu recital pianistke Lilie ZILBERSTEIN. Izvajala bo skladbe Schumanna in Rahmaninova.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89 - Od 18
do 30. t. m. bo Teatro Stabile Furlanije-Julijske krajine uprizorilo delo L. Piran-della VSAK NA SVOJ NAČIN. Režija Giuseppe Patroni Griffi. V abonmaju odrezek št. 1. Rezervacije in predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrditve starih.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 ponovitev dela Carpin-terija in Faragune MARINARESCA ali NEL PAESE DELLE MALDOBRIE. Režija Francesco Macedonio.
Pri blagajni gledališča Cristallo (Ul-Ghirlandaio 12) so v teku vpisovanja novih abonmajev.
razna obvestila
Tržaški partizanski pevski zbor priporoča vsem borcem in pevcem, da si ob slavju I„ II. in III. prekomorske brigade, ki bo v soboto v Kopru, pripnejo na prsi borbena odlikovanja in Gallusova poznanja. Zbirališče ob 9.50 v koncertni dvorani za akustično vajo. Nastop ob H uri.
Odbor za organizacijo proslave ob stoletnici Ciril-Metodove šole je odprl pri TKB in pri Hranilnici in posojilnic) na Opčinah tekoča računa in sicer prl TKB št. 5197/49, pri denarnem zavodu na Opčinah pa št. 7227. Vsi, ki bi želeli denarno prispevati za izpeljavo proslave, lahko to storijo preko navedenih računov.
Taborniki Rodu Modrega vala, družine Šumečih borov Prosek-Kontove*.
obveščajo, da se sestanejo vsako sobot0 ob 16. uri v Soščevi hiši na Proseku-Vabljeni vsi, ki se nam hočejo pridružit'-
Smučarski klub Brdina - Opčine obvešča, da je predsmučarska telovadba za otroke vsak torek od 18.00 do 19.30 v Sežani (v šolski telovadnici pri marketu Emona). Zainteresirani naj se javijo 1,3 sedežu kluba, Proseška 131, Opčine.
Smučarski klub Brdina - Opčine °r] ganizira začetni in nadaljevalni smučarski tečaj na plastični stezi v NabrežiP od 13. novembra dalje. Vse informacij na sedežu kluba, Proseška 131, Opčine.
mali oglasi
3
OSMICO je odprl Zahar v Borštu. T°čl staro belo in črno vino.
PRODAM prostorno hišo z dvoriščem 1 vrtom v Dolini. Tel. 228390.	,,
PRODAM fiat 124 v dobrem stanju. Ed ni lastnik. Tel. 200539.
GOSTILNO dajemo v najem. Telefonira ti ob uri obedov na št. 231741.	.,,e
PRODAJALNA jestvin in zelenjave i® fanta z odsluženim vojaškim rok°n' Tel. 213578 med 12. in 13. uro.	..
22-LETNA TAJNICA išče katerokoli za poslitev. Telefonirati ob jutranjih ur na št. 229402.	„a
KNJIGOVODJA, ki je maturiral «, DTTZ Z. Zois v Trstu, z opravijei* vojaškim rokom, išče primerno zap° litev. Tel. 54379.
menjalnica____________________
Ameriški dolar.......... 1355.—
Nemška marka ............. 743.—
Francoski frank......... 217.—
Holandski florint ...... 658.—
Belgijski frank......... 35.—
Funt šterling........... 2350—
Irski šterling.......... 1980.—
Danska krona ........... 190.—
Grška drahma .............. 8,70
Kanadski dolar ......... 1100.—
13. 10. 1988
Japonski jen ... Švicarski frank
9,70 880."' 105,3° 198.-
Avstrijski šiling........
Norveška krona ............ .
Švedska krona.............. ^ g 'cfi
Portugalski eskudo......... m 50
Španska peseta............. , '
Avstralski dolar .......... 10 ,/35
Debeli dinar............... ,/35
Drobni dinar...............
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež otoJ^7° Agencija Domjo 8	’
Agencija Rojan 411 b
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
POTOVANJE V NEZNANO — El viaje a ningua par-te, Španija 1986.
Scenarij in režija: Fernando Fernan Gomez. Igrajo: Jose Sacristian, Laura del Sol, Juan Diego, Nuria Gallar-do.
Nocoj, 14. oktobra, ob 22.35, na RTV Ljubljana.
Sodobni španski Ulm. Skupina potujočih igralcev v začetku petdesetih let kroži po španskem podeželju in se pri tem spoprijema s številnimi težavami, ker se občinstvo prav takrat začne vse bolj navduševati za kino in ga preproste burke ne privlačijo več. Zato se med nomadskimi komiki Pojavijo razni osebni konflikti, objektivni problemi, lakota. Skupina izgublja svojo notranjo povezovalno moč, vsakdo si skuša dobiti svojo pot in prostor.
V	ospredju te značilno romantične zgodbe, polne veselih pripetljajev in ljubezenskih zvez, je igralec, ki doživlja številne ljubezenske dogodivščine. Te se ne iztečejo vedno srečno in zato se rad zateka v fantazijski svet.
Gomezov film je ugledni mednarodni zbornik Film G uide uvrstil v deseterico najboljših španskih filmov zadnjih Petnajstih let.
LA CONGIURA DEGLI INNOCENTI — Trouble with Harry — Težave s Harryjem, ZDA 1955.
Režija: Alfred Hitchcock. Igrajo: Edmund Gwenn, Shirley MacLaine, Mildred Dunnock, John Forsythe.
Jutri, 15. oktobra, ob 20.30, na RAI 2.
Filmska detektivka. V razkošnem gozdu v ameriški državi Vermont odkrijejo moško truplo z rdečimi nogavicami. Razni najditelji - upokojeni kapetan Edmund Gwenn, neotesana plavolaska Shirley MacLaine, slikar John Forsythe, ki eden za drugim odkrijejo truplo, so prepričani, da so sami odgovorni za zagonetno smrt. Zato ob vsakem novem odkritju takoj spet prekrijejo truplo, da bi izginila vsaka sled. Tako umrli Harry Warp nima miru in je »žrtev« nenehnih pokopov in odkopov, dokler domači zdravnik ne razkrije nepričakovanega povzročitelja smrti v gozdu.
Tako imenovani »mojster srhljivke« se je tokrat sam in samoironično pozabaval s svojim najznačilnejšim filmskim žanrom. Kajti Težave s Harryjem je duhovita in prefinjena burka, ki satirično obravnava najbolj tipične prvine klasične filmške detektivke.
MISSILI IN GIARDINO — Rally Round the Flag Boys, ZDA 1958.
Režija: Leo McCarey. Igrajo: Paul Newman, Joanne Woodward, Joan Collins, Jack Carson.
V	sredo, 16. oktobra, ob 20.30, na Rete 4.
Filmska komedija. Američan Leo McCarey (1898-1969) je izrazito komičen avtor in je posnel vrsto kratkih in celovečernih filmov z največjimi ameriškimi komiki, kot so La-Urel in Hardy, bratje Max, Harold Lloyd, Eddie Cantor. V tridesetih in štiridesetih letih se je uveljavil kot eden najbolj markantnih mojstrov hollywoodske briljantne komedije (Lorribile verita iz leta 1937). Po vojni je doživel še vrsto Vključno komercialnih uspehov, a le z Missili in giardino je spet našel svojo izvirno ironijo in nešablonsko duhovitost.
Zgodba se dogaja v petdesetih letih, sredi najhujše “hladne vojne«. V ameriškem mestecu zgradijo raketno strelišče, zato razjarjena krajevna skupnost pošlje smelega Narryja (Paul Newman), da prenese protest v Washington. Njegova naloga je neuspešna, zato se z njim skrega razbori-ta in »angažirana« žena Joanne Woodward. Nesrečnega
Harryja celo vpokličejo v vojsko in ga dodelijo prav osovraženemu raketnemu oporišču...
SAPORE Dl MARE — Vonj po morju, Italija 1983.
Režija: Carlo Vanzina. Igrajo: Jerry Cala, Marina Suma, Virna Lisi, Christian De Sica.
V	ponedeljek, 17. oktobra, ob 20.30, na Canale 5.
Komični film. Brata Carlo (režiser) in Enrico Vanzina (scenarist) sta imela res srečno roko pri tej skupni produkciji. Kajti po njunem uspelem počitniškem filmčku se je pojavil v Italiji pravi podžanr »mladinsko-počitniškega« filma, v slogu podobnih lahkih filmov iz 60. let. Umetniška sinova znanega komičnega režiserja Stena (Stefana Vanzi-ne) sta v tem toku posnela še Vacanze di Natale (1983), Vacanze in America (1984) in enako plitvo uglašena mladinska filma Amarsi un po (1984) ter Yuppies - I giovani di successo (1986).
Vse te drobne komedije so nabite z banalnimi zgodbicami in puhlimi ljubezenskimi podvigi, ki se dogajajo v leto-viščarskih krajih. Mladi »žrebci« bogatih družin se brezskrbno izživljajo ob morskih pustolovščinah v bajnih šestdesetih letih. Dvajset let poznaj e se z grenko nostalgijo srečajo nekdanji tovariši in ljubimci.
L'UOMO DEL BANCO DEI PEGNI — The Pavvnbroc-ker — Lastnik zastavljalnice, ZDA 1965.
Režija: Sidney Lumet. Igrajo: Rod Steiger, Broch Pe-ters, Jaime Sanchez, Geraldine Fitzgerald.
V	torek, 18. oktobra, ob 23.50, na RAI 2.
Dramatični film. Poljski Žid Sal Nazerman (Rod Steiger)
je po vrnitvi iz koncentracijskega taborišča pribežal v New York. V Harlemu, najbolj zloglasni četrti, upravlja oderuško in s trdo roko zastavljalnico, zato živi povsem osamljen in zasovražen. Ko se znajde sredi krvavega ropa, ga reši z lastnim žrtvovanjem mladi Portorikanec. Pred nemim truplom pobitega mladeniča zaživijo v spominu oderuškega Žida najbolj srhljivi in grozni dogodki iz nemškega lagerja. Tako se Nazerman katartično reši more preteklosti in osvobojen polno zaživi.
Lumet je z evropsko tenkočutnostjo in ameriško pragmatičnostjo znal prevesti široko in občo problematiko židovskega holokavsta v zasebno dramo posameznika. Protagonist Rod Steiger je pri tem izklesal psihološko kompleksen in obenem naturalistično prepričljiv lik.
DEVETI KROG — Deveti krug, Jugoslavija 1960.
Režija: France Štiglic. Igrajo: Dušica Žegarac, Boris Dvornik, Beba Lončar, Dragan Milivojič.
V	četrtek, 20. oktobra, ob 22.20, RTV Ljubljana.
Dramatični film. Najbolj proslavljeni slovenski režiser in avtor prvega slovenskega igranega filma Na svoji zemlji (1948), France Štiglic, je tudi naš najbolj znan režiser v širšem jugoslovanskem prostoru in v tujini. Zato ni čudno, da je posnel več del tudi za neslovenske producente: za makedonski Vardar film leta 1955 Volčjo noč in 1959 Vizo zla, za hrvaški Jadran film pa zgornji naslov.
Intimističen in hkrati dramatičen scenarij Zore Dirnbach je Štiglic vizualiziral zelo občuteno in skoraj nadrealistično. Mladi Židinji Ruth so umrli starši v lagerju, zato se nesrečno dekle skriva pri pošteni družini. Njeni skrbniki prepričajo sina, da jo poroči in jo tako obvaruje pred deportacijo. Po zgolj formalnem obredu se med mladima vname ljubezen. Toda nekdo ovadi Ruth oblastem in dekle se znajde v zloglasnem »devetem krogu« nacističnega lagerja...
Pripravlja: Boris Devetak
Novč plošče
BANDA OSIRIS
VOLUME 1.2.3.4.5.6.7.8.9.10.11.12.
Diskografska hiša Esagono je pred kratkim predstavila širši italijanski javnosti svoj nov »proizvod« - glasbeno skupino Banda Osiris, ki se ukvarja s kabaretom.
Vedno več je skupin, ki segajo po satiri, politični, kulturni ali gospodarski. Prav v eni izmed zadnjih rubrik smo vam predstavili starešine italijanske glasbene ironije - skupino Sguallor, nato še spretnega in kabaretsko navdahnjenega Vankovitca, tokrat so na vrsti predstavniki Bande Osiris. Njihov stil je neka mešanica med »non sensom« Sguallorjev in humorjem že skoraj pozabljene skupine Skiantos, ki je pred časom doživela med ljubitelji glasbene satire izjemno dober uspeh.
Toda povrnimo se k današnji plošči: ne bom vam pripovedoval o skečih in dovtipnih parodijah v albumu, ker bi tako razkril vse skrivnosti Bande Osiris. Omenil bom le eno izmed najbolj norih in smešnih idej na plošči, to je parodija na bard rockovsko pesem Smoke On The Water ansambla Deep Purple. Motiv je v tej izvedbi postal popolnoma normalna in skoraj neumna (to lahko kar sami preverite) pesmica v ritmu cha-cha-chaja. Zelo posrečeni in duhoviti so stavki in misli, ki povezujejo songe, čeprav so v nekaterih
trenutkih preveč podobni skečem tržaških kolegov Witz Or-chestre.
Bandi Osiris je treba iz več razlogov čestitati, predvsem pa za izvirnost tekstov in za glasbene priredbe, ki so v glavnem enkratne in komično obarvane. Upam, da bo skupina v kratkem izdala nov album, saj ji svežih idej, kot se zdi, ne primanjkuje. Volume I.2.3.4. itd. priporočam vsem, ki se radi posmejejo in jim ugaja kabaret, morda v nekoliko neobičajni obliki, toda še vedno kabaret.
