ZANESLJIVE INFORMACIJSKE REŠITVE ŠTEVILKA 15, LETNIK 19 4. 07. 2008, CENA 1,13 €/270 srr i: 031726 814 M SEMOS f Aleš: 041 611 Samo: f Aleš: 041 615 050 masažni aparati, elektro terapija, ultrazvočna terapija, termo terapija, magneta terapija, raztezanje hrbtenice, pod in nadtlačna terapija Poiščite več informacij na WWW.fSh.Si [HTS/a OD' > Bfl Q)Q0® ooo GREMO v kino! Vsako številko Zasavca <■> imate možnost dobiti | 4- m 2+2 brezplačni kino vgtopnltl. S ž - - ’* k ASAVC ISCE DOBITNIKA S RAR t Jtioflfl aflöDma sAdtoma oletje prinaša zapleše Nakupovalni center SPAR ZAGORJE nlpina SKB Glamour KBM hali {slyte PON - PET: 8.00 - 20.00 SOBOTA: 8.00 - 17.00 NEDELJA: 8.00 -12.00 DOBRODOŠLI! RAR © ,°WS PA« KRTI N www.sedmica.si info: alex@sedmica.si > info: 040 339 977, 041 800 490 Prodaja vstopnic ra Petrolu, Big Bang, Kompas Internetna prodaja: www eventim.si inwww.vstopnice.com VSTOPNICE SO V PREDPRODAJI CENEJE ZA 2 EUR-a Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko in Klub mladih Vransko Vas vabita na prireditve VRANSKI POLETNI VEČERI bobbVJ «m bJ. *4 sobota, 16. avgust 2008, ob 20.00 cerkev sv. Martina v Šmartnem pri Prekopi ZVOKI KITARE IN FLAVTE, duo Limonium sobota, 23. avgust 2008, ob 20.30 letni kino pod zvezdami za Vrtcem Vransko HERETIK, celovečerni slovenski film o življenju in delu Primoža Trubarja sobota, 30. avgust 2008, ob 20.00 letni kino pod zvezdami za Vrtcem Vransko PETELINJI ZAJTRK, romantična komedija @0 Morate prebrati: Slavku Peklarju v spomin Dolski krajevni praznik I. Slovenski Speedminton Open Rezultat pomladi z živalskimi brezdomci Skok čez kožo Umetnije izpod otroških rok Koncerti stare glasbe Seviqc Hilarij Slovenija Haša bodočnost n & : Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Ranči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: GraRka Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00 sm, polletna 13,52 EUR (3^40.00 sir). Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. HV8BM Sodelavci so mi jo v glavnem že vsi popihali na dopust. Na zaslužen odmor, so dejali. Kaj pa je ta naš dopust? Teh deset ali štirinajst dni, ki jih preživimo nekje drugje? V drugačnem okolju naj bi po vseh pravilih, ki smo si jih izmislili seveda mi sami, obnovili energijo, napolnili baterije in mišice s svežo pogonsko silo. Najbolj dobrodejno pa naj bi vplival na utrujene sive celice, kolikor jih je še ostalo aktivnih.Velika večina njih je že popadala od vsakdanjih problemov zadeta.Torej: tristopetinpetdeset dni - dan gor ali dol - smo od jutra do večera nihali med enim in drugim in tretjim in... problemom in sedaj nas bo deset dni rešilo te more? Težka bo! Ne, nisem proti romanjem dopustnikov s celine na morje - saj greste na morje, ali ne? Ja, seveda, kam pa bi drugam - morje, to je zakon. No, ja, nekaj jih bo tudi planinarilo, vendar za to je dovolj ta mali dopust. Za ta velikega, ta pravega, katero morje, to seveda pa je tuje se impozantno na Malorko ali omenjam Dubai, upam trditi, da je j drag. Ves blišč pa eno samo bedo. pri petičnih do-1 bodo vrnili na smrt | dobrega (hm), drugi, slovenske bogataše, bodo morali nastalo luknjo -Tv je treba na morje. Na je v bistvu vseeno, bolj prestižno in sliši, če gremo v Egipt, da ne Predvsem si pa Portorož pre-prinaša na koncu Zakaj? Začnimo , pustnikih. Ti utrujeni od samega ( ki se ne štejejo med ampak to skoraj so, ] družinskem proračunu zaflikati s sredstvi, pridobljenimi s sivo ekonomijo. Oja, še obstaja, j pa še kako! Nikar si ne delajte utvar, da je izginila s socializmom jok, le barvo je spremenila. In tako mi zmanjkuje dovoljenih vrstic za uvodnik, pa še nisem prišla do Zasavcev. Kako to? Bi rekla, da srednjega sloja (skoraj) ni, ta zgornje sem že obdelala, za ta spodnje pa mi zmanjkuje prostora. Sicer pa to ni nobena katastrofa. Ljubo doma, kdor ga ima!? Ja, s tem , problemom se ukvarja nižji srednji sloj. Naj ga tako imenujem, kajti drugače po fizikalnih zakonih ne gre. Saj nobena hiša nima le spodnji in zgornji del, vmes pa^ nič.To bi bil fenomen. In...kljub mojemu vmes-( t nemu sloju se v Zasavju vse bolj zavedamo, da obstajamo kot fenomen, saj bi nas drugače ( , že odplaknilo z našo nekdaj cvetočo in-^ dustrijo vred... .Jezna, ker ne gre v Peking, da bi od tam »poročala« urednica Marta, mtemič se smem 7. 2009 Naslovnica: Novi Dol - Gmajna Slika: Branko Klančar čp' .