o
j|	vam
obiHo skupnega veseUja, dzužinske szece in doživetega pza&no vanja TJeHike noči
^)ože J^okot
VESTI IZ VASI	a
je glasilo občine Gorišnica, ki glasilo tudi izdaja, odgovorna oseba župan, Jože g Kokot.	1
Fotografije: Foto Laura, Davorin Zorli, Borut Lindič, avtorji prispevkov, arhiv.
Računalniški prelom: ALINEA, Davorin Zorli s.p..
Tisk: MA tisk d.o.o. Maribor.
Naslov uredništva:Občina Gorišnica, Gorišnica 54, 2272 Gorišnica, telefon:
02/743 11 11, e-mail: obcina.gorisnica@siol.net.
Naročanje oglasov:Alinea, Davorin Zorli s.p., 2272 Gorišnica 80, fax:02/743 02 10, e-mail: alinea@siol.net.
Po mnenju Urada vlade RS se glasilo Vesti iz vasi šteje med proizvode, za katere se plačuje DDV po stopnji 8,5%.
Glasilo VESTI IZ VASI je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jih vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1509.
Tiskano marca 2005 v 1900 izvodih.
Naslednja številka bo izšla predvidoma avgusta 2005. Prispevke za naslednjo številko pričakujemo do konca julija 2005.
Uvodnik
3 -05- 2055
Spoštovane bralke, dragi bralci!
g. Emil Drev, dekan
ra/n o vanj c največjega ■ -^krščanskega praznika bomo w letos tudi Slovenci obhaj ali v veliki "družini" evropskih narodov. Evropske ustanove so se odločile, da bodo posebno pozornost namenjale vprašanjem vzgoje za odgovornost. V našem življenju je vprašanje odgovornosti vedno živo, a se ga pogosto ne zavedamo dovolj ali pa ga celo namerno prezremo.
Pojem "odgovornega državljanstva" sega na najrazličnejše plati življenja in dela. Cim bolj pa se v to poglabljamo, tem bolj spoznavamo, daje ta odgovornost veliko širša, kot bi na prvi pogled lahko pričakovali. Ali se na primer zavedamo, da je
neodgovorno, če se ne udeležimo volitev? Isto velja, če se pri glasovanju pustimo premamiti tistim, ki zagovarjajo stališča, ki niso v skladu s socialnim in moralnim naukom Cerkve.
Zaradi materialistične miselnosti, ki se je v zadnjih letih uveljavila v svetu, postajamo manj sposobni objektivno presojati globlja vprašanja, ki zadevajo vsakega človeka. Da bi presegli potrošniško miselnost, bi se morali bolj posvetiti vprašanjem etike, kulture v najširšem smislu in spoštovanja do drugih. Zato pa je potrebno tudi veliko narediti na področju vzgoje za vrednote. Gre torej za postopno rast vzgojnega sistema, da bo kos preizkušnjam, ki se jim ne bo mogel izogniti.
Po drugi svetovni vojni seje vedno bolj uveljavljalo prepričanje, da posameznik ne more biti v polni meri vključen v družbo, če ni v polnosti deležen pravne zaščite, če nima možnosti sodelovati v družbenem življenju in izvajati svojo demokratične pravice ter tudi videti, da so zagotovljene njegove temeljne potrebe.
Izhodišče pravega pojmovanja državljanstva in demokracije je gotovo DOSTOJANSTVO ČLOVEŠKE OSEBE. Zahteva poznavanje demokratičnih političnih ustanov ter pravic in dolžnosti večinskih in manjšinskih skupin prebivalstva. Se pomem-bnejšapaje zavest, da se z dolžnostjo spoštovanja vsake človeške osebe srečujemo vsak dan, ob vsakem stiku s sočlovekom.
Pravilno razumevanje SOCIALNIH PRAVIC IN DOLŽNOSTI pomeni predvsem krepitev občestvene miselnosti.
Spoštovanje načela ENAKOSTI pomeni zavračanje različnih neutemeljenih predsodkov proti drugim narodnostim, zagovarjanje
vrednote enakosti in torej tudi enakih možnosti v vseh vejah izobraževanja. IDENTITETA združene Evrope pomeni tudi spoštovanje različnih kultur in strpnost ter zanimanje za kulturno bogastvo drugih in za pripadnost Evrope vsemu svetu.
Novo pojmovanje razvoja nam približa resnico, da pristni razvoj ni samo gospodarski, ampak celostni razvoj družbe v vseh vidikih življenja in dela. Ker pa živimo v prostoru, pomeni tudi ohranjanje narave. Načela enakosti zahtevajo tudi skladen REGIONALNI razvoj vseh območij znotraj posamezne dežele, v Evropi kot celoti in končno tudi v vsem svetu. SKLADNOST ne pomeni istosti, ampak dopolnjevanje drugega z drugim.
Očitno je, da je za uresničevanje naštetih vrednot potrebna tudi vzgoja. Šolski programi bi morali posebno pozornost posvetiti pravilnemu pouku državljanske vzgoje, zgodovine in družbenih ved. Iz vsega, kar je bilo povedano, je razvidno, da gre predvsem za vzgojo za odgovorno uporabo svobode posameznika v odnosu do drugih oseb. Treba je torej vzgajati za novo gledanje na pojmovanje edinosti v najširšem smislu.
Pri vsem tem pa ne gre samo za prenos vrednot, ampak tudi za metodo. Vzgojni sistemi naj bi se prilagodili metodi dialoga. Različna področja znanja, ki jih šola posreduje, bi morala biti usklajena v temeljnih etičnih načelih. Pri tem pa ne gre pozabiti, da zahodno kulturo odlikujeta misel in vera.
Ob koncu uvodnega razmišljanja o vzgoji za vrednote v Evropi, želim vsem župljanom župnij Sv. Marjete in Sv. Barbare ter občanom dobre volje, vesele in blagoslovljene velikonočne praznike!
Emil Drev, dekan
p§
yjBP županom občine Gorišnica jm smo za tokratno številko Vesti iz vasi pokramljali o naj novejših dogodkih, ki zaznamujejo našo občino.
G. župan. Na zadnji, 16. redni seji občinskega sveta, ki se je zavlekla pozno v noč, se je burna razprava vnela okrog vprašanja lokacije čistilne naprave v Forminu. Nam lahko pojasnite kaj več v zvezi z lokacijo čistilne naprave in kako posledično vse skupaj vpliva na celotno traso kanalizacijskega voda na tem območju?
Sam projekt je nastajal tri leta v okviru konzorcija sedmih občin na Ptujskem. V del, ki bi se financiral iz evropskih sredstev, smo uspeli vključiti podravske vasi Muretince, Malo Vas, Placerovce, Gajevce, Formin, Moškanjce, Gorišnico in del Zamušanov. V prvotni zasnovi je Formin izpadel, po prizadevanjih v Ljubljani, pa smo uspeli vključiti tudi kanalizacijo v Forminu. Za projekt, ki ga sofinancira Evropska unija, veljajo zelo strogi kriteriji. Predvsem sta bistvena dva znesek na občana ne sme presegati 800 evrov to konkretno pomeni, da celotno število občanov, pomnoženo z 800 evri, mora zadostovati za izgradnjo primarnega voda in celotne čistilne naprave, ki pa ne sme biti manjša od 2000 enot. Dejansko so to zelo strogi kriteriji, saj v kolikor je npr. v okolju razpršena gradnja, s temi 800 evri ne moreš pokriti celotnega področja in projekt avtomatsko pade.
Sam projekt se najprej podrobno preuči na Ministrstvu, o kandidaturi za sredstva pa se odloča v Bruslju. Tam gre projekt ponovno skozi 3 revizije glede na to, kako je pripravljen, kakšna je njegova vrednost in če ustreza ekološkim smernicam v okolju.
Za čistilno napravo v Forminu je stroka izdelala vsa poročila glede škodljivega učinka na okolje in ta poročila so pokazala, da čistilna
PogoOov z županom
Župan občine Gorišnica, Jože Kokot.
naprava ne bo imela nobenega škodljivega učinka, zaradi vgraditve najmodernejše tehnologije tudi ne bo povzročala nobenega smradu. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji že več čistilnih naprav, za katere so bile opravljene številne študije vplivov na okolje. Te naprave so postavljene v neposredni bližini hiš, pa ni nobenih težav, saj je vse v okviru strogih normativov. Sam kot župan stroki moram verjeti, kajti, če ne bomo verjeli stroki, se sprašujem, komu potem bomo.
Poudaril bi, da je bila čistilna naprava plansko potrjena in vnešena v prostorski plan junija lani na državnozborski seji in objavljena v Uradnem listu. Konec januarja pa sem bil seznanjen s peticijo civilne iniciative iz Formina, ki me je zelo presenetila. Dejstvo je, da je bilo definirano, da bo čistilna naprava na Forminu že mnogo prej in z njo so bili seznanjeni vsi svetniki. Seveda imajo ti krajani vso pravico, da protestirajo, vendar je potrebno
prisluhniti stroki. Če se najde nek tehten razlog, strokovni argument, ki bi dejansko onemogočal gradnjo čistilne naprave, se bomo o njem pogovorili. En sestanek smo tako že sklicali. Kakorkoli se bodo vaščani odločili, seje potrebno zavedati, da je tu prisotnih veliko finančnih sredstev. Čistilna naprava v Gorišnici in primarni vod za Gorišnico, Moškanjce in del Zamušanov ter vodohram, skupno znesejo 430 milijonov tolarjev. Na Forminu je ta znesek skoraj podvojen in se vrti pri okrog 700, 800 milijonih, ki bi jih občina dobila za izgradnjo primarnega voda. Na to čistilno napravo se navezujeta tudi vasi Bukovci in Stojnci, saj projektanti drugače niso mogli doseči že omenjenega kriterija. Tuje tako potrebno upoštevati tista dva pogoja in če enega ne izpolniš, izpadeš. Zato sta ti dve vasi priključeni zraven in v projektu nastopamo skupaj. In posledično, če izpademo mi, izpade tudi občina
Markovci. Finančna konstrukcija pa je naslednja. Bruselj zagotovi max 65 % sredstev, lahko tudi manj, del sredstev se pridobi iz naslova ekološke takse, nekaj pa primakne še država. Na občino tako odpade 10 do 20 %; 20 % je maksimum. Škoda bi se bilo temu denarju odreči.
Resje tudi, da Slovenija dolgo več ne bo upravičena do sredstev Evropske unije, saj smo že toliko razviti in v bodoče nepovratnih sredstev ne bo več, saj jih bodo dobivali tisti, ki so manj razviti. Ljudje se morajo tudi zavedati, da tam, kjer bo kanalizacija tekla, bomo uredili tudi cesto in razsvetljavo. Zaradi nasprotovanja lokaciji čistilne naprave imamo težave s celotno traso kanalizacijskega voda na tem področju, saj so nekateri nasprotniki lokacije tudi lastniki parcel, za katere bi občina morala dobiti služnostne pogodbe. Zaradi tega, ker vse še niso podpisane, sta Gorišnica s podravskimi vasmi in Markovci že izpadli z delom kanalizacijskega projekta iz prve faze sofinanciranja. Če pa bodo služnostne pogodbe podpisali, se bomo lahko uvrstili v drugo fazo, za katero se bodo prijave pošiljale dva meseca kasneje. Žal so že prej iz financiranja strukturnih skladov izpadli Tibolci, Zagojiči, Cun-kovci, Sobetinci, Strelci, Prvenci in Borovci. Tu je bila sicer načrtovana čistilna naprava, vendar so te vasi izpadle zaradi razpršene gradnje.
Želel bi poudariti, da občina čistilne naprave ne vsiljuje, ampak le želi, da se ljudem čimprej omogoči, da bodo prišli do kanalizacije. Ta kanalizacija ni namenjena ne občini, ne županu ampak v prvi vrsti občanom. Pomembno je, da se ljudi pravilno informira. V tem trenutku s kanalizacijo nimajo nobenih stroškov, potrebno bo poravnati le
priključek in sicer 1000 evrov na posamezen priključek in še to bodo lahko plačali po obrokih, takrat, ko se bodo tudi dejansko priključili in nič prej.
Kako pa napreduje industrijska cona vMoškanjcih?
Industrijska cona v Moškanjcih je že tako daleč, da bomo v kratkem dobili tudi gradbeno dovoljenje in začeli z infrastrukturo. Trafo postaja je že narejena. Na 16. redni seji občinskega sveta smo tudi že določili ceno, v kratkem pa bomo objavili razpis. Po zbranih podatkih, ki so nam na voljo, upam, da bomo industrijsko cono napolnili z dejavnostjo že v letošnjem letu, tako da bo čimprej zaživela. Ob tem si obetamo tudi nekaj novih delovnih mest, ki so za vsako občino še kako pomembna in dobrodošla.
Kako daleč pa je namakalni sistem Moskanjci Gorišnica?
Čistilna naprava manjše kapacitete deluje v Gorišnici že tretje leto.
Ob bodoči industijski coni v Moškanjcih je že postavljena nova transformatorska postaja.
Za namakalni sistem Moškanjci Gorišnica je kompletna doku-
mentacija že na Ministrstvu za kmetijstvo. Sedaj čakamo še samo na Uredbo Ministrstva, za katero upamo, dajo bo čimprej izdalo. V kolikor se to ne bi zgodilo, se nameravam osebno oglasiti na Ministrstvu. Skupaj pa smo že organizirali potrebno izobraževanje.
Občani vidimo, da gradnja nove občinske stavbe lepo napreduje. Bo končana do 10. občinskega praznika?
Delo res poteka po načrtih. Malo nas je sicer zadržala zima, vendar smo se ji dokaj uspešno uprli. Verjamem, da bo stavba do občinskega praznika zgrajena in tudi opremljena. Projektira se tudi sam center Gorišnice, kjer predvidevamo tržnico, sanitarije in skladiščni prostor. Tudi za ta del načrtujemo, da bo do občinskega praznika končan.
V	zadnjem času se v Sloveniji govori o ustanavljanju še 18 novih občin. Tako bi se naj na ustanovitev svoje občine pripravljali tudi v Cirkulanah. Kakšno je vaše stališče glede tega?
V	kolikor se bodo v Cirkulanah odločili za svojo občino in pod pogojem, da država podpre ustanovitev občine, temu ne bom nasprotoval. Že na začetku nas je združila država. Ne Cirkulane in ne Gorišnica se nista združila na svojo iniciativo. Vse dokler ne bodo sprejete ustrezne spremembe v zakonodaji, bo ostalo, tako kot j e in občino bom vodil tako kot do sedaj, torej kot celoto. Vendarle sem mnenja, da bi v primeru razcepitve oboji nekaj izgubili, zlasti zato, ker bomo potem oboji majhne občine. Po eni strani je majhnost občine dobrodošla, spet po drugi, je lahko ovira. Vendar, kot že rečeno, počakajmo, kaj bo rekla država.