Pesmi na albumu so: Introdu-zione, Zimbabvve, LOrnitologo, Sexy Marina, Canto da solo, Tighidighidi, Horse My Sweet Horse, Quando fumo, Fumo En El Agua, Say »La«.
r				■		rlanašnii t(> J p vi 7 i iški in vadiislci snovčdi				
						uunusnjt leievizijbHi in iuuijmu sputeui		'		
c	RAI 1			I 4T	RAI 2		|	RAI 3	RTV Ljubljana			(iPj TV Koper
7-15 Aktualno: Uno mattina 9-35 Nanizanka: La famiglia Brady J0.00 Variete: Ci vediamo alle dieci ‘0.30 Dnevnik
10.40	Ci vediamo alle dieci (2. del)
11.00	Nan.: Aeroporto internazional 11-55 Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Fantastico bis
14-15 Nanizanka: Sherlock Holmes 13-10 Izobr. oddaja: Tehnike in okus
16.00	Risanka in pravljica J6.50 Nadaljevanka: Diciottanni ,7.55 iz parlamenta in dnevnik
18.05	Film: Revak, lo schiavo di Carta gine (pust., ZDA 1960, r. Rudolpl Mate, i. Jack Palance)
19-40 Almanah, vreme in dnevnik 40-30 Film: Lo sgualo 3 (dram., ZDv 1983, r. Joe Alves, i. Dennis Qua - id, Bess Armstrong)
2.10	Dnevnik
2.20	Aktualno: Ci sono anch'io 4-00 Dnevnik - zadnje vesti 9-15 Informativna oddaja: Umetnik pred ogledalom
8.00	Nad.: I fratelli Oppermann
9.00	Nanizanka: Maggiordomo per signora
9.30	Šport: avtomobilizem
10.30	Risanka, nato Tečaj angleščine
11.30	Nanizanka: LJmpareggiabile giudice Franklin
12.00	Nadalj.: La notte delle stelle
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: Era il piacere delVestate
16.15	Film: I condottieri (pust., 1937, r.
Luis Trenker, i. Luis Trenker)
17.45	Šport: avtomobilizem
18.20	Dnevnik - športne vesti 18.35 Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Api selvagge (r. B. Geller, i. B. Johnson, M. Parks)
22.10	Dnevnik
22.25 Variete: II milionario
23.10	Boks: Martelli-Brown
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Film: Bolidi nella notte (dram. 1982, r. Noel Nosseck, i. Harry Hamlin, Joseph Bottons)
12.00	Informativna oddaja: Vabilo v gledališče
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Izobraževalna oddaja: Didaktični materiali - Jagode in češnje
15.30	Šport: rugby
17.00	Fragmenti: Black and blue
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby - jahanje, tek tris (iz Turina)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarec: 20 let prej
20.00	Variete: Complimenti per la trasmissione
20.30	Aktualna oddaja: Non stupitevi, e cosi! - II disagio degli adolescenti (ured. Simona Gusberti)
22.00	Dnevnik - nocoj
22.10	Film: La gang dei Bassotti (kom., 1974, r. Chris Christenberry, i. Angel Tompkins, Billy Curtis)
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.55 Dokumentarec: 20 let prej
10.00	Mozaik: Tednik
11.00	Svet na zaslonu
11.40	Po sledeh napredka
12.20	Dok. oddaja: Mandela
16.45	Mozaik: Tednik (pon.)
17.45	Spored za otroke in mlade: nadaljevanka Vrnitev antilope (1. del)
18.15	Sodobna medicina: Operacija oči
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV Okno, Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Nadaljevanka: Tujčeve roke (R. Daley, r. Larry Elikann, i. Ar-mand Assante, Baoir Brown)
21.20	Dok. oddaja: Čas negotovosti -Manire in morala visokega kapitalizma (2. del)
22.20	Dnevnik
22.35 Film: Potovanje v neznano (dram., Šp. 1986, r. Fernando Fer-nan-Gomez, i. Jose Sacristian, Laura del Sol, Juan Diego)
0.45 Video strani
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke box
14.10	Nogomet: tekma za EP (pon.)
16.00	Dnevnik
16.10	Športna oddaja: Juke Box
17.00	Reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TRST — Slovenski predstavniki v F-JK o dogodkih v Jugoslaviji ČEDAD — Obisk Cvetke Selškove, predsednice republiške konference za mednarodne odnose, pri županu in Slovencih v Benečiji TRŽIČ — Začetek glasbene sezone TRST — Kaotičen promet v mestu VIDEM — Avantgardno gledališče Contatto predstavilo sezono
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nan.: I ragazzi del sabato sera
20.30	Šport: ameriški football
22.30	TVD Vsedanes
22.40	Dnevnik: Sportime magazine
23.00	Šport: boks - slavno srečanje
23.45	Reportaže: Šport spektakel
M
CANALE5
8-00 Nanizanke: Strega per amore, 8.30 La časa nella prateria, 9.30 General Hospital Kvizi: Cantando, can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	II gioco delle coppie
Film: Intrigo all'Avana (dram., ZDA 1957, r. Laslo Benedek, i. John Cassavetes)
Kvizi: Doppio slalom,
17.20	Cest la vie, 17.50 OK il prezzo e giusto!, 18.55 II gioco dei nove Kviz: Tra moglie e ma-rito
Film: Grandi Magazzi-ni (kom., It. 1986, r. Castellano e Pipolo, i. Enrico Montesano)
22 Dokumentarec: Forum
tO.35
^-00
l6-50
l9-45
2°-3o
Filmska rubrika
22 n Enrico Montesano)
22 nnlnimontaror* Por
2,90 Variete: Maurizio Cos n tanzo show 0 Nanizanki: Sulle Strahe della California, 1-30 Petrocelli
RETEOUATTRO
'96 Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 8.00 II Santo, 9.00 Adam 12
9.30	Film: Le prigioniere delVIsola del Diavolo (pust., It.-Fr. 1962, r. Domenico Paolella, i. Guy Madison)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 New York New York
13.30	Nad.: Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo,
16.30	Aspettando il do-mani, 17.00 Febbre d’a-more, 18.00 Lou Grant
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Film: Dodiči metri d'a-more (kom., ZDA 1954, r. Vincente Minnelli, i. Lucille Bali, Keenan Wynn)
22.25 Aktualno: I Misteri delVestate, 23.10 Dentro la notizia
23.40	Film: La vita e bella (dram., It.-SZ 1979, r. Grigorij Čukraj, i. Or-nella Muti)
1.40	Nanizanka: Vegas
italia 1
7.15	Risanki
8.15	Nan.: Superman, 8.45 Buck Rogers, 9.30 La donna b Unica, 10.30 Flippei, 11.00 Riptide,
12.00	Hazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanki Fa-mily, Lady Lovely
14.00	Aktualno: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Tečaj angleščine
15.30	Nan.: Family ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Mio mini pony, Pol-lyanna, Rudy, Beverly Hills
18.30	Nanizanke: Magnum P.I., 19.30 Happy days,
20.00	Arriva Čristina
20.30	Film: Nightmare - Dal profondo della notte (srh., ZDA 1984, r. Wes Craven, i. Heather Langenkamp)
22.20	Nanizanka: Zanzibar
23.00	Variete: Dibattito
23.20	Nanizanka: Tre cuori in affitto .
24.00	Glasbena oddaja: Nočni rock - Simple Minds
1.50 Nanizanka: Star Trek
TELEPADOVA
12.30	Nanizanka: I Ryan
13.30	Risanka
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 15.00 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.30	Otroška oddaja: Super 7, vmes risanke
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: O' surdato 'n-nammurato (kom., It.
1983, r. Nini Grassia, i. Franco Cipriani, An-nie Belle)
22.20	Kviz: Colpo grosso
23.20	Film: A suon di lupara (dram., It. 1968, r. Luigi Petrini, i. Lang Jeffri-es, Femi Benussi)
1.10	Nanizanka: Switch
^ TELEFRIULI
13.00	Dokumentarec
13.30	Nadaljevanki: Leone-la, 14.30 Cuori nella tempesta
15.30	Inf. oddaja: Parola mia
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15	Nadaljevanki: Einstein, 18.15 Ritratto di donna velata
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Le adora-bili creature
20.30	Rubrika: L'ora di časa nostra
21.30	Inf. tednik: Tigi 7
22.00	Dokumentarec: Velike svetovne reke
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizaka: II mio ami-co Bottoni
0.30 Inf. oddaja: News
J	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Za vsakogar nekaj: restavratorska delavnica, glasba, listi, paberkovanja in beležke;
10.00	Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi, Filmi; Cecilijanka 1987; 13.20 Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Sto nagrad za moj zaklad; 14.30 Goriški razgledi; 15.00 Roman: Spomini na Rilkeja (15. del); 15.15 Lahka glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Kulturni dogodki; 18.30 Glasba.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10B0, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
8.05	Radijska šola; 8.35 Mladina poje;
9.05	Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije; 14.05 Jeziki jug. narodov; 14.50 Človek in zdravje; 15.00 Radio danes...; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja;
17.00	V studiu; 18.00 Križanov ansambel; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo;
20.00	Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Morje in pomorščaki.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val Radia Kp; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Dinar na dinar; 17.40 Aktualno; 18.00 Zbori; 18.35 Popevke po telefonu.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba in variete; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Gremo na kavo; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Fee-ling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Čudovitih sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Pika na i; 13.00 Neposredno; 14.00 S polno paro; 14.33 Popevka tedna; 15.00 Kultura in umetnost; 16.00 Puzzle; 16.33 Mi in vi; 17.00 Show business; 17.33 Nekdanje popevke; 18.00 Bubbling; 18.33 Dee-jay; 19.00 O opereti.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 V svetu fantazije; 20.15 Mix Time; 21.00 Nočni val.
Zasedanje mestnega in pokrajinskega vodstva PSI
Takoj odpraviti vzroke, ki onemogočajo uspešnejšo dejavnost odbora na Občini
Ne samo s strani opozicijskih strank, ampak tudi iz vrst koalicije je že lep čas slišati ocene, o pasivnosti občinskega odbora v Gorici in o prepočasnem reševanju pomembnih vprašanj. Skratka, nekaj zavira hitrejše in uspešnejše delovanje organa, v katerem so predstavniki petih strank. Nezadovoljstvo je prisotno pravzaprav pri vseh strankah koalicije, prav tako tudi spoznanje in potreba, da je treba stanje bistveno spremeniti.
O odnosih na Občini so razpravljali na skupni seji pokrajinskega vodstva PSI in mestnega odbora stranke, kjer so skušali razčleniti vzroke, ki onemogočajo večjo in uspešnejšo dejavnost izvršilnega organa.
Na seji so sklenili, da je nadaljevanje takega stanja nesprejemljivo in da je treba, skupaj z drugimi partnerji koalicije nujno najti način, da se v poldrugem letu, ki nas loči do konca mandata, rešijo najbolj pereča vprašanja in uresničijo vse točke programa.
Gre za preverjanje ali kaj drugega? "Kako stvar imenujemo niti ni pomembno. Dejstvo je, da s sedanjim načinom upravljanja nismo zadovoljni in da isto ugotavljajo tudi drugi. Nujno moramo sesti skupaj in odpraviti vzro-
ke takega stanja", pravi pokrajinski tajnik PSI Luigi Blasig.
Na isti seji so, sicer le obrobno, obravnavali tudi nekatera druga vprašanja. Tako je bil govor o napovedanih varčevalnih ukrepih v zdravstvu. Sicer bo o tem poglobljena razprava na eni prihodnjih sej.
Kakšne novosti se torej obetajpo na političnem odru v Gorici?
Krščanska demokracija je te dni, s tiskovnim poročilom, pojasnila, da kljub vse glasnejšim govoricam o zahtevah po preverjanju, do zdaj nobena koalicijska stranka ni postavila uradno tega predloga. KD poudarja, da je koalicija v sedanji sestavi (KD, PSI, PSDI, PRI, SSk) edina uspešna. Stranka tudi potrjuje veljavnost skupaj dogovorjenega programa in si bo prizadevala za njegovo izpeljavo do konca mandata. V tem smislu je potrebna nadaljnja utrditev odnosov med partnerji. Ta cilj bo dosežen, navaja poročilo KD , s postopkom, ki ga je začel občinski odbor.
Tako ali drugače, razčiščevanje se bo pričelo.
Upati je le, da se bo zaključilo v razmeroma kratkem roku in da bo pri-
peljalo do zastavljenega cilja. Ni mogoče namreč v nedogled odlagati z reševanjem pomembnih vprašanj. Toliko bolj, ker je do zapadlosti mandata samo še poldrugo leto. Nove (tretje) krize v tem mandatu pa si najbrž nihče ne želi.
Pokrajinski odbor PSI: porazdelitev funkcij
Te dni se je sestal pokrajinski izvršni odbor PSI. Na seji, prvi po preureditvi strankinih organov, so izvolili namestnika pokrajinskega tajnika ter porazdelili odgovornosti. Za namestnika tajnika je bil izvoljen Giorgio Del-lago, ki je zadolžen tudi za notranjo organizacijo, članstvo in odnose s sindikati. Za šport in druge dejavnosti odgovarja Mario Bazzarini, za gospodarska vprašanja Ezio Bianconi, za zdravstvo Michele Milazzo, za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti VValter Ressi. Ressi je odgovoren tudi za stike s tujino. Za področje krajevnih uprav odgovarja Claudio Toso, medtem ko bo Carla Viezzoli sledila vprašanjem žensk in otrok.
Več prostega časa za kulturo, več kulture v prostem času!		/V4V\ SKLAD MITJA ČUK
JUTRI, 15. OKTOBRA, v občinski dvorani v Špetru ob 14.30 v prvem		
in 15. uri v drugem sklicu		Črtomir Šiškovič
27. REDNI OBČNI ZBOR		violina
ZVEZE SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV		IgorLazko klavir
Dnevni red: 1) otvoritev občnega zbora 2) podelitev priznanj ZSKD		KONCERT
3) izvolitev verifikacijske in volilne komisije		ZA SKLAD
4)	pozdravi 5)	poročila 6)	razprava		MITJA ČUK
7)	razrešnica staremu odboru 8)	volitve novega odbora 9)	razglasitev volilnih rezultatov in sklep		Kulturni dom - Gorica V nedeljo, 16. oktobra, ob 18. uri
Ljubiteljska kultura na Goriškem danes
ZSKD pred občnim zborom
Občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev je priložnost poglobljenega pogovora o naši ljubiteljski kulturi, ki si dan za dnem mora s težavnostjo iskati svoje mesto v naši stvarnosti. Rekel sem s težavnostjo, saj drugače ne bi znal dobiti prave besede za opis stanja, v katerega smo zašli in iz katerega bo težka in naporna pot.