• Sl ® FUtäew Slavku Peklarju v spomin Ko prišlek pride v Gore, ali k Sv. Juriju, kot še vedno rečejo domačini, se mu pogled odstre na dolino Save in radeški most. Pred njim je planinski dom in desno, na vrhu cerkvica sv. Jurija. Levo pod domom je domačija Mrzlakovih, v dolini pa Dolinčanov. Po pobočju so raztresene počitniške hišice, na polički ob robu gozda pa je osamljena domačija, povsem odmaknjena od sveta, posebna že na oko: tam je domačija Peklarjevih. Svet je lep na oko, a trd in za človeka vse prej kot prijazen. Na kraškem svetu je le za ped zemlje in vsak, ki tam živi, mora biti priden in spreten, da sploh preživi.Tako življenje ljudi obrusi, zato so na videz običajno trdi, resnobni, glasnih in odrezavih besedi, a v svoji notranjosti so mehki in topli, vedno pripravljeni pomagati in videti vsakega, ki trpi, ki je v stiski in potreben pomoči. Vsi, ki prihajamo iz tega okolja, smo drugačni. Smo hribovci, zaverovani v pravico in resnico, v svoj prav in svoje ideale. In s tako popotnico je odšel v svet tudi Slavko: iz družine, kjer je bilo šest otrok, pa so se vsi šolali, kjer sta starša krvavi pot potila, da družina ni bila lačna in se je prebijala približno tako, kot kakšna tako številčna družina v dolini. Mama je čez dan najprej ponaredila na domačem gruntu, potem šla v tabrh, zvečer pa šivala, da je prislužila še kak dinar. Oče se je do poškodbe pehal v rudniku, invalidska pokojnina je bila zelo skromna. In kakšni naj bodo potem otroci iz take družine: delavni, Predsednik društva nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije Ivan Cencelj razglaša Javni protest Pred dnevi smo lahko v tedniku Reporter zasledili intervju “Tajkuni me nekako ne marajo”, v katerem se je poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, torej človek, ki bi mu, vsaj glede na njegovo funkcijo, prisodil kanček demokracije, dobesedno norčeval iz ljudi, ki jih je usoda, zaradi bolezni ali zaradi brezposelnosti, pahnila na rob preživetja. Šlo je za neumestno oziroma žaljivo pripombo na vprašanje o sodelovanju Društva brezposelnih na letošnjih državnozborskih volitvah. Čeprav smo dopis poslali vsem strankam, ravno tako tudi SNS-u, se ni nihče odzval našemu povabilu o sodelovanju, razen stranke LIPA. Stranka SNS, katere predsednik je gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, torej najbolj “plemeniti” poslanec, ki tako rad poudarja svoje poslanstvo, je s tem, ko ni odgovoril, pokazal, kako malo mar mu je za malega človeka, njegove tegobe in vsakodnevno životarjenje, ki ga danes doživlja vedno več Slovenk in Slovencev. Tako nedemokratičnega in nesramnega pojmovanja brezposelnih, kot si ga je privoščil gospod “plemeniti”, ne pomnim, se pa sprašujem, kam neki bodo našo državo pripeljali politiki, ki nočejo sodelovanja z zastopniki nezaposlenih in socialno ogroženih in ki se celo norčujejo v svojih izjavah izven parlamenta iz statusa brezposelnih. Upam, da se bodo Slovenke in Slovenci, zaradi politikov, ki se samo šopirijo in pred volitvami ponujajo med in mleko, tako kot imenovani poslanec, končno zdramili in v bodoče volili ljudi, ki jih razumejo in jim želijo pomagati. Ne samo z besedami, temveč tudi z dejanjem, tako da jih sprejmejo v svoje vrste in jih obravnavajo kot sebi enake. Prepričan sem, da lahko le čut za sočloveka, ki ga omenjeni predsednik SNS-a žal ne želi realizirati v sodelovanju na vseh nivojih političnega in družbenega delovanja, vodi naprej. Prava odločitev je tista, ki nas je sprejela medse kot enakopravne člane svoje sredine in pomeni boljšo in v upanje zazrto prihodnost vseh nas, tudi nezaposlenih in socialno ogroženih, kot tudi drugih naših državljank in državljanov. Ivan Cencelj vedno pripravljeni služiti drugim, ne le jim pomagati in biti hvaležni - ne dolžni - staršem za tako plemenito življenjsko popotnico, ki jo vdano prenašajo naprej, naslednjim rodovom. Kdo ve, kakšne ideale vse je gojil Slavko. Pravijo, da so kemiki posebni ljudje, morda zato, ker je kemija za večino ljudi misteriozna. Njemu je bila poklicna usmeritev, kruh za preživetje, ob tem pa ga je zanimalo še neznansko veliko reči, ki se jim je posvečal: odkod je njegova družina, je le ena od teh? Družinski rodovnik Peklarjevih je pripeljal do letnice 1500. Le ugibamo lahko, če ne morda tudi za voljo tega, da bi bila srečanja s sorodniki, ki jih je prav zato obiskoval, še