Na mestu stare šole raste nova občinska zgradba.
Delovanje občine
Koliko novih cest bomo dobili v letošnjem letu?
Izgradnja novih cest poteka po občinskem planu. Najprej bomo dokončali cesto Medribnik Gruškovec. Le to bomo prevlekli z novo asfaltno prevleko. Del ceste Pristava Slatina Mali Okič je že dokončan, za drugi del se je občina obvezala, da ga bo dokončala v letošnjem letu in je tako ta cesta prioritetna. Ravno tako pa je v planu cesta Moškanjci Gorišnica Zamušani in Gradišča. Izvedli pa bomo tudi nekaj manjših odcepov na haloški strani.
Kaj pa gramoziranje cest?
Z gramoziranjem bomo pričeli takoj po Veliki noči. Predhodno se bomo sestali s predsedniki vaških odborov na cirkulanski strani, ki so podali potrebe po sami količini gramoza.
Kako daleč pa je izgradnja novega vrtca v Cirkulanah?
Z g. Emilom Drevom, dekanom v Cirkulanah, smo že sklenili dogovor o podpisu pogodbe in pričakujemo, da bo do podpisa pogodbe prišlo takoj po Veliki noči. Odmerjene so parcele in narejeni geodetski posnetki. Po podpisu pogodbe bomo preko razpisa poiskali izvajalca, ki bo izdelal projekt za dvooddelčni vrtec. Predvidoma bi naj že letos končali ustrezen projekt, naslednje leto pa pričeli z izgradnjo vrtca.
Pripravila: B. Habjanič
Obnovljena je Večnamenska
tlVorana V Cirkulanah
soboto, 19. 3. 2005, je lij. Jr potekala otvoritev obnovljene Večnamenske dvorane v Cirkulanah. Slavnostni govornik je bil predsednik gradbenega odbora, svetnik občine Gorišnica, Branko Majhen. V svojem govoru je predstavil potek adaptacije dvorane: „Gradbeni odbor je imel ustanovni sestanek 6.
5.	2004. V odbor so bili imenovani predstavniki uporabnikov dvorane: predsednica Prosvetnega društva Cirkulane Žumbar Tončka, predstavnik Prosvetnega društva Petrovič Jože, predsednik Športnega društva Cirkulane Hemetek Ivan, predstavnik šole Zelenik Matjaž, ki gaje po odhodu zamenjal g. Pliberšek in predstavnik občine Gorišnica Majhen Branko. Odbor se jev svojem času delovanja sestal na
6.	sejah, na njih smo sprejemali pobude in predloge, ki sojih vaščani in člani posameznih društev predlagali članom gradbenega
odbora ter vse te predloge posredovali naprej do investitorja in nadzornih organov občine Gorišnica. Prej kot začnem naštevati dela, ki so bila v tem času opravljena na večnamenski dvorani moram povedati, daje bil projekt zastavljen na osnovi ocene projektantov, ki so si objekt ogledali in tudi predvideli, kaj je potrebno obnoviti in dograditi. Toda po prvih pregledih projektov smo že videli določene stvari, ki bi se dale urediti drugače in boljše ter bi s tem bile bolj funkcionalne. Kljub tveganju, da se bodo stroški adaptacije povečali, smo s pomočjo župana, Jožeta Kokota in občinske uprave večino teh naših želja in predlogov uresničili. Predlagali smo, da se prostor, kije namenjen hrambi rekvizitov in orodja za šolske potrebe poveča še za enkrat ter da se za športne in rekreacijske potrebe zgradijo garderobe, ki bi razbremenile šolske prostore, s tem bi bili ti prostori tudi ločeni. Imeli smo še
UDnovijeno avorano so svojemu namenu preuan: župan, juze r\0Kui, preuseumua KD Cirkulane, Antonija Žumbar in predsednik gradbenega odbora, Branko Majhen.
Predsednik gradbenega odbora,
Branko Majhen je povzel potek del.	ima prenovljeno tudi zunanjost.
Tokrat na Jožefovo V Cirkulanah
željo, da se bi uredili kletni prostori pod shrambo rekvizitov in orodja, vendar po oceni projektantov tega ni bilo možno izvesti. Po raznih predlogih uporabnikov in s pomočjo nadzornih organov ter seveda s pomočjo investitorja smo bili mnenja, da bi bilo dobro menjati streho na obstoječih garderobah, ker je bila že dotrajana in še salonitna po vrhu. Ko seje adaptacija nadaljevala, smo s sprotnim spremljanjem del, ki so se opravljala na večnamenski dvorani, prišli do več pobud in zaključkov, ki so večinoma bili realizirani. Tako naj vam naštejem dela, ki so bila opravljena pri tej adaptaciji in dogradnji prizidkov na večnamenski dvorani v Cirkulanah:
•	novogradnja shrambe za šolske rekvizite in orodja,
•	novogradnja garderob za potrebe šolskega društva in rekreacije,
•	menj ava vseh dotraj anih notranj ih in zunanjih vrat,
•	ureditev stopnišča, ki je obloženo z naravnim kamnom,
e zamenjani so bili vsi žlebovi,
•	v šolskih garderobnih prostorih se je uredil prostor, ki je po zakonu obvezen za šolske pedagoge,
•	v telovadnici se je na zidove pritrdila obloga za blažitev udarcev,
•	v telovadnici se je na novo menjala dotrajana električna napeljava z lučmi in kompletnim novim priklopom,
e na novo se je v telovadnici in | garderobah teh prostorih g športnega društva uredila ventilacija,
•	v telovadnici je po novem vgrajena sodobna klima naprava,
e prepleskani so bili vsi zidovi vrata okna in seveda tudi fasada,
•	na odru so se postavile nove zavese, nova je tudi zatemnitev oken,
•	prostori športnega društva so se na novo prepleskali in uredil seje novi strop,
•	zraven vsega tega pa še veliko manjših del.
Cirkulanah je bilo v soboto, jf 19. marca zelo živahno, saj so se na ta dan zvrstili dogodki, ki so pomembni tako za Cirkulane kot za občino Gorišnica. Najpomembnejši dogodek je bila otvoritev z blagoslovom večnamenske dvorane. Blagoslov je izvedel dekan Emil Drev, trak pa so prerezali župan, Jože Kokot, predsednica KD Cirkulane, Antonija Žumbar in predsednik gradbenega odbora ter svetnik občine Gorišnica Branko Majhen. Za pesem so poskrbeli Ljudski pevci, otvoritev pa j e povezovala Bojana Voglar.
Na ta dan je OŠ Cirkulane Zavrč organizirala tudi dan šole, ki so ga obiskali tudi nekdanji učitelji in gostje iz sosednjih osnovnih šol tudi iz Prekmurja, iz Tumišč. Mešani pevski zbor KD Cirkulane je ob tem
izvedel tudi 3. jožefov koncert, kjer so se predstavile vse sekcije KD. Prireditev je bila razdeljena na tri dele. V prvem deluje imel pozdravni govor in predstavitev poteka obnove župan, Jože Kokot. Ob dnevu šole nas je nagovorila tudi ravnateljica Diana Bohak Sabath. Najuspešnejšim športnikom v letu 2004 je župan podelil nagrade. Te so si prislužili: Sandi Kolednik, Sabina Kolednik, Jan Belšak in Žan Belšak. Ob koncu smo spoznali tudi vse tiste Jožefe in Jožice, ki so upali priti na oder in nazdraviti. Celotno prireditev v obnovljeni večnamenski dvorani je povezovala Gordana Črnivec.
Prireditev je bila zelo lepo obiskana, česar smo bili organizatorji zelo veseli.
Antonij a Žumbar
Domači pevski zbor na Jožefovem koncertu v Cirkulanah.
Dogajanje O občini
Spominska s-Oečanost pri Toplakovi domačiji
petek, 4. februarja je minilo Y\/F 60 let, odkar so se pri Toplakovi domačiji v Gorišnici v svojem zadnjem boju s takratnimi nemškimi okupatorji spopadli slovenski rodoljubi Franc Belšak - Tone, Ruda Sever - Vojko, Anton Ferlež - Jelen in Franc Tobi-jas.
Slavnostni govornik na spominski svečanosti, ki so jo organizirali v okviru združenj borcev in udeležencev NOB, združenja veteranov vojne za Slovenijo, policijskega veteranskega društva in šahovskega društva iz Gorišnice, je bil župan občine Gorišnica, Jože Kokot.
Gospodinje iz občine Gorišnica na oddihu
času, ko je življenjski cikel Jr povsem drugačen kot je bil nekoč, ena sama hitrost in merjenje »moči«, se je v Občini Gorišnica organiziralo Društvo gospodinj, ki je aktivno na vseh področjih, še posebej na prireditvah v okviru Občine.
Društvo se trudi odvesti gospodinjo tudi v krog družabnosti in sprostitve in ji popestriti njen vsakdan z raznimi aktivnostmi. Naši vodji Tereziji Krajnc ne zmanjka moči in volje niti časa, da bi ne mogla organizirati raznih tečajev kuhanja, vezenja, aranžiranja, rekreacije tudi oddiha, ki si ga zasluži prenekatera gospodinja.
Štajerci smo znani po dobri hrani in vinu in kjer so prisotne gospodinje tega ne zmanjka, niti dobre volje.
Več ali manj prihajamo nasproti jeseni življenja in, ko se človek zave, da je največja vrednota zdravje in prijateljstvo, postane razmišljanje čisto drugačno in tisto drugačno je, da najdeš svoj duševni mir.
Prav to je razlog, da so se gospodinje Občine Gorišnica odpravile na oddih v sončni Portorož. Potovanje z vlakom in avtobusom je bilo več kot prijetno. Po nastanitvi v hotelu
Na enem izmed izletov; ki so ga organizirate članice društva gospodinj
Lucija, smo si ogledale program aktivnosti, ki je vključeval ogled Forma Vive, Trsta in gradu Miramare, igralnice Casino Portorož, obilo kopanja in še kaj. Prijetni so bili sprehodi ob obali vse do Pirana, zimzeleno rastje in mirno morje nista dajala občutka zime. Dan pred iztekom našega oddiha smo si ogledale minoritski samostan
Frančiška Asiškega kateremu je pisana sedemsto letna zgodovina in znamenitosti mesta Pirana v spremstvu našega rojaka patra Mirka. Še bi lahko naštevali, a je prav, da nekaj tudi ostane zavito v tančico skrivnosti, skratka znale smo združiti prijetno s koristnim. Pridružite se nam, da vam bo lepo.
Jožica Kokot
Na OŠ Cirkulane že nekaj let posvečamo pozornost in izvajamo aktivnosti, ki prispevajo k ohranjanju in pozitivnemu odnosu do kulturne dediščine in ljudske kulture. Spletli smo tudi nekaj znanstev s strokovnjaki, ki nam pri tem pomagajo. Eno takšnih je sodelovanje z mag. Dragom Kunejem, sodelavcem Glasbenonarodo-pisnega inštituta SAZU in članom skupine Kurja koža, ki smo jo za popestritev »popočitniškega ponedeljka« povabili v goste.
Trio Kurja koža predstavlja poseben delček štajerske ljudske glasbe. Skupino sestavljajo Drago Kunej, Nenad Firšt in Peter Kunej, delujejo pa od leta 1992. Igranja na trstenke so se člani skupine naučili v Halozah, pri zdaj že pokojnem Francu Laporšku, zadnjem izdelovalcu in ljudskem godcu na trstenke. Od njega so poleg nekaterih viž ohranili tudi izročilo izdelovanja tega glasbila. Kurja koža igra tudi na dve različno veliki ljudski prečni piščali - žvegli, ki ju je izdelal Izidor Cafuta, kolar iz Podlehnika v Halozah. Kakšno od viž pa so se naučili tudi od ljudskega godca -violinista Škorčevega Karla iz Slovenje vasi pri Ptuju. Začeli so kot trio trstenk, sedaj pa uporabljajo tudi druga glasbila: poleg trstenk, žvegle in gosli še drumljice, diatonične in ustne harmonike, pa boben, pločevinasti bas (bariton) in lončeni bas. Igrajo tako hitre polke kot tudi umirjene ljudske viže, vse s Štajerskega.
Nuša Pernat, učenka 4.a, je o nastopu zapisala:
»Na našo šolo je prišla skupina Kurja koža. Trije glasbeniki so igrali na ljudska glasbila. Igrali so na lončeni bas, gosli, tri vrste trstenk in žvegle. Na te instrumente so nekoč igrali v Halozah in okolici. Skupina kurja koža to glasbo igra in z njo ohranja slovensko ljudsko glasbo.
Najbolj všeč mi je bilo igranje na žvegle in gosli.«
Nastop skupine Kurja koža
Trio Kurja koža
Trstenke
Marko Letonja, učenec iz 5. a, je zapisal:
»V ponedeljek, 7. marca, je našo šolo obiskal trio Kurja koža, ki se ukvarja z ohranjanjem ljudske glasbe in ljudskih glasbil. Igrali in predstavili so nam različne instrumente. Tako smo spoznavali in slišali trstenke, žvegle, lončeni bas, ustne harmonike, gosli, drumljice. Ob poslušanju glasbe smo se zelo zabaval i.
Mene je najbolj navdušil lončeni
bas, zato sem si ga z razrednikovo pomočjo izdelal. Za izdelavo sem potreboval lončeni lonec, posušeni napeti svinjski mehur, trstikovo palico in dreto. V mlačni vodi sva zmehčala mehur in v sredino zvezala palico. Na koncu sva mehur napela čez odprtino lonca ter ga pritrdila z dreto.
Na bas se igra tako, da se s prsti drsi po paličici gor in dol, pri tem si je treba prste vlažiti z vodo.«
Zbral: Ivo Zupanič
E
Pregled dmštcO, ki delujejo^ občini GoHšnica
Člani Čebelarskega društva Gorišnica.
