Poštnina platana v (otovlnl.
Posamezna Številka t (Hm.
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBOVLJE
Trbovlje, 27. maja 1949	Štev. 22
Leto n.
Delovno ljudstvo trboveljskega okraja je poslalo oozdraye in častitke dragemu maršalu Titu za rojstni dan .
A a J živi ljubljeni maršal Tito!
Vse življenje in delo tov. Tita je Potekalo in poteka v borbi z izkoriščevalskim kapitalističnim sistemom, ki je toliko let zatiral naše narode, jih ščuval med seboj in s tem rušil bratstvo in enotnost. Vse njegovo delo je tesno povezano z delom junaške Komunistične partije Jugoslavije, pod Vodstvom katere so se končno osvobodili naši narodi in stopili na odkrito pot v nov družbeni red.
25. maja 1892. se je rodil v majhnem mestecu v Klancu v Hrvatskem Zagorju borec, čigar ime se ni omenjalo s spoštovanjem le med narodno osvobodilno borbo, ampak ga omenja tudi danes sleherni jugoslovanski državljan. nanj pa zro s spoštovanjem tudi
zunanji, nam nenaklonjeni elementi. To ime je Josip Broz Tito.
Ker je že v mladosti okusil vse krivice, ki jih je izvajal izkoriščevalski kapitalistični razred nad slovenskim in hrvatskim ljudstvom tako pod bivšo Avstro-ogrsko državo, kakor kasneje pod bivšo Jugoslavijo, je že tedaj pričel z neizprosno borbo proti izkoriščevalcem, torej v dobi, ko so naši najboljši sinovi in hčere krvaveli v ječah, umirali, ali pa se skrivali in pripravljali vse potrebno za odločilno bitko, ki je res leta 1941 tudi prišla.
Kakor je stal vedno ob strani naših narodov, jih povezoval in učil, končno je prevzel vodstvo KPJ, tako je stopil leta 1941 na čelo vsenarodne-
Prisrčen sprejem
Titova štateta je bila v revirjih mogočna manifestacija ljubezni do našega dragega maršala, za njegov 57. rojstni dan. Štafeta je nosila na cilj nove obveze in dokaze iskrene ljubezni. V neštetih pozdravnih resolucijah in pismih obljubljajo delovni kolektivi in ostalo prebivalstvo neomajno zaupanje v vodstvo naše države in njenega voditelja tovariša Tita. Nobene klevete nas ne morejo ločiti od tovariša Tita, s katerim smo^bili združeni v borbi, danes pa v izgradnji socializma, Iskrena predanost do njega je bil izraz letošnje Titove štafete trboveljskega okraja. Se nikoli ni teklo toliko tekačev kakor letos. Od lanskoletne štafete se je razlikovala
Štafeta pred odhodom iz Zagorja
po tem, da je potekala letos glavna proga od Trojan do Izlak, preko Lok-Kisovca do Zagorja skozi Trbovlje na Hrastnik in Dol s priključkom štafete iz Radeč v Smarjeti pa vse do mesta Celje.
Veličastna je bila pot letošnje štafete. V njej je sodelovalo 713 tekačev od teh 531 starejših in 182 pionirjev. Štafeto pa je spremljalo še 1017 fizkul-'turnikov, udarnikov, pionirjev in ostalih.
V zgodnjih jutranjih urah je bilo na vseh mestih, kjer so bile glavne predaje štafete, zelo živahno. Prav posebno lepo je bilo v Zagorju, kjer so pričakovali prihod štafete iz Trojan, ki je krenila na pot 10 minut pred 8. uro, pozdravljena od prebivalcev in šolske mladine. Na Izlakah so sprejeli štafeto številni prebivalci, kmetje, delavci in šolska mladina. Po govoru tovariša Videniča in prečitanju pozdravne resolucije, je krenila Štafeta, toplo pozdravljena, do Lok, kjer se je zbralo preko 300 ljudi. Z zastavami in s cvetjem so »prejeli prebivalci Lok in
štafete v reaipjili
okoliških vasi fizkulturnike, ki so no-sili pozdrave tovarišu Titu. Zbrani množici in fizkulturnikom je spregovoril predsednik KLO, nato pa je štafeta krenila mimo obrata Kisovec, po ozki zagorski dolini in mimo separacije, kjer so pravkar prihajali polni vozički črnega diamanta iz Kotredež-kega rova. »Srečno« so pozdravljali rudarji, »ponesite naše pozdrave maršalu Titu in našo obljubo, da se bomo dosledno borili v izvajanju planskih nalog v rudarstvu.«
m
V Zagorju je bil sprejem naj lepši
Zastave, godba, pevci in vzklikanje večtisočglave množice je sprejelo mnogoštevilno štafeto, v kateri so bili rudarji zagorskega' rudnika, novatorji, lizkulturniki in mladina, pri predaji štafete pred Grčarjem. Pionirji so obsuli tekače s cvetjem in vzklikali maršalu Titu in Partiji. Vzkliki so bili prekinjeni, ko je s svečano okrašena tribune pozdravil v imenu telovadnega društva štafeto tovariš Klun Franc in prečital številne resolucije. V imenu rudarjev je govoril tajnik podružnice rudarjev, nato pa je spregovoril še >ov. Klančišar Martin, direktor zagorskega rudnika. Tovariš Taufer je izrekel pozdrave v imenu OF in vseh množičnih organizacij ter obljubil v imenu vseh Zagorskih frontovcev, da bodo zvesto izpolnjevali vse naloge za čimprejšnjo izgradnjo socializma. Istočasno so prispele štafete iz Kotrcdeža in iz Zagorske postaje. Med vzklikanjem in igranjem godbe je štafeta, toplo pozdravljena od vseh navzočih, krenila preko Ravenske vasi čez hrib v Trbovlje, kjer se je združila s štafeto iz zasavskega Triglava — Kuma. Štafeta iz Kuma je pritekla preko Dobovca, mimo postaje Trbovlje ter nosila pozdrave kmetov s Kuma in Dobovca, delavcev na separaciji v elektrarni in cementarni. Štafeto so nosili smučarji in delavci.