bolj polna in drugačna od klasičnih pogovorov kako je kdo in njegova družina; ker je preprosto vedel, da je življenje končna kategorija, ki se prej ali slej konča in da ga ne gre zapravljati za malenkosti, pač pa živeti polno, vsak trenutek. Bogvedi, ali je slutil tudi, da bo moral umreti v Savi, kot ena trinajstih žrtev zadnjega spusta.V Savi, ki je bila njegova življenjska sopotnica: sprva se mu je iz domačih Topol zdela majhna in krotka. Kot zrel mož se je preselil v njeno bližino.V Savi se je njegova tuzemska pot tudi končala, v tisti Savi, ki si vsake toliko časa vzame človeški davek in nas ljudi opozori, da moramo imeti pred njo strahospoštljiv odnos, kot do vse narave, ki nas obdaja. Božo Herek ...in ženin Mirko Mastnak z Loga 7 v Hrastniku je ponovno zaprosil za roko svojo Anico Mastnak z Loga 7 v Hrastniku... Po petdesetih letih skupnega življenja, ki sta ga pričela v Hrastniku 05.07. 1958, sta si pred pričama Marjanco Mastnak in Mirkom Mastnakom, v Hrastniku 05.07. 2008, obljubila zvestobo in ljubezen in hrastniški župan Miran Jerič je sklenil njuno zakonsko zvezo. Zadnji dom Slavka Peklarja je v Gorah Žalostno je bilo srečanje številnih sorodnikov, prijateljev, sodelavcev in sosedov Slavka Peklarja, ki so se zbrali v četrtek, 10. julija 1008, na pokopališču v Gorah nad Dolom ob slikoviti cerkvi sv. Jurija. Žalostni sprevod Ob cesti za avtomobile ni bilo več prostora, redarji so jih usmerjali na bližnje travnike. Tudi zadnje slovo od Slavka Peklarja, ki je bil eden od trinajstih v nesreči pri H E Blanca, je potekalo zaradi večjega prostora pod cerkvijo, ob nekdanji mežnariji. Od njega so se poslavljali krajani dveh občin, saj je v obeh zapustil neizbrisen pečat. Povsod si je s svojo toplino, dobro voljo, aktivnostjo in prijetnim značajem pridobil številne prijatelje. Klen značaj ga je spremljal že od majhnih nog, saj ga je oblikovalo delo in skromno življenje. Prve razrede osnovne šole je obiskoval v Turju, kasneje pa na Dolu, do koder je bilo uro in pol hoje v eno smer. Slavko je dve leti po končani osnovni šoli delal v TKI Hrastnik, da si je zaslužil za šolanje na srednji kemijski šoli v Ljubljani. Kasneje je študiral ob delu in študij uspešno končal. Zaposlil se je kot ing. kemije v TKI, kjer se je izkazoval tudi z inovacijami, zaupali so mu vodstvo sindikata, pa tudi v občinskem merilu je bil aktiven na različnih J Gneča ob grobu Zadnje domovanje področjih. Prav tako v Blanci kot predsednik KS, kamor se je kasneje priselil. »Pripadnost, poštenost in iznajdljivost so bile njegove vrline...,« je dejal v poslovilnih besedah med drugim predstavnik Tanina, kjer je bil Slavko zaposlen kot vodja proizvodnje. Od njega se je poslovil tudi direktor občinske uprave iz Sevnice Zvone Košmerl. Žara s posmrtnimi ostanki je bila zakrita z belimi cvetovi in z belim trakom z imeni treh Slavkovih vnukov: Domna, Mance in Tajde. 85-letni mami Dragici pa je lahko v uteho, da jo je obiskal še dan pred tragedijo, na svoj 59. rojstni dan. Prav tako sina in hčerko. Rad je obiskoval svoje domače. Z groba se vidi po zračni črti gozd, kjer se nad Savo skriva njegova rojstna domačija in v nižini Sava s širokimi polji. Oboje je imel rad. Besedilo in slike: Fand Moljk Na Kalu proslavili 3, julij Zbrali so se, da so praznovali Ob hrastniškem občinskem prazniku, ki se navadno konča na večer, 3. julija v delavskem domu, poteka dopoldne na ta dan tradicionalno družabno srečanje rudarjev na Kalu. V spomin na gladovno stavko leta 1934, ko so se uprli Trboveljski premogokopni družbi, ki jim je slabšala delovne pogoje. Godba na pihala z Rudnika Tudi letos je igrala na Kalu hrastniška godba na pihala z Rudnika pod taktirko Aleša Stopinška. Povejmo, da so na nedavnem tekmovanju v Laškem, kjer je potekalo tekmovanje slovenskih godb, prejeli zlato plaketo. Čestitamo! Besedilo: Fanči Moljk, sliki: Branko Klančar Poročna soba IIE Hrastnik vabi Na Upravni enoti Hrastnik so se že vrsto let srečevali s prostorsko stisko. Problem so predstavljali prostori, kjer so stranke urejale zadeve na matičnem registru ter prometu. Prostor, kjer so te zadeve potekale, je bila pisarna velikosti 40 m2.Tu so štirje uradniki s strankami urejali registracijo motornih vozil, vozniška dovoljenja, overitve podpisov, matične zadeve, državljanstvo, prijave in odjave prebivališča, volilna opravila, osebne