Čebelarsko tlrušlVo Gorišnica
času po novem letu večina W društev pripravlja občne zbore, na katerih pregleda delovanje v preteklem letu ali sezoni in postavi temeljne smernice nadaljnjega razvoja. V tem času tudi ni nekih večjih prireditev. Začetek leta zaznamujejo predvsem občni zbori, za nami pa sta tudi slovenski kulturni praznik in pust, ki sta letos nastopila na isti dan. Zato smo se odločili, da pripravimo pregled vseh društev, ki delujejo v naši občini. Društva so predstavljena po abecednem vrstnem redu. Z vsemi podatki, ki so nam bili na razpolago smo prišli do 48. društev. Nekatera društva so večja, nekatera manjša, marsikdo je član večih društev, vendar kljub temu število članov vseh društvih krepko presega število občanov občine Gorišnica. Lahko rečemo, da je vsak občan član vsaj enega društva, marsikdo pa treh, štirih.
Vnaprej se opravičujemo, če je katero društvo izpadlo iz seznama, ker ga pač v nobenem seznamu nismo zasledili, sami pa zanj tudi nismo vedeli. Hkrati vabimo predstavnike društev, da o svojem delovanju napišejo kakšen prispevek.
Aeroklub Pitij
Moškanjci95/a Predsednik: Zlatko Čuš Deluje od 1954
Aero klub Ptuj ima svoj sedež v Moškanjcih, kjer ima tudi domače letališče. V lanskem letu so praznovali 50-letnico delovanja, za svoje delo pa so si prislužili listino občine Gorišnica. V začetku delovanja so se ukvarjali predvsem s padalstvom, danes pa v klubu deluje več sekcij. Že od začetka deluje šola za motorne in jadralne pilote. Na številnih tekmovanjih v doma in v tujini so dosegali zavidanja vredne rezultate. Organizirali so tudi tri velike letalske mitinge. V svojo dejavnost so vključili tudi turistično ponudbo, saj nudijo panoramske polete.
Gorišnica 54 Predsednik: Ivan Kranjc Deluje od 1905
V čebelarskem društvu Gorišnica je včlanjenih 36 članov, ki čebelarijo s približno 500 družinami. V glavnem so to čebelarji, ki se s čebelarjenjem ukvarjajo ljubiteljsko in imajo povprečno 15 panjev, med njimi pa je tudi en večji čebelar, ki ima približno 150 družin. V društvo so včlanjeni čebelarji celotne občine, nekaj članov pa je tudi iz sosednjih občin. Leta 2002 smo razvili društveni prapor, letos pa smo praznovali 100-letnico delovanja. Sestajamo se vsako drugo nedeljo ob 8. uri v gostišču Bencinskega servisa Žiher v Moškanjcih. Upamo, da bomo pridobili svoje društvene prostore v kleti stare osnovne šole, kjer bi se sestajali, pa tudi postavili na ogled številna priznanja, med katerimi bi častno mesto pripadlo društvenemu praporju.
Sodelujemo na različnih prireditvah, ki jih organizira občina. Občinski upravi se tudi zahvaljujemo za finančno pomoč, ki smo je deležni vsako leto. S to dotacijo vsaj delno
pokrivamo stroške zdravljenja čebel proti največjemu sovražniku varoi. Življenje čebel je dragoceno kot življenje ljudi. Njena največja vloga je opraševanje rastlin. Pri tem delu pa tudi nabira medičino, katero v satju predela v sladek med, ki je zdravilo in poživilo za ljudi.
Vse kmetovalce in vrtičkarje pozivamo, da uporabljajo okolju prijazna škropiva in škropijo v poznih popoldanskih urah, ko na cvetovih ni čebel, saj vsako leto ogromno čebel pomorijo prav škropiva. Zavedati se moramo, da potrebujemo drug drugega, da živimo v istem okolju. Če bodo odšle čebele, bomo morali oditi tudi mi. Čebelarji želimo, da uživate domači med, kije še vedno neoporečen in še kako zdravilen.
Ob bližajočem prazniku Velike noči Vam občankam in občanom občine Gorišnica želim doživete praznike in naj vas vstali Kristus blagoslovi.
Predsednik Čebelarskega društva Ivan Kranjc
Društvo gospodinj občine Gorišnica
Gorišnica 54
Predsednica: Terezija Kranjc
Naše društvo šteje 180 članic. V vsaki vasi imamo predstavnico vasi, pri kateri se lahko gospodinje včlanijo. Dobrodošle ste vse,ki še niste naše članice, ne glede na starost. Društvo organizira tečaje kuhanja, vezenja, aranžiranja in vrtnarstva. Vsako leto organizira pohod po občini in strokovno ekskurzijo. Članice se že tradicionalno udeležujejo srečanja treh dežel v Avstriji. Letošnjo zimo je društvo organiziralo rekreacijo, kije pod strokovnim vodstvom
fizioterapevtke potekala dvakrat tedensko v Večnamenski dvorani v Gorišnici. Ena naših dejavnosti poteka za velikonočne praznike. Članice pripravimo velikonočno košarico, ki rajža po vaseh. V zimskem času, ko imamo članice več časa, smo se trikrat udeležile predavanj o ekološkem kmetijstvu v Dornavi, ogledale smo si nekaj kmetij in tržnico v Mariboru. Trenutno so naši pogoji za delo zelo slabi, saj nimamo svojih prostorov. Po dogovoru z občino naj bi še letos dobile svojo kuhinjo in društvene prostore v kleti stare šole. Zahvaljujem se vsem gospodinjam,
Razstava izdelkov društva gospodinj občine Gorišnica.
da mi pomagajo pri delu društva. Obenem vam želim doživete velikonočne praznike in vas vabim na naš občni zbor, ki bo v soboto, 2. aprila, v Mali vasi.
Terezij a Kranj c
Društvo rejcev drobnice Haloze	H Društvo koranti Forum
Pristava 2 l/a Predsednik Lorbek Janko Deluje od 2000
Člani Društva rejcev drobnice Haloze smo se 11.2. 2005 ob 18.00 uri zbrali na 6. rednem občnem zboru v prostorih gostišča »VRČEK« v Sovičah, občina Videm. Od 70 članov društva se nas je na Občnem zboru zbralo 53. Občni zbor se je pričel s krajšim kulturnim programom, v katerem nam je zapel »SEKSTET TRTA« iz Zavrča, srečanje pa je bilo popestreno tudi z razstavo izdelkov iz domače ovčje volne, ki so nastali v okviru devetdnevne delavnice pod naslovom Kako se naučiti v devetih dneh predelati domačo volno v končni izdelek. Delavnico je organiziralo podjetje LPC Haloze, v delavnici je sodelovalo šest članic našega društva, ki so za udeležbo prejele ustrezna potrdila.
Na zboru smo obravnavali in opravili pregled aktivnosti v preteklem obdobju, ter sprejeli načrt dela za prihodnje leto. Tako kot do sedaj, bomo tudi v bodoče sledili temeljnim ciljem našega društva in sicer, izobraževanju, usposabljanju, obveščanju članstva, sodelovanje z
Zvezo društev, druženje in predstavitev širši skupnosti. Tudi letos bomo organizirali osrednjo prireditev našega društvu, »TRETJI OVČJE - KOZJI BAL«, kjer si bodo lahko obiskovalci ogledali razstavo živali, uživali ob kulturnem programu in pastirskih igrah, ter poskusili jedi iz mesa drobnice. Na občnem zboru so bili člani seznanjeni tudi z načinom številčenja drobnice in z Uredbo o neposrednih podporah za ovce in koze, kjer je za rejce najpomembnejše III. poglavje, ki govori o rejskih pravicah.
Ob koncu ne morem mimo tega, da se ne zahvalim občinam in posameznikom, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi aktivnosti društva v preteklem obdobju, ter vse va-bim k sodelovanju tudi v bodoče.
Janko LORBEK, predsednik DRD Haloze
Formin 44/a
Predsednik Marin Robert Deluje od 2001
Društvo združuje kurente predvsem s Formina. Njihova dejavnost je v glavnem povezana s pustnim časom. Poleg obiska pustnih prireditev tradicionalno obiščejo tudi župana in predstavnike občine na Domin-kovi domačiji. S svojim obiskom preganjajo zimo in kličejo dobro letino.
Društva upokojencem
Društvo upokojencev Cirkulane Cirkulane 54
Predsednica: Elizabeta Korenjak
Društvo upokojencev Gorišnica Gorišnica 54
Predsednica Irena Lapornik
Društvo upokojencev Muretinci
Muretinci30
Predsednik: Franc Petek
Društvo upokojencev Spodnje Ptujsko polje Zagojiči
Zagojiči 17 Predsednik Ivan Vojsk
Z razstave "Delo pridnih rok" Društva upokojencev Gorišnica.
V občini delujejo štiri društva upokojencev. Bolj ali manj je njihovo delovanje podobno, zato dejavnosti društev upokojencev predstavljamo skupaj. Njihova osnovna nalog je skrb za upokojence. Ker je njihov vpliv na višino pokojnine premajhen, se s tem niti ne obremenjujejo. Trudijo se čimbolj koristno preživeti vsak trenutek. Tako organizirajo različne izlete, letovanja, srečanja, kolesarjenja, pohode, piknike, občne zbore, izobraževanja, tečaje, pevske vaje, in še bi lahko naštevali.
DvušMa uporabnikom CATV
Društvo uporabnikov CATV
Gorišnica
Gorišnica 54
Predsednik Čagran Vekoslav Deluje od 1996
Društvo je nastalo ob vzpostavljanju kabelskega omrežja. Člani društva so vsi uporabniki kabelske televizije. Društvo skrbi tudi za napredek in razvoj kabelskega omrežja v občini, saj nudijo tudi kabelski internet. Na internem programu smo preko mesečne kronike obveščeni z dogajanji v občini. Po povezavi okoliških kabelskih sistemov pa tudi z dogajanji v sosednjih občinah.
Vinogradniki
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze Cirkulane 56
Predsednik Arnečič Zvonko Deluje od 1991
Društvo, ustanovljeno takoj po osamosvojitvi Slovenije, sestavljajo vinogradniki s področja Haloz, člani pa prihajajo tudi iz Slovenskih goric. Društvo se trudi za promocijo haloškega vina. Kljub nesporni kvaliteti pa v širšem slovenskem prostoru ni dovolj cenjeno. Posebno danes, v združeni Evropi, je boj za trg in kupce neizprosen, tako da velikokrat kvaliteta ni dovolj za poslovni uspeh. Društvo je prepoznavno tudi izven občinskih meja. Vsako leto pripravljajo več prireditev:
e Mi in vino v času občinskega praznika,
e Vinski turnir na gradu Bori,
• Vino Ptuj,
e Martinovanje na gradu Bori,
e člani sodelujejo na različnih vinskih ocenjevanjih, na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij. Skrbijo tudi za redno izobraževanje svoj ih članov.
Društvo vinogradnikov in vinarjev
Štajerski ptitar
Zamušani 70
Predsednik Šprajc Viktor
Deluje od 2004
Eno najmlajših društev v občini. V soboto, 2. aprila, bodo v gasilskem domu v Zamušanih pripravili 1. redni občni zbor. Pregledali bodo poslovanje v preteklem letu in postavili smernice za nadaljnje delo. Združujejo se predvsem vinogradniki iz naše občine, ki vino pridelujejo v Slovenskih goricah in Halozah. Kot lani bodo tudi letos maja pripravili društveno ocenjevanje, člani pa sodelujejo na različnih ocenjevanjih. Skrbijo za redno izobraževanje svojih članov, sodelovali so na Martinovanju.
Vzgoja in OavstOo ptic
Društvo za varstvo in vzgojo ptic Gorišnica
Moškanjci 54/a Predsednik Čuš Janko
Društvo skrbi za vzgojo ptic. Pripravlja in sodeluje na različnih razstavah malih živali.
Gasilci
Gasilska zveza Gorišnica Gorišnica 54 Predsednik Vojsk Stanko Deluje od 1996
Gasilska zveza je zveza društev, v katero so včlanjena vsa prostovoljna gasilska društva v naši občini. Zveza organizira razne predstavitve v mesecu požarne varnosti in gasilska tekmovanja. V sodelovanju z društvi pa v času praznovanja občinskega praznika pripravi dan gasilcev in operativno taktično vajo ter srečanje gasilskih veteranov.
Gasilska društva skrbijo za požarno varnost. Društva so razdeljena v tri kategorije:
•	društvo 3. kategorije: PGD Gorišnica društvo je obvezno odpeljati na vsak požar v občini;
•	društva 2. kategorije: PGD Cirkulane, PGD Formin, PGD Moškanjci, PGD Zagojiči, PGD Zamušani društvo odpelje na požar, na katerega ga odvisno od opreme pokličejo in na vsak požar v vasi;
•	društva 1. kategorije: PGD Gajevci Placerovci, PGD Mala vas, PGD Muretinci društvo odpelje na požar, na katerega ga odvisno od opreme pokličejo in na vsak požar v vasi, od društev 2. kategorije se razlikujejo po opremi.
Društva skrbijo za izobraževanje svojih članov in vzgojo mladih gasilk in gasilcev, kijih pripravljajo za različna tekmovanja in kasnejše delo v društvu. Društva pa so poleg požarne varnosti marsikje središče
družabnega dogajanja v vasi. Delujeodl928 Organizirajo občne zbore, različna
praznovanja, gasilski domovi pa so Prostovoljno gasilsko društvo
povečini tudi	vaški domovi. V	Mala vas
okrilju Gasilske zveze deluje tudi Malavas31
ženski pevski zbor, ki popestri Predsednik Mikša Ivan
marsikatero prireditev, pohvali pa se	Deluje od 1949
lahko tudi s samostojnimi koncerti.
Prostovoljno gasilsko društvo DRUŠTVA V GZ GORIŠNICA	Moškanjci
Moškanjci 18/a
Gasilsko društvo Cirkulane	Predsednik Tement Zdenko
Cirkulane 59	Deluje od 1905
Predsednik Kokot Anton
Delujeodl942	Prostovoljno	gasilsko	društvo
Muretinci
Prostovoljno	gasilsko društvo	Muretinci31
Formin	Predsednik Rožmarin Franc
Formin 44/c	Deluje od 1934
Predsednik Rižnar Stanko
Delujeodl936	Prostovoljno	gasilsko	društvo
Zagojiči
Prostovoljno	gasilsko društvo	Zagojiči 17
Gajevci Placerovci	Predsednik Horvat Janez
Gajevci 16/a	Delujeodl937
Predsednik Rižnar Slavko
Delujeodl926	Prostovoljno	gasilsko	društvo
Zamušani
Prostovoljno	gasilsko društvo	Zamušani
Gorišnica	Predsednik Bratuša Jože
Gorišnica 73	Deluje od 1952
Predsednik Toplak Andrej
Na paradi gasilcev ob dnevu gasilcev GZ Gorišnica
Šport - Judo
Judo klub Gorišnica
Gorišnica 132
Predsednik Rozman Črtomir
Judo klub je v letošnjem letu tudi dobil novo vodstvo. Novi predsednik kluba je dr. Črtomir Rozman, domačin iz Gorišnice. Klub ima tudi novega trenerja. Dolgoletnemu trenerju in alfi in omegi gorišniškega juda Francu Nasku se je pri trenerskem delu pridružil eden najboljših športnikov gorišniške občine Damjan Petek. Judoist, ki je bil udeleženec naj večjih tekmovanj, je v letu 2004 zaključil svojo športno pot in se podal med trenerje. Franc Nasko skrbi za mlajše tekmovalce, medtem ko Damjan Petek bdi nad delom mladincev in članov. Želimo mu, da bi bil tudi pri trenerskem delu tako uspešen, kot je bil na tekmovanjih.