Na tem mestu se ne bom lotil vprašanja pomembnosti ZSKD v današnjem času. Skušal bom prvenstveno oceniti prehojeno pot zadnjih dveh let na Goriškem, podčrtati njene pozitivne in negativne trenutke ter se nekoliko zamisliti nad tem, kako naprej.
Skrb, ki smo jo vložili v obogatitev vsebine Kulturnega doma, je bila tudi v tem zadnjem razdobju dokajšnja in to večkrat tudi na škodo drugih obveznosti, ki jih ZSKD ima do društev in drugih.
Če smo od odprtja Kulturnega doma do zadnjega občnega zbora v Števerjanu prvenstveno skrbeli za posredovalni pristop našega dela, moram povedati, da smo prav v zadnjih dveh letih skušali valorizirati to, kar je našega, to kar je nastalo z našim vsakdanjim delom.
Ustanovitev Gledališke skupine Gorica je pomenila važno pridobitev za ves goriški prostor. Pomenila je predvsem zapolnitev večletne vrzeli na tem področju, ki smo jo vsi občutili. In prav zagnano delo te skupine nas je vzpodbudilo, da smo si letošnjega februarja, skupaj s pevci zbora Jezero iz Doberdoba, zamislili osrednjo Prešernovo proslavo, ki je bila v Kulturnem domu prvič uresničena v celoti z našimi močmi. To dejstvo ni pomembno zaradi prireditve same, marveč zaradi ugotovitve, da se v goriškem prostoru bogati določena dejavnost, ki smo jo več let pogrešali, oziroma, ki je prej sploh ni bilo. Pri tem mislim tudi na neutrudno delo našega Kinoate-ljeja z vrsto pobud, ki so stekle v Gorici in tudi na posredovanje jugoslovanske, predvsem pa slovenske kinematografije širšemu italijanskemu prostoru. V ta krog sodi tudi delo z najmlajšimi, ki smo se ga lotili pred kratkim in ki obeta dobre letine. Omenil bi še prve korake radijskih preizkušenj - iskanja novih oprijemov tudi s pomočjo tega medija. Pri tem ne morem pozabiti na prizadevanja, da bi se vsestransko kulturno obogatili in primer kabaret večera Zlati pajek odpira temu prizadevanju nekaj novih poti.
Težave s kadrovskega vidika, novi fiskalni predpisi, vedno več birokracije tudi za najmanjšo prireditev, nam narekujejo, da je treba še v večji meri posvetiti našo pozornost k vse večjemu usposabljanju naših kadrov, na katerih bo slonelo organizacijsko, tehnično in tudi vsebinsko delo.
Nenazadnje bi rad omenil še vprašanje, ki je bistvene važnosti za našo Zvezo. Gre za sodelovanje z našimi osnovnimi celicami: kulturnimi društvi. Menim, da nas je želja, da bi čimbolje uspeli pri uresničevanju kulturne prisotnosti v mestni sredini, delno zapeljala in smo včasih pozabili na naše kulturne postojanke na vaseh. Res je tudi, da je marsikje avtonomnost naših društev taka, da ne potrebujejo posebne pozornosti. Kljub temu pa je potrebno, da vzpostavimo bolj organsko sodelovanje, da z našimi društvi načrtujemo naše delovanje in da v njih črpamo marsikaj zanimivega, ki nam znajo ponuditi. Skratka, ne smemo postati zaviralni, kot se je pred kratkim slišalo in o čemer sem globoko prepričan, da ni tako.
RUDI PAVŠIČ
Pobuda združenja »Cuore amico« ob dnevu boja proti boleznim srca
Interpelacija KPI na Deželi
Zakaj vladni organi ne dovolijo slovenščine na grbu Doberdoba?
Goriško združenje "Cuore amico" priredi jutri ob 16.30 v sejni dvorani Pokrajine posvet o preprečevanju in zdravljenju bolezni srca. Udeležili se ga bodo znani kardiologi iz naše dežele. Najprej bo spregovoril predsednik državnega združenja kardiologov in primarij na kardiološkem oddelku videmske bolnišnice prof. G. A. Ferug-lio. Njegov poseg bo obravnaval možnosti preprečevanja infarkta. Sledil mu bo primarij kardiokirurškega oddelka tržaške bolnišnice dr. B. Bran-chini, ki bo predaval o napredku svetovne kardiokirurgije. O realnosti in bodočnosti srčnih presaditev pa bo spregovoril primarij kardiokirurškega oddelka videmske bolnišnice prof. A. Meriggi.
V nedeljo, 16. t. m., bo združenje "Cuore amico" na razpolago vsem, ki bi želeli opraviti zdravniški pregled ali si izmeriti krvni pritisk. V ta namen bodo postavili v mestnem parku posebno postojanko.
Sobotni posvet in nedeljska pobuda spadata v okvir vsedržavnega dneva boja proti boleznim srca. Člani goriš-kega združenja, ki ima že več kot 400 članov, želijo s pobudo opozoriti na
pomen pravočasnega ugotavljanja bolezni in zdravljenja srca in krvnega obtoka, istočasno pa želijo tudi pomagati vsem tistim, ki jih je srčna kap že zadela. Združenje "Cuore amico" med drugim sodeluje s centrom za rehabilitacijo v goriški splošni bolnišnici. V ta namen, poleg drugega, organizira telovadbo za tiste, ki so zaključili bolniško rehabilitacijo, ki je, kot vsi dobro vemo, vedno prekratka.
Kdor bi se želel včlaniti v združenje lahko to stori v Centru za srčne bolezni v goriški splošni bolnišnici vsak delavnik od 8. do 13. ure (tel. 30011, int. 348).
Furlanska knjiga
V novogoriški knjižnici Franceta Bevka je še danes in jutri odprta razstava furlanske književnosti. Obsega okrog 700 eksponatov, od knjig, fotokopij starih dokumentov do naj novejših (letošnjih) publikacij v furlanščini. Gre za enkratno razstavo, ki si jo je vsekakor vredno ogledati. Ogled je možen še danes, od 7. do 19. ure in jutri od 8. do 12. ure.
Odločitev Predsedstva Ministrskega sveta, da v tem trenutku ne da soglasja za dvojezični napis na uradnem grbu Občine Doberdob, bo imela odmev tudi v deželnem svetu.
Svetovalci KPI Bratina, Budin in Pa-dovan so te dni naslovili predsedniku deželne vlade pisno vprašanje v zvezi z omenjenim dogodkom. V vlogi ugotavljajo, da je odgoditev, ki jo je sprejelo Predsedstvo Ministrskega sveta sporna, saj odobritev osnutka prapora z dvojezičnim napisom ne predstavlja nobenega posebnega ali dodatnega finančnega bremena.
Odločitev, po mnenju podpisnikov interpelacije, krši načelo o priznanju obstoja in minimalni zaščiti slovenske manjšine, kakor izhaja iz razsodbe ustavnega sodišča št. 28 z dne 11. februarja 1982. Odločitev Predsedstva ministrskega sveta, navajajo nadalje podpisniki interpelacije, pomeni v bistvu prepoved rabe slovenščine v javnosti in je torej po učinku podobna raznim mazaškim akcijam in pobudam tistih
sil, ki si z ustrahovanjem prizadevajo za aktivno denacionalizacijo.
Komunistični deželni svetovalci želijo od Predsednika deželne vlade točen odgovor na dve vprašanji. Prvič, kako dogodek ocenjuje deželna vlada, s posebnim ozirom, da delovanje Občin urejajo državni in deželni zakoni in da prav dežele zahtevajo še večje pristojnosti. Drugič, kaj namerava deželna uprava ukreniti pri pristojnih organih osrednje vlade, da se slovenski narodnostni skupnosti prizna in zajamči "minimalna zaščita", ki jo omenja razsodba Ustavnega sodišča.
Oproščen zdravnik ki ni prijavil vinjenega voznika
Na zatožni klopi na goriški preturi sta včeraj sedela drug ob drugem povzročitelj prometne nesreče in zdravnik, ki naj bi ponaredil zdravniško spričevalo o njegovem stanju. Novembra 1986 je 42-letni Dario Faganel iz Gorice, Drev. Colombo 40, povzročil prometno nesrečo v Ul. del Carso, v kateri je sam dobil nekaj telesnih poškodb. Pospremili so ga v bolnišnico, kjer je dežurni zdravnik, 37-letni Antonio Castellino, Korzo Italia 184, sprva napisal na zdravniško spričevalo, da je mož vinjen, nato pa prečrtal to oceno njegovega stanja. Faganel se je po prvi pomoči takoj oddaljil iz bolnišnice.
Agenti prometne policije, ki so tudi sami ugotovili, da Faganel najbrž ni bil povsem trezen, so zadevo prijavili sodstvu. Voznik se je tako moral zagovarjati zaradi vožnje v vinjenem stanju, zdravnik pa zaradi ponaredbe uradnega dokumenta in prikrivanja prekrška.
Dr. Castellino je na obravnavi pojasnil, da se mu je pacient sprva zdel vinjen, zato je to napisal na zdravniško spričevalo. Ker pa ni bil o tem stoodstotno gotov, se je kasneje premislil in v dvomu raje prečrtal sodbo.
Pretor je po posegih tožilca in branilcev obsodil Faganela na 10 dni pripora (kazen se nadomesti z globo v znasku 250 tisoč lir) in 200 tisoč lir globe. Zdravnika ja pa oprostil, ker je ocenil, da je bilo njegovo ravnanje povsem v skladu z zakonom.
So dnevi, ko se ponovno zavemo, da se obstaja kakovost.
NOVI VOLVO 440
VOLVO
KAKOVOST IN VARNOST
Voznik tovornjaka umrl pri Vilešu
Pri vstopni postaji avtoceste v Vilešu je prišlo sinoči okrog 18.30 do verišžnega trčenja pri katerem je umrl 37-letni voznik tovornjaka Robert Harrison iz Trsta. Pri postaji je takrat vrsta vozil bila dolga približno 200 metrov. Zadnji v vrsti je bil jugoslovanski tovornjak, ki ga je upravljal 36-letni Ramo Husič iz Zaluž-ja. O vzrokih nesreče so možna le ugibanja: morda se tržaški šofer ni zavedal, da je vrsta pred njim ustavljena, mogoče so mu odpovedale zavore. Z vso silo se je zaletel v težko vozilo na koncu vrste. Kabina njegovega tovornjaka fiat 190 je bila pri tem povsem zmačkana, voznik pa pri priči mrtev. Silovito trčenje je jugoslovanski tovornjak porinilo v fiat uno, ki je bil pred njim, avto pa v giulietto, ki je bila še dlje v vrsti-Voznika avtomobilov, 29-letni Giorgio Buso iz Torviscose in 43-letni VValter Zorzi iz Basiliana, nista bila ranjena kot tudi ne jugoslovanski šofer tovornjaka.
razna obvestila
Ženski pevski zbor v Ronkah vabi jutri ob 20. uri v župnijsko dvorano v Romjan na veseloigro Prebrisana vdova KD Danica vabi danes, ob 20. uri na predvajanje filmskih zapisov o starin ljudskih navadah in običajih na Vrhu.
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Mr. Crocodile dun-dee II«.
VERDI 17.30-22.00 »Frantic«. Režija R-Polanski.
VITTORIA 17.30-22.00 »Chiamami, šaro la tua bestia«. Prepovedan mladin1 pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR Zaprto. Jutri 17.30-22.00 »Good morning Vietnam«.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Strast za Julijo«. DESKLE 19.30 »Moderna dekleta«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 5314 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale - Trg republike 26 -410341.
|	pogrebi____________
Danes v Gorici: ob 14.30 Karlo Semolič iz splošne bolnišnice v Jamlje.
Režiser Marko Sosič o drevišnji premieri SSG
Ernest Oscaija Wilda je zame velik izziv
Drevi ob 20.30 bo Slovensko stalno gledališče uprizorilo že svojo drugo premiero v novi sezoni. Na odru bo zaživela komedija Oscarja Wilda Važno je imenovati se Ernest, ki je prepojena s tipičnim angleškim humorjem in tipično Wildovo estetiko. Režija je poverjena Marku Sosiču, s katerim smo imeli naslednji pogovor.
Se ti zdi, da je res pomembno imenovati se Ernest?
Če se s tem imenom poigramo tako, kakor je z njim storil Oscar Wilde, potem je izredno važno imenovati se Ernest. Vsaj za tiste, ki se še vedno hranijo z lažno moralo.
Kakšen odnos imaš do VVildovega dela in komedije nasploh?
VJildovo delo je predstavljalo zame velik izziv, morda ne toliko zaradi same vsebine, temveč zaradi ostrine dialogov in brilijantnih paradoksov, ki predstavljajo nosilno strukturo tega besedila. Dialogi torej, nonsensi in absurdne situacije, v katerih se ponekod znajdejo protagonisti, so bili vodilne smernice v mojem razmišljanju. Zdi se mi pa, da smo tudi družbo, s katero se Wilde ukvarja v tem besedilu, precej dobro analizirali. Zaznali smo, da se v njenem blešču in lahkotnosti skrivajo tudi molji, ki jo postopoma razjedajo in smo s to mislijo pospremili zadnjo fazo dogajanja.
Do komedije pa imam izredno spoštljiv odnos in mislim, da je najtežja dramska zvrst, kar jih je. Ljudem se kmalu pojavi solza v očeh, za posmeh na ustnicah pa je potrebna velika umetnost.
To je pravzaprav tvoja prva velika gledališka režija za profesionalni oder. S kakšnimi občutki si se lotil tega posla, kako si se ujel z našim ansamblom?