izkaznice in potne listine. Poročna soba »Ugotovili smo, da je potrebno izdelati program za prenovo prostorov in ga poslati na Ministrstvo za javno upravo,« je povedala Darja Klenovšek, načelnica upravne enote Hrastnik. Na ministrstvu so se s projektom strinjali in zanj odobrili večino potrebnih finančnih sredstev. Pogodbo z izvajalci so na UE sklenili dne 10.6.2008. Pogodbeno določen rok je bil 30 dni in vsa dela so v tem roku tudi izvedli. Omenjene probleme so rešili tako, da so zadeve s področja prometa preselili v sosednjo pisarno, vodji oddelka pa so uredili pisarno nadstropje višje. »Preureditev sedmih pisarn in okenca v sprejemni pisarni, zamenjava pohištva, več prostora, več svetlobe,... omogočajo strankam storitve, ki bodo kvalitetnejše tudi zaradi večje urejenosti in funkcionalnosti prostorov ter opremljenosti delovnih mest.Več bo zasebnosti, krajše bodo čakalne vrste in bistveno boljši pogoji za delo zaposlenih,« je dodala vidno zadovoljna Darja Klenovšek. Se posebej ponosni pa so na prenovo poročne sobe, ki je trenutno edini prostor za sklepanje zakonskih zvez v Hrastniku. Le-ta meri nekaj več kot 20 m2, oprema v njej pa je bila stara več kot 30 let. Poročna soba je zdaj popolnoma prenovljena in na novo opremljena. »Res je lepa«, pravi načelnica UE in vabi mladoporočence, ki se odločajo za sklenitev zakonske zveze, da si jo pridejo pogledat. Zavedajo pa se, da prostor za večje poroke ni najbolj primeren, ker ne more sprejeti večje število svatov. »Zato se z vodstvom KRC-a dogovarjamo, da bi kot prostor za sklepanje zakonskih zvez določili tudi galerijo delavskega doma. Gre za lep in urejen prostor, ki ustreza tudi vsem pogojem, ki jih določa Pravilnik o sklepanju zakonskih zvez - najmanj 40m2 in dostop za invalide. Upam, da nam bo ministrstvo naklonjeno pri izdaji soglasja,« je še povedala Darja Klenovšek. Besedilo in slika: Fanči Moljk 24. julij 2008 r"*Č:' ' '"A Dolski krajevni praznik Svet KS Dol in dolski upokojenci so v sredo IS. junija 1008, na Dan državnosti pripravili v Novem Dolu prireditev, ki so se je udeležili številni krajani, Nagrajenci In so prerezali trak na posodobljeni asfaltni cesti Pozdravili so jih župan Miran Jerič, direktor Rudnika Trbovlje Hrastnik Bojan Klenovšek in predsednica krajevne skupnosti Vojka Povše Krasnik. Slovesnost je popestrilo s srečnim pristankom pet padalcev, člani dramske sekcije Svobode Dol pa so pripravili prizor iz rudarskega življenja. Za veselo razpoloženje so igrali Zasavci, ki letos praznujejo štirideset let delovanja. Prebivalci tega zaselka so pridobili razširjeno in posodobljeno asfaltno cesto, javno razsvetljavo, urejen del struge potoka Bela, najmlajši pa otroško igrišče. Sredstva je prispeval RTH, občina in ministrstvo za okolje in prostor. Na slovesnosti so podelili tudi krajevna priznanja Zaslužni krajan. Letošnji nagrajenci so: Janko Štravs, Slavko Planinc, Mihaela Deželak, Fanči in Valter Moljk in podjetje Pavčnik. Razstava o nekdanjem županu Jakobu Drakslerju Županovo domovanje V počastitev krajevnega praznika so teden dni prej odprli tudi fotografsko razstavo o imenitnem županu občine Dol Jakobu Drakslerju, ki je županoval v tridesetih letih preteklega stoletja. Pod njegovim županstvom je bil zgrajen vodovod, napeljana električna energija, zgrajena kalska osnovna šola in na Dolu šola kraljice Marije, ki je veljala za najlepšo v takratni dravski banovini. Besedilo: Fanči Moljk, slike: Branko Klančar in F.M. I© FUAlftRC Intervencije Gasilskega zaveda Trbovlje za obdobje od 01.01. do 30.06.1008 V svoji službi ali prostovoljni aktivnosti gasilci počnejo mnogo stvari, ki si jih navaden občan še zamisliti ne more. Za malce razjasnitve, kaj in kje in kako poteka njihovo delo, so nam posredovali pred podatki o številu in vrstah intervencij v I. polletju letošnjega leta. I4x intervencije ob prometnih nesrečah, 2x stanovanjski požar, 2x dimniški požar, 3x gozdni požar, 4x travniški požar, 7x požar na odlagališčih in zabojnikih za smeti, lx požar gostinskega lokala, lx pri preprečitvi eksplozije plina, 2x požar na prevoznem sredstvu, lx nesreča s kmetijsko mehanizacijo, Ix letalska nesreča. V ostalih 40 primerih pa so posredovali pri : sprožitvah javljalcev v objektih, odpiranje vozil in stanovanj, črpanju vode - ne v poplavah, zapiranje vode, odstranjevanje drevja, reševanje pogrešanih, starejših in