Na prvi prireditvi Dan mladih
KLUB ŠTUDENTOV GORIŠNICA
Vaška olimpijada, ena najmnožičnejših prireditev v občini Gorišnica.
Klub študentom Gorišnica
Gorišnica 122 2272 Gorišnica Predsednik Purgaj Bojan Deluje od 2004
Že več let je med študenti, dijaki in vsemi mladimi v občini Gorišnica živela želja po ustanovitvi društva, s katerim bi mladi, podobno kot ostale starostne in interesne skupine v naši občini, lažje zastopali skupne interese, se družili in si medsebojno pomagali. Ta želja se nam je uresničila. Tako smo mladi iz občine Gorišnica na predvečer vstopa Slovenije v EU (30. 4. 2004) ustanovili KLUB ŠTUDENTOV GORIŠNICA.
Smo KLUB ŠTUDENTOV GORIŠNICA (KŠG), ki združuje študente in dijake občine Gorišnica. Društvo organizira razna predavanja, zabave, druženja, in podobno. Menimo, da z našim delom veliko pripomoremo h kvalitetnejšemu življenju predvsem mlajše populacije v naši občini, skrbimo za kvalitetno druženje mladine in izobraževanje v občini. Trenutno nas j e aktivnih 65 članov.
Projekti, ki jih bomo izvedli v letu
2005:
Tradicionalni projekti:
•	Binkoštni spust po Dravi
•	Dan mladih v sklopu občinskega praznika,
•	Pohod na Triglav (ali drugo goro).
Ostali projekti:
•	okrogle mize in predavanja na aktualne teme,
•	obdavčitev študentskega dela, visokošolska reforma, štipendije, šolnine, študij v tujini,
•	programa Erasmus in Aissec, EU),
e literarni večeri,
•	potopisna predavanja,
•	kvartopirski večeri (turnir v taroku in šnopsu),
•	športni turnirji (namizni tenis, badminton, odbojka, nogomet),
•	šola tenisa,
•	tečaj samoobrambe,
•	koncert neuveljavljenih skupin,
e paintball,
•	kolesarski dnevi,
•	izdelava članskih izkaznic.
Konjeniški klub Bovl
Dolane 1
Predsednik Horvat Peter Deluje od 2000
Konjeniški klub Bori je samostojno in prostovoljno združenje konjerejcev in ljubiteljev konjeniškega športa. Ime Konjeniški klub Bori izhaja iz sedeža kluba, ki je na Borlu. Klub aktivno sodeluje z ostalimi društvi in organizacijami na področju občine Gorišnica. Ustanovljen je z namenom opravljanja naslednjih nalog:
•	šolajahanja,
•	organizacija konjenic,
•	rekreativno jahanj e, e vožnja z vpregami,
e izobraževanje članov kluba,
•	žegnanjekonj.
velika želja pa ostaja organizacija viteških iger na gradu Bori Klub trenutno šteje 16 članov, ki se trudijo za napredek reje konj, prepoznavnost kluba in dobro sodelovanje z ostalimi društvi.
•	Za letošnje leto klub planira naslednje prireditve:
•	izobraževanje članov
e sodelovanje na Tržnem dnevu ltikarc na Dominkovi domačiji v sklopu občinskega praznika
•	29.7. pohod po občini Gorišnica
•	30.9. in 1. 10. Haloška konjenica
•	8.11. Martinova konjenica
e 26. 12. na god sv. Štefana žegnanje konj
•	urejanje klubskih prostorov na
gradu Bori	J
Za konec vabimo vse simpatizerje in ž ljubitelje konj, da se nam pridružijo, j Oglasite se lahko na gradu Bori ali pa 1 na GSM 041 378467-Peter Horvat.
Kultura
Kulturno društvo Cirkulane
Cirkulane 54
Predsednica Žumbar Antonija Deluje od 1899
Društveno življenje se je začelo odvijati v Cirkulanah že konec 19. stoletja in vse do danes ni zamrlo. Tistega daljnega leta 1899 so člani upravnega odbora ob ustanovitvi društva sklenili ustanoviti knjižnico, moški pevski zbor, tamburaški zbor in igralsko skupino. Tako so že 25.
februarja naslednjega leta v šolskih prostorih priredili "Krasno veselico z gledališko igro 'Kjer je meja?' s petjem in tamburanjem". To je bila prva gledališka predstava v našem kraju, prvič pa so nastopili tudi domači moški pevci. Kot gostje so nastopili tamburaši iz Višnjice, vendar pa sta že 25. julija priredila moški pevski zbor in domači tamburaški zbor v prostorih šole prvi skupni koncert. Člani društva
1
Mladi veseljaki
m
ohranjajo lepo slovensko pesem in besedo ter jo z velikim veseljem prenašajo tistim, ki jim ta del naše kulturne dediščine veliko pomeni in ki si jo želijo morda prenašati tudi na mlajše generacije. V društvu deluje šest sekcij:
•	Mladi veseljaki, e tamburaši,
e mešani pevski zbor, e dramska skupina,
•	ljudski pevci, e knjižnica.
Kulturno društvo Mala vas
Mala vas 31
Predsednik Kostanjevec Konrad Predstavlja eno mlajših kulturnih društev po stažu. Ukvarjajo se predvsem z ljudsko pesmijo, s triom Vetrnica pa popestrijo marsikatero prireditev v naši občini. Sodelujejo tudi na prireditvah izven meja naše občine in Slovenije.
Prosvetno društvo Ruda Sever
Gorišnica
Gorišnica 54
Predsednica Kolar Bernarda Deluje od
Prosvetno društva danes sestavlja 8 različnih sekcij:
•	mešani pevski zbor
•	gledališka sekcija
e tamburaši kot naj starejša sekcija, ki so začeli z delovanjem že pred 107. leti, še predenje bilo društvo organizirano
•	liikarce kot trenutno najpre-poznavnejša sekcija, saj zelo pogosto predstavlja občino izven njenih meja
•	folklorna skupina
•	lutkarska sekcija
•	otroška folklora, ki trenutno miruje
e likovna sekcija, ki tudi miruje Člani društva skrbijo za kulturno življenje v občini, trudijo se približati kulturo vsem občanom. So nepogrešljivi pri pripravi različnih proslav in praznovanj v občini. Udeležujejo se revij, kijih organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Tamburaši iz Cirkulan
UT1ITB		
Blh!		SRjjpt
M	1	|?S
Ribnik Mala vas
Varstvo navaVe
Ribiški klub Rak Gajevci Placerovci
Placerovci 12 Predsednik Tomažič Joško Deluje od 2001
Ribiški klub Rak organizira več ribiških tekmovanj: vsako prvo soboto v mesecu je odprta tekma, enkrat mesečno poteka klubska liga, enkrat v sezoni pa organizirajo tudi mladinsko tekmo. Udeležujejo se tudi ribiških tekmovanj, ki jih organizirajo druga društva v naši občini, pa tudi izven njihovih meja. Ob ribarjenju pa zgledno skrbijo za ribnik v Placerovcih.
Ribiški klub Tunf Mala vas
Malavas35
Predsednik Domajnko Janez Tudi člani ribiškega kluba iz Male vasi organizirajo ribiške turnirje, udeležujejo pa se tudi ribiških turnirjev v organizaciji drugih društev ter skrbijo za ribnik v Mali vasi.
Športno ribiško društvo Gorišnica
Gorišnica 54
Predsednik FrancKovačec Deluje od 2004
Pred letom 2004 so člani delovali pod okriljem ribiške družine Ptuj. Urejajo in skrbijo za vodne površine v občini Gorišnica, predvsem pa za ribnik v Moškanjcih, kjer prirejajo tudi ribiška tekmovanja.
Lovska družina Cirkulane
Brezovec 92 Predsednik Franc Milošič Njihova glavna naloga je skrb za lovski okoliš Cirkulane, prirejajo pa tudi tekmovanja v streljanju na glinaste golobe in različne družabne prireditve v lovskem domu v Brezovcu.
Lovska družina Sveta Marjeta niže Ptuja Placerovci 26 Predsednik Bezjak Janko Lovsko društvo ima svoj lovski dom, ki stoji na zelo mirnem in odmaknjenem kraju v Placerovcih. V njegovi neposredni bližini šumi reka Drava, obdaja ga
gozd. Njihova osnovna dejavnost je lovski turizem in gojitev ter varstvo divjadi. Vsako leto pa tudi priredijo nekaj tekmovanj iz športnega streljanj a na glinaste golobe.
Lovski dom v PLacerovcih.
Šport
Rokometno društvo Moškanjci
Gorišnica 65
Predsednik Rižnar Stanko Deluje od
Rokometno društvo Moškanjci tekmuje pod imenom Rokometni klub Gorišnica. V ligaških sistemih tekmovanj pod okriljem Rokometne zveze Slovenije nastopa 5 selekcij člani, mladinci, starejši dečki A, mlajši dečki A in mlajši dečki B. Pod imenom Osnovne šole Gorišnica pa nastopajo najmlajši v tekmovanjih, kijih organizirata skupaj Rokometna zveza in Ministrstvo za šolstvo in šport.
Strelsko društvo Cirkulane Cirkulane 60 Deluje od 1960
Strelsko društvo trap Gorišnica Placerovci 26
Šahovsko društvo Gorišnica Gorišnica 79 Predsednik Cvitanič Jurij Deluje od
Šahisti spadajo med uspešnejše športnike v občini. Iz njenih vrst izhaja tudi Anita Ličina, ki je šahovsko pot začela v Gorišnici in kasneje v nadaljevanju športne poti dosegala izjemne rezultate. Velik poudarek namenjajo delu z mladimi. Skupno delo s šolskimi pedagogi je doprineslo k velikemu številu udeležencev evropskih in svetovnih prvenstev predvsem v mlajši kategorijah. V letošnjem letu se je na občnem zboru zamenjalo vodstvo. Klub vodi Jurij Cvitanič.
Športna zveza občine Gorišnica Gorišnica 54 Predsednik Cvitanič Jurij Deluje od 1996
Športna zveza je ena od dveh zvez društev, ki delujejo v naši občini. V športno zvezo je včlanjenih večina športnih društev. Poleg koordinacije med društvi in občino zveza skrbi oziroma pripravlja tudi nekaj
Na igrišču v Cirkulanah
samostojnih prireditev. Tako je Slovenije, saj Je namenjen vsem, ki športna zveza organizatorica se želijo poskusiti na 6 kilometrski rekreacije za vse občane, ki poteka progi do gradu Bori. dvakrat tedensko v Večnamenski	&
dvorani v Gorišnici. Največji športno društvo Cirkulane prireditvi pa pripravi v času Cirkulane 56 občinskega praznika. Vaška PredsednikHemetekIvan olimpiada in tek na Bori sta Delujeodl993 nedvomno odmevnejši prireditvi, kot Osnovna tekmovalna aktivnost se na prvi pogled zdi. Na vaški društva je n0g0met. Tekmujejo v olimpiadi sodeluje vsako let več Medobčinski nogometni zvezi Ptuj. občanov, v lanskem letu smo našteli Velik povdarek namenjajo delu z približno 600 aktivno sodelujočih. najmlajšimi, njihova glavna Ce piištejemo še vse obiskovalce in organizacijska skrb pa je ureditev sodnike pridemo do 1000 športnega parka v Cirkulanah, ki že sodelujočih. Tek na Bori pa privabi dobiva svojo podobo, vsako leto več tekačev iz cele
Športno društvo Cunkovci Cunkovci 12
Športno društvo Federacija Gajevci Placerovci
Gajevci 39
Predsednik Bezjak Aleš Deluje od 2003
Društvo skrbi predvsem za rekreativno udejstvovanje vaščanov. Njihova najpomembnejša športna panoga je nogomet.
Športno društvo Gamsi Zamušani
Zamušani31/a Predsednik Sandi Obran Deluje od 1998
V sklopu društva deluje več sekcij. Najpomembnejši sta planinska in kolesarska, ki organizirata več rekreativnih akcij. Kolesarska sodeluje tudi pri izvedbi kolesarjenja ob občinskem prazniku. Tmdijo se privabiti čimveč vaščanov in tudi drugih občanov k aktivnemu preživljanju prostega časa. V zimskem času so že dvakrat organizirali Zimsko ligo malega nogometa v Večnamenski dvorani v Gorišnici. Letošnjo zimo so tudi organizirali smučarski izlet v avstrijski Gerlitzen.
Športno društvo Gorišnica
Gorišnica 54
Predsednik Čagran Vekoslav Deluje od 1954
Športno društvo Gorišnica je predhodnik vsega športnega udejstvovanja v našem kraju. V začetku je kot TVD Partizan organiziral najrazličnejše športne aktivnosti. Člani so se ukvarjali z gimnastiko, atletiko, orientacijo, košarko, odbojko, nogometom, rokometom, judom, kolesarjenjem in planinstvom. Nekatere sekcije so občasno prenehale delovati, nekaj pa jih je nadaljevalo kot samostojni klubi ali dmštva. Sedaj je najaktivnejša nogometna sekcija, v okvira katere je v vadbo vključenih preko 100 športnikov. Aktivna pa je še planinska sekcija, ki organizira več pohodov in tudi vzponov na višje vrhove.
Tenis & odbojka & badmintin klub Gorišnica
Gorišnica 100
Predsednica ZorliNikolina
-Glavna dejavnost klub, kljub imenu,
Vaška olimpijada
je že od začetka tenis. Primerni pogoji za delovanje kluba so se nastopili s pojavom dveh teniških igrišč, v Moškanjcih in v Gorišnici. Klub največ pozornosti namenja popularizaciji tenisa, zato vsako poletje prireja teniške tečaje za osnovnošolce in ženske. V okvira tenis kluba deluje tudi veteranska ekipa, ki tekmuje v rekreativni ligi. Klub organizira tudi več turnirjev, že tradicionalno za začetek sezone in v času praznovanja občinskega praznika.