Res je to moja prva režija na velikem odru in občutek imam, da bo tako ali drugače zaznamovala bodočnost, ki jo bom imel v nadaljnjem delu. Ernesta sem se lotil z velikim veseljem in predstavo skoraj brez pomislekov rad podpišem. Če mi ni uspelo realizirati določenih nians, je kriv samo čas, ki ga resnično nisem imel v izobilju. Z igralskim ansamblom sem se ujel zelo dobro. Imel sem občutek, da si vsi želijo realizirati dobro predstavo. Z večino njih sem že večkrat sodeloval na radiu, v gledališču pa je bilo to prvič. Posebno stimulativno je bilo sodelovanje s protagonistoma te predstave (Vladimirjem Jurcem in Tonetom Gogalo), ki sta se izkazala zelo občutljiva in poglobljena v delo. Prvič pa sem sodeloval s Stanislavo Bonisegno. Zelo študiozna igralka. Upam, da se bova še kdaj srečala. Zelo lepa izkušnja pa je gotovo bilo sodelovanje s tržaško igralko Lučko Počkaj, ki bo letos diplomirala na igralski akade-
Marko Sosič	(Foto Križmančič)
miji v Ljubljani. Verjamem, da bo njena interpretacija prijetno presenečenje za gledalce. Zelo pomembno je bilo sodelovanje tudi z ostalimi igralci, kot so Lidija Kozlovič, Bogdana Bratuž, Anton Petje, Alojz Milič in Adrijan Rustja.
Izjemno važno je bilo sodelovanje s scenografom Andrejem Pisanijem, s katerim ne sodelujem prvič, toda prepričan sem, da sva tokrat uspela ustvariti zelo zanimivo vizualno podobo predstave, za katero pa je nedvomno pripomogla tudi priznana kostumografinja Alenka Bartl. Glasbo je napisal Aldo Kumar, ki se je že zelo dobro uveljavil v Sloveniji, s SSG pa sodeluje prvič. Tudi njegov delež pri oblikovanju predstave je bil zelo pomemben.
Odločil si se za poklic režiserja. Po stroki, če se ne motim, si filmski ustvarjalec, zato bo nemara zanimiva primerjava med gledališčem in filmom. Kako se ti kažeta ta dva svetova?
Diplomiral sem' filmsko režijo, toda prvi dve leti akademije sem posvetil tudi študiju gledališke režije. Kakor se lahko ta dva svetova kažeta
različna, tako sta si v bistvu zelo podobna. Režija ene ali druge zvrsti je ena sama. Razlikujejo se postopki, pravila, uporaba določenih sredstev. Film in gledališče se, v smislu režije, po mojem mnenju, ne razlikujeta. Samo obrt je različna.
In kako se opredeljuješ do kulturnega dela nasploh, do bivanja v našem prostoru, ki najbrž na eni strani stimulira, na drugi pa te stimulacije in ambicije v isti sapi izničuje. Je to res?
Bivanje v našem prostoru predstavlja zame velik problem. Dogodki, ki jih beleži tržaška kronika v zadnjih nekaj tednih zgovorno pričajo o situaciji, ki jo živimo v našem mestu. Tu mislim predvsem na zavzetost mnogih italijanskih pa tudi nekaterih slovenskih »osebnosti«, da bi se ugled gospoda Moncinija slučajno ne oskrunil, mislim pa tudi na fašistoidno reakcijo nekaterih Tržačanov do ubogega prodajalca slonokoščenega nakita, tako imenovanega »vu cumpra«. Oba dogodka jasno govorita o vedno bolj evidentni želji širokih tržaških krogov, da se izniči katerakoli možnost razkritja tistih najnizkotnejših »vrlin« tega mesta ter da se potencira in brani ohranjevanje obstoječega, operetno lahkoživega in morbidnega životarjenja.
Morda bi se moral prav kulturni, napredni Trst, kar ga še je, postaviti z novim, premišljenim programom, še z večjo silo proti obstoječim me-gastrukturam, ki s svojo politiko peljejo mesto k vse večji kulturni in duhovni praznini. Res je, zdi se ti, da si s tem ali onim projektom dosegel minimalni odmev v javnosti pa se naenkrat zaveš, da je bilo vse skupaj nič.
Kulturno delo in kultura nasploh naj bi pomenila svobodo, notranje osvobajanje človeka. Se počutiš svobodnega? Meniš, da imaš možnost svobodnega opredeljevanja do vsega, kar te obkroža?
Za »kulturnika« je notranja svoboda nekaj tako pomembnega, kakor nebo za ptico, po katerem leta (banalna prispodoba). To svobodo si je seveda zelo težko izboriti in katerakoli misel o tem argumentu lahko kmalu izzveni le kot parola. Osebno ne morem trditi, da se počutim svobodnega. Lahko se seveda svobodno opredeljujem, toda znotraj kulturne govorice našega prostora se sploh ne počutim svobodnega.
Drevi bo torej tvoj veliki večer. S kakšnimi željami ga pospremljaš v čas?
Želim si, da bi ga čas prehitro ne povozil in da bi morda zasvetil pravo luč na poti, po kateri nameravam stopati.
Vprašanja postavil MARIJ ČUK
Tudi pastorji so pod kožo krvavi...
Drevi bo premiera VVildove komedije Važno je imenovati se Ernest.
Tako se vam predstavljajo glavni interpreti.
Kaj naj povem o sebi. Sem anglikanski pastor, doktor teologije. Pišem se Chasuble. Svoje duhovno poslanstvo opravljam z vdanostjo. S polno vero vršim vse verske obrede, ki mi jih narekuje stan.
Zdaj je moj celibat v hudi preizkušnji.
V graščini VJoolton sem spoznal gospodično Prism. Vcepila mi je dvom, ko mi je prigovarjala, da sem preveč sam, da bi se moral poročiti,
da vztrajanje v samskem stanu človeka spremeni v permanentno javno skušnjavo. Da bi moral biti previdnejši, zakaj prav neporočeni so za šibkejši spol najbolj mikavni.
Priznati moram, da nisem povsem razumel njenega namiga, češ da poročen moški ni privlačen za nikogar, razen za svojo ženo ... pogosto, niti zanjo ne - ker je odvisno od njenih nagnenj ... pa bo verjetno kar držalo, saj je gospodična Prism najbolj kultivirana od vseh dam in hkrati poosebljena dostojanstvenost.
Priznati moram, da nisem ravnodušen do te učene guvernante... ^ jj
Nova plošča Maria Fragiacoma
Primer zahtevnega in dobrega jazza
Organist Hartmann nastopil na koncertu Združenja Bach
Glasba na plošči z naslovom Trieste, ieri un secolo fa je Primer inteligentnega jazza. Avtor glasbe in aranžmajev Mario Fragiocomo gradi svoj izraz na osnovi strukture, ki je jasna, dosledna in zaključena. Gre torej za eno samo skladbo suitnega značaja, sestavljeno iz elementov, ki so si Po svojem izvoru in naravi zelo različni. Ta osnovni oblikovni koncept najprej tvori temeljno tematično celico, nato Pa je prenešen tudi na večje oblikovne celote. Tematična polica je tako grajena iz dveh motivov; prvi je resnoben, 'otimen, že kar baladni (zelo prepričljivo ga interpretira ^pkalistka Diane Rama), drugi pa je udarni, francjožefovski, ki je v osnovi parodični citat avstro-ogrskega marša. Oba se v skladbi prepletata, vodita dogajanje tako, da se opazujeta različnih stilnih zornih kotov, s katerimi se njuna vsebin-ska pomena širita in bogatita.
V gradnji oblike sta opazni dve konstrukcijski težnji, in ^cer težnja po stalnosti in težnja po spremenljivosti, pri c®mer prva, »ženska« tema ohrani osnovni karakter, v drugi -mi pa se njen začetni afirmativni marš značaj vedno razgradi v ritmično-melodično svobodne enote. Zanimivo je, aa noben postopek ni neznan in da so posamezni vzorci Podobni že prej slišanim, vendar je sintetičnost Fragioco-ktovega jazza dovolj živa in pomenljiva, saj ne zapada v °dtujeni intelektualizem. Avtorjevo iskanje tudi ne izgubi Muzikalne motivacije. Celo takrat, ko glasbeno nekoliko 0tlemi, Fragiacomo spretno vpelje novo idejo, ki pritegne j^radi ritma ali barve. Spremenljivost je poudarjena tudi z ^hehnim menjavanjem instrumentalnih zasedb, in sicer od olističnih, komornih pa do orkestrskih. Glasba torej ni postavna. Potrebno je precej poslušalskega sodelovanja, ^a se izluščijo posamezne muzikalne barve, ki nastajajo jrradi okusnih aranžmajev in sprememb zvočnih kombinati; To naravnost glasbe sicer za trenutke zaustavi trdota in vsiljenost nekaterih prijemov, vendar se skladba hitro Pajde v svojem »čistem« toku. In nazadnje, plošča je zelo P°slušijiva tudi zaradi kvalitetnega posnetka, tako da gre a resnično dober, a zahteven jazz.
MIRJAM ŽGAVEC
Mario Fragiacomo (trobenta) in Diane Rama (glas)
Združenje Bach iz Trsta je v nedeljo, 9. oktobra, priredilo v evangeli-čansko-luteranski cerkvi svoj prvi koncert iz oktobrskega ciklusa. Predstavil se je organist Arno Hartmann z Dunaja.
Prva skladba nedeljskega koncerta je bil Bachov Preludij in fuga v c-molu BWV 546. Delo je Bach verjetno v celoti napisal v Leipzigu. Preludij je zelo obširen in oblikovno zelo zanimiv. Zanj sta značilni dve temi: prva, sestavljena iz mogočnih akordov, druga, sestavljena iz triol, ki se gibljejo enakomerno. V Hartmannovi izvedbi smo lahko zasledili skorajda neobičajni pristop do izvedbe te skladbe. Organist se je namreč pri številnih, izrazitih zaključkih fraz posluževal kratkega ritardanda, kar mu je nedvomno omogočilo gotovejšo menjavo registrov. Vendar je ta njegov način izvajanja ponekod kršil enakomeren, skoraj »metronomski« tok glasov, ki je tako značilen za to skladbo. Iz Bachovega opusa nam je Hartmann zaigral tudi skladbo »Partite diverse sopra: "O Gott, du frommer Gott"«. Po klasično harmoniziranem napevu korala, vzetem iz luteranske liturgije, se zvrsti kar 9 variacij na njegovo temo. Organist je v izvedbi Partit dokazal svojo izredno fantazijo v uporabi najrazličnejših registrskih kombinacij. Z raznovrstnostjo barv je še bolj poudaril domišljijsko pestrost Bachovega dela. Na prvi pogled preproste variacije so se zdele v Hartmannovi izvedbi, za katero je bilo značilno originalno frazira-
Ciklus samostojnih razstav v Moderni galeriji
Poudarjena gestualnost Gvardjančičevih slik
s Ciklus večjih samostojnih razstav genskih sodobnih likovnih umetni-v°^ srednje generacije je v septembru v.Noderni galeriji dopolnila predsta-J.tev slikarskih del Hermana Gvar-Jančiča. Ta slikar, ki deluje v Ljub-kot docent na Pedagoški akade-(JjL je s samostojnimi razstavami za-pr nastopati v domačem likovnem ■/J>storu ravno pred dvajsetimi leti. Qz °d takrat naprej se ga nekako drži $vn?ka - slikar pokrajine, čeprav je v slikarskem razvoju prehodil gQC ruzličnih slogovnih faz, ki pa so S(r Peljale vse bolj prepričljivo v ab-Qktno umetnost.
Izročilo slovenskega krajinarstva, ki ima zlasti v obdobju naših impresionistov trdna motivna izhodišča v okolici Škofje Loke, iz katere izvira Gvardjančič, z njegovim delom podoživlja občuteno pokrajino ali celo arhitekturo. Seveda je to podoživetje v slogu časa in postmodernističnih tendenc, naslonjeno je na likovnikovo individualistično gledanje na slikarstvo, ki se ukvarja z vsem drugim, kot pa s posnemanjem narave ali konkretnega motiva. Zato je treba oznako krajina seveda pojmovati v duhu najnovejših tendenc v slovenskem slikarstvu, ki je način izražanja privedlo
do skrajno reduciranih nadrobnosti in postavilo v ospredje spontano izražanje občutij s sodobnimi slikarskimi prijemi. V tem kontekstu se zdi Gvar-djančičeva slikarska govorica zelo asketska, saj ne gre v širino iskanja "vzorcev", ki bi izražali njegove celovite poglede, ampak z nenehnim transformiranjem enega ali dveh glavnih motivov spravlja slike na skupni imenovalec. Ena od bistvenih komponent njegovega načina slikarskega izražanja je poudarjena gestualnost, po starem bi rekli krepak ali širok zamah s čopičem. Z njim se Gvardjančič približuje hoteni napetosti, ko naj motiv, katerega razpoznavnost ni vselej bis-
tvena, zaživi kot skupek sproščenih gest in različnih barnvih intervencij.
Ozračje in razpoloženje sta v sliki pomembnejša od konkretnega motiva, od njegove zgradbe. Slikarjevo delo spontano išče bolj samosvoje odnose med elementi vidnega sveta, kot pa jih daje na ogled narava. S tem se tudi spreminja pomen naslikanega in postavlja odraz vse bolj individualnega slikarstva. Njegova prepričljivost je odvisna od gledalčevega predznanja in od tega, ali doseže s slikami "sozvočje". Sele to mu bo omogočilo jih razumeti in dojeti njihov notranji pomen.	IZTOK PREMROV
nje, zelo zanimive in nepomanjkljivo izdelane.