onemoglih, reševanje ljudi iz stanovanjskih dvigal, lažni alarmi, reševanje malih živali, uničevanje osjih in sršenjih gnezd ter pomoči v sosednjih občinah, ne samo v primeru nesreč v prometu in nesreč z nevarnimi snovmi.Trboveljski gasilci smo opravili tudi 34 prevozov vode z gasilskimi cisternami. Ni kaj, pestro življenje in delo. Niso samo gasilske veselice tiste, ki zaznamujejo Gasilce. Veselice z nevarnostjo se gredo vsak dan, vsak trenutek in tudi nepogrešljivi so. MaH Poletje prinaša zaplete Trboveljski zdravstveni dom redno razpisuje prosta delovna mesta zdravnikov, a kljub temu ostajajo njihove splošne ambulante brez njih, saj kandidatov ni. V primeru, da bi se prijavil kandidat iz bivših jugoslovanskih republik, bi moral opraviti kar nekaj formalnosti, ki bi mu omogočile delo v ZD Trbovlje. Najverjetneje je najtežji preizkus znanja slovenščine na filozofski fakulteti, čeprav kandidatom iz Evropske skupnosti takšnega preizkusa ni potrebno opraviti. Direktorica Zdravstvenega doma, Cvetka Skušek Fakin, nam je povedala, da imajo zdravnike v štirih ambulantah. V normalnih razmerah, ko ni bolniških, delajo tri splošne ambulante.Tako je zdravnikom omogočeno, da vsaj del svojega letnega dopusta izkoristijo v poletnih mesecih. Največji problem nastane, ko mora predhospitalna enota, ki istočasno opravlja tudi urgentno ambulanto, odpeljati bolnika na Klinični center v Ljubljano. Zato včasih, ob sobotah in nedeljah, naletijo pacienti na obvestilo, da so na terenu. V najnujnejših primerih jim pomagajo v Splošni bolnišnici. Iz zadrege jih rešujejo tudi zdravniki iz drugih krajev, ki so pripravljeni opravljati dežurstva. Kako so posamezni zaposleni zdravniki obremenjeni pove podatek, da sama dela tudi v ginekoloških ambulantah v ZD Trbovlje in Radeče, dežura v Splošni bolnici Trbovlje, zdravniki v splošnih ambulantah pa poleg svoje, opravljajo delo v ambulantah brez zdravnikov in vso urgenco ter od osem do deset dežurnih na mesec. Pomanjkanje zdravnikov je v naši državi kar pogost pojav, saj se je sistem usposabljanja po končanem študiju spremenil, obveze, ki izhajajo iz sklenjenih pogodb o štipendiranju in specializaciji pa se največkrat končajo s plačilom nastalih stroškov in odhodom na bolj atraktivno službo.Tudi na razpise za koncesijo ni bilo pozitivnega odziva. Škoda! Upajmo le, da bodo čim prej uspeli dobiti zdravnike, ki bodo z veseljem delali v ambulantah in skrbeli za zdravje pacientov. Besedilo: Irena Vozelj, slika: MaH fUNšrenčia Zagorski občinski praznik se bliža Zagorjani praznujejo svoj občinski praznik 9. avgusta in vsako leto je to praznovanje bogato s prireditvami, športnimi in družabnimi dogodki in zaznamovano z občinskimi pridobitvami. Tudi letos ne bo nič drugače. Občinski proračun bo v ta namen letos olajšan za 55.000 €. Dve veliki glasbeni prireditvi, Noč pred nočjo in Zagorska noč bosta naj dražji. Dogajanje se bo odvijalo na ploščadi v središču mesta in na pokriti tržnici. Gostje, ki so povabljeni, da zabavajo praznično Zagorje, bodo prvi večer, na Noč pred nočjo, Vlado Kreslin in Neisha. Zagorska noč bo nudila več zabaviščnih lokacij in tako tudi več in pestre zabave. Na eni lokaciji bodo štimung držali Čuki, na drugi pa jih bo glasbeno razvajala Nuša Derenda. Za ognjemet, ki pač ne sme manjkati, ker je tradicionalen, bodo letos namenili 7.000 €. Iz občinskega proračuna bodo sofinancirali še prireditve ob praznovanju krajevnih skupnosti. V Zagorju pričakujejo več tisoč glavo množico obiskovalcev, željnih zabave in užitka ob bogati duševni in telesni hrani. MaH I. Slovenski Speedminton Open V soboto, 19.7.1008, je v Kranjski Gori potekal prvi speedbadminton turnir v Sloveniji, ki ga je organiziralo Športno društvo Speed iz Trbovelj. Tekmovanje se je pričelo ob deseti uri dopoldne, ter zaključilo ob šesti uri popoldne. Sodelovalo je 19 tekmovalcev iz štirih držav, in sicer Slovenije, Hrvaške, Srbije ter Avstrije. Konkurenca je bila izredna, saj so vsi igralci prikazali vrhunsko igro. Do četrtfinala je tekmovanje potekalo po skupinah (po sistemu vsak z vsakim), do finala pa po sistemu izpadanja. V četrtfinalu se je pomerilo pet igralcev iz Slovenije ter po en igralec iz ostalih držav. Zelo napeti sta bili igri polfinala ter finale.V polfinalnih igrah sta se pomerila Miroslav Stojanovič iz Srbije in Dejan Mikuš iz Slovenije ter Damir Ilič