Paint bali klub Formin
Formin 12/b
Zmajarski klub Lastovka
Zmajarski klub Lastovka je bil ustanovljen leta 1989 v Gajevcih.
V	njem se združuje enaindvajset letalcev, od tega petnajst pilotov motornih zmajev, od katerih imata dva še licenco športnega pilota in pilota UL letala, štirje jadralni padalci in en modelar. Skupno imamo v privatni lasti dvanajst motornih zmajev, dve motorni jadralni padali, pet jadralnih padal in nekaj motornih in prosto letečih modelov.
V	minulih letih smo na tekmovalnem področju dosegali zelo velike uspehe, saj smo v naši kategoriji motornih zmajev, UL letal in motornih padal krojili sam vrh slovenskega letalstva in motornega padalstva. Izjemno je bilo leto 2000, ko smo imeli državnega prvaka v motornem padalstvu in drugo in tretje mesto v kategoriji zmajev enosedov.
Naše aktivnosti so se v preteklosti odvijale na letališču v Moškanjcih, sedaj pa na vzletišču v Prvencih, kjer imamo registrirano vzletno -pristajalno stezo in hangar za plovila.
Tajnik zmajarskega kluba Srečko Čuš Gsm: 051/333 733
Šahovsko tekmovanje
sredo, 23. 2., smo se »odpravil i na ekipno šahovsko tekmovanje, ki je potekalo na OŠ v Grajeni, podružnici OŠ Ljudski vrt iz Ptuja. Mlajše in starejše deklice smo igrale eno kolo. Mlajši dečki so igrali devet kol, starej ši dečki pa šest kol.
Po tekmovanju je potekala podlitev pokalov v telovadnici. Mlajše deklice iz Gorišnice in Cirkulan smo dosegle enako število točk, a smo deklice iz Cirkulan pristale na
drugem mestu. Pri mlajših dečkih so prvo mesto pravv tako dosegli šahisti iz Gorišnice, Cirkulančani pa drugo mesto. Pri starejših dekllicah je prvo mesto osvojila Osnovna šola Ljudski vrt, s tremi tokmi, Osnovna šola Gorišnica pa je z enoosvojeno točko pristala na drugem mestu. Pri starejših dečkih je bila prva osnovna šola iz Slovenske Bistrice, takoj za njimi pa naši starejši dečki.
Vsi smo bili zelo veseli pokalov. MoniaŠic
Turistično društvo Cirkulane
Cirkulane 40/a Predsednik Bratušek Zvonko
Turistično društvo Cirkulane skbi za razvoj turizma in promocijo kraja v občini in širšem okolju. Kot glavni organizator skrbi za naslednje prireditve:
•	fašenk v Cirkulanah,
•	pesem klopotcev, e Martinovanje
Turistično društvo tudi pripravblja ocenjevanje najlepše urejenih balkonov in dvorišč.
Na prireditvi Pesem klopotcev
IJSItli	
	1 r j, '
	
j	KS %
1UMMM	M	
Kis po receptu DVS Haloze
PRIDELAVAKISA
•	Kis pridobivamo oz. ga proizvajamo iz različnih surovin. Najpogosteje so to jabolka v kombinaciji z drugim sadjem ali iz povretega soka (jabolčnika, vina ali iz vinskih tropin). Poznamo tudi kise iz drugih surovin in aromatizirane kise z raznimi zelišči ah sadeži, ki se uporabljajo za različne priložnosti.
•	Pri nas najpogostejši in najbolj zdravilenje sadni kis kisizjabolk.
Izdelujemo ga na več načinov. Prvi način je iz sadjevca oz. iz stare »jabolšnice« katerega izpostavimo zraku ob dodatku starega kisa. Sadjevec se počasi skisa in nastane pravi domači kis. Pomembno je, daje temperatura pri kisanju nekoliko višja (optimalno je pri 25°C) da poteka proces kisanja hitreje.
Drugi način:
•	pridobivanje kisa iz sadja
•	najboljša jabolka za kis so:zlati delišes, Idared, Gloster, divjajabolke-lesnike.
•	Ti kisi lepo dišijo in so svetle barve. Če želimo malo višjo barvo kisa pa uporabimo jabolka kot so: Mošancelj, Kanada, Bobovec in rdeči ah navadni boskop.
•	Di vj a j abolka al i L E SNIKE dodaj amo zaradi tanina, ki ga vsebujejo daje kis bolj pikanten in obstojen
•	Jabolka naj bodo sladka in jih zmeljemo v sadnem mlinu.
•	Če želimo jih lahko potem malo sprešamo, da pridobimo sok za mlado jabolšnico.
•	Lahko pa tudi ne sti skamo
•	Zmleto sadje ah enkrat stisnjeno v preši pustimo v kadi ah na podu preše,
da oksidira in da se zmes »vžge«-da nastopi alkoholna fermentacija.
e Fermentacija poteka nekaj dni (odvisno je od zunanje temperature)
•	Če se pojavijo vinske mušice je bolje, da zmes pokrijemo z gosto tkanino in mušicam preprečimo dostop.
•	Po nekaj dneh, ko začutimo vonj po rahlo kislem prilijemo tropinam prekuhano toplo vodo tako, da so tropine dobro namočene.
•	Čimveč jabolk blagega okusa bomo nabrali tem močnejši bo kis. V njih je namreč več sladkorja, ki je pomemben za nastanek ocetne kisline. Sladkorja v soku jabolk naj bi bilo med 45 in 55°Oe.
•	Po enem tednu tropine stisnemo
•	Jabolčni sok damo v odprto posodo (najboljši je lesen sod ah podobne posode iz PVC, ki so izdelane za kis in imajo spodaj pipo za iztok).Posodo prekrijemo pozneje z gosto tkanino, da ne pridejo zraven mušice in prah.
•	Temu soku dodamo kakšen liter ah dva starega kisa, da tako pospešimo kisanje.
•	Nekateri dajo na površino košček domačega kruha, ki ga namočijo v domači kis drugi pa dodajo sveže testo kot kvasni nastavek. Variant je več lahko se uporabi tudi »kisova matica«.
KISOVA MATICA
Kisova matica je v filmu, ki se naredi na površini jabolčnika, ko se začne kisanje jabolčnika.
Med fermentacijo nastaja plavajoča lepljiva koprena. V njej se nabira acetobacter, ki povzroča nastanek kisa.
Včasih je nastane preveč, zato se potopi na dno in zaradi pomanjkanja kisika propade.
Potopi se lahko tudi če bi kdo premaknil posodo ah iz posode od zgoraj jemal kis. Važno: kis, kije še v nastajanju (mladi kis) lahko že uporabljamo če je dovolj kisel vendar le spodaj na pipico, da ne pretrgamo kisove matice.
Kisova matica se lahko potopi in propade če se v kisu pojavi ocetna jeguljica, ki nagrize kisovo matico.
Ocetna jeguljica je 1 milimeter velika žival ki nastane na površini kisove matice, če posoda ni bila primemo pokrita in so prišle do kisa vinske mušice. Prav zaradi tega je pomembno, daje odprtina posode v času nastajanja kisa tesno pokrita s tkanino, da ne morejo vinske mušice do kisa. Tkanina pa mora biti toliko porozna, da omogoča dostop kisika do kisa, ker drugače ni možno delovanje bakterije Acetobacter.
Če se kisove matica potopi se preneha kisanje tekočine. V tem primeru je potrebno kis pretočiti in staro matico odstranimo (droži) da ne razpada na dnu in posodo ponovno prekrijemo s tkanino če je potrebno nadaljevanje kisanja.
Če je kis dovolj močen ga pretočenega in žveplamo s 3-5 gr S02/hl in posodo zapremo, da ni več dostopa kisika.
Kis kije tako pretočen prične dozorevati in ga lahko že uporabljamo.
Pravega domačega kisa ne filtriramo saj tako ohranimo pektin in usedline ki vsebujejo veliko hranilnih snovi (encimov in aminokislin, vitaminov), ki so zelo koristni za človeško telo.
Ko je kis zrel (to je nekje po enem letu) je najbolje, da ga hranimo v zaprtih steklenicah.
Domači kis ima veliko zdravilno vrednost zato ga uživajmo dnevno in v zmernih količinah in ne na prazen želodec. Če uživamo kis, je najbolje, da ga mešamo z medom in vodo.
Kis iz starega vina
Pripravimo ga tako, da vino predhodno razredčimo z mlačno vodo približno v razmerju 1:1. To pa zato ker bakterija acetobakter ne more delovati v vinu ki ima 12% alkohola, ker ne more predelati vsega alkohola v kis. Primerno je, da ima razredčeno vino le 6% alkohola.
Takšnemu razredčenemu vinu dodamo stari domači kis ah kvasni nastavek ah nekaj kisove matice.
V	nadaljevanju postopamo isto, kot pri proizvodnj i j abolčnega kisa.
V	kombinaciji z jabolčnim kisom (mešanje) dobimo izvrsten kis.
Važno: kis je najboljše hraniti v času kisanja v nekoliko toplejšem mestu in ni dobro, da bi zmrznil še preden je postopek kisanjakončan!
Sestavek pripravil:
Zvonko Amečič
Utrinki iz šolskega življenja
3.1.2005: Ponovno v šolskih klopeh po izteku božično-novoletnih počitnic.
8.1.2005: Mladinski pevski zbor je pod vodstvom Slavice Cvitanič izvedel božični koncert v Ptuju.
10. 1. 2005: Starši so bili povabljeni na popoldansko govorilno uro.
13.	1. 2005: Osnovna šola Juršinci je organizirala medobčinsko tekmovanje v judu. Tekmovali so tudi učenci naše šole.
20.1.2005: Nina Primožič, vzgojiteljica v oddelku podaljšanega bivanja, je izvedla projekt POMOČ OTROKOM JUGOVZHODNE AZIJE zbiranje igrač.
21.	1. 2005: Učenci predmetne stopnje so se lahko odločili, ali bodo zimski športni dan preživeli na snegu kot smučarji, na drsališču ali v kopališču.
24.	1.2005: Učenci 7. a, 7. b, 8. a, 8. b, 8. c in 8. d so imeli na umiku kulturni dan. Najprej so si v Mestnem gledališču Ptuj ogledali gledališko predstavo, nato pa so, razdeljeni v skupine, pod strokovnim vodstvom spoznali še: staro mestno jedro Ptuja, zbirke ptujskega gradu, razstavo v Miheličevi galeriji in Zgodovinski arhiv.
25.	1. 2005: Učenci so tekmovali za bralno značko iz nemškega jezika. Zlato priznanje so si prislužili: Matjaž Bezjak, Luka Žnidarič, Sanja Lah in Saša Zavratnik. Priznanje za udeležbo na tekmovanju pa sta prejela tudi Spela Šmid in David Kolar. Mentorica: Karmen Fekonja.
26.	1. 2005: Klementina Pukšič in Andreja Masten sta pripravili delavnico za učence in starše. Izdelovali so maske. 27.1.2005: Učenci 1. a, 1. b, 2. a, 2. b, 3. a in 3. b so se s svojimi spremljevalci odpeljali v Ptuj in si v Mestnem gledališču Ptuj ogledali gledališko predstavo. Drugošolci in tretješolci pa so zavili še v Knjižnico Ivana Potrča Ptuj.
26. 1. 2005: Lidija Lozinšek in Stanka Šterbal sta pripravile za učence in starše pustno delavnico v popoldanskem času. 28.1.2005: Regijsko prvenstvo v šahu. Nastopalo je 21 učencev naše šole. L mesto sta osvojila Igor Ranfl in Rebeka Kovačec. 2. mesto: Sandra Janžekovič. 3. mesto: Lucija Žnidarič in Ana Reberc. Mentorja: Ivan in Anita Voršič.
28.1.	2005: Učiteljica Karmen Fekonja je izvedla državno tekmovanje iz
angleškega jezika. Najbolje sta se odrezala Aleš Valenko in Matevž Cestnik.
31.1.	2005: Učenci prvih razredov so s pomočjo svojih učiteljic, Frančke, Suzane in Alexandre, pripravili oddajo za kabelsko televizijo, » Srečali smo lovca«.
31. 1. 2005: Učiteljica Zdenka Zver je pripravila šolsko tekmovanje iz kemije za učence 8. razredov osemletke in devetletke.. Bronasta priznanja je osvojilo 10 učencev: Lucija Žnidarič, Matevž Cestnik, Maja Brumen, Tadej Arnuš, Katja Muršič, Saša Zavratnik, Anja Firbas, Katja Šumenjak, Boštjan Turk in Urška Mihalinec. Prvih sedem je zbralo dovolj točk za uvrstitev na državno tekmovanje.
1.	2. 2005: Poskusno preverjanje znanja iz slovenščine za učence 8. razreda osemletke.
2.	2. 2005: Poskusno preverjanje znanja iz matematike za učence 8. razreda osemletke.
3.	2. 2005: Pouk smo ta dan zaključili s
prisrčno proslavo. Za uvod je zapel domači mladinski pevski zbor. Pripravili so jo učenci osnovnih šol: Desternik, Markovci, Podlehnik, Olge Meglič Ptuj, Gorišnica in gojenci Dijaškega doma Ptuj. Srečanja potekajo že vrsto let. Pobudniki pa so bili ravnatelji Osnovnih šol Spodnjega Podravja. Proslava je bila posvečena Slovenskemu kulturnemu prazniku. Slavnostni govornik je bil g. Jože Kokot, župan Občine Gorišnica. Učence naše šole je pripravila učiteljica Mihaela Poplatnik. Z njimi je gostovala na vseh že prej omenjenih šolah. Isto točko pa so naši učenci predstavili tudi na občinski proslavi v petek, 4.2.2005.
4. 2. 2005: V Cirkulanah je bil letos organiziran že 6. FASENK. Letos so prvič sodelovali tudi učenci naše šole s svojimi razredniki in ostalimi učitelji. Predstavili so se v treh skupinah. Celotna razredna stopnja je predstavljala »Štiri letne čase«. Pri izdelavi mask so z velikim veseljem pomagali tudi starši učencev. Nekateri so se tudi sami našemili in tako spremljali svoje otroke. Ta skupina je bila tudi najuspešnejša, prejela je zasluženo nagrado. Učenci predmetne stopnje so
Neznani psiček
Bilo je nekega poletnega popoldneva in celotna naša družina je bila na obisku pri sorodnikih, saj je moja sestrična Maja prejela sveti krst.
Zunaj, na njihovem dvorišču, smo se igrali. Sonce je prijetno grelo in bilo je idealno vreme za krajši sprehod. S svojo drugo sestrično, Natašo, sva Majo naložili na voziček in smo odšle. Z Natašo sva izmenično porivale voziček. Sprehajale smo se kakih deset minut, ko je izza vogala neke hiše pribevskal neznan psiček. Bilje majhen in puhast, njegova dlaka pa je bila dolga. Videlo seje, daje mladiček. Imel je bel kožušček, na ušesu in na vratu pa je imel črni piki. V Majo seje zazrl s svojimi zelenimi očmi, pomolil jezik iz gobčka in prijazno mahal z repom. Maja je zakrilila z rokami in iz sebe spravljala nerazločne otroške glasove. Tako je pokazala, da ji je psiček všeč. »Poglej!« je zaklicala Nataša. »Kako lep psiček!« je še dodala.Tudi menije bil zelo všeč. Komu pa ne bi bil, ko pa je tako prijazno mahal z repkom. Previdno smo ga opazovale, ampak božale ga nismo. Morda bi lahko kaj naredil Maji. Raje smo se odpravile. Psiček nam je ves čas sledil. Zbal seje vsakega avta. A vedno znova se nam je pridružil. Bile smo že doma, psiček pa nam je še vedno sledil. Nato seje nečesa ustrašil in odbevskal.
Pomirjeno smo prišle na domače dvorišče. Hotela sem že povedati, kaj se je zgodilo, nato pa je na dvorišče planil nam trem znan psiček in se začel igrati z otroki. Starši so hoteli vedeti, od kod je prišel. Z Natašo sva povedali celo zgodbo. Odločili smo se, da bomo odpeljali psička tja, kamor spada. Usedli smo se v avto, vzeli psička s seboj in se odpeljali. Med potjo smo mu dajali posladke. Pripeljali smo se do hiše, kjer se namje na sprehodu pridružil psiček. Pozvonili smo in vrata je odprla gospa. Psička se je zelo razveselila. Bila je zelo srečna, saj je bila že prepričana, da seje izgubil.
Mi pa smo tistega popoldneva naredili eno dobro delo in vrnili psička tja, kamor spada.
JULIJAGEČ, 5.a
Nepredvidljiv pinc
Razmišljam, razmišljam, razmišljam...
»Le o čem bi pisala?«
»Že vem, sosedov pes Pinč!«
Bilo je vroče poletje. Stara sem bila komaj šest let. Nekega dne mi je soseda rekla: »Pridi v naš bazen. Ohladila se boš.« Sosedovi so imeli na dvorišču namreč postavljen velik bazen. S sestro sem odšla k sosedovim. Že nekaj časa sva čofotali v vodi, ko seje moja sestra Eva spomnila: «Joj, kosilo!« Hitro sva se zahvalili in kar v brisačah stekli domov. Takrat pa seje zgodilo. Zaostajala sem za Evo, ko je pritekel Pinč in me ugriznil v zadnjo plat. Sosedje z bazenom so bili njegovi lastniki. Pinč je imel v sebi kri terierja, zato je bil nepredvidljiv. Bilje mešanček, svetlo-rjave barve, z ostrimi čekani. Ugriznil meje in hitro zdirjal proč, preden sem se zavedala, kaj seje v resnici zgodilo. Doma sem pogledala, ali mi teče kri. Videla nisem niti praske. Zasluge za to gredo brisači, v katero sem bila ovita. Pinca sem se zaradi ugriza zelo bala. Ta strah je na srečo tudi minil.
Naslednje poletje je bilo še bolj vroče kot prejšnje. Pred hišo sem se veselo žogala. Naenkrat j e izza sosedove hiše pritekel Pinč, preskočil ograjo, me ugriznil v roko in stekel stran. Jokala sem kot za.stavo. Ne zaradi bolečine, no malo že, temveč zaradi strahu. »Av, boli! Mami!« sem jokajoč klicala. Mama je pritekla in zaskrbljeno, toda mimo, rekla: »Pridi, greva k zdravniku.« Imela sem srečo.Rana se mi j e hitro zacelila. Preden smo odšli na morje, sem morala na pregled. Dobro, da zaradi tega nismo preložili dopusta. Takoj po pregledu smo se odpravili na morje. Zdaj se mi na roki ne vidi niti brazgotina.
Sosedovi so začeli zaradi nas Pinča zapirati. Enkrat pa so ga pozabili zapreti v njegovo hišico, zato je še bolj divje tekal naokrog. Tisti dan je ugriznil mojo mlajšo sestro Leo v nogo. Njej se še zdaj vidi brazgotina. Po tem dogodku so, mislim, Pinča uspavali. Odšel je v pasja nebesa.
Zaradi Pinča sem sedaj previdna z vsemi psi, tako z majhnimi kot z velikimi. Iz pridnega kužka se lahko takoj razvije napadalen pes.
ANAREBERC, 5. b
bili razdeljeni v dve skupini. » Etnografske maske« in »Sanjski svet«. Ta dan smo zapisali v Dnevnike kot delovno soboto - kulturni dan ( Ohranjanje pustnega izročila).
4.	2. - 6. 2. 2005: V Novem mestu je potekalo pospešeno državno prvenstvo za posameznike. Na prvenstvu so nastopali: Igor Ranfl, Rebeka Kovačec in Tjaša Lubec. Odlično sta igrali Rebeka Kovačec in Tjaša Lubec. Uvrstili sta se na državno prvenstvo, igranje na normalni igralni čas.
7.	2. 2005: Pustni ponedeljek smo zaključili v domači športni dvorani, kjer so potekala zanimiva prijateljska srečanja. Dogajanje so popestrili tudi domači akrobati. Na nastop jih je pripravil učitelj Gorazd Šket.
8.2.2005: Slovenski kulturni praznik.
9.	2. 2005: Šolsko tekmovanje iz slovenščine - tekmovanje za bronasto Cankarjevo priznanje.
10.	2. 2005: Šolsko tekmovanje iz Vesele šole.
11.2.	in 12.2.2005: Osmošolci so imeli možnost, da se pred vpisom na želeno
srednjo šolo informirajo o možnostih šolanja na različnih šolah celotne Slovenije.
14.	2. 2005: Starši so imeli ponovno možnost, da dobijo informacije o učnem in vzgojnem uspehu svojega otroka na popoldanski govorilni uri.
14. 2.2005: V dvorani Tabor v Mariboru je potekalo E finalno drtavno rokometno tekmovanje. Nadi učenci so dosegli 2. mesto in se uvrstili v " finale drtavnega tekmovanja. Mentor: Zdravko Tobijas in Darko Žnidarič.
14. 2. 2005: Učiteljica Mira Ivanuša je pripravila šolsko tekmovanje iz zgodovine. Tekmovalo je 9 učencev 8. razreda osemletke. Bronasto priznanje so osvojili: Matevž Cestnik, Nino Kolar, Maja Brumen in Tina Žiher. Matevž Cestnik se je uvrstil na državno tekmovanje.
15.2.2005: V popoldanskem času seje v Domu kulture Gorišnica s svojim nastopom predstavila plesna šola Ringi, katero obiskujejo učenci naše šole. Njihova plesna učiteljica je Alenka Čufar.
16.	2. 2005: Učenci 3. a in 3. b so s svojima razredničarkama, Anito Voršič in Ireno Forštnarič, preživeli naravoslovni dan v Elektrarni Formin.
17.	2. 2005: Tehniški dan za učence 7. a in 7. b razreda.
23.2.2005: V Grajeni je bilo odigrano področno prvenstvo v šahu - ekipno. Naša šola je sodelovala v vseh štirih kategorijah. Uvrstitve so bile naslednje: starejše deklice (2,mesto), mlajše deklice (T.mesto), starejši dečki (3.mesto) in mlajši dečki (1.mesto). Uvrstitev na državno tekmovanje so si priborili mlajše in starejše deklice ter mlajši dečki. Mentorja: Ivan in Anita Voršič.
25. 2. 2005: Zadnji dan pouka pred zimskimi počitnicami.
7.3.	2005: Prvi dan pouka po zimskih počitnicah.
10. 3. 2005: Učitelj Bojan Lubaj je pripravil šolsko tekmovanje iz fizike. 10. 3. 2005: Učenci so se pomerili v tekmovanju, da dosežejo angleško bralno značko.
10. 3. 2005: Zaključek drugega ocenjevalnega obdobja.
12. 3. 2005: Državno tekmovanje iz kemije.
14.3.	2005: Ogled lutkovne predstave (Prosvetno društvo Ruda Sever Gorišnica) za učence prvih, drugih in tretjih razredov.
14.	3. 2005: Popoldanska govorilna ura.
15.	3. 2005: Tekmovanje za vse tiste Veselošolce, ki so na prvi stopnji dosegli dovolj točk.
17. 3. 2005: Šolsko tekmovanje iz matematike za učence celotne šole -Evropski matematični kenguru.
17. 3. 2005: Tehniški dan za učence 8. razredov devetletke.
19. 3. 2005: Planinski izlet na Boč. Mentorica: Andreja Masten.
19.3.	in 20.3. 2005: Državno šahovsko tekmovanje za starejše deklice v Kranju.
21.	3. 2005: Roditeljski sestanek za starše učencev 8. razreda osemletke.
22.	3. 2005: Področno tekmovanje iz fizike za vse tiste, ki so na šolskem tekmovanju dosegli dovolj točk.
23.	3. 2005: Področno tekmovanje iz tehnike.
23. 3. 2005: Polfinale državnega tekmovanja v rokometu na naši šoli. Za dober rezultat se potegujejo tudi naši učenci.
24. 3. 2005: Učenci 2. c nastopajo za svoje mamice ob materinskem dnevu. Razredničarka: Andreja Masten.
30. 3. 2005: Področno tekmovanje iz matematike v Veliki Nedelji za učence 7. in 8. razredov osemletke in devetletke.
Zbrala in uredila: Dragica Petrovič, pomočnica ravnatelja
J
Tim, vrtec Gorišnica
Hrček Puhek
Doma imam hrčka. Je zelo majhna žival. Ima sivo-belo in kratko dlako. Včasih postane zelo divji, včasih pa je tudi zelo miren. Z bratom sva ga poimenovala Puhek. To pa zato, ker ima dlako mehko kot puh.
Vsak dan se igram z njim. Imam ga zelo rada. Skrbim za njegovo hrano in svežo vodo. Redno mu očistim kletko. Nimamo ga v dnevni sobi, ampak v sobi za goste. To sobo imamo za to, če kdo pride na obisk, lahko v njej prespi.
Že prej smo imeli hrčka, a je poginil od starosti, saj imajo te živali zelo kratko življenjsko dobo.Ker sem si želela drugega, smo šli v trgovino z malimi živalmi in ga kupili.
Dan pred božičnim večerom smo šli k babici. Še preden smo odšli, pa sem šla nahranit hrčka, kakor sem bila navajena vsak dan. Prišla sem do njega, a je ležal čisto mimo in imel zaprte oči. »Ati, mami, brat! Pridite gor!« sem zaklicala. Pritekli so. »Hrček je poginil,« sem rekla. »Samo spi,« sta mi dejala starša. »Ne more tako močno spati. Niti premakne se ne,« sem odvrnila. »Res, zelo močno spi,« sta se spogledala starša. Zdaj tudi onadva nista več verjela, da samo spi. »Tako ga pustimo do jutri, potem pa bomo videli, kaj bo,« sta odločila. Jaz sem mu vseeno nastavila hrano in vodo.
Odšli smo k babici. Povedali smo ji, kaj seje zgodilo. »Tudi jaz mislim, daje poginil,« je rekla. Ves čas obiska pri babici sem mislila na Puhka. Spominjala sem se, kako sva se igrala, koliko zabavnih uric nama j e prinesel z bratom.
Prišli smo domov. Najprej sem šla gledat Puhka. Še vedno je ležal na istem mestu in imel je zaprte oči. »Mrtev je,« sva se strinjala z bratom. Šla sva se umit in potem takoj spat. Nič božičnega veselja ni bilo čutiti. Dolgo nisem mogla zaspati. Pred očmi se mi je vrtelo plastično kolo, ki ga je tako rad poganjal moj Puhek. Utrujenost meje le premagala in s solzami v očeh sem zaspala.
Dingo jutro pa sem takoj začutila veselo vzdušje v hiši. Takoj, ko sem vstala, sem šla pogledat Puhka. Kletke pa ni bilo več na običajnem mestu. Pomislila sem:«Ati in mami stajo verjetno že pospravila.« Nejevoljna sem odšla v dnevno sobo. Od presenečenja sem kar onemela. Hrček je bil živ! To je bilo najlepše božično darilo. Vsi smo bili veseli. Starša sta mi povedala, daje bilo v sobi za goste premrzlo za hrčka, zato j e šel spat zimsko spanje.
S AN J A KOLAR, 5. b
OUi na potepu
Nekega jesenskega dne se je oče odločil, da bi peljali psa Dina na sprehod. Tudi brat Blaž, sestrica Julija in sestrična Lea so hoteli iti, jaz pa bi raje ostal doma, a sem moral z njimi. Oče je pripel Dina na povodec in že smo se odpravili. Prišli smo do Ese, ko mi j e oče rekel:«Glej, maček gre tudi z nami!« Pogledal sem nazaj in zagledal muca Okija. Oki je črne barve in pod vratom ima majhno belo liso. Rad se igra in ker ima velike oči, mu je ime Oki.
Oki je stopical proti nam. Šel sem do njega, ga obrnil proti domu, a v tem trenutku mi je oče rekel: »Pa ga pusti, da gre z nami.« Pustil sem ga. Oki nam je sledil v gozd. V gozdu je oče Dinu odpel povodec, zato je začel veselo tekati naokrog. Blažje splezal v hišico, ki sicer ni bila prava hišica, ampak z žeblji na debele veje pribita lestev, v drevesni krošnji pa klop, ki je že sama
od sebe razpadala. Nanjo sta splezali tudi Julija in Lea. Oče je opazoval pasje neumnosti, jaz pa sem metal kamenčke, dajih je Oki lovil. Oče je čez nekaj časa rekel:«Gremo poiskat kakšno drugo hišo, ta je premajhna.« »Lahko gremo do opazovalnice, ni daleč. Tam v kotu gozda se nahaja,« sem se takoj spomnil. Blaž je takoj, ko je to slišal, splezal z drevesa. Juliji in Lei smo morali pomagati. Din se je spet znašel na povodcu. Oki seje še malo igral, potem pa je oddirjal za nami. Pes se je ves čas motovilil med nami. Skoraj bi nam pobegnil. Obrnil seje proti gozdu ravno tedaj, ko je Oki hotel mimo. Skoraj bi se zaletel v psa, a se je s svojimi tačkami odrinil in ga preskočil. Oddirjal je, ker se je zbal psa Dina, Dino pa je bil tako zmeden, da se je še nekaj časa samo obračal v krogu. Ko smo prišli do opazovalnice, je Dino spet veselo
skakal, saj smo ga osvobodili in pomirili. Splezali smo po lestvi in Oki za nami. Zgoraj pa ni vedel, kako se naj vrne na zemljo. Nismo dolgo čakali in že je skočil z lestve in pristal v grmičevju s tmi. Tudi sam sem zlezel z opazovalnice. Oče je iz grmovja slišal mjavkanje, zato je rekel: »Poslušaj to, Jernej. Slišiš mjavkanje?« »Nič ne slišim, »sem rekel. Bolj sem napel ušesa in zaslišal drobno mjavkanje. Rekel sem:«Ja, ga že slišim.« Ustrašil sem se, da se muc ne bo mogel osvoboditi, zato sem ga šel iskat. Oki pa se je znašel in sam prilezel iz bodečega grmovja. Ko sem se še jaz izvil iz grmovja, je napočil čas za odhod domov.
Oki je celo pot domov korakal za nami, meni pa se je še vedno zdelo smešno, kako j e skočil z opazovalnice.
JERNEJFRIC, 5.a
Odločam se
* smi razred osnovne šole ... (	1 iPovezan je z velikimi
odločitvami in prelomnicami za življenje.
Ena teh velikih odločitev je izbira poklica. Pri tem izbiranju moraš biti zbran, saj gre za tvojo prihodnost in tvoje življenje. Jaz sem se odločila, da se bom vpisala na ekonomsko gimnazijo, saj bi potem rada šla naprej študirat. Šola je na Ptuju, sprejeli bodo 90 učencev in upam, da mi ne bo potrebno pisati ekstercev. Ker se že dolgo zanimam za to šolo, sem do informativnega dneva, ki je bil 11. 2. 2005, zbrala kar veliko informacij. Vseeno pa sva se z mamico odločili, da si bova na informativnem dnevu bolje ogledali šolo in prisluhnili predavateljicam. Ko sva prišli do Šolskega centra, naju je do telovadnice usmeril prijazni mladenič. Telovadnica ni bila »nabito« polna. Za uvod je nekaj o šoli povedala ravnateljica, nato pa še socialna delavka. Dijaki različnih letnikov so se nam predstavili s kratkimi »filmčki«: eni so peli in plesali, drugi so prikazali različne kemijske poskuse, tretji pa so prikazali poklic, za katerega se šolajo učijo. Po predstavitvah dijakov nas je ravnateljica povabila, da si ogledamo učilnice. Pokazali so nam učilnico likovne umetnosti, ki ima novo opremo, učilnico, kjer dijaki ustvarjajo svoja podjetja. Na novo so opremili tudi učilnico računalništva. V učilnici, kjer dijaki ustanavljajo svoja podjetja, nam je profesor povedal, kako poteka delo in koliko ur na teden so tukaj. Mamici in meni je bila predstavitev všeč, saj sva potem doma skoraj ves čas razpravljali o različnih področjih šole. Nekaj dni nazaj sem izpolnila prijavo za vpis v šolo.
Upam, da bom sprejeta, da se bom v prihodnosti dobro učila in dosegla cilj, ki sem si ga zadala.
Petra Letonja
8.	a/8
Lea, vrtec Gorišnica
V šolo s kolesom
šoli se učimo o prometu. Cel razred sodeluje v akciji S kolesom v šolo. To je nekakšna nagradna igra. Ob koncu leta mora vsak razred, ki sodeluje, poslati kakšno igro, ki jo sam izdela. V Ljubljani izberejo najboljšo igro ter jo nagradijo. Pri učenju si pomagamo z delovnim zvezkom S kolesom v šolo. V njem so različne naloge o prometu. Za enkrat se učimo samo iz knjig. Maja pa bomo opravljali izpit za kolo. Pred tem bomo reševali vaje na računalniku in pisno preverjali znanje o prometu. Preden bomo opravili izpit za kolo, se bomo morali še naučiti, kaj pomeni kateri prometni znak in čemu je namenjen. Vsi si želimo, da bi kolesarski izpit opravili zelo dobro.
Aljaž Belšak, 5. a/9
Jaz sem kamen
Jaz sem kamen.
Sem jajčast in sive barve. Imam svoj dom in svojo mamo.
Ležal sem na travi in ko so prišli otroci,so me pohodili.
Spela Majcen, 2.a/9
3. a Ose zna
naši najmanjši učilnici šole je sedem lepih deklic in
enajst nagajivih fantov. Smo iskrivi in igrivi.
V šolo radi hodimo in se v njej zabavamo.
Fantje naši so veseli, da bi kar zapeli. Imamo tako srečo, da znanja imamo polno vrečo.
Sedem deklic za mizo sedi, enajst fantov se okoli podi.
Imamo miss razreda, to je Katja seveda.
Miha ima rdeča lička kot Pika Nogavička.
Valentina se smeji, ko jo David lovi. Patricija pouk zamudi, ker ji za pisati ni.
Niko problem ima, ker verzov pisati ne zna.
Matematika sta Igor in Žan, ni jima problem neznani člen.
David Reberc je divjak, na hodniku ga opazi vsak.
Sara bo cvetličarka, ker je rož velika poznavalka.
Tina, Timoteja, Vanja so polne znanja.
Miha, Egon in Damir ne vedo za mir. Borut in Domen imata rada svoj domek.
To smo mi-3. a!
Vanja, Tina, Timoteja, Katja, Žan, Igor, David
Postali smo ocenjevalci knjig
^ 4 čenči 8. razreda devetletke so napisali nekaj ocen knjig, ki sojih prebrali.
Rada berem knjige pisateljice Dese Muck, ki jo verjetno že vsi poznate -če ne drugače pa z nastopov v televizijskih razvedrilnih oddajah.
V	roke sem vzela knjigo Blazno resno o seksu - Knjiga namigov za najstnike. Naslov knjige me je tako pritegnil, da sem jo prebrala na mah. Knjigo je izdala založba Mladinska knjiga, ilustriral jo je Igor Ribič. Pisateljica je knjigo namenila najstnikom, ki se spopadajo s prvimi znaki dozorevanja - mozolji, prvo zaljubljenostjo. Glavni junaki so Biba, Tina, Rožca in Fredi. Vsi so zelo radovedni, hitro ugotovijo, da imajo podobne težave z odraščanjem. Desa Muck je napisala vsebino knjige z veliko dialoga med glavnimi junaki, veliko je tudi slenga, kar mlade še bolj pritegne.Vsebina knjige mi je bila zelo všeč in jo priporočam, da jo preberejo vsi osnovnošolci. Mislim, da je pisateljica zelo dobro opisala mlade in njihove probleme.
Maja Korošec
V	knjigi pisatelja Vitana Mala Nedelje nekega poletja se skozi življenja treh prijateljev pletejo ljubezenske in prijateljske zgodbe. Knjiga je namenjena osnovnošolcem, najstnikom. Med branjem knjige sem ugotovila, da imajo tudi glavni junaki v tej knjigi podobne težave kot jaz. Med njimi se začenjajo prve ljubezni, nekateri so sramežljivi, drugi zardevajo ob srečanju z dekletom ali fantom ... Tudi prijateljstvo med njimi j e včasih lepo, včasih pa polno neprijetnih trenutkov. Zanimiv je konec, ko se zaljubljenca srečno poljubita. Zgodba se dogaja na morju, v času počitnic.
Knjiga je mladinska povest, izdala jo je Prešernova družba, ilustriral jo je Rudi Košir. Knjigo priporočam
fantom in dekletom. Pisatelj je dobro opisal tudi tiste najstnike, ki težave najrajši rešujejo s pestmi. Preberite jo, ne bo vam žal.
Nina Černivec
Pred nekaj meseci sem prebral knjigo Ozvezdje Jadran. Napisal jo je meni neznan pisatelj Mate Dolenc.
Na prvi strani knjige j e verz:
"Vsem, ki sem jih ljubil in pojedel". Iz tega je razvidno, da je knjigo posvetil ribam. Vse dogajanje se vrti okoli ribolova. Pisatelj ima najrajši Jadransko morje, obišče pa tudi druga morja. Mate Dolenc primerja podvodni svet s kraljestvom. Večinoma je lovil večje ribe.
Ulovljeni ribi se je opravičil.
Knjigo sem hitro prebral, napisana je po poglavj ih.
Mislim, da ima pisatelj zelo rad ribe. Veliko omenja alkohol in kajenje, kar mi ni ravno najbolj všeč. Knjiga je bila izbrana za Cankarjevo tekmovanje, ki sem se ga tudi sam udeležil.
Matjaž Korošec
Vesela šola
letošnji 1. številki vesele šole P smo spoznali, da se kolesa vrtijo, kakšna je oprema kolesarja, se seznanili z nego kolesa in kako sploh samo kolo izbrati. V 2. številki vesele šole smo spoznali kis ali ocet. Spoznali smo, daje kis več kot marsikdo misli. O slapovih smo več izvedeli v 3.veseli šoli. Zelo zanimivo je bilo tudi v 4. veseli šoli. Zanimiva so bila glasbila, kijih lahko
Klemen, vrtec Gorišnica.
sami izdelate. 1000 let Bleda smo spoznali v 5. veseli šoli. Ugotovili smo, da je Bled odlična turistična točka, ki ponuja tudi kanček bogate zgodovine. Verjetno imate tudi doma psa. Več o naših štirinožnih prijateljih smo našli v veseli šoli številka 6. Ste vedeli, daje Nemški ovčar najbolj razširjena pasma v Sloveniji? No, to je nekaj tem iz vesele šole.
Gregor Finžgar 5.a/9
a OŠ Gorišnica je bilo 26. novembra 2004 izpeljano šolsko tekmovanje iz angleškega jezika za učence 8. razredov 8-letke. Testi so temeljili na obvezno prebrani literaturi (Daniel Defoe: Robinson Crusoe). Udeleženci so morali pokazati ustrezno znanje na področju poznavanja jezika, besedišča in pisnega izražanja, kjer se je fikcija prepletala z dejstvi iz prebrane knjige, fantazijo ter logičnim razmišljanjem. Bronasto priznanje so osvojili naslednji učenci:
Aleš Valenko, Matevž Cestnik, David Kostevc, Lucija Žnidarič, Saša Horvat in TinaMulej.
Aleš Valenko in Matevž Cestnik sta se uvrstila na državno tekmovanje iz angleškega jezika, kjer sta od 40 možnih točk dosegla 34 oziroma 33 točk.
DZS - Šolski epicenter organizira že več let bralno značko iz angleškega in nemškega jezika. Predlaga in ponudi ustrezno literaturo, bralno značko pa zaključi z enotnimi testi za vse ljubitelje bralne značke v Sloveniji.
Prebrati je treba od treh knjig (v 4. razredu 8-letke) do pet knjig (v 8.
razredu 8-letke). Bistveni cilj bralne značke je razvijanje ljubezni do knjige; branje pa pomeni tudi učenje in boljše poznavanje jezika.
V bralno značko iz angleškega jezika je bilo v šolskem letu 2004/5 vključenih 49 učencev, od katerih je 17 dobilo zlato priznanje, kar je zahtevalo natančno branje knjige in primemo znanje jezika.
Dobitniki zlatih priznanj so:
Eva Vojsk (4.razred 8-letke), Kevin Zavec, Rebeka Kovačec, Tjaša Lubec, Tadej Škerjanec, Urška Jurič, Monika Zorko, Matic Leben, Julija Geč (5.razred 8-letke) Jernej Fric, Matjaž Bezjak (V.razred 9-letke) Luka Žnidarič, David Kolar, Lucija Žnidarič (8.razred 8-letke) Matevž Cestnik, Tina Žiher in Tamara Bakič. Nemški jezik se poučuje na OŠ Gorišnica le kot izbirni predmet -trenutno v 7. in 8. razredu 9-letke. Bralna značka ni prilagojena njihovi specifiki, kljub temu so štirje učenci osvojili zlato priznanje:
Matjaž Bezjak (7.razred 9-letke), Luka Žnidarič, Sanja Lah (8.razred 9-letke) in Saša Zavratnik.
Vsem dobitnikom priznanj iskrene čestitke!
Mentorica: Karmen Fekonja

Ifrkj 'f vtatk- k Wp£A.
nf	’’P /vVbfrV ■
l	rt*J
fVMAAJ? /0W AAXA/.
'Sdv jfivtvviv	UJ\
nAMr-k1)h t V). \V .M* •
Xoty
y>/ rtf-h: /UirvO- A-riž.v
Aj 'JjLj /(»A jv .
AfN	mav-a / j<y
i /)/, tfmAf ,tj
hpjfir/i A,9zrvTJ. a -v <VA^i P' ‘
hfij	MJ	ArvMf
kj MtH /rtOf.*./.
TV	'Ar"
Mr-r r MA
A r L •''
TV/-'
Nekega dne sem za grmom zagledal nekaj svetlega. Bila je čarobna krogla. Bila je polna mavričnih barv. Iz čarobne krogle je prišel tih glas: "Zaželi si kaj." Toda nisem se mogel odločiti, kaj si bi zaželel. Potem sem šel domov.
Klemen Pal, 2.a/9
Ko sem pasla koze se je iz prvega grmčka nekaj zasvetlikalo. To je bila čarobna krogla. Potem sem jo odnesla v vas in ljudje so si nekaj zaželeli. Zaželeli so si, da bi imeli gradove in polno zlata.

Valentina Granda 2.a/9
Kitajci m Kitajke na fašenku v Cirkulanah.
Tehniški dan

"Kitajci mi, poševnih oči, iz daljne Azije smo prišli. Pri nas je riža polni vok, da jemo ga za vsak obrok. Kadar nam na polju vroče je, s | pahljačo si popihamo, da lažje dalje | dihamo. Ko pa nam vroče sonce £ sije, pred močnimi žarki klobuk nas skrije. Če pa nam nevarnost preti, vam lahko pokažemo, kako v karateju spretni smo mi vsi. "
Pust krivih ust
g. -^ako smo se opisali KITAJCI H in KITAJKE ob nastopu na w letošnjem pustnem karnevalu v Cirkulanah. Svojo predstavitev smo dopolnili še s plesom ob taktih tradicionalne kitajske glasbe.
Priprave na pustno dogajanje smo pričeli že v januarju. Pri pouku smo se pogovarjali o pustnih običajih, šegah, navadah, peli smo pesmi o pustu, plesali, slikali, izdelovali pustna očala, klovne, kurente, ... Izbirali smo tudi pustni lik za s udeležbo na karnevalu. Odločili smo 1 se za KITAJKE in KITAJČKE. Na I glavo smo si posadili kitajske S klobuke rumene barve, pod njih črne lasulje. V šoli smo si izdelali pahljače in posodice za riž. Za izdelavo obleke smo naprosili starše, ki so blago okrasili še s kitajskimi črkami. Nismo pozabili niti na palčke za riž.
Ob učenju plesnih korakov, spretnosti karateja in vseh drugih dejavnosti smo se imeli zelo lepo. Po predstavitvi na karnevalu smo bili za naš trud tudi nagrajeni.
Veselimo se že naslednjega pusta.
Učenci 1., 2. in 3. razreda z vzgojiteljico in učiteljicami
^6 ^ čenči 3. razreda smo imeli je kurentova obleka in maska maska izgledala kosmata. Na koncu I tehniški dan. Pogovarjali narejena iz ovčje kože. Mi pa smo smo kapo okrasili še s pisanimi smo se o pustnih običajih v izdelali njegovo masko iz različnih trakovi. Pri delu smo uživali, a smo našem kraju. Spoznavali smo maske, vrst papirja.	se vseeno zelo potrudili in naredili
ki jih vidimo v naši okolici. Najprej smo izrezali in oblikovali lepe maske. Maske smo razstavili in Natančneje smo spoznali kurenta, ki obraz, nato oči, obrvi, usta, zobe in jih pokazali drugim učencem naše je najbolj stara maska. Nekoč so bili jezik. Potem smo začeli pokrivati šole. Ko je minil pustni čas, smo jih kurenti drugačni kot so danes. Danes obraz z navitim papirjem, da je odnesli domov.
Učenci 3. razreda OŠ Cirkulane -
— --------——----------------------------------------------------------------7a vrč_____________________________
anes vam bom na kratko ■ predstavil moje delo pri žebljarjih. V osnovni šoli sem bil zelo slab učenec, zato sem se zaposli pri nekem kmetu. Ta me ni maral, zato me je hitro odpustil. Kasneje sem se zaposlil pri velikem industrialcu.
Izdeloval sem žeblje. Od začetka mi je bilo delo všeč, kasneje pa sem se ga naveličal. Delal sem dvanajst ur na dan, kar mi ni bilo ravno pri srcu in za zelo majhno plačilo. Vstati sem moral zelo zgodaj, saj se mi je delo pričelo ob šestih. Delal sem od šestih do trinajstih. Za tem sem imel dve uri prostega časa. Od doma pa do te majhne tovarne sem imel pet kilometrov. V prostem času sem moral domov zelo hiteti, da sem pravočasno prišel na kosilo in kasneje nazaj na delo. Pozimi je veliko delavcev zbolelo in industrialec jih je kar odpustil ter najel nove. Predvsem je iskal tiste, ki so delali čim več za čim manjšo plačilo. Vendar takih je bilo izredno malo. Čeprav smo imeli uzakonjen osem umi delavnik, smo morali trdo delati dvanajst ur. Ko sem bil star šestindvajset let, sem že imel ženo, ki ji je bilo ime Olga. Z njo sem imel dva sinova, Marka in Jurija. Videval sem jih zelo poredko, največkrat pri popoldanskem kosilu. Živeli smo v revščini in bedi. Na delo
nisem odhajal sam, saj je zraven mene delal sosed Jože. Vsak delovni dan sva skupaj hodila v službo. In tako so minevali dnevi, meseci in leta.
Prejšnji mesec sem zbolel za jetiko. Zelo mi je hudo. Industrialec meje že odpustil. Nimam denarja, da bi ženi in otrokoma kupil kaj za pod zob. Včasih me že močno stisne v pljučih in ne vem, kaj bo z mojim nadaljnjim življenjem.
David Klajderič 8. a/8
'žf ivel sem na deželi, v skromni Jr hiški z ženo in dvema otrokoma, m«* Ker nisem bil izobražen, nisem dobil nikjer službe. Ampak, ker sem rabil denar sem si moral poiskati službo, čeprav mi ni bila niti malo všeč. Delati sem začel v žebljami. Delo je bilo dolgotrajno in mučno. Vstajati sem moral že ob petih, da sem prišel do žebljame, saj se je delo začelo že ob sedmih. Delo mi je hitro začelo najedati živce, saj je bilo mučno in zelo enolično. Vsak žebelj sem moral segreti, tako da je bil žareč in dovolj vroč za kovanje. Ko sem ga s kovanjem izoblikoval, sem ga namočil v vodo in ga ohladil. Tako sem delal ves dan. Kot sem rekel, se mi je delo začelo ob sedmih in je trajalo do enih popoldne. Od enih do treh popoldne sem imel dve
uri počitka, ki sem jih izkoristil za malico. Malico sem si moral prinesti od doma. Ko je ura odbila tri, je že sonce začelo zahajati, ampak jaz sem moral spet začeti delati in sem delal do osmih zvečer. Ko sem ob osmih odšel iz žebljame, sem rabil spet dve uri, da sem prišel do doma. Doma sem bil potem tako utmjen, da sem šel takoj spat. Za dmžino nisem imel časa zaradi tega napornega dela. Tako sem delal v žebljami ves teden, le v nedeljo sem imel prost dan. Ob nedeljah smo z dmžino večinoma šli k maši, po maši pa smo pripravili nedeljsko kosilo. Le ob nedeljah se je na naši mizi znašlo meso, pa še to ne stalno. Ker j e to delo v žebljami trajalo večino mojega tedna, sem razmišljal o njem večino časa. Vse meje spominjalo na žareče žeblje in iskre. Zanima me, kako je bilo otrokom in ženam, ki so delali v žebljami. Vedno, ko sem pogledal svoje roke polne žuljev in prask, meje zajela žalost, ker delam takšno težavno delo. Žal mi je bilo, ker se nisem v svojih mladih letih učil, da bi imel sedaj boljšo službo.
Delo žebljarjev je bilo sigurno eno najtežjih del v tistem času. Sedaj seje to spremenilo in delavci ne morajo biti več tako izkoriščeni kot so bili včasih. Klemen Lilija 8.a/8
£
2
8* februar, slovenski kulturni praznik
^ ^ petek, 4. februarja je v gorišniški F kulturni dvorani potekala proslava v počastitev 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika. V kulturnem programu so nastopili člani Prosvetnega društva Ruda Sever iz Gorišnice, slavnostni govornik pa je bil župan občine Gorišnica, g. Jože Kokot, ki je v slavnostnem govoru povdaril:
"8. februar je najpomembnejši dan slovenske kulture. Naš največji poet vseh časov je na ta dan sklenil svojo življenjsko pot, za seboj pa pustil bogat opus poezije, ki je postala poezija slovenskega naroda in nas združevala skozi zgodovino ter je danes naš nacionalni ponos. Zato ni slučajno, daje njegova Zdravljica postala državna himna in je prepoznaven simbol države Slovenije. Mnogokrat se sliši, da se v naši državi namenja premalo sredstev za kulturo. Morda je temu res tako, vendar bi bilo povsem napačno trditi, da se zato s kulturo nobeden ne ukvarja. Se v tako malih krajih je venomer prisotna in nakazuje na prvobitnost našega naroda, da je ta sposoben ohranjati tradicijo in jo skozi mlade rodove graditi naprej.
Naša kulturna dediščina je bogata, slovenski duh pa sega daleč izven naših meja. Prešeren nas je s svojo poezijo postavil ob bok naj večjim pesnikom svetovnega kova. Duhovna identiteta, ki veje iz njegove poezije, slovenski narod povzdiguje med bisere evropske
kulture. Kot člani Evropske unije moramo spoštovati in gojiti kulturne vrednote še naprej in našo majhnost predstaviti kot prednost. V takšni družbi, ki nas sprejema kot enakopravnega sogovornika, hkrati pa nam priznava našo različnost in kulturo, se ni potrebno bati za obstoj Slovencev in naše kulture. Zato bodimo ponosni in srečni, da smo Slovenci. Ohranimo svoj jezik, svoj ponos, svojo bogato kulturo in dediščino.
Prešernova poezija je po svoji vsebini izredno bogata in mnogovrstna, saj je nastala v posebnih okoliščinah in zajema tako socialne, nacionalne, moralne, svetovno nazorske in celo družbeno politične ideje. Zato je hkrati tako ljudska, kot tudi svetovno nazorska. Njegov boj je bil boj v imenu svobodne poezije, njegova pot pa najustreznejša potnarodne uveljavitve.
Bogata kulturna dediščina slovenstva je popotnica, da še naprej delamo tako dobro, kot do sedaj. Verjamem, da se ni bati, da bi kultura na slovenskih tleh izumrla. Vi, ki ste danes tukaj, ste dokaz, da bo živela še naprej.
Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem vam, ki v občini Gorišnica marsikatero prosto urico nesebično namenite kulturnemu udejstvovanju in tako skrbite za bogatenje kulturne podobe.
Naj bo vaša ustvarjalnost brezmejna, vaše ideje pa naj naletijo na plodna tla."
Tamburaška skupina PD Ruda Sever Gorišnica
Državni prOak V šahu
^ a OŠ v Cirkulanah še vedno uspešno deluje šahovski W krožek. Mladi šahisti so se tudi v tekočem šolskem letu udeležili številnih tekmovanj. Na področnem tekmovanju v pospešenem šahu posamezno je sodelovalo 19 šahistov in šahistk. Najbolje sta se odrezala Žan Belšak in David Klajderič. Oba sta se uvrstila na osnovnošolsko državno prvenstvo v Kranju in dosegla odličen uspeh. V mesecu februarju so se mladi šahisti udeležili tudi ekipnega področnega tekmovanja. Vse tri ekipe: ekipa mlajših deklic, ekipa mlajših dečkov ter ekipa starejših dečkov so dosegle drugo mesto in tako v šolo prinesle tri nove pokale. S tem rezultatom so mladi šahisti pokazali, da so trenutno v šahu ena najbolj uspešnih šol v mariborski regiji. Vrhunec šahovskih tekmovanj v tem šolskem letu pa je potekal v tednu zimskih počitnic. To je bilo državno prvenstvo, na katerem je sodelovalo le najboljših deset šahistov iz vsake kategorije. Pravico do nastopa na tem tekmovanju.si je preko številnih tekmovanj pridobil učenec petega razreda Žan Belšak. Po napornem sedemdnevnem tekmovanju je Žan dosegel največji uspeh na svoji šahovski poti. Postal je državni prvak v kategoriji fantov do 12 let. S tem se je uvrstil na svetovno prvenstvo, ki bo potekalo med poletnimi počitnicami v Belfortu v Franciji.
ČESTITAMO!
Mentorja: Dragica Kolednik in Martin Majcenovič

Obvestila
Gledališka skupina PD Uuda SeVev Gorišnica

Vljudno Rabljeni na slovesnost ob 60 - letnici gledališkega udejstvovanja
LOJZETA MATJAŠIČA
ki bo V nedeljo, 10. aprila 2005, ob 15. uri V kulturni dvorani V Gorišnici.
Program:
Josip Lavtižar: Pravljica - DARINKA Lojze Matjašič: Veseloigra - IZGUBLJENI DEŽNIK Lojze Matjašič: Skeč - LETEČI KROŽNIKI Slavljenec se bo predstavil V Vlogi režiserja in SterbalekoVega Balažeka Scenografija: Bojan Čoki Glasbena oprema: Srečko Matjašič
Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Haloze
15. ocenjevanje Vin Vino Ptuj 2005
ZBIRANJE VZORCEV bo potekalo v Minoritskem samostanu na Ptuju
•	v petek, 8.4.2005, od 15.00 do 20.00 ure in
•	v soboto, 9.4.2005, od 12.00 do 20.00 ure.
OCENJEVANJE VIN bo potekalo v sredo, 13.4.2005, od 10.00 ure dalje refektoriju Minoritskega samostana.
RAZPISNI POGOJI za sodelovanje:
1 .za vsak vzorec je potrebno dostaviti: e za vina redne in pozne trgatve: 4x steklenica vsebine lLaliO,75L
•	za vina izbor: 4x steklenica vsebine 0,5L
e za vina jagodni izbor, suhi jagodni izbor, ledeno vino: 4x steklenica vsebine 0,25L
2.	vsaka steklenica mora biti opremljena z osnovnimi podatki: sorta, letnik, pridelovalec in vinorodni okoliš
3.	za vina redne trgatve se smatrajo vina z ostankom ne povretega sladkorja merjeno v °Brix-a do 8,5°Brix merjeno z refraktometrom
4.	v skladu s pravilnikom ocenjevanja si organizator pridržuje pravico povzorčiti posamezni vzorec pred podelitvijo odličja
5.	kotizacija za vzorec znaša 4.000 SIT (kar obsega stroške razvrščanja, ocenjevanja, vpisa v katalog, podelitve priznanja in vinsko pokušino po podelitvi)
6.	vzorce zbiramo le v predpisanem roku V.podrobnejše informacije:
. Edi Hojnik: 041/550-636,02/796-77-51 . Zvonko Amečič: 031 /641 /403,02/761-58-61
Vina bo na javnem ocenjevanju ocenila skupina priznanih vinskih strokovnjakov in enologov iz vinorodne dežele Podravje.
Vljudno vabljeni.
Organizacijski odbor DVS Haloze Cirkulane, 20.3.2005
REŠITE KRIŽANKO:
Črke z obarvanih polj sestavljajo geslo. Prepišite jih na dopisnico in pošljite na naslov:
Občina Gorišnica, Gorišnica 54, 2272 Gorišnica, najkasneje do 31. 6. 2005. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 praktične nagrade. Imena izžrebancev bomo objavili v naslednji številki Vesti iz Vasi.
Rešitev križanke iz prejšnje številke: "Zdravja in sreče polno novo leto.". Nagrajenci iz prejšnje številke so: 1. nagrada v protivrednosti 5.000 sit - Timoteja Petrovič, Moškanjci 22, 2. nagrada v protivrednosti 3.000 sit - Janja Zavratnik, Gorišnica 76,3. nagrada v protivrednosti 2.000 sit - Darinka Horvat, Gorišnica 21.
Nagrade bodo nagrajenci prejeli po pošti.