Sledile so 4 Brahmsove skladbe za orgle: Fuga v as-molu, dva korala iz op. 122 in Preludij in fuga v g-molu. Med letoma 1853 in 1862 se je Brahms še izpopolnjeval v tehniki kontrapunkta pod vodstvom prijatelja Joac-hima, zato prevladujejo v tem obdobju predvsem zborovske in orgelske skladbe, kjer je uporaba kontrapunkta skoraj neizogibna. Opus 122, ki vsebuje več predelav koralnih napevov iz luteranske glasbene tradicije, spada gotovo med zrela skladateljeva dela. Tudi izvedba Brahmsovih del je bila zelo prepričljiva. Izredno lepo barvitost je mladi izvajalec izvabil iz instrumenta pri Preludijih in fugi. Zlasti pri Preludiju v g-molu je prišlo na dan njegovo zelo dobro obvladanje manu-alske in pedalske igre, saj sestoji ta skladba iz velikega števila hitrih prehodov. Poslušalca je nedvomno prizadela izvajalčeva mojstrskost v prikazu romantičnih, dinamičnih krivulj, kljub temu da so orgle brez žaluzij.
Organist je izvajal tudi Frančkov drugi Koral v h-molu. Cesar Franck je bil zvest pristaš klasičnih glasbenih idealov, čeprav se je oprl tudi na novoromantike. Njegova skladateljska tehnika sloni na izredno jasnem in doslednem vodenju glasov. Njegov drugi Koral je po obliki zelo obsežna ciacco-na: temi sledijo najrazličnejše variacije, ki so vsebinsko zelo zanimive. Sam organist je izjavil, da je imel precej težav pri izvajanju tega dela zlasti zaradi omejenega orgelskega obsega; znal pa jih je tako dobro rešiti, da se ni izneveril celotni muzikalični sliki skladbe. Pozoren poslušalec si skoraj ni mogel predstavljati, kako je organist znal iz komaj 17 registrov izvabiti tako čudovite in pestre barve.
V nedeljskem koncertu nam je Hartmann predstavil tudi orgelsko kompozicijo švicarskega skladatelja Franka Martina, ki je znan predvsem po svojih opernih, zborovskih, simfoničnih in komornih delih. Agnus Dei je pravzaprav orgelska skladba prehodnega značaja iz Martinove Maše za zbor a cappella (1926). Začetno melodijo, ob spremljavi zanimivih ostinan-tnih akordov, je organist prepričljivo predstavil občinstvu. Zelo dobro je prikazal meditativni značaj dolge melodijske linije, ki se vije zelo homogeno do zaključka, koralnega značaja. Koncertni večer je zaključila skladba Litanies francoskega skladatelja J. Alaina.	MARKO OZBIČ
Nogomet: po sredinih tekmah pokala UEFA
Šah: bliža se šahovska olimpiada v Solunu
In sedaj Roma - Partizan
V sredo smo bili priča pravemu čudežu, ki ga je naredila Roma, pa tudi neverjetno dobri igri Juventusa in Partizana iz Beograda. Le kdo bi verjel, da bo Roma na tujem preobrnila izid iz prve tekme dvaintridesetine pokala UEFA, ko je doma izgubila proti sicer atletsko močni zahodno-nemški ekipi in Nurnberga? Verjetno niti najbolj strastni navijači Liedhol-move ekipe. In vendar so Renato, Conti, Volier in tovariši igrali izvrstno in gladko zmagali s 3:1.
Po drugi strani pa je beograjski Partizan tudi na tujem v Sofiji zmagal z istim izidom kot doma (5:0) in bo sedaj v šestnajstini finala igral prav proti Romi. Škoda, da se bo v naslednjem kolu znašla le ena od teh ekip, ki sta vsekakor v veliki formi.
Juventus pa je bil v sredo sposoben izrednega podviga, saj nasuti (sicer povprečnim nasprotnikom) kar pet golov ni vsakdanji podvig. Romuni so celo v prvi tekmi, sicer z najtesnejšim izidom, premagali renomiranega nasprotnika. Kaj se bo šele zgodilo, ko bo za Juventus zaigral sloviti Zava-
Michael Laudrup
rov? Turinčani bodo sedaj igrali proti Atleticu iz Bilbaa in so gladki favoriti.
Popoln seznam parov šestnajstine pokala UEFA: Sporting (Por.) - Real Sociedad (Šp.); Heart of M. (Škot.) -
Austria (Av.); Lokomotive (NDR) - Na-poli (It.); Dinamo Zagreb (Jug.) - Stuttgart (ZRN); Ujpest Dozsa (Madž.) -Bordeaux (Fr.); Koln (ZRN) - Rangers (Škot.); Juventus (It.) - Atletico Bilbao (Špa.); Velež Mostar (Jug.) - Belenen-ses (Por.); Foto Net Dunaj (Av.) - Tu-run (Fin.); Malmoe (Šve.) - Inter (It.); Liege (Bel.) - Benfica (Por.); Groningen (Niz.) - Servette (Švi.); Dinamo Minsk (SZ) - Victoria (Rom.); Roma (It.) - Partizan (Jug.); Bavern (ZRN) - Dunajska streda (ČSSR).
Jugoslavija se pripravlja
MURSKA SOBOTA — Jugoslovanska nogometna reprezentanca se intenzivno pripravlja na srečanje proti Škotski. Srečanje bo v sredo in sodi v okvir kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu leta 1990. Včeraj je Jugoslavija odigrala trening tekmo proti Muri in zmagala s 5:0 (2:0), nastopila pa je v naslednji postavi: Ivkovič (Jovanovič), Stanojkovič, Spasič, Katanec, Jurič, Radanovič, Stojkovič, Šabanad-žovič, Cvetkovič (Boksič), Jankovič, Šuker (Boban).
Košarka: v Kovačevem pokalu
Poraz Ljubljančanov
ATENE — V okviru evropskega košarkarskega tekmovanja za Koračev pokal je ljubljanska Smelt Olimpija izgubila v Atenah proti domači peterki Panioniosa s 73:88 (37:40). Naj omenimo, da grško ekipo trenira Jugoslovan Vlado Djurovič, za to moštvo pa igra dolgoletni član Bosne in državne reprezentance Predrag Benaček.
Košarkarji Panioniosa so si priigrali zanesljivo prednost v drugem polčasu tudi zato, ker so morali nekateri ključni ljubljanski košarkarji zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak. V vrstah Smelta Olimpije so bili najboljši Vilfan, Zdovc in Petranovič.
Košarka: Philips zadnji četrtfinalist
MILAN — Včeraj so odigrali še zadnjo tekmo osmine finala italijanskega košarkarskega pokala, v kateri se je Philips iz Milana pošteno namučil, saj je odpor Annabelle iz Pavie strl šele po enem podaljšku z izidom 97:96 (40:38, 87:87). Največ košev pri Philipsu so dosegli McAdoo (35), Premier (15) in Martin (14), pri Annabelli pa Boesso (36), Singleton (31) in Spurling
Košarka: Fantoni še išče Američana
VIDEM Le nekaj ur pred pričetkom košarkarskega prvenstva A-2 lige videmski Fantoni še vedno išče drugega Američana. Kdo bo namreč igral ob Kingu? Bivši Stefanelov Američan Dillon ni povsem zadovoljiva rešitev in kaže, da bo videmski klub najel Crovva.
Čeprav je Fantoni imel kar dva meseca na razpolago, da bi izbral dobrega tujca, pa se mora sedaj za okrepitev odločati pod silo razmer, kar seveda na igralce ne učinkuje najbolje...
Avtomobilizem: rally Satiremo
Biasion še v vodstvu
SANREMO (Imperia) — Massimo Biasion je obdržal prvo mesto tudi po 4. etapi avtomobilskega rallyja Sanremo, ki se bo zaključil danes. Sedaj ga ne ogroža več Dario Cerrato, temveč Marku Alen, ki se je s 4. prebil na 2. mesto. Na včerajšnjih posebnih vožnjah se je izkazal zlasti Šved Kenneth Eriksson (toyota); od skupno 10 jih je osvojil kar šest.
LESTVICA: 1. Biasion - Siviero (It.) lancia delta 4.5T38"; 2. Alen - Kivimaki (Fin.) lancia delta po 1'01"; 3. Fiorio - Pirollo (It.) lancia delta 1’49"; 4. Cerrato - Cerri (It.) lancia delta 2’05"; 5. Šainz - Moya (Šp.) ford sierra cosworth 5'59".
Kolesarstvo: spet Golz
NO V AR A — Kaže da je Zahodni Nemec Rolf Golz v res dobri formi. Potem ko je v torek zmagal na dirki Milan - Turin, je včeraj osvojil še dirko po Piemontu, kjer je bil najhitrejši v sprintu. VRSTNI RED: 1. Golz (ZRN), ki je 196 km prevozil v 4.1'6" s poprečno hitrostjo 43,371 km na uro; 2. Bugno (It.); 3. Lietti (It.); 4. Magnago (It.); 5. Delion (Fr.); 6. Van Lancker (Bel.); 7. Dubois (Fr.); 8. Lemarchand (Fr.); 9. Ducroht (Niz.); 10. Robeet (Bel.), vsi isti čas.
Odbojka: italijanski pokal (ženske)
V srečanju za italijanski pokal (ženske) je Sangiorgina s 3:1 (15:8, 10:15, 15:4, 15:7) premagala Bor.
Namizni tenis: evropska liga
RIM — V 1. kolu evropske namiznoteniške lige so takole igrali: ZRN - Bolgarija 5:2, Švedska - ČSSR 6:1, Francija - Nizozemska 1:6. Srečanje Jugoslavija - Poljska so odložili na 15. november.
SZ spet glavni favorit
Svetovni prvak Kasparov (levo) med nedavno partijo proti rojaku Sokoiovu, ko je presenetljivo spregledal damo in seveda izgubil
Dvanajstega novembra se v Solunu prične šahovska olimpiada, katere se bo, po dosedanjih vpisih sodeč, udeležilo rekordno število držav. Glavni favoriti so že predstavili seznam svojih šahistov, ki je vsekakor zanimiv in poln »zvenečih« imen. »Zlati« iz Du-baia izpred dveh let, šahisti Sovjetske zveze, bodo tokrat prisotni v dokaj nenavadni postavi, ki privilegira predvsem mlade in ambiciozne igralce. Nastopili bodo: Kasparov, Karpov, Ju-supov, Šalov, Beljavski in Ivančuk.
Tudi tokrat smo torej priča »atomski« sestavi SZ. Svetovni prvak na prvi in bivši svetovni prvak na drugi deski sta zadosten porok za izredno visok odstotek točk prve polovice olimpijske ekipe. Tretja deska Jusu-pov je izredno soliden šahist, saj ni zaman tudi štev. tri na svetu. Valerij Šalov se je prebil v svetovni vrh v zadnjem obdobju, rezervi Beljavski in Ivančuk pa sta bolj kot zanesljivi. Sovjeti so v taki postavi glavni favoriti, pa tudi njihovo povprečje točk ELO je izredno visoko.
Drugouvrščeni na zadnji olimpiadi, presenetljivi Angleži, bodo tudi tokrat nastopili na valu navdušenja in mladosti. Speelman in Short sta kandidata za naslov svetovnega šahovskega prvaka iz zadnjega ciklusa, Nunn je že nekaj let v samem svetovnem vrhu, Chandler in Mestel sta zelo učinkovita in prodorna igralca, druga rezerva pa je mladi Watson. Angleži tudi tokrat računajo na srebro, saj so realisti. Čudeži pa se vseeno lahko zgodijo...
»Bronasti« iz Dubaia, Američani, bodo nastopili v še precej spremenjeni postavi kot pred dvema letoma: Sejra-wan, Guljko, Benjamin, Kristiansen, Kudrin in Rode. Problem je, do kod lahko ta ekipa pride. Lahko zelo visoko, navsezadnje pa lahko tudi potone.
Madžari so, kot vedno, prijavili zelo solidno ekipo, ki »razsaja« že na vrsti olimpiad, in to vedno zelo uspešno. Portisch, Ribli, Sax, Pinter, Adorjan in Csom so porok za solidno uvrstitev, čeprav je pri teh šahistih mnogo rutine in malo fantazije. Problem je še, koliko bo navdušenja. Med favorite spadajo še Nizozemci, ki jih bodo vodili Van der Viel, Sosonko in Van der Sterren.
Kaj pa Jugoslavija? Koliko velja postava Ljubojevič, Nikolič, Popovič, Velimirovič, Kovačevič in Sokolov? Na papirju zelo dosti, saj se lahko poteguje celo za drugo mesto, čeprav v to prav malo verjamemo. Upajmo, da bodo izidi ovrgli naše mnenje. Izbor je vsekakor realen, saj gre tu za najboljše jugoslovanske šahiste, morda z izjemo Velimiroviča, ki ponavadi v ekipnih nastopih odpove. Če so jugoslovanske »prve violine« Ljubojevič, Nikolič pa tudi Sokolov v formi, so skoraj »neustavljivi«, problem je morda njihova želja po zmagi in prodornost v ekipnem nastopu pa tudi psihološka trdnost. Upajmo, da bodo vsi igrali uverjeni v lastne moči in navdušeno, tako da uspeh ne bi smel izostati. Jugoslovani na olimpiadah že vrsto let ne zasedajo tistega mesta, ki jim pravzaprav pripada, tokrat pa je morda idealna priložnost, (dj)
S »tie-breakom« bo v odbojki servis še bolj pomemben
Na osnovi sklepov mednarodne odbojkarske zveze FIVB, sprejetih pred olimpijskimi igrami v Seulu, bo jutri, 15. t. m., tudi v Italiji stopilo v veljavo pravilo o uvedbi »tie-breaka« v petem nizu. Ta novost že nekaj časa buri odbojkarske kroge, saj bo v sami igri prinesla precej sprememb. Novo pravilo so uvedli, da bi skrajšali trajanje tekem, ki so se včasih preveč zavlekle. Po prvih poizkusih naj bi morebitni 5. niz trajal odslej le od 5 do 8 minut. Tako naj bi spodbudili zanimanje sredstev javnega obveščanja, ki svojo relativno brezbrižnost do te športne panoge opravičujejo s trditvijo, da so odbojkarske tekme predolge.
Kaj pravzaprav pomeni »tie-break« v odbojki? Preprosto to, da so v morebitnem 5. nizu ukinjene menjave servisa in da se bo z vsako akcijo lahko dosegla točka. V najenostavnejši varianti pomeni to, da bodo po zgrešenem servisu pisali točko nasprotni ekipi, ki bo hkrati dobila tudi pravico do serviranja. V prvih štirih nizih se bo igralo po starih pravilih, vendar z novostjo, da se niz pri morebitnem rezultatu 16:16 konča pri sedemnajstici (torej brez dveh točk razlike).