iz Hrvaške in Marcus Hellauer iz Avstrije.V finale pa sta se uvrstila Miroslav Stojano- Finalista turnirja Utrinek s turnirja vič ter Marcus Hellauer, kjer je po napeti igri zmagal slednji. Najboljši Slovenec je bil Dejan Mikuš, ki si je prisvojil 4. mesto. Turnirja pa nam ne bi uspelo izpeljati brez pomoči sponzorjev: Hit Holidays Kranjska gora, LTO Kranjska gora ter Loparji, si. Turnir je bil izredno uspešen in zato upamo, da nam ga bo uspelo izvesti tudi prihodnje leto. ŠD Speed Trbovlje Udeleženci turnirja Podjetniški kotički Irene Meterc Birokratske ovire za tuje Vaša domena se lahko konča s investitorje na Hrvaškem Hrvaška je ena najpomembnejših slovenskih zunanjetrgovinskih partneric; na izvozni strani je na tretjem mestu, na uvozni na petem, poleg tega pa je glavni trg slovenskih podjetij za investicije. Tja so namreč slovenska podjetja naložila skoraj poldrugo milijardo evrov, kar pa je kljub temu manj kot npr. avstrijska in nemška podjetja. Ta v zadnjem času poročajo o številnih težavah za tuje investitorje na Hrvaškem, predvsem na področju birokracije. Zato sta celo avstrijska ministrica za zunanje zadeva Ursula Plasnik in nemški predsednik Horst Köhler hrvaškim kolegom poslala pisma, v katerih jih opozarjata na različne ovire, s katerimi se soočajo tuji investitorji na Hrvaškem. Glavni očitki letijo na zapletene postopke pri ustanavljanju podjetij, sodelovanje pri različnih razpisih in samo poslovanje tujih podjetij na Hrvaškem. Poleg tega pa tuji investitorji zaznavajo tudi vse večjo stopnjo korupcije, ki je razraščena praktično na vseh področjih gospodarstva. Hrvaška stran, ki si prizadeva vstopiti v EU do leta 201 I, je obljubila, da bo storila vse, da bi se ovire za tuje vlagatelje zmanjšale. Slovenski investitorji na Hrvaškem ne beležijo tako velikih težav kot npr. avstrijski oz. nemški kolegi, saj trg v povprečju poznajo veliko bolje, velika prednost pa sta tudi poznavanje jezika in osebna poznanstva še iz časov nekdanje Jugoslavije. Kljub temu pa se soočajo s težavami pri pridobivanju nekaterih poslov, saj ima hrvaška konkurenca nemalokrat podporo lokalnih oblasti ali gospodarstvenikov. Na Hrvaško je sicer v zadnjih 15 letih priteklo za nekaj manj kot 18 milijard evrov tujih investicij, od česar samo lani 3,64 milijarde evrov. Največ naložb je v zadnjem desetletju in pol priteklo v finančno posredništvo, predvsem bančni sektor (pet milijard evrov), farmacijo (1,5 milijarde evrov) in telekomunikacije (1,4 milijarde evrov). Kljub visoki trgovinski menjavi med Slovenijo in Hrvaško - ta je lani dosegla 2,4 milijarde evrov, od česar 1,57 milijarde evrov predstavlja slovenski izvoz - je še vedno precej priložnosti za sodelovanje med državama. Zunanjetrgovinski presežek, lani je dosegel več 718 milijonov evrov, se sicer kompenzira z odhodom slovenskih turistov na Hrvaško in slovenskimi investicijami na Hrvaško. Največje priložnosti so po ocenah gospodarstvenikov na področju telekomunikacij, prehrambenih izdelkov, obnovljivih virov energije, pohištvene industrije, transporta, različne opreme za varovanje okolja in okoljevarstvenih rešitev, turistične in cestne infrastrukture, navtične opreme, opreme za centre dobrega počutja in kmetijstva. Vir: www.izvoznookno.si .janez Organizacija ICANN, ki skrbi za spletne naslove, je sprostila omejitve za registriranje končnic domen in tako omogočila praktično neskončno možnosti za ime domene. Junija je izglasovala, da je lahko število končnic spletnih domen neomejeno.To je zgodovinska resolucija, ki bo naredilo veliko spremembo v delovanju interneta. ICANN sicer že nekaj časa širi možnost izbire končnic, tako je v letu 2000 dodala .museum in .biz, 3 leta kasneje .asia, .jobs in .travel, zdaj pa je odpravila vse tehnične omejitve. Zdaj lahko pričakujemo končnice, kot so recimo ,nyc, .ljubljana, .blog, .love, .milk, .perfume,... Domene tudi v cirilici Na voljo bodo postale tudi končnice in imena domen v drugih abecedah, kot recimo v cirilici. Pri bolj kontroverznih imenih (kot recimo ,xxx in ,sex) se ICANN ne bo obnašal kot moralni arbiter in bo take zahteve obravnaval enako, kot se obravnavajo blagovne znamke. Za nekatere ta sprostitev vseeno ni samo dobra novica. Podjetja bodo morala registrirati ogromno domen, če bodo želela zaščititi svoje blagovne znamke. Od novega pravila pa bodo največ pridobila podjetja, ki