Preko 50 tekače« ie prispelo na cilj v Trbovlje
Preko 2000 ljudi, mladine, rudarjev, žena, godbe rudarjev in pevski zbor gimnazije je pričakalo štafeto. Ker je bilo nekaj minut zamude, sta skrajšala nestrpno pričakovanje rudarska godba in pevski zbor gimnazije »Ze se je ra*ul klic v monžici. Med o«
.	. i.; v..:. v. S.;i$ &&&$&£&*#
§$5EB3&
Prihod Titove štafete v Trbovlje
ga upora. Vsa štiri vojna leta je bilo ime Tito nada, v katero so bile uprte oči vse Jugoslavije, Gorice, Trsta in Koroške. V teku borbe je rasla njegova osebnost. Izdajalci in okupator so se tresli pred imenom Tito. Ze med okupacijo je na zasedanjih v Bihaču in Jajcu postavil temelje današnji Jugoslaviji in dokazal vsemu svetu, da bodoča Jugoslavija ne bo več igračka velesil, ampak da si bo v njej ljudstvo samo vladalo. Po zmagi nnd okupatorjem in izdajalci pa je bil Tito zopet oni, ki je poudaril, da »Tujega nočemo, svojega ne damo«, in da ne oumo odnehali, dokler ne dobimo vsega tistega, kar nam pripada in kar je po vsej pravici naše.
Danes vidijo narodi Jugoslavije v tovarišu Titu jamstvo za obstoj in napredek svoje domovine in naroda. Pod njegovim vodstvom korakajo ne-
omajno po poti, ki jo je nakazal Ja ne omahujejo, ker vedo, da so vse klevete, ki se vsipajo nanj, neresnične in izrečene le zato, da bi se naši narodi zmedli na svoji neomajni poti v socializem.
Novi družbeni red, ki je zmagal v Jugoslaviji, si utira zmagovito pot le zato, ker ga vodi na tej poti človek, ki mu ljudstvo Jugoslavije neomajno zaupa in ker ve, da bo mogoče doseči lepše življenje le pod vodstvom takega sina naroda, ki je narodu z dušo in vsem predan.
Ob 57. obletnici njegovega življenja mu veselo kličemo vsi jugoslovanski narodi:
»Nuj živi naš voditelj in učitelj jugoslovanskih narodov, naš borec za resnico in pravico, maršal Jugoslavija Josip Broz-Tito!
tekači so bili udarniki, pionirji, delavci cementarne in ostali. Na cilj je prinesel štafetno palico večkratni udarnik rudar — Koritnik Karel, štafeto pa je spremljal tudi 6 kratni udarnik Zilnik Jože, ustanovitelj prve mladinske številke na Vzhodnem obratu, ki je vkljub temu. da je imel nočno službo, tekel v štafeti. Tudi 7-kratni udarnik Lapornik Silvo je tekel. Lep je bil pogled na množico mladih src, pri katerih si videl veselje in radost, da lahko sodelujejo v manifestaciji, ki je tako spontano izražala ljubezen in predanost našemu Titu. Rudarska godba je zaigrala himno, nato pa je podpredsednik okrajnega telovadnega odbora tov. Klemen Tone prečital resolucijo prebivalstva trboveljskega okraja. Po®en štafete in lik maršala Tita pa je podal podpredsednik OLO Trbovlje. Obenem z glavno štafeto so prispele štafete iz Partizanskega vrha in štafeta iz CebinovegS, kjer se je vršil v aprilu 1937 ustanovni kongres KPS, kateremu je prisostvoval tudi tovariš Tito. V tej štafeti so sodelovali člani ZB, med nositelji v štafeti pa je bila tudi partizanska mamica, kjer so Imeli zatočišče prvi partizani, ves čas mod narodno osvobodilno borbo. Ob igranju godbe in vzklikanju je krenila štafeta preko rudarskih naselij, mimo dnevnega kopa Neža čez hrib v Hrastnik.
Pri Birtiču v Hrastniku se je glavni štafeti priključila stranska štafeta iz prve mladinske zadružne ekonomije, Iz Ceč. Pred fizkulturnim domom se je zbralo preko 500 Hrastničanov in godba. Po odigranju himne in prečita-nju resolucij je govoril tovariš Sovre, član Okrajnega komiteja. Štafeta je krenila preko Dola, kjer ji je bila priključena štafeta Iz Zasavja. Na Dolu je bilo vedro razpoloženje. Tu je bila zbrana vsa mladina. Štafeto so sprejeli s harmonikami, tej pa se je priključila stranska štafeta, ki je prispela z Mrzlice. Kratek nagovor in že je štafeta krenila dalje. Preko kmečkih naselij na Marnem in v Breznem do Smarjete, kjer se je izvršil stik s štafeto iz Radeč, se Je vila kolona mladih src, ki so nosili pozdrave maršalu Titu za njegov rojstni da*.
V Radečah se je priključila pionirska štafeta iz Vrhovega
Tudi Radečani niso zaostajali. Prav lepo so izvedli štafeto, ki je potekala iz Jagnjenice in mimo papirnice do glavnega trga, kjer je bilo zbranih preko 400 ljudi z godbo. V Radečah se je priključila štafeti pionirska štafeta iz Vrhovega, v kateri je teklo preko ■100 pionirjev. V Radečah je spregovoril tajnik KLO Radeče, nato pa je krenila štafeta ob Savi do Zidanega mosta, kjer so sprejeli štafeto železničarji in številno občinstvo. Svojo pot je nadaljevala ob Savinji do Smarjete, kjer ji je bila priključena štafeta iz revirjev in kjer so jih pričakali mladina in tekači Iz Celja — okolice. Vse do Celja so spremljali štafeto tekači lz revirjev. Štafeta je prispela v Celje točno ob napovedanem času. Med vzkliki in navdušenjem številnih Celjanov, ki so pričakovali prihod štafet, so prinesli revirski fizkultumiki štafetno palico in pozdrave maršalu Titu, z obljubami, da bodo revirji ostali zvesti revolucionarnim tradicijam v izpolnjevanju planskih nalog, do končne zmage in izgradnje socialista, katerega gradijo narodi Jugoslavije še bolj pospešeno, vkljub neprestanim napadom na našega dragega maršala Tita.
»Ni sile, ki bi nas mogla odvrniti od naše poti, pod vodstvom najboljšega sina jugoslovanskih narodov,« je Vzkliknil zastopnik revirjev, ko je prečital pozdravne resolucije pred tisočglavo množico Celjanov.
Rorba za socializem je stvar mobilizacije najširših ljudskih ustvarjalnih sil in vsakodnevne, nepopustljive borbe sta uničenje 'kapitalističnih elementov
Napoved tekmovanja trboveljskih rudarjev vsem rudarskim kolektivom
SlOH ton premoga, darilo 11. kongresu ZSS
Na dan 25. maja 1949, ko vsi narodi Jugoslavije proslavljajo 57. rojstni dan našega ljubljenega učitelja, tovariša maršala Tita in v dneh, ko se vsi člani sindikalne organizacije pripravljajo na II. kongres Zveze sindikatov Slovenije, so se sestali rudarji rudnika Trbovlje na masovnih medizmeničnih sestankih. Na teh sestankih so pregledali dosedanje delo kot najboljši rudnik v mesecu aprilu v zveznem in republiškem merilu ter sprejeli nove obveze.
Po pregledu dosedanjega dela, so ugotovljeni lepi uspehi. V januarju so mesečni plan dosegli 100 %, v februarju 102 %, v marcu 107 %, v aprilu 108.8 % in do 25. maja 2.8 °/Q.
Ob zaključku sestanka so se trdno odločili, da bodo polletni plan III. leta
Titove petletke zmagovito izvršili in ga prekoračili za 4.2 °/g.
Na osnovi višje postavljenega plana in sprejetih obvez na II. kongresu rudarje v Beogradu meseca aprila, so sklenili, da bodo letni plan izvršili do 29. novembra.
Prevzemajoč individualne obveze, zavedajoč se pomena izvršitve plana v rudarstvu, so sprejeli rudarji rudnika Trbovlje nove obveze.
Za čimprejšnjo izpolnitev polletnega plana napoveduje rudnik Trbovlje enomesečno tekmovanje vsem rudnikom v državi. Tekmovanje bo trajalo od 1. junija 1949 do 1. julija 1949.
Da bodo tekmovanje tudi v celoti uspešno izvedli so sprejeli najboljši rudarji in nameščenci individualne obveze.
Bregar Marija 25 ton, Hribar Helena 25 ton. Po 10 ton Breznikar Ivan, Šinkovec Vilma, Grošelj Vida, Vidic Slavka, Koritnik Tea. Po 5 ton Kraj-šek Fani, Majdič Malči, Veljalič Žita, Blatnik Cveta, Skale Ljudmila, Salamon Angela.
Člani KP celice separacija pa bodo do 29. maja nakopali v čast kongresa sindikatov Slovenije 70 ton.
Obvezale pa so se še tovarišice, ki delajo pri vožnji, da bodo izvršile po 40 prostovoljnih ur. Te so: Lovše Pavla, Snoj Ivana, Čretnik Ivana in Hum-ski Marta.
Delovodja 2eleznik na Meži se je obvezal, da bo izvršil pri vožnji 50 prostovoljnih ur, prav toliko tudi obiato-vodja Majcen Ivan.
Kolektiv rudnika pa poleg del na "premogu Izvršuje prostovoljno delo pri kopanju vodovoda ter je pri tem izvršenih že 1410 prostovoljnih ur.
Kolektiv Opekarne pa si Je zadal obvezo, da bo v prostem času napravil 15.000 komadov zidne opeke, katero po podaril partizanskima Pogorelcema tov. Peklarju in Koširju rudarjema iz Laškega.
Kolektiv Elektro-obrata v Trbovljah pa se je obvezal, da bo napeljal električno napeljavo do sindikalnega počitniškega doma na Partizanskem vrhu, in sicer do 29. novembra 1949.
Poziv na tekmovanje dostavlja in poziva rudarski kolektiv Trbovelj vsem rudnikom v državj. Sprejemajoč obveze, hočejo rudarji Trbovelj zmagovito prekoračiti plan I. polletja. Obveze, katere so sprejeli na dan 57lega rojstnega dne tovariša maršala Tita, izražajo globoko hvaležnost za njegove ogromne zasluge, katere je izvršil za narode Jugoslavije na čelu s slavno KP, katere je neustrašno vodil pred vojno, kakor tudi fned vojno ter danes po vojni v izgradnji socializma. To je obenem tudi naš odgovor na vse klevete proti tovarišu Titu in našemu CK KPJ.
Svojemu dragemu učitelju In voditelju maršalu Titu želijo trboveljski rudarji še dolgo življenje, v katerem naj vodi našo Partijo in naše narode od zmage do zmage, in prosijo, da sprejme te obveze kot najprlsrčnejšo čestitiko za 57. rojstni dan.
Naknadno pa so sl še zadali obve-.zo: upravni odbor podružnice rudarjev 1042 ton premoga, Zunanji obrat 680 ton. Skupno do sedaj sprejetih obvez rudnika Trbovlje 8108 ton.
uspehe in določila po vrstnem redu rudnike, ki so dosegli najboljše uspehe. V skupini rudnikov z večjo proizvodno kapaciteto je v aprilu dosegel najboljše'mesto trboveljski premogovnik. Rudnik Trbovlje je presegel proizvodni plan v aprilu za '6.1 «/o- Delovni učinek na posameznika se je povečal za 8.7 o/#, pri lesu so prihranili 17 o/o, pri eksplozivu 8.9 oNeupravičenih iz-
ostankov je bilo 0.9o/0\ Na drugem mo stu so rudarji iz Idrije, ki so presegli plan za 9 o/0, rta tretjem rudnik Senovo s preseženim planom za 4.9 o/d. Rudarji iz Zagorja so na četrtem mestu. Plan so sicer presegli za 6.2 n/d, toda učinek na posameznika je za 1.9o/d manjši od planiranega. Neopravičenih izostankov imajo 1 o/0. Rudniku Zagorje sledi Hrastnik, temu pa Velenje in Mežica.
Rudarska mladina tekmuje
BRIGADA 216, KI DELA 2E ZA
DRUGO PLANSKO POLLETJE Brigada 216, ki dela že za drugo plansko polletje, je napovedala vsem mladinskim brigadam v Sloveniji enotedensko tekmovanje od 22.—29. maja 1949. v čast II. kongresu Zveze sindikatov Slovenije.
Obvezujejo se:
1.	da bodo dne 29. maja delali že za 20. avgust 1949;
2.	da ne bo v tem tednu neupravičenega izostanka;
3.	izboljšali bodo kvaliteto premoga;
4.	da bodo zmanjšali porabo smodnika in
5.	proizvodne stroške bodo znižali v tem tednu za 3 °/o-
Brigadirji 216. brigade Vzhodnega obrata Trbovlje
TEKMOVANJE ZA II. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Kakor so rudarski kolektivi okraja Trbovlje sprejeli razne obveze v počastitev II. kongresa Zveze Sindikatov Slovenije, tako si je tudi delovni kolektiv CRD kljub pomanjkanju materiala zadal individualne obveze za izgo-tovitev raznih rudarskih predmetov, v čast tedna, ko bo zasedal II. kongres ZSS, in da bo mesečni plan presegel za 10 o/j.
Mala industrija si je napovedala tekmovanje med grupami v raznih točkah, ki bodo dvignile storilnost na posameznika za 0.5«/0 in izboljšali higijeno po poslovalnicah.
Sindikalna podružnica OLO si je zadala obvezo, da pomaga frontnim brigadam 1 pri sečnji lesa in pri Okrajni opekarni, kjer bodo izvršili 250 prostovoljnih ur in izdelali 5000 komadov zidne opeke za gradnjo zadružnih domov.
Kolektiv Okrajnega magazina se je obvezal, da bo izvršil 400 prostovoljnih ur pri kopanju vodovoda.
Delovni kolektiv DES-a pa bo izvršil pri elektrifikaciji in postavitvi drogov vil vaseh 560 prostovoljnih ur.
Mladina v Zagorju uspešno tekmuje
Zagorska mladina je bila letos precej razgibana. V vseh sektorjih je opaziti živahno delo. Pri tem se posebno odlikuje terenski aktiv LMS v Lokah-Kisovcu, ki je že dne 3. maja t. 1. napovedal enomesečno tekmovanje ostalim aktivom LMS v Zagorju in sicer v čast praznika zmage 9. maja in v čast rojstnemu dnevu maršala Tita. Uspeh tekmovanja se je pokazal v tem, da je terenski aktiv LMS v Lokah-Kisovcu napravil do 21. maja 1055 prostovoljnih ur na raznih deloviščih, predvsem na rudniški ekonomiji Dolsko. S tem je prekoračil obvezo 800 ur, za 255 ur. Ostali aktivi so napravili po nepopolnih podatkih 1465 ur, vsi mladinski aktivi skupaj pa 2520 ur. V prostovoljnem delu prednjačijo mladinci Omahne S'ranc, predsednik terenskega aktiva LMS Loke-Kisovec s 148 urami, Ramšak Ivo 112 in Bokal j Ludvik ml. z 90 prostovoljnimi urami.
Poleg prostovoljnega dela so vsi aktivi znatno izboljšali delovno disciplino, razvili prav živahno agitacijo za pridobivanje novih članov ter se intenzivno posvetili delu na kulturno prosvetnem polju. Razvili so tudi večjo delavnost pri fizkulturi in Ljudski tehniki.
Rudarji Trbovelj hodit izven delovnega časa nakopali NIOH ton premoga
Iz Vzhodnega obrata so sprejeli obveze naslednji:	Zibret Adolf, pred-
sednik pododbora, bo s svojim tovarišem nakapal do 29. nov. 200 ton premoga. Koritnik Karel, 5kratni udarnik, s svojim tovarišem tudi 200 ton. Menardi Alojz in Dornik Matija 150 ton. Zilnik Jože in njegov tovariš 150 ton. —:	Po 100 ton bodo nako-
pali Skobe Ivan in Kregar Ivan, Jamšek Adolf in Perpar Alojz, Bebar Jože in Vidmar Franc, Skubic Ivan ln Tomšič Franc, Zunk Ladislav in Dornik Ivan, Zupančič Jože in Jerin Anton, Lapornik Silvo in ndegov tovariš, Bec Jože in Munjiza Velimir, Murn Karl in Jerman Franc, Kovačič Stanko in Fabjan Albert, Bregar Jože in Blažič Franc, Trotovšek Ivan tn Fogrls Franc, Poglajen Ivan s tovarišem, pomagali pa bodo kot strelci Hudarln Ivan in Knez Alojz ter Grebelšek Alojz kot zasekač.
Na zapadnem obratu pa so se obvezali vsi strelni mojstri za 200 ton. CeloJ.no nadzorno kakor tehnično osebje 500 ton. Zagorišek Anton s tovarišem 100 ton. Po 100 ton so se še obvezali Kralj Anton s tovarišem, Šinkovec Alojz s tovarišem, Gornik in Ostanek Alojz ter Majcen Božidar in Kepa Franc vsak po 100 ton, Bibič Ivan in Mrak Anton vsak po 5C ton.
Doberna-Neža: Piki Jože II. 100 ton, Mak Ivan 100 ton, Poznič Ivan 120 ton, Puntar Ivan 120 ton, Selevšek Leopold 70 ton, Sener Albin 60 ton. Po 50 ton bodo naikopali: Knez Franc, Treven Vili, Železnik Vktor, Hrušovar Franc, Vodopivec Emil, Kukovič Ferdo, Kastelic Gustl, 2ibret Vinko, Božjak Rudi, Naglič Tone, 40 ton pa bo nakopal Ravnikar Karl
Uprava rudnika Trbovlje:	Jelen
Alojz, Butkovec Ivo in Lubi Željko vsak po 150 ton. Zupančič Vili in Su-ler Anton po 100 ton. Šuštar Mirko 50 ton, Veligovšek Stanko 48 ton, Kuhar Alojz in 2eleznik Martin po 40 ton. Turnšek Rajiko, ing. Vrečar po 32 ton, Šuštar Stane 32 ton, Frigl Milka, Irt Janez po 24 ton. Bigman Elčka In Kruljc Stanko po 16 ton teT Mrak Vinko 32 ton.
Nameščenci Delavsko ulslužbenske restavracije: Po 50 tom Poglajen Rezi, Petaver Marija, Rozman Marija, Požun Ema, Lipušček Fani, Narglav Štefka, Brinek Ana, Ravnikar Mili, Jereb Antonija, Krajšek Joža, Tominšek Slavka, Urbas Pavla. Po 40 ton Jelen Štefka,
Rudnik Trbovlje v aprila ta prvem mestu
V vseh slovenskih rudnikih se borijo rudarji za čimprejšnjo izpolnitev mesečnih proizvodnih planov, povsod stremijo za tem, da uvajajo brigadni sistem dela ter mehanizacijo, s čimer je dana možnost za izvedbo proizvod-mh planov še večja. Pretekli teden je v Trbovljah zasedala tekmovalna komisija Republiškega odbora rudarjev , Slovenije, ki je pregledala dosežene
Frontne gozdarske brigade maršalu Titu za rojstni dan
Delali bomo toliko časa, dokler v celoti ne izpolnimo svojih planov

ra?
jr trr ~
V ra- U-

>'•' <* ra**
II ^
, .v ■ -	:

Brigada za izpolnitev gozdnega plana pri prevozu čez Savo ob priliki odhoda
Iz Trbovelj in Hrastnika je v petek dne 20. t. m. odšla brigada frontovcev V Mozirske planine, da pomaga pri izpolnjevanju gozdarskega plana. V brigadi so se združili najboljši frontovci, ki so odhajali z zavestjo, da je potrebno Izpolniti planske naloge v gozdarstvu ravno tako kakor v ostali industriji. Brigada, ki se je formirala pred upravo rudnika, je bila opremljena z vsemi potrebnimi rekviziti. Ob pol 9. uri zjutraj je komandant brigade Petrič Polde formiral zbor, na kar je zbranim frontovcem spregovoril član Okrajnega odbora OF, ki je nakazal .važnost izvrševanja gozdarskega plana ter želel, da tudi v gozdarstvu izpolnijo norme in jih presežejo tako, kakor to vršijo y ?vojem vsakodnevnem poslu. Kmalu nato so odbrzeli kamioni s frontovci proti Hrastniku, kjer so se združili s frontovci iz Hrastnika. Iz trboveljskega
Kljub pomanjkanju delovne sile v rudniku in v lokalni industriji se je V Zagorju formirala delovna brigada, ki je dne 20. maja odšla v pomoč ostalim brigadam, ki se že bore za izpolnitev gozdnega plana.
Pred odhodom je brigadi spregovoril sekretar Mestnega odbora Ljudske fronte tov. Taufer Boris, ki je v kratkih potezah nakazal važnost izpolnitve gozdnega plana. Sekretar mestnega komiteja KP tov. Kokalj Franc, ki je tudi sam odšel v brigado, je navzočim prikazal borbo naše ljudske oblasti za neodvisnost na gospodarskem polju. Pri tem se je dotaknil splošne borbe, ki se danes bije po vsej zemlji med
okraja sta bili dosedaj formirani dve brigadi, od katerih dela ena v Mozirskih planinah, dočim opravlja druga svoje delo v gozdovih, blizu Radeč. V čast II. kongresa sindikatov Slovenije pa si sindikalne podružnice trboveljskega okraja zadajajo individualne obveze z namenom, pomagati izvršiti gozdarski plan. Tako si je sindikalna podružnica uslužbencev Okrajnega ljudskega odbora zadala obvezo, pomagati pri izvršitvi gozdarskega plana ter začela takoj tudi izvrševati obvezo. V nedeljo 22. maja je sodelovala v gozdarski akciji v gozdovih Brunka pri Radečah. Pri tem je izvršTa 400 prostovoljnih ur.
Pri prostovoljnem delu je sodelovalo 35 članov sindikata okrajnega ljudskega odbora in 25 članov mestnih gospodarskih podjetij, ki so posekali in pripravili 100 kub. m lesa.
socialističnim in kapitalističnim taborom. Borba med obema taboroma se zaostruje, ker se neizogibno približuje konec kapitalističnega in imperialističnega družbenega reda.
Številni navzoči so govornikom burno pritrjevali in marsikateremu je bilo težko pri srcu, ker ni smel oditi z brigado, v katero se jih je prijavilo lepo število. Produkcija mora ostati na višini, zato ni dovoljeno, da bi odšli tovariši iz produkcije v brigado.
Tako je zagorsko delovno ljudstvo zopet enkrat dokazalo, da se zaveda vseh nalog, ki nam jih nalaga petletni plana in s tem v zvezi: graditve socializma v naši deželi.
Ob rojstnem dnevu maršala Tita sta sklenili trboveljski brigadi, da ostaneta na delu 10 dni dalje
Trboveljski okraj, ki je prvi izpolnil in presegel plan zbiranja frontovcev in partijcev za gozdarske brigade, je poslal na delo dve brigadi, ki sta bili z orodjem in vsem ostalim najbolje opremljeni brigadi. Brigada »Lojzeta Hohkrauta«, ki šteje 241 brigadirjev in dela v Mislinju, je bila naravnost vzorno opremljena z orodjem, saj so prinesli brigadirji s seboj celo rezervna toporišča za sekire. K drugi trboveljski brigadi, ki dela v RadečaH, pa odide iz Trbovelj jutri še 41 novih brigadirjev. Obe trboveljski brigadi, v katerih je precej partijcev in borcev NOV, sta ob rojstnem dnevu maršala Tita sklenili, da ostaneta na delu 10 dni delj kakor vse druge brigade.
Partizanski tabor na Mrzlici
Na Mrzlici je bilo v nedeljo zelo živahno vkljub deževnemu vremenu. V gručah so prihajali borci in borke iz NOV na Partizanski tabor, katerega 'je priredi!. Okrajni odbor Zveze borcev. Poleg številnih udeležencev sta sodelovali na taboru rudarski godbi iz Trbovelj in Hrastnika ter pevsko društvo »Zarja«. Svečanost je otvoril tajnik Zveze borcev tovariš Koritnik. Obširen referat o uspehih in nalogah
Predaja prehodne zastavice najboljši zvezi
Cementarna Trbovlje je v predkongresnem tekmovanju dosegla velike uspehe in izpolnila svoje obveze, ki si jih je zadala že 1. aprila t. 1. Ves čas tekmovanja je dnevno presegala plan tako, da bo na dan kongresa mesečni plan za maj< že dosežen m presežen. Isto tako je hudi letni plan za ta čas presežen, tako v proizvodnji, kakor v odpremi. Uspeh kolektiva je tem lepši, ker se Uprava in sindikat borita z objektivnimi težavami, tako v pogledu delovne sile, kakor tudi v pomanjkanju potrebnih rezervnih delov za prašilne naprave.
Ves čas tekmovanja je kolektiv budno pazil na kvaliteto cementa in uspelo mu je, da ni ves čas prejel v tem pogledu niti ene reklamacije. Pri znižanju proizvodnih stroškov je prišla predvsem do izraza poraba premoga v prahu, mesto zdroba, kar ceno mesečno znižuje. Pri uporabi prahu je treba upoštevati še eno dejstvo, namreč, da se s kurjenjem prahu težje dosega dnevna proizvodnja, ker je ta vrsta goriva slabša od zdroba, kljub temu pa je kolektivu in upravi uspelo s porabo prahu obdržati proizvodnjo in jo celo dvigniti. Tudi je kolektiv
Zveze borcev pa je podal član okrajnega komiteja KPS Trbovlje tovariš Sovre. Po govoru pa je bila predana prehodna zastavica najboljši Krajevni zvezi. Prehodno zastavico je prejela krajevna zveza Hrastnik, ki si jo je priborila že lansko lejo in si jo je letos ponovno osvojila.* Samo v letošnjem letu je Krajevna zveza borcev Hrastnik izvršila preko 3000 prostovoljnih ur. Program partizanskega tabora so izpolnili pevci »Zarja« In pa obe godbi. V veselem in prijetnem razpoloženju so borci in borke iz NOV obujali spomine na partizanske borbe ter se pogovarjali o bodočih nalogah.
KmemdiogrtMfi
Kino Zagorje predvaja
Sobota 28. maja 1949 ob 6. in 8. uri zvečer.
Nedelja 29. maja 1949 ob 10., 6. in 8. uri zvečer angleški film KRATKO SREČANJE Sreda in četrtek i. in 2. junija 1949 ob 6. in 8. uri zvečer ^	odlični estonski film
ŽIVLJENJE V C1TADELI NAVODILA:
Kino Trbovlje predvaja
sovjetski film
»MLADA GARDA« I. del
Predstavo:
v petek ob 6. in 8. uri, v soboto ob 6. in 8. uri, v nedeljo samo ob 8. uri, v ponedeljek ob 6. in 8. uri, za mladino po znižani ceni v nedeljo ob 9. uri.
Kino »Rajko« Hrastnik predvaja
*ved»kl film
. »KO CVETIJO LIVADE«
Predstavo:
v soboto ob 6. in 8. uri, v nedeljo ob 4., 6. in 8. uri. Prihodnji teden predvaja sovjetsko pravljico »PEPELKA« Predstave: v sredo ob 8. uri, v četrtek ob 6. in 8. uri.
Obvestilo vsem rezervnim oficirjem
Obvešča se vse rezervne oficirje, ki bivajo na teritoriju okraja Trbovlje, da se bo dne 5. junija 1949 ob 7. url zjutraj vršila konferenca v prostorih okrajnega ljudskega odbora Trbovlje. Konferenc! morajo prisostvovati vsi rezervni oficirji obvezno. S seboj naj pr.nescjo vse vojaške dokumente.
Iz pisarne Vojnega odseka Trbovlje.
v vsakem pogledu štedil na materialu in plačilnem fondu. Saj je z novim načinom pridobivanja surovin, t. j. z lijaki v kamnolomih v zadnjih 6-tih tednih prihranil velike vsote -na plačah in delovni sili.
Obveze glede čistoče tovarniških objektov in strojev je kolektiv po danih možnostih izpolnil.
Do dneva kongresa bo delovni kolektiv cementarne vložil vse sile v to, da bo dnevni plan čim bolj prekoračil, istočasno pa bo popolnoma izpraznil skladišče klinkerja z udarniškim delom, v času kongresa. Ves kolektiv se zaveda važnosti II. kngresa Zveze sindikatov Slovenije in je tako v preteklosti, kakor tudi danes vedno v prvih vrstah pri dosegi planskih nalog; s tem pa omogoča čimprejšnjo zgraditt^ socializma v naši ljudski državi.
Navzlic stalnim klevetniškim napadom naših nasprotnikov na vzhodu in zahodu, navzlic blatenju našega najvišjega vodstva, gre kolektiv Cementarne svojo pot. Z zaupanjem v Partijo in Tila izvršuje vestno svoje planske naloge, za lepšo bodočnost vsega delovnega ljudstva.
Delovna brigada odhaja v gozdove
Tudi Žagarje je poslala delavna brigada za izpolnitev gozdarskega plana
Ktolektlv cementarne pred kongresom Zveze sindikatov Slovenije
Izredno zasedanje okrajne skupščine v Trbovljah
Na izrednem zasedanju Okrajne. Eberl je govoril o problemu delovne skupščine v Trbovljah, ki je bila v 1 sile, ki je za ves trboveljski okraj zelo petek dne 19. ma*a ,so bili izvoljeni važna, kakor tudi o vzpostavitvi pra-najboljši delegati za Oblastni odbor vilnih tehničnih norm po vseh pod-Ijubljanske oblasti. Zasedanje je začel jetjih, zveznega, republiškega in lokal-najstarejši odposlanec tov. Eerlugn nega značaja. Kot zadnji je govoril v Ferdo, ki je poudaril pomen zaseda diskusiji tovariš Ferluga Ferdo, ki je nja ter predal nato besedo organiza- govoril o kulturnoprosvetnem delu, ki cijskemu sekretarju Oblastnega komi-1 se je zelo razgibalo na vasi, dočim je
teja KPS za ljubljansko oblast lov.
Sumradi Vinku. Tov. Sumrada je v svojem referatu nakazal pomen organizacije in vzpostavitve novih oblastnih odborov. Z ustanovitvijo oblastnih odborov bo prešel velik del nalog operativnega značaja na oblastne odbore, ki bodo lahko konkretneje vplivali na izvrševanje posameznih zadev, ministrstvom pa bo omogočeno v večji meri dajanje načelnih smernic za uspešno sprovajanje politike icpubli-škega značaja. Novi oblastni odbori bodo važen doprinos k upravni izgrad- I Zagorju. Na pobudo okrajnega odbora nji naše republike in nadaljnji utrditvi I ljudske prosvete je bil v Zagorju or-izgradnje naše ljudske oblasti. Rete- ganiziran režiserski tečaj, pa je klavr-
' no propadel zaradi nezadostne iniciativnosti krajevnih faktorjev, ki niso znali organizirati kadra obiskovalcev kljub temu, da je ravno dramsko dele v Zagorju na tleh. z večjim izgovorom češ da ni potrebnega kadra Rmiž
v centrih na mrtvi točki. Pohvalil je kulturno delo v Hrastniku. Velika pridobitev za trboveljski okraj so otroške jasli v Trbovljah in Domovi igre in dela, ki prav dobro poslujejo v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju, dočitr se v Radečah pripravlja otvoritev. Dom v Radečah pa še ne bo kmalu idprt, ker nudi KLO Radeče premalo podpore, prav tako pa tudi industrijska podjetja na območju Radeč. Na polju ljudske prosvete je delo razgibano v Hrastniku, prav slabo pa v
ralu tov. Sumrade Vinka je sleč* pregled volilne komisije, ki je predlagali! kot delegate za volitve oblastnega odbora naslednje tovariše: Kovača Viktorja, partizana od leta 1942, Bur-keljca Ferda, Hkratnega udarnika v zagorskem rudniku, ki je bil za svoje uspešno delo odlikovan z Redom dela I. stopnje, tov. Povšeta Dušana ,se kretarja okrajnega komiteja KPS Trbovlje, Brečka Antona, večkratnega udarnika rudnika Hrastnik, Rojnik Angelo, sekretarko okrajnega odbora AFž in predsednico ljudskega odbora v Hrastniku, Sorna Ivana, tajnika okrajnega ljudskega odbora. Zagorska Antona, Skratnega udarnika rudnika Trbovlje, in Silhurja Antona večkratnega udarnika v steklarni Hrastnik. Navzoči odposlanci so z aplavzom sprejeli predlog volilne komisije.
V diskusiji so govorili odposlanci Sorn Ivan o nalogah ljudske oblasti v
niče' poslujejo prav dobro, velik uspeh pa je bil dosežen s kmetij&koizobraže-valnimi tečaji, med katerimi sta bils najboljša na Razboru in Podkumu, najslabši pa v Mlinšah. Okrajna zveza kmetijskih zadrug je temu vprašanju posvetila premalo pozornosti, ker ni dala na razpolago dovolj kmetijskih strokovnjakov. Po diskusiji je delovni predsednik predlagal odposlancem v potrditev sklep IO o odpoklicu Bruna Jankota »poverjenika za Ilnance ln odobritev njegove aretacije kot proti-ljudskega elementa, ki se je vrinil v ljudsko oblast z namenom, da škoduje njeni izgradnji. Enako so odposlanci potrdili sklep IO o odpoklicu Bruna Franca, ki je kot predsednik Krajevnega LO Hrastnik dezertiral s položaja, ne da bi to sporočil nadrejenemu forumu. Zanemarjal je svoje delo in pokazal, da ne spada v vrste poštenih borcev za izgradnjo socializma. Do ljudske oblasti je bil neiskren, zato so odposlanci sprejeli sklep o razrešitvi in aretaciji obeh bratov odposlancev z odobravanjem. V zaključni besedi je spregovoril še organizacijski sekretar oblastnega komiteja KPS za Ljubljansko oblast tov. Šumrada Vinko, ki se je v imenu vseh izvoljenih odbornikov za oblastni odbor zahvalil za zaupanje ter želel Okrajnemu ljudskemu odboru v njegovem nadaljnjem delu obilo uspeha.
Pol težka: Sušmelj (Z) — Habjan (R> — zmagal Sušmelj v 3. kolu K. O. (trener železničarja).
Sodnik v ringu je bil Švajger Aleksander, trener boksaške sekcije Rudarja. Sodi! je objektivno.
Glavni sodnik je bil Jezernik Franc (Z), pomočnik pa Vanelli (R). Stranska sodnika sta bila Filač (R) in Cimerman (Z).
Dvoboj se je končal z rezultatom 10:4 za trboveljskega Rudarja. Skupni rezultat srečanja v Mariboru in Trbovljah je 17 :15 za Rudarju.
Lep uspeh Rudarja v Mariboru
železničar (Lj.) ali Rudar (Trbovlje)?
Rudar : Železničar (Maribor) 3:2 (0:1)
V nedeljo je Rudar odigral Svojo poslednjo prvenstveno tekmo z Železničarjem v Mariboru in jo je po lepi igri zasluženo dobil.
Tekma se je odigrala na igrišču Železničarja ob slabem, deževnem vremenu, ki pa ni v preveliki meri vplivalo na stanje terena.
Tekmi, ki jo je sodil tov. Deberlet objektivno, je prisostvovalo okoli 600 gledalcev, ki so po tretjem golu Ru-
okrajnih ljudskih odborih ,tov. Brečko darja predčasno in razočarano zapu-Stane o izpolnjevanju plana v naši I šcali igrišče. Gotovo so bili prepričani industriji in vprašanju mobilizacije de-1 v Zmago svoje enajstorice, zlasti po lovne sile, govorii pa je tudi o orga- porazu Rudarja nedeljo prej. nizaciji prostovoljnega dela ter o Rudar je pokazal, da zna igrati no-večji aktivnosti pri izgradnji zadružnih gornet tudi v dežju, vendar mora biti domov. Napake, ki so se do sedaj po-1 teren pri tem še primeren za kombi-
javljale, je treba brezpogojno odpraviti. Imamo ljudi, ki so izvršili po 700 do 800 ur prostovoljnega dela pri gradnji zadružnih domov, vendar jim ni bilo dano priznanje. Za to pa je v veliki meri kriva slaba evidenca o izvršenem prostovoljnem delu. Odposlanec Ludoviko iz Zagorja je govoril [ o nalogah lokalnega gospodarstva, pri tem pa kritiziral slabo poslovanje lo-1 kalnega gospodarstva KLO Radeče, izvršnega odbora in masovnih organi-1 zacij, ki niso pokazale dovolj zanima-1 nja. Odposlanec Miler Ferči je govoril
nacije po zemlji in ne tako težak kot je domač, ki fizično slabšim igralcem prehitro odvzame sile, kot je bil to primer preteklo nedeljo. Moštvo Rudarja ves čas igre ni igralo podrejene vloge niti v prvem polčasu, čeprav je Železničar vodil z 1:0. Napadalci Rudarja so v tem delu igre imeli nekaj lepih možnosti za dosego gola, vendar so žoge odšle mimo prečke ali so končale v rokah nasprotnega vratarja. Moštvo se je začelo prav za prav zagrizeno boriti za zmago šele ob stanju 2:1 za nasprotnika, kar je vsekakor
o izvajanju okrajnega petletnega plana, lahko večkrat za končni uspeh usodno, podpredsednik okrajnega ljudskega od- Od Igralcev Rudarja bi bilo težko po-bora tov. Burkeljc Viktor, pa je go-1 hvaliti posameznike, vendar je od vse-voril o politični situaciji v okraju v ga moštva tokrat še najbolj odpovedal zvezi z izvajanjem planskih nalog. I vratar, ki bi pri večji odločnosti V diskusiji so govorili še povedjenik lahko preprečil oba gola. V obramb-za preskrbo Verdaj Ferdo, o komu-1 nem triu je bil najsigurnejši Kos. But-
nalnem gospodarstvu, Narad Ivan o organizaciji zadružnih ekonomij in o kmetijsko obdelovalnih zadrugah. V tem pogledu je bilo doslej v trboveljskem okraju narejenega vse premalo. Nismo znali izkoristiti pripravljenosti v tistem trenutku, ko je bilo delo na terenu najbolj razgibano, temveč smo dopustili, da so pričeli prevladovati ljudje ki delajo proti zdravemu družnemu gibanju v trboveljskem okraju. Vkljub temu pa ima trboveljski okraj že prvo kmetijsko obdelovalno zadrugo »1. maj« na Hijtemež ki ima vse pogoje za uspešen razvoj, ter ji bo Okrajni ljudski odbor nudil vso podporo. Odposlaney Čebin Darko je govoril o pravilnem odmerjanju do hodnine. Tudi pri tem delu so bih storjene napake, največ zaradi slabit” davčnih komisij na terenu Tovariš
kovec mora poskrbeti za zmanjšanje svoje teže, ker le s težavo dohiteva nasprotna krila. K zmagi je pa kljub temu precej doprinesel s svojimi dolgimi in zanesljivimi odbojnimi udarci. Dolinšek si ustvarja rešpekt nasprotnika z odločnim startom, vendar mu je tokrat spolzka žoga delala precej, preglavic. Oba halfa sta bila požrtvovalna, ker je mladi Lebar zadovoljivo rešil svojo nalogo. Oba bi lahko še mnogo bolj pomagala svojemu napadau če bi tako točno dodajala žoge kot jih sigurno odvzemata. V napadu so zadovoljili vsi. najboljši v graditvi pa je bil Florjane, moral se bo odločili še zn odločnejše streljanje na gol. Sori je s svojo hitrostjo zadal mnogo dela nasprotniku in ko se je odločil, d" mora tudi streiidli, dal zmagonosni gol. Vodišek na levem krilu le noka
zal, da bo po polnem okrevanju spet dobra opora moštvu. Koncilja ln Krasnik sta igrala požrtvovalno, vendar oba predolgo zadržujeta žogo, ki večkrat postane plen nasprotnika.
V moštvu Železničarja so bili najboljši Rajninger in Pocajt. Celo mošt vo pa je igralo premalo borbeno tn mu je na koncu pošla tudi kondicija.
Rudar je s to zmago dosegel 20 točk in razmerje golov 35:21. Ce bodo merodajni forumi, to je Fizkulturna zveza Slovenije in Nogometna zveza Slovenije ostali pri svojih odločitvah objavljenih na nogometni skupščini 21. nov. 1948 in v časopisju, je malo verjetno, da bi Železničar (Ljubija na) dosegel prvo mesto. Ce pa ti forumi prvotne odločitve prekličejo, kar bi vsekakor zelo zmanjšalo njihovo avtoriteto, bi pa Železničar imel 20 točk in razliko golov 35:20, kar znači, da bi pri preostali tekmi Murska Sobota morala zmagati ln to z rezul tatom 2:1, da bi ostalo Rudarju prvo mesto.
Do končne odločitve bi lahko počakali tudi tisti »vneti« člani Rudarja, ki so zatajili pripadnost k temu društvu in so po tekmi z ljubljanskim Železni čarjem v javnem lokalu raztrgali društvene- legitimacije.
Rudar je zmagoval in bo še laže zmagoval, če tako malo zavednih članov ne bo mel v svojih vrstah.
Boksmeč SŠD Železničar (Maribor) : SšD Rudar (Trbovlje)
Ob nabito polni dvorani. Delavskega doma v Trbovljah, je bilo 15. maja oovratno srečanje boksarskih ekip Železničarja iz Maribora ter trboveljske ga Rudarja. Po pozdravu obeh ekip so nastopili:
V mušji kategoriji: Borušak (R) — Kajzer (Z) — zmagal Borušak po točkah.
Bantam: Vukovič (R) — Rihter (Z) — zmagal Vukovič v 2. kotu K. O.
Peresna: Hrastnik (Z) — Kastelic (R) — zmagal Hrastnik po točkah (prvak Slovenije).
Lahka: Tišler (R) — Korošec (Z) — zmagal Tišler v 1. kolu T. K. O.
Velter: Sefer (R) — Vudler (Z) — zmagal Sefer v 2. kolu K. O.
Srednja: Martinčič (R) — Salamon (7.) — zmagal Martinčič v 2. kolu T K O
Ali že veste
Zasavski prepih
da gotovo še ne veste, da bo treba bodoče, ob priliki park-koncerta v steklarni Hrastnik, posjati na dom ljudem pismena povabila, ker lepaki več ne zadoščajo in pevski zbor SKlID-a »Aleš Kapla« je preteklo soboto napravil koncert sigurno za sebe, ker je bilo poslušalcev skoraj manj, kakor članov zbora.
da se kolporter »Zasavskega udarnika v pododboru nameščencev v steklarni Hrastnih gotovo boji, da bi raz-tegal podplate, če bi nesel časopis v vse oddelke, ker je slučaj, da ga v nekatere oddelke že po dva meseca ni bilo; niti se v gotovih oddelkih ne ve, kdo je kolporter. Žalostno — a resnično!!!
da je upravnik Na-Ma v Trbovljah predlagal svoji centrali, da odpre v obmejnih mestih naše republike novo poslovalnico, ker v Trbovljah ne more ustreči vsem kupcem iz sosednje republike ... Upravnik zasluži pohvalo, ker bi z otvoritvijo teh poslovalnic bilo prihranjenega kupcem mnogo časa in denarja za pot in tudi na 'lakih bi bilo več prostora ...
da je dramski odsek aktiva Cementarne, sledeč zgledu Sindikalnega gledališča v Trbovljah, prenehal z delom ...
da 'postanejo najbolj navdušeni pristaši domačega nogometnega moštva najhujši nasprotniki istega, če moštvo tekmo Izgubi...
da so ustanovili pri tukajšnjem SKUD-u agitko, ki bo v nočnem času na cestah skušala pridobiti pevce za petje v svojem zboru. Svoje prve pristaše hoče dobiti »Na njivi« in »Za cesto« ...
da so nekateri trboveljčani zamenjali rudarski »Skok čez kožo« s »Skokom čez plot« — žene teh pa dele potem klofute brez nakaznic ...
da piramida, ki jo je postavil za 1. maj rajonski frontni odbor v Trbovljah II., že težko čaka, da ji nepoklicani »poberejo še preostale slike, na kar bo šla zopet na »Parašuhov kozolec« počivati za eno leto ...
DIN 100.000.—
DRZ. RAZREDNE LOTERIJE FLRJ ki stane din 50.—, žrebanje bo 8. junija
Srečke kupi ali naroči pri Jugoreklam, kolektura srečk, Ljubljana, Tyrševa ali pri preprodajalcih.
Pri zadnjem žrebanju je zadela premijo Din 200.000.— srečka, kupljena pri nas.
PREKLIC
Proglašam člansko izkaznico na ime Rojšek Martin. Trbovlje, Loke 429 za neveljavno.
Obvestilo
Mestni Izvršni ljudski odbor v Trbovljah poziva vse prebivalstvo na območju MLO Trbovlje, da radi občutnega pomanjkanja pitne vode ne uporablja vodo za zalivanje vrtov. Nadalje je strogo prepovedano pranje s pitno vodo tam, kjer je dana kaka druga možnost, kjer je n. pr. v bližini savska voda, potok ali studenec. Izlivke je trebsNpovsod zapirati, da voda ne bo odtekala brez potrebe.
Gornjih navodil se je strogo držati, ker bo Mestni izvršni 1,0 v Trbovljah kontroliral njihovo izvajanje po terenu ter vse kršilce gornjih navodil kaznoval.	MLO Trbovlje.
Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje telefon M — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovorni urednik Stane Šuštar