Za mnenje o uvedbi »tie-breaka« smo vprašali štiri pri nas znane odbojkarske delavce.
Viki Krevsel, predavatelj za odbojko na fakulteti za telesno kulturo: »Novo pravilo bo vplivalo na zanesljivost športnika v najširšem pomenu besede: namreč na osebno, igralno in tekmovalno zanesljivost. Tie-break bo prinesel celo vrsto problemov, tako igralcem kot trenerjem, saj bo zadeval peti niz, ki je že sam po sebi problematičen. Psihična priprava trenerjev in igralcev bo morala biti na višku, ker bo vsaka napaka odslej štela v bistvu dvojno. Doslej je bilo mogoče z menjavo servisa napako popraviti, sedaj pa te možnosti ne bo več. Odbojka ni tenis, pri katerem sodeluje v igri eden, kvečjemu dva igralca, zato je sodelovanje med igralci za preprečevanje napak še toliko bolj važno.«
Giani Furlanič, dekan naših aktivnih trenerjev: »Doslej izenačena srečanja bodo z novimi pravili veliko izgubila na privlačnosti, saj se niz konča v enem samem mahu brez pravega igralnega viška, kot je to običajno za vsako športno zvrst. Servis je bil doslej izredno važen element v igri, a bo
po mojem mnenju zdaj naravnost odločilen. Z zgrešenim servisom ne bo ekipa izgubila le servisa, ampak tudi točko, kar pomeni, da bo treba še manj grešiti. Kljub temu da v zadnjem nizu nastopi ponavadi utrujenost, bo treba hkrati biti s servisom še bolj učinkoviti, treba bo doseči točko neposredno s servisom ali pa vsaj preprečiti nasprotniku, da organizira napad. Doslej je namreč pri dobro organiziranem napadu prišlo le do menjave, sedaj pa bo ta prinesel točko.«
Franko Drasič, trener Cervignana, bivši trener združene ekipe Meblo:
»Menim, da je uvedba "tie-breaka" pozitivna za višji igralni nivo, na primer od C-l lige navzgor, a za nižje lige, kjer je trajanje tekem že tako krajše, ne bo posebno ugodna. Za trenerje in igralce ta novost ni posebno prijetna, ker bo potrebno nekaj časa, da se vpeljejo. Zahtevala bo nekaj novih taktičnih prijemov: zelo važno bo, da ne zgrešiš servisa, toda istočasno bo ta moral biti dober, da se nasprotniku onemogoči, da učinkovito napada. Drugič, na začetku seta bodo morali na serversko mesto v zaporedju stopiti vsi igralci z najboljšim servisom.«
Gino Caputo, bivši mednarodni sodnik: »Novo pravilo bo zahtevalo celo vrsto prilagoditev dosedanjemu sistemu sojenja. Veliko bolj bo treba paziti na rotacijo igralcev na igrišču, na napake pri začetnih pozicijah pred servisom, na istočasne napake in tako naprej. Velike težave bodo pri zapisni-karski mizi in sodnik bo moral skrbeti tudi za to, da ne pride do napak. Na žalost je mednarodna zveza sprejela ta ukrep s prekomerno naglico, ne da bi ga na primer sploh preverili na olimpijskih igrah v Seulu. Vnaša veliko zmedo med trenerji, sodniki in igralci, ki niso imeli dovolj časa, da se pripravijo na to spremembo. Peti niz bo povsem spremenil svoje lice, treba bo servirati varno in brez napak. Novo pravilo bo treba tudi razložiti gledalcem in bojim se, da bodo to nalogo spet naprtili le sodnikom. Še dobro se spominjam, da smo morali sodniki leta 1972 v zadnjem hipu seznanjati ljudi s pravilom o dotiku bloka. Med neko važno prvenstveno tekmo v Modeni na začetku sezone sem ukazal špiker-ju, naj gledalcem preko mikrofona razloži novost. Menim, da bo treba zdaj storiti nekaj podobnega.«
(A. Koren)
VValter Olenik
totoealeio

Atrilanta - Verona	1	X
Bologna - Roma	X
Fiorentina - Ascoli	1
Inter - Piša	1
Juventus - Cesena	1
Lazio - Torino	X
Lecce - Napoli	x	2
Pescara - Milan	2
Sampdoria Como	1
Catanzaro - Bari	1X2
Taranto - Genoa	1	X
Spal - Carrarese	1X2
Treviso - No vara	1	X
VValter Olenik (letnik 1967) igra nogomet že celih enajst let, vedno pri Bregu. Začel je pri mlajših cicibanih ter nato nastopal v vseh Bregovih madinskih ekipah. Pri 17. letih je nastopil s prvo Bregovo ekipo, vendar se je žal huje poškodoval ter za daljše obdobje opustil igranje. Večkrat je nastopil v nogometni reprezentanci ZSŠDI. Olenik je tudi odbornik pri KD Rapotec iz Prebe-nega in je član vodstva ZKMI v dolinski občini. Prejšnji teden je Pavel Vidoni pravilno napovedal šest izidov.
V	Padovi je po našem mnenju glavni favorit Gobernador (sk. 2), čeprav treba paziti tudi na Gainsforda (sk. 1), ki je pred nedavnim zmagal v isti konkurenci. Pozabiti ne gre še na kvalitetnega Gila del Lupo (sk. X).
V	Bologni bo na startu več odličnih konj, tako da je napoved dokaj težavna. Poskusili bi s sk. X, v kateri je El-gerid, ki je v dobri formi. V sk. 2 bi opozorili na Enalotta, presenečenje pa lahko pripravi Cruciale (sk. 1), čeprav ni v najboljši formi.
Za zmago v Montecatiniju pride v poštev najprej Estenio (sk. 2), če pa se bo Frorida jet (sk. 1) prebil v ospredje, ga bo zatem težko prehiteti. V sk. X je še kar solidni Fiume Azzurro.
V	Tarantu bi poskusili bazo s sk. 2, v kateri je Ebames Mo daleč boljši od ostalih. Na zadnjih dirkah se je izkazal tudi Elix Nad (sk. 2), preseneti pa lahko Fona del Lario (sk. 1).
V	Milanu bi se za prvo mesto moral potegovati Todi la Rocca (sk. 1), v sk. X pa je briljantni Hack, medtem ko je v sprintu soliden predvsem Lio Manfredoma (sk. 2).
V Rimu bi se moral uveljaviti Mik Mak (sk. 2). Glede na nedeljski solidni nastop ne gre zanemariti Scamozzija (sk. X), v dobri formi pa je tudi Coun-try Sunset (sk. 1).
Dirka tris
Dirka tris bo v Turinu, kjer bo na startu 20 konj. Naši favoriti: 6 Hard Bob, 7 Castino, 4 Czaramoony. Za sis-temiste: 12 Nicholin, 3 Echo Valley, 1 Black Dancer.
1.	—	prvi	2
drugi	1	X
2.	—	prvi	X
drugi	1	2
3.	—	prvi	2
drugi	1	X
4.	—	prvi	2
drugi	X	1
5.	—	prvi	1
drugi	X	2
6.	—	prvi	2
drugi	X	1
obvestila
SMUČARSKI ODSEK
ŠD MLADINA
Za program smučarske sezone in izkaznice FISI vabimo interesente, naj se javijo pri odgovornih ali na društvenem sedežu ob torkih od 19. do 20. ure. Hkrati obvešča, da bo predsmučarska telovadba pod vodstvom prof. Drasiča ob torkih in četrtkih od 25. oktobra dalje v občinskem rekreatoriju v Križu od 19.30 do 20.30. Vpisovanja v društvenem tajništvu ob torkih od 19. do 20. ure ali na mestu samem.
ŠD MLADINA
vabi vsak petek od 28. oktobra dalje ob večernih urah v občinski rekrea-torij v Križu na večnamensko rekreacijo. Pobude za čim boljši potek sprejemamo na društvenem sedežu ob torkih od 19. do 20. ure.
BALETNI ODSEK ŠD MLADINA obvešča, da se treningi nadaljujejo ob ponedeljkih in četrtkih: za prvo skupino ob 16. uri, za drugo ob !?• uri v bivšem vrtcu A. Sirk v Križu-Ob navedenih urah sprejemamo nove vpise.
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠK KRAS
obvešča, da so se v Športno-kultur-nem centru v Zgoniku pričeli treningi začetnikov, in sicer ob torkih in četrtkih od 16.30 do 18. ure. Zainteresirani se ob navedenih urah lahko zglasijo v dvorani.
LOKOSTRELSKI ODSEK
NAŠEGA PRAPORA SIRION organizira uvodne treninge lokostrelstva za letnike 1975-76-77. Zainteresirani naj se javijo do vključno 22. oktobra v telovadnici Kulturnega doma ob torkih in petkih od 19.30 do 20.30 ali na domu Bena Vižintina v Pevmi 8 (tel. 85728).
ŠZ SLOGA
prireja v sodelovanju z ZSŠDI plavalni tečaj za otroke od 3. do 5. I®1® starosti pod geslom Naučimo se p,a" vati. Tečaj bo ob torkih v bazenu Lipici, otroke pa mora spremljaj odrasla oseba. Cena celoletnega tečaja je 80.000 lir. Za informacije telefonirati na št. 767304 (ZSŠDI).
ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK ima namen organizirati smučars tečaj na plastični stezi v Nabrežin ■ Zato sklicuje sestanek s starši, ki v torek, 18. t. m., v telovadnici v D lini ob 20.30. Informacije na tel. ste 228001 - 228404.
Košarka: v Dolini prvi članski turnir Brega
Preverjanje uigranosti pred prvenstvom
Jutri in v nedeljo bo v dolinski telovadnici potekal prvi članski košarkarski turnir v organizaciji domačega Športnega društva Breg.
Namen organizatorjev je, da bi ta turnir postal tradicionalno vsakoletno pred-prvenstveno srečanje. Letos se bodo, poteg domače članske postave, udeležili turnirja še naslednje ekipe: Cicibona, mladinska postava Bora Radenske in mladinska postava Santosa, Obe sodelujoči mladinski ekipi že nastopata na državnem prvenstvu svoje kategorije, zato bi morali jamčiti za določeno kakovost. Za postavi Brega in Cicibone pa predstavlja turnir lepo možnost za preizkus stopnje osvojenosti vseh taktičnih inačic napada in obrambe, ki se jih bodo igralci Posluževali med letošnjo promocijsko ligo.
Tako pri Bregu kot pri Ciciboni je letos prišlo do precejšnjih sprememb v moštveni sestavi. Za domačo postavo bodo ob lanskih standardnih igralcih nastopali še Marko Pisani, Alessandro Mez-
Štefan Semen, novi član Cicibone
zavilla, Dario Kovačič, Peter Furlan in Igor Canciani. Tudi v vrstah Cicibone bo nekaj »novih« obratov. Moštvo so okrepili Aleksander in Štefan Semen, Andrej Pegan in Alessandro Cociani.
Prvo kolo promocijskega prvenstva bo na sporedu že prihodnjo soboto in nedeljo.
SPORED TEKEM
JUTRI (15. 10.): 19.30 Breg - Bor Radenska mladinci; 21.00 Cicibona - Santos mladinci
NEDELJA (16. 10.): 10.00 finale za 3. mesto; 11.30 finale za 1. mesto; sledilo bo nagrajevanje
Na »Prvem maju« pa mladinski turnir
Vzporedno s članskim turnirjem bo v BŠC na stadionu »1. maj« potekal mladinski turnir z udeležbo kadetskih vrst Brega in Kontovela ter naraščajniških ekip Bora Indules in Stefanela.
SPORED TEKEM
JUTRI (15. 10.): 15.00 Stefanel (nar.) -Breg (kad.); 16.30 Bor Indules (nar.) -Kontovel (kad.)
NEDELJA (16. 10.): 9.00 finale za 3. mesto; 10.30 finale za 1. mesto; sledilo bo nagrajevanje
CANCIA
Košarka: prijateljska tekma
Domovci pokazali lep napredek
Tolmin - dom g ometal
71:63 (38:46)
DOM: Košuta 8, Kocjančič 3, Battello 12, Dornik 9, Podberšič 6, Puiatti 26, Semolič.
Domova članska ekipa je v okviru priprav na bližnje promocijsko prvenstvo odigrala prijateljsko srečanje v Tolminu Proti istoimenski ekipi, ki nastopa v 2. slovenski ligi. Dornikov! varovanci so z razliko od preteklega nenavdušujočega nastopa na dvodnevnem turnirju v Fa-gagni igrali zelo dobro. V prvem polčasu 50 bili celo boljši nasprotnik, saj so z učinkovito igro v obrambi in dinamično *9ro v napadu popolnoma nadigrali domačine.
»Belo-rdeči« so bili v vodstvu vse do Poslednjih minut srečanja, ko jim je očitno zmanjkalo moči. Srečanje v Tolminu le bilo vsekakor spodbudno, saj je pokazalo, da igralci počasi prihajajo v zadovoljivo formo. Proti istemu nasprotniku s° npr. pred slabim mesecem dni izgubili na domačih tleh kar s 40 točkami razlike, tokrat pa so dokazali, da je bilo prvo srečanje le posledica neuigranosti. (mč)
Napeti boji v Nabrežini
Na mladinskem košarkarskem turnirju za memorial M. Venier so bili boji zelo napeti. Na sliki trenutek s finalnega srečanja med Jadranom Farco in Slovanom iz Ljubljane.	(Foto Magajna)
Mladinska odbojka na Goriškem
Neroden poraz ekipe Sovodnje Agorest
S prvimi tekmami v moški in ženski konkurenci v prvencu under 18 se je pričela mladinska odbojkarska sezona na Soriškem. Tudi letos so najprej pričeli z boji v tej konkurenci, da se bodo lahko kasneje isti odbojkarji posvetili prven-tvu prve divizije.
UNDER 18 ŽENSKE
, Letos bo v tem prvenstvu, ki se bo končalo v drugi polovici ebruarja, nastopalo deset ekip. Slovenske barve bo v tej kon-Urenci branila šesterka Sovodnje Agorest, ki je v prvem kolu e$rečno izgubila v gosteh po petih setih igre.
, Izidi 1. kola: Torriana - Libertas Gorica 3:0, Morarese -Ucinico 0:3, Pieris - San Luigi 2:3, Villacher Bier - Sovodnje Agorest 3:2, Farra - Fincantieri 3:0.
Lestvica: Torriana, Lucinico, S. Luigi, Villacher Bier in Far-t? 2, Sovodnje Agorest, Libertas Gorica, Morarese, Pieris in F‘ucantieri 0.
UNDER 18 MOŠKI
u V moškem prvenstvu bosta nastopali dve slovenski postavi, j eblo-Imsa (bivši Val), ki je .v prvem kolu izbojeval lahko ^Sgo, in Soča Čerimpex.
t- Izidi 1. kola: Fincantieri - San Luigi 1:3, Meblo-Imsa - Tor-si4ria 3:0, Acli Ronchi - Grado (rezultat bo sporočila disciplin-a komisija). Prosta: Soča Čerimpex.
> Y' prvi tekmi drugega kola je Soča Čerimpex premagala Oftiano s 3:1.
P Lestvica: Meblo-Imsa, Soča čerimpex, San Luigi 2, Torriana, ^antieri, Acli Ronchi in Grado 0. (MJ)

Na zadnjih tekmovanjih
Zadovoljive uvrstitve Poletovih balinarjev
Poletov! balinarji so na zadnjih tekmovanjih dosegli nekaj zadovoljivih uspehov. Najprej sta Roberto Carli in Ennio De Lorenzo na tekmovanju C kategorije, v organizaciji Mevena iz Trsta z več kot 70 prijavljenimi dvojicami, zasedla odlično 4. mesto, kar je obenem najboljši dosežek, ki so ga letos dosegli Poletovi balinarji. Openska četverica pa se je v soboto udeležila tekmovanja v Miljah ob priliki slovesne otvoritve dveh novih stez balinarskega društva Muggia. V uvodnem nastopu si je kar s 13:5 privoščila močni Portuale, potem ko so Carli in tovariši že vodili s 12:1, v polfinalu pa so popolnoma popustili in brez večjega odpora prepustili zmago kasnejšemu zmagovalcu Ponzianini. (Z. S.)
Pred kratkim pa je balinarski odsek ŠK Kras organiziral vsakoletno notranje prvenstvo za posameznike ter tehnično zbijanje, in to le za člane balinarskega odseka. Predvsem med posamezniki (16 udeležencev) so bili boji ogorčeni in napeti. Za največje presenečenje je tudi letos poskrbel Anton Furlan, ki med letom izredno poredkoma balina, na notranjem prvenstvu pa se vedno proslavi. Njegovo zmagovito pot je le v polfinalu po izenačenem boju prekinil Boris Milič, ki pa je moral nato v velikem finalu priznati premoč razigranega Danila Šuca. ČETRTFINALE: DelVAnno - Kante 11:3, Furlan - Businelli 11:8, Šuc - Skupgk 11:8, B. Milič - Pieri 11:10; POLFINALE: Šuc - DelVAnno 11:7, B. Milič - Furlan 11:8; FINALE ZA 3. MESTO: Furlan -DelVAnno 11:6; FINALE ZA 1. MESTO: Šuc - B. Milič 11:1. KONČNI VRSTNI RED: 1. Danilo Šuc, 2. Boris Milič, 3. Anton Furlan, 4. Doro DelVAnno. V izredno zahtevni disciplini, kot je tehnično zbijanje, pa je prevladal Fulvio Businelli pred Emili-jem, Simoneto in Kantejem.
Michael Dacher
Bližam se taboru 11, vse bolj pa občutim fizično utrujenost. Sonce še vedno neusmiljeno žge, rama me žuli pod težo nahrbtnika, pot pa mi postaja vse daljša. Vsakih deset metrov preplezam z ogromnim naporom, tako da z veseljem spoznam, da sem že v bližini kamnitih špic, kjer smo postavili tudi mi svoje šotore. Se nekaj korakov in že odvržem nahrbtnik pred lep rdeč višinski šotor, ki me bo očitno gostil to noč, saj je prazen, zagotovo pa vem, da je last naše odprave.
Sedaj se zavedam, da tu nisem sam. Iz sosednjega šotora pokuka starejši alpinist, ki mi je nekam znan. Predstavi se mi, sedaj pa končno spoznam znamenitega zahodnonemškega plezalca Michaela Dacherja, ki ima za sabo že osem osemtisočakov, zaslovel pa je leta 1979, ko je skupno z Reinholdom Messnerjem osvojil K2. Sedaj se spet vrača v Kara-korum, v načrtu pa ima Broad Peak.
Zanimiv človek, ta Dacher. Bliža se petdesetim, pa jih ne kaže. Z narejeno skromnostjo, ki je popolnoma odveč, saj je v resnici skromen, le zaveda se, da ga vsi poznajo in morda tudi občudujejo, me vpraša po imenu, pa v mojem ne spozna nobenega velikega svetovnega alpinista. Pravzaprav je še kar redkobeseden, obraz pa ima povsem odprt in naklonjen. Govori mi o svojih vzponih, s kakšno težavo se je uveljavil kot alpinist v Zahodni Nemčiji, sedaj pa, ko končno nima več težav s sponzorji in raznimi podporami, saj odprave ogromno stanejo, je skoraj zrel za upokojitev, mi razlaga. Nato se mi še zazre v obraz in mi prijazno reče: »Ti si verjetno star kot moj sin!«
»Ah, imaš sina«, odgovorim, »pa tudi on pleza?«
»Ne, ne, dovolj je eden norec v družini!« mi vedro pove.
»Koliko let pa. imaš ti?«, se naposled pozanimam.
»Kaj meniš?«, me z zanimanjem pogleda.
»Ne vem, lahko jih imaš štirideset, lahko pa šestdeset«, nemarno odvrnem.
»Čez nekaj dni jih bom imel triinpetdeset in te že sedaj vabim na skromno zakusko, ki jo bom priredil ob tej priložnosti v moji bazi pod Broad Peakom.«
Zakuska! Očitno lahko grem na južni tečaj, pa se ne bom mogel rešiti te navlake tistega sveta, za katerega sem
mislil, da sem se ga rešil vsaj za to kratko karakorumsko odbobje. Sem na taboru II na osemtisočaku Broad Peak, pa mi predlagajo zakusko! Ali mi bodo na zgornji vesini predlagali »gastronomski sestanek«, na taboru III sejo glavnega odbora, višje delovno večerjo, na taboru TV sestanek kulturnega društva, na vrhu pa predavanje Slovenskega kluba? Še tu me zasledujejo strahovi bližnje preteklosti in domače realnosti, v katero se bom še v najkrajšem času vrnil? Ah, kaj bi s tem. Pa sprejmimo vabilo na zakusko, saj ni, da sem se v življenju pogosto-ma udeleževal... karakorumskih pojedin. Bom vsaj videl, kako ta zgleda.
»Zagotovo se udeležim zakuske!« odgovorim Dacherju. »Pa vse najboljše za bližnji rojstni dan!«
Optimizem
Sem v višinskem šotoru in kuham čaj. Končno sem popolnoma sproščen in povsem zadovoljen. Ta šotorček kraljuje nad prepadom kot orlovsko gnezdo, jaz pa se zagledam v okoliške vrhove. V drugi višinski tabor sem prispel že pred dvema urama, o Niču in Mojmirju pa ni ne duha ne sluha. Prav gotovo sta se ustavila v taboru I in morda celo zadremala. Morda ima Ničo težave z višino, ko pa je imel večkrat že v bazi vijoličaste ustnice, in se je nedavno pri vzponu proti vrhu na taboru III obrnil zaradi težav z dihanjem. Jaz sploh nimam teh težav. Čudno. Vseeno sem nekoliko zaskrbljen, saj bom jutri opravil odločilni naskok na vrh, ne vem pa, če sem dovolj aklimatiziran. Že res, da sem šel večkrat na goro, vendar pa sem najvišje prišel le do tabora II. Zato tudi terena višje ne poznam. Baje je med taborom III in IV zelo nerodna zasnežena strmina, kjer so morali Viki in tisti, ki so prvi poskušali prodreti proti vrhu, kar dvakrat obrniti. Kaže pa, da se je v zadnjih dneh tista vesina nekoliko unesla in sprostila zgornjo plast nevarnega snega, pa tudi kar se dihanja tiče, upam, da bo vse v redu.
Večer počasi pada, jaz pa sem optimistično razpoložen. Že zdavnaj sem že sam spil cel liter čaja, sedaj pa kuham druga dva litra pač za moja dva tovariša, ki se počasi vzpenjata proti taboru II. Kako dobro mi de to ležanje, kuhanje, razmišljanje in gledanje v neskončna obzorja, in kako hitro pridobivam današnjo izgubljeno energijo!
Michael Dacher na taboru II, v ozadju mogočni K2
Je8Uč in Karo spet v Patagonijo
^Filmske« ambicije naših alpinistov
žalska alpinista Silvo Karo in Ja-p0 Jeglič sta se pred kratkim zopet pjg QIa na južno poloblo, saj bosta spet Jujola v Patagoniji na skrajnem jugu bojN Amerike. Tokrat so njuni načrti Ulmski kot alpinistični, saj ju bo tjMl tudi režiser in snemalec Boš-Korbar. Zakaj sta se tokrat odločila v Pot? Svojo novoletno »norost« 1987/88 steni Cerro Torreja sta namreč Sta dokumentirala s filmskim tra-(q^ ■ Vendar pa takrat ni bil film popoln, da bosta tokrat fanta zaokrožila dl J filmski zapis in še mimogrede, v m £ m slogu, opravila še kak ekstrem-^^enstveni vzpon.
n,, P°dbudo za svoje dejanje sta verjet-ti(hobila v Trentu, na festivalu alpinis-spr e9a filma, ko so ju znanci stalno ^vali, kako je z njunim filmom. tn0 Polovičnim izdelkom se seveda ne
h se ,
predstaviti svetu in prav zato hifrj odločila, da skupaj s profesional-ogtj Sr>emalcem in režiserjem ponovno dre ,eva v Argentino. Posneli bomo kapo e/j J bodo dokumentarcu dali širino in b°Sfrp?ost patagonskih gora. Rada bi a še nekaj prizorov z vrha Cerro
Silvo Karo
Torreja, v načrtu imava še filmski oris južne stene s helikopterja...« je svoje načrte odkrival Silvo Karo.
Umrl je osvajalec Everesta Guido Monzino
»Hotel sem zbežati iz "sobe, kjer se odloča", s tega civiliziranega sveta, ter dokazati, da se lahko sanja tudi v današnjem času,« je pred kratkim dejal znani italijanski alpinist in organizator mnogih alpinističnih odprav Guido
Monzino. V torek ga je pri šestdesetih letih dokončno strla srčna kap.
Monzino je zaslovel leta 1973, ko je osvojil najvišjo goro na svetu Everest, 19. maja 1971 pa je stopil na severni tečaj. Ta dva svoja uspeha je Monzino tako komentiral: »Ko se vzpenjaš na goro, prav dobro veš, kdaj si na njenem vrhu, ko pa osvajaš tečaj, si na področju popolne abstrakcije: tečaj je le točka, ki jo sam začrtam na podlagi svojih računov.«
Everest v 24 urah?
Sedemintridesetletni alpinist in gorski vodnik Marc Battard bo skušal v kratkem sam ponoviti Klasično smer prek Južnega sedla na Everest. Samo to pa bi še ne vzbudilo posebega zanimanja -čeprav najvišji vrh na svetu še nima prav veliko (pravih) obiskov samohodcev - saj vemo, da so trenutno ob njegovi odpravi na ledeniku Kumbu še štiri odprave (ameriška, češkoslovaška, juž-nokorejska in španska), z bolj zahtevnimi cilji.
Battard, ki se je letos že izkazal s prvo solo ponovitvijo Francoske smeri po zahodnem stebru Makaluja, pa nima v načrtu le »klasične« ponovitve, opraviti jo načrtuje v samih 24 urah! Enajstega septembra je to že skušal uresničiti. Iz baznega tabora je obšel ob 8.15 in do noči je bil že na Južnem sedlu. Za nada-
ljevanje pa potem vreme ni bilo več primerno.
American Alpine Journal
Če bi primerjali, koliko je objavljenega v zadnji številki enega najpomembnejših alpinističnih glasil sveta, to je American Alpine Journal, o jugoslovanskem alpinizmu v primerjavi z nemškim, francoskim in tudi ameriškim alpinizmom, bi bili prijetno presenečeni: jugoslovanski alpinizem je zastopan bolj kot vidno. Med uvodnimi članki sta kar dva »naša«, vseh pa ni več od sedemnajst. Vlasta Kunaver je opisala prvenstveni vzpon po Smeri Aleša Kunaverja v zahodni steni Trisula, Silvo Karo pa preko jugovzhodne stene Torre Eggerja v Patagoniji. Poleg tega je tu tudi mnogo fotografij naših alpinistov.
Svetovni dan čistoče v gorah
Ker je imel lanski svetovni dan čistoče v gorah velik uspeh po svetu in odmev tako v javnih kot tudi v planinskih glasilih, se je kongres mednarodne planinske organizacije UIAA odločil, da akcijo letos ponovijo. Geslo je bilo: »Izviri v gorah so dragocenost, vendar so redki in često onesnaženi. Ohranimo jih čiste in primerne za pitje.« Kongres je priporočil vsem članicam, da dnevu posvete kar največjo pozornost, pripravijo naj reklamne in čistilne akcije itd.
Dan je za nami (25. september), kolikšen odmev pa je imel v Sloveniji in v Jugoslaviji, pa menda tudi vemo: tak kot lanski!? Razen bežnih novičk v dnevnem tisku in opombe v Obvestilih Planinske zveze Slovenije, drugega ni mogoče zaslediti. In to v času, ko po svetu med gorniki vse bolj vre in se uveljavlja zahteva, da je potrebno končno napraviti red pri gradnjah v gorskem svetu; naj ne bi le Zavrli novogradenj, temveč da bi tiste najbolj škodljive začeli celo odstranjevati...
Izvidnica za Everest dobro opravila delo
Jugoslovanska alpinistična odprava se bo prihodnje leto povzpela na Mount Everest - prvič s kitajske strani. Izvidnica, v kateri sta bila Zagrebčan Darko Berljak, ki bo vodil odpravo, in Janez Benkovič, 29-letni učitelj telesne vzgoje iz Kamnika, je opravila najnujnejše priprave na kraju, od koder bodo začeli vzpon na najvišji vrh sveta. Alpinista sta se vrnila v Lhaso, glavno mesto Tibeta.
Berljak in Benkovič sta naredila dragocene posnetke terena, ki ga bodo tako še natančnejše proučili. Alpinisti so že dobili dovoljenje kitajske planinske zveze za vzpon na najvišjo goro sveta. Ko bodo visoke himalajske gore prezimile še eno zimo in ko se bo začel taliti sneg na njih, bo jugoslovanska odprava krenila prek Tibeta na Mount Everest.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000 - din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000 -din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000 -din, letno 75.000 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL.	dnevnik
14. oktobra 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
zveze časopisnih založnikov FIEG
Prt je nastal tam nekje med leti 1260 in 1380
Iz krize le
s klestenjem
LJUBLJANA — Medtem ko se po Jugoslaviji slišijo vse pogostejše zahteve, da mora zvezna vlada malce popustiti vijak pri plačah in je čutiti, da tudi ZIS ni več tako neomajen, je ljubljanski ekonomski inštitut pravne fakultete v najnovejši analizi opozoril, da bi sleherno popuščanje pomenilo miniranje majskih ukrepov. Takoimenovani Bajtov inštitut, ki ga sofinancira tudi beograjska vlada, poudarja, da je bilo sedanjo inflacijo in padanje proizvodnje mogoče predvidevati, zato ljubljanske ekonomiste preseneča presenečenje v večjem delu države.
Zastoj proizvodnje je posledica destabilizacijske politike v letu 1985, zato zdaj vzpostavitev notranjega ravnotežja ni izvedljiva brez vsaj začasne stagnacije in celo zmanjšanja domače porabe, to pa nujno vodi tudi v upočasnitev produkcije. Bajtov inštitut opozarja vlado, naj ne obljublja povečanja proizvodnje, če ne namerava sprožiti pravih vzvodov za povečanje izvoza, zniževanje življenjske ravni pa je mogoče doseči le s prerazporeditvijo izdatkov, za kar pa ni prave volje (znano je krčevito vztrajanje zvezne vlade pri nedotakljivosti zveznega proračuna).
Zahteve po povečevanju plač utegnejo ogroziti reformo, tako kot se je to zgodilo tudi leta 1985, ko je vlada Milke Planinc pod vse hujšimi pritiski politike potegnila ročno zavoro, ko se je inflacija ravno že začela umirjati. Ponovne zamrznitve so voz gospodarstva ponovno potisnile v blato. Tokratno reformo lahko vlada po mnenju strokovnjakov ljubljanskega inštituta reši le s takojšnjim aktiviranjem ukrepov pri denarni in fiskalni politiki, s katerimi bi nadomestila izgubo neposredne kontrole plač. (Z. Š.)
Dolga stoletja so bili verniki prepričani, da je to podoba Jezusa Kristusa	(AP)
Skrivnosti angleške kraljevske družine v knjigah vohunov s pisateljsko žilico
TURIN — Sveti sindon ni prt, v katerega so ovili posmrtne ostanke Jezusa Kristusa, kot so vse doslej mislili in se do prta tudi temu primerno obnašali. Izsledki raziskav, ki so jih opravili na specializiranih univerzitetnih inštitutih v Tucsonu (ZDA), Zurichu (Švica) in Oxfordu (Velika Britaniji) in ki so jih na današnji tiskovni konferenci v Turinu predstavili več sto novinarjem iz vsega sveta, so namreč dokazali, da je sveti sindon nastal v srednjem veku in da se njegova starost giblje med 500 in 600 leti.
O tem se je sicer v, zadnjih tednih precej govorilo in vse bolj glasno šušljalo, kar je v nekem smislu res šokantno za tiste vernike, ki so dolgo vrsto let molili pred relikvijo (domnevno), sedaj pa so odkrili, da je v bistvu le srednjeveški prt.
»Zgodovina« svetega sindona je namreč znana le od leta 1350, ko je takratni francoski kralj Filip VI. izročil
prt Godfridu iz Charnyja. Slednji je dal zgraditi cerkev v zahvalo, ker ni umrl v eni izmed takratnih vojn in ker je nameraval hraniti v njej sveti sindon. Eden izmed dedičev Godfrida iz Charnyja je prt odnesel v grad Mont-fort. 22. marca leta 1453 pa je Margareta iz Charnyja podarila sveti sindon Savojcem, preko katerih je prt prišel v Turin.
Kako so na novico reagirali v Vatikanu? Dobro, saj so itak zelo verjetno že pred tedni vedeli za resnico o zgodovini svetega sindona. Kljub temu pa prt ne izgublja svojega simboličnega pomena, kot je takoj po današnji tiskovni konferenci dejal vatikanski teolog Carlo Molari. V Vatikanu se sicer sedaj hudujejo nad tistimi, ki so dovolili, da so pregled svetega sindona opravili nekatoliški strokovnjaki, ki seveda niso mogli nuditi jamstev, da med samo raziskavo ne bo prišlo do delnega širjenja podatkov.
LONDON — Poklic tajnega agenta je od nekdaj spodbujal domišljijo mladih in starih in kaže, da ne ravno zaman. Na Angleškem so imeli te dni pr,avi dvoboj med parlamentom in zbornico lordov, vzrok pa je bila knjiga Spycatcher, ki je sicer že pred leti postala svetovna uspešnica. Parlament meni, da vsebuje knjiga dogodke, ki so državna tajnost, zato dolgo ni dovolil njene objave. Lordi, ki imajo podobne pristojnosti kot kasacijsko sodišče, pa so preglasili vlado in dali placet za objavo.
Avtor uspešnice Peter Wright opisuje med drugim, da je nameravala angleška protivohunska služba izvesti atentat na bivšega ministra in laburističnega voditelja Harolda VVilsona. Pa ne samo, VVright v knjigi obtožuje svoje nadrejene, da so Sovjetski zvezi prodali več pomembnih informacij, kar je seveda vrglo senco na kraljevo tajno službo. Angleški zakoni so za take primere precej strogi, očitno pa ne toliko, da bi preprečili tisk in prodajo tako spotakljive knjige. Problem pa ni samo vsebina, pač pa dejstvo, da že cela vrsta bolj ali manj znanih vohunov sedaj zahteva svoje pravice in želi objavo lastnih spominov. Založniki pa si že pridno manejo roke, saj kaže, da so te knjige že natisnjene, čakajo samo na dovoljenje za prodajo. Tudi Spycatcher ni
za Otočane nobena skrivnost. Kljub nadzorstvu je 120 tisoč izvodov, natiskanih v ZDA le prišlo na Otok, kjer še danes krožijo med bralci, ki ljubijo senzacijo. Da je vsebina Wrightove knjige res »zanimiva«, pa priča že dejstvo, da so širom po svetu razprodali več kot dva milijona izvodov, avtor pa je danes ugleden upkojenec, ki ne ve, kam bi z denarjem.
Če pa se je afera Spycatcher srečno zaključila, se sedaj odpira nov problem, ki je še bolj spotakljiv in ima nesluteno politično ozadje. Za časa kralja Jurija V. (očeta kraljice Elizabete) je na dvor prišel kot konzulent za umetnine neki Anthony Blunt. Sploh nihče ni posumil, da je Blunt v resnici premeten vohun. Leta 1945 mu je kralj Jurij V. poveril izredno nalogo: iz gradu Friedrichshof, ki je bil last saških princev, je moral odnesti zajeten sveženj pisem članov angleške kraljeve družine. Zanimiv plen je bil dolgo v Bluntovih rokah, sedaj pa kaže, da bo tudi ta knjiga objavljena,njena vsebina pa bo menda pretresla marsikaterega Otočana.
Na sliki (telefoto AP): naslovnica sporne Wrig-htove knjige
Sveti sindon je navaden srednjeveški prt Bridko odkritje za oboževalce relikvije
Japonci in uvoz tujih avtov pred letom 1992
TOKIO — Kdorkoli na Japonskem kupi mercedes, lahko pričakuje obisk finančnih stražnikov, ki ga bodo vprašali, od kod je dobil denar in bodo preverili, ali je novi lastnik avtomobila tuje proizvodnje pošteno prijavil svoje dohodke. Krajevne banke torej svetujejo svojim strankam, naj ne kupujejo tujih avtomobilov, če nočejo imeti težav z davkarijo.
Ni jasno, zakaj davčna uprava poseže takoj ko ugotovi, da je bil na Japonskem prodan kak mercedes, saj je to vozilo, glede na visoko vrednost jena, cenejše od nekaterih avtomobilov japonske proizvodnje. Na primer mercedes 190 E stane 4,3 milijona jena '(30 tisoč dolarjev) medtem ko Toyotov model soarer stane 4,5 milijona jenov. Ni namreč nobenih vesti o tem, da bi japonska davkarija trkala tudi na vrata tistih državljanov, ki kupujejo drage avtomobile japonske proizvodnje. In prav tako ni znano, da bi banke odsvetovale nakup takega avtomobila.
Gre torej za široko akcijo, s katero japonske oblasti odvračajo svoje državljane od nakupovanja blaga tuje proizvodnje. Pred dvema letoma je neki tuj novinar po naključju v Tokiu ugotovil, kako delujejo ti mehanizmi. Niti v eni trafiki ni namreč našel ameriških cigaret neke zelo znane znamke. Šele ko mu je neka vljudna prodajalka pokazala pismo z nalogom, da mora cigarete tuje proizvodnje skrivati pod prodajno mizo, je postala zadeva jasna in izbruhnil je pravi mednarodni škandal, tako da so sedaj ameriške cigarete povsod na razpolago.
Sedaj predstavniki EGS v Tokiu izražajo izredno nezadovoljstvo zaradi nepoštenega odvračanja japonskih kupcev od nakupov evropskih avtomobilov. Vsi uvoženi avtomobili morajo skozi dvojni tehnični pregled in morajo seveda ustrezati strogim ja-
ponskih predpisom, medtem ko Japonci brez težav pošiljajo svoja vozila v Evropo. Predstavnik Mercedesa v Tokiu je dejal, da so potrošili 200 milijonov jenov samo za nadzorstvo nad izpušnimi plini, kar je seveda pomenilo zvišanje cene vozil. Poleg tega je zavarovanje tujih avtomobilov dražje od zavarovanja japonskih vozil, in to na osnovi utemeljitve, da je v odstotkih število nesreč tujih avtomobilov večje od števila nesreč avtomobilov japonske izdelave. Vse to po mnenju prodajalcev nasprotuje z mednarodnimi določili, ki jih je sprejela tudi Japonska.
Kot da vse to ne bi zadostovalo, je treba povedati, da predstavništva evropskih znamk ne morejo prejemati uradnih podatkov o prodaji avtomobilov na Japonskem, medtem ko predstavniki japonskih tovarn točno vedo, kje in koliko avtomobilov evropske izdelave je bilo prodanih na Japonskem.
Letalska nesreča med pristajanjem
V Oscodi (Michigan) je strmoglavilo vojaško letalo Stratotanker. V nesreči je izgubilo življenje šest oseb
Nobelova nagrada za literaturo egipčanskemu pisatelju Mahfuzu
KAIRO — Švedska akademija znanosti je včeraj proglasila letošnjega dobitnika Nobelove nagrade za literaturo. Nagrajenec za leto 1988 je 77-letni Egipčan Naguib Mahfouz, ki je tako postal prvi pisatelj arabskega jezika, deležen Nobelove lovorike.
V literarnem svetu je izbira osemnajstih pisateljev in akademikov padla sicer kot strela z jasnega, v zadnjih letih pa so Nobelove nagrade -predvsem za literaturo - postale prej spodbuda kot priznanje. Letošnja Nobelova nagrada odpira
namreč okno na arabsko literaturo, kot je pred leti to storila z latinskoameriško.
Naguib Mahfuz je rojen in živi v Kairu, egiptovsko mesto pa je tudi ozadje vseh njegovih romanov (več kot 50) in novel. Najpomembnejši del njegovega opusa je trilogija (Bein el Kasrein, Kasr el Shoo in Al Sokareja po treh istoimenskih kairskih mestnih četrtih), ki opisuje sago egipčanske družine od konca dvajsetih let do druge svetovne vojne. V šestdesetih letih je Mahfuz preusmeril svoje pisanje na simbolizem, eno izmed njegovih zadnjih knjig pa so zaradi cenzure objavili v Bejrutu.
Zdravje japonskega cesarja nespremenjeno
TOKIO — Zdravstveno stanje cesarja Hirohita se iz va v dan slabša, čeprav zdravniki trdijo, da še ni zaskrbi) joče. Podobno kot pred dnevi je cesar sprejel svoje n&j°]Je-sorodnike, med katerimi tudi sina Akhita, ki je bil 22. ptembra imenovan za prestolonaslednika.
Na tokijski univerzi se nadaljujejo protestne akcije s dentov proti zlorabi cesarjeve bolezni v politične name vladajočih političnih krogov ter sredstev javnega ob},efoV. nja. Včeraj je skupina študentov iz protesta pričela 9 no stavko, danes pa se dijaki niso udeležili pouka in pred univerzo postavili barikade. Nekatere politične st• ke, predvsem komunisti, ne soglašajo z začasno prekini vseh družbenih in javnih dejavnosti. Predsednik vlade zo Obuki je izrazil mnenje, da to ni v skladu s cesarje hotenjem.