nudijo registriranje novih domen. Začetek za prijavo novih končnic bo najprej v aprilu ali maju prihodnje leto. Podjetniška kariera kot prisila ali izpolnitev Mora biti podjetnikovo življenje res podrejeno karieri, dobičku, imetju - ali pa je pomembnejši harmoničen odnos med delom in drugimi osebnimi potrebami? Veliko vzrokov za sodobne stiske tiči v nas samih, kar je pravzaprav dobra novica ... Že velikokrat iz ust kakega podjetnika, ki ima svoj s.p. ali d.o.o., slišimo, da nima nič časa in da se življenje zelo zaplete, ko enkrat postaneš podjetnik s svojim poslom. Podjetnik je lahko marsikdo, vendar ni vsak podjetnik tudi res podjeten. Biti podjeten ne pomeni samo to, da svojo »rast« meriš s količino dobička, saj je podjetna tista oseba, ki je vzpostavila harmoničen odnos med delom in drugimi osebnimi potrebami, željami, interesi, ki jo izpolnjujejo v življenju. Ali za zaposlene delo res pomeni odpoved svojim ambicijam, željam, potrebam? Ali gre samo za to, da si je treba v življenju postaviti prioritete in pri njih vztrajati, saj samo tako ostanemo tisto, kar res smo in želimo biti, torej ohranimo vez s svojo identiteto? Veliko nezadovoljstva v moderni družbi izvira iz posebnosti vsakdanjega življenja, natrpanega z delovnimi obveznostmi. Če se sprehajaš po mestnih ulicah, se veliko ljudem zelo mudi. Je za tako ozračje res kriv samo »hiter tempo življenja«, so res krive zahteve delodajalca ali smo si sami naložili največje breme? Marsikdaj je lahko vzrok povsem zunanji; nadležen šef, zakonske stiske, odraščajoči otroci. V večini primerov pa gre za »notranje« razloge, ki lahko obremenijo naše vsakdanje življenje. Ko rečem »notranji« razlogi, potem to pomeni, da ti razlogi ali vzroki za naše (ne)zadovoljstvo tičijo v nas, kar je vsekakor dobra novica, saj to pomeni, da lahko te vzroke (vsaj deloma) odpravimo kar sami. IM. /Ov e produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja postanltfi l)t( • trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP . IZ~, . , , E-mail: atv.signal@siol.net dal! Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 O NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 7e 40 let z uamil ' elektroinstalacije 1 strojne instalacije 1 projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij 1 geodetske storitve 1 daljinsko ogrevanje z lesno biomaso ■ kabelsko komunikacijski sistemi 1 grafitne ščetke ' trgovine EVJ Center 1 delovni stroji in nizke gradnje 1 barSedmica KŠEFTI GSM 040 101 411 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2,Trbovlje,Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSE VRSTE TALNI H IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE Novo v Trbovljah - Franšizna prodajalna MERKUR ELKOPLAST Bevško 3a, 1420 Trbovlje Vse kar si želim! Telefon 03 56 30 666 in 03 56 30 667 IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN s.p.,Vransko 18b,3305 Vransko Tel./fax:03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail:slavica.marn@siol.net, www.mam.informacija.net Da ne bi bile nikoli več tako Deset dni pe nedoumljivem neurju, ki se je razbesnelo nad Slovenijo in v nekaj deset minutah, ko je veter s hitrostjo 100 km/h dobesedno počistil vse prepreke na svojo začrtani poti in nobena ovira mu ni bila kos, še kar ne moremo dojeti, da se je vse to zgodilo pri nas, na našem pragu. Močni nalivi s točo pa so neusmiljeno pospravili še tisto, kar je za orkanom po pomoti ostalo pokonci.Take novice smo bili sicer vajeni poslušati, vendar je bil kraj dogajanja tam nekje daleč stran od nas. Na tolikšno hitrost vetra v Sloveniji nismo niti pod razno pripravljeni, saj je veljalo, da je največja pričakovana hitrost vetra 90 km/h. Napaka! Pri tolikšnem spreminjanju reliefa narave, kot si ga je privoščil človek, se stvari nujno morajo spremeniti.Vsaj za naprej naj bo tako, za danes je tako in tako že prepozno. Škoda je realno neizmerljiva in posledice tega divjanja narave bodo čutili naš potomci še sto let.Toliko na splošno o tragediji, ki pa tudi Zasavju ni prizanesla. Regijski center za obveščanje je sporočil, da se je ob 5.00 nad Trbovljami razbesnelo neurje s točo. V Trbovljah je voda zalila več stanovanjskih objektov, sunek vetra pa je tudi delno odkril streho stanovanjskega bloka na Opekarni. Ob močnem nalivu so se občanu na Sv. Planini zamašile odtočne cevi za meteorno vodo. Voda je pričela ogrožati stanovanjski objekt. Gasilci GZ Trbovlje so preusmerili tok vode mimo stanovanjske hiše, nato pa so delavci Komunalnega podjetja Trbovlje z mehanizacijo odvode dokončno sanirali.V dopoldanskih urah so gasilce izčrpavali vodo stanovanjskih objektov. Pooblaščeni izvajalci upravljavca stanovanj Spekter so sanirali poškodovano streho na stanovanjskem bloku na Opekarni. Prav tako se je ob 5.00 uri tudi v Zagorju ob Savi začel vražji ples s hudim neurjem, točo, vetrom, dežjem. Na cesti Oreho-vica-Trojane je bilo na cestišču več podrtega drevja, ki so ga odstranjevali delavci CP Ljubljana. Cesta Kisovec - Izlake pa je bila popolnoma zaprta zaradi plazu in podrtega drevja. Gasilci PGD Izlake in Zagorje - mesto so do prihoda delavcev Cestnega podjetja čistili nanošeno plazino s cestišča in v tem času je bila cesta delno zaprta.V naselju Šemnik se je sprožil zemeljski plaz, ki je odtrgal del cestišča in dvorišča stanovanjske hiše. Na tem območju je bilo še nekaj plazov.Voda je poplavljala vse vprek. Poplavila je kletne prostore OŠ Ivana Kavčiča iz Zdravstvenega doma Zagorje. Gasilci PGD Izlake so izčrpavali meteorno vodo iz telovadnice in učilnic v spodnjem nadstropju OŠ Ivana Kavčiča. Kasneje so izčrpavali vodo še iz dveh stanovanjskih hiš v naselju Narof in nudili pomoč občanom Zgornjih Izlak, kjer jim je toča močno poškodovala streho. Gasilci PGD Zagorje - mesto so v Zdravstvenem domu izčrpali meteorno vodo. Pri intervencijah so sodelovali tudi delavci Komunalnega podjetja Zagorje in patrulje PP Trbovlje. O nastalih razmerah je bil obveščen tudi svetovalec ZiR občine, ki si je posledice neurja tudi ogledal. Tudi Hrastniku ni bilo prizaneseno.Tam se je divja nevihta razbesnela tudi ob 5.00. Voda je zalila prostore Pošte v občini Hrastnik, kjer so gasilci PGD Hrastnik mesto izčrpali vodo, nato pa še v kletnih prostorih v nekaj stanovanjskih hišah. Na cesti Boben-Čeče se je sprožil manjši zemeljski plaz, za katerega je poskrbelo CP Ljubljana. Gasilci PGD Hrastnik mesto so skupaj z gasilci PGD Dol izčrpali in počistili vodo iz župnišča na Dolu. Veliko škode je naredilo to neurje in pristojne službe so takoj začele na terenu zbirati podatke o njej. Javno podjetje Komunala Zagorje, d.o.o. je občane takoj obvestilo, da zaradi obilnih padavin obstaja sum poslabšanja kvalitete vode, zato porabnikom pitne vode, na območju Kisovca in Zagorja svetujejo, naj vodo v prehranske namene prekuhavajo vsaj 3 minute. Občina Zagorje ob Savi in komisija za oceno škode po neurju sta pozvala občane in lastnike objektov in infrastrukture na območju Občine Zagorje ob Savi, da na podlagi sklepa Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje o ocenjevanju škode na stvareh zaradi neurja z dežjem, močnim vetrom in točo, prijavijo nastalo škodo na stavbah in infrastrukturi, ki je nastala ob zadnjem neurju. Skoda se je lahko prijavljala do vključno TORKA, 22. julija 2008. Popis škode ni vključeval povzročene škode v kmetijski proizvodnji ali na gospodarskih objektih kmetijskih gospodarstev. Le - ta je že bila posredovana Upravi RS za zaščito in reševanje. Pričujoči posnetki so narejeni deset dni po neurju na cesti Ki-sovec-lzlake in le v majhni meri prikazujejo, kaj se je dogajalo, vendar...če ne bi bilo zares hudo, potem v teh dneh o neurju ne bi bilo nobene sledi več.Tako pa...kakšne posledice so nastale in ostale v ljudeh, ki jih je ogrozila voda, blato, podiranje dreves in ne nazadnje bliski in grmenje, to vedo samo oni. Ob nevihti izklopite vašo TK opremo! Minule dni so nevihte močno vplivale tudi na delovanje telekomunikacijskih omrežij in storitev. Število okvar se je zelo povečalo, kar je pomenilo močno obremenjenost klicnih centrov, kjer so sprejemali prijave okvar in ekip, ki so na terenu okvare odpravljale. Nemalo okvar na sami opremi pri uporabnikih pa bi lahko preprečili s pravilnim ravnanjem le-teh ob nevihtah in neurjih - torej z izklapljanjem. Operaterji prosijo, da o pravilnem ravnanju s TK opremo v primeru neviht obvestite tudi svoje prijatelje in bližnje. Kako ravnati? Možnost okvare naprav, ki omogočajo uporabo na primer SiOL širokopasovne storitve, je med nevihto močno povečana. Zato svetujejo, da v primeru neviht nemudoma izključite modem, komunika-tor in računalnik iz električnega omrežja oziroma uporabljate dobro prenapeto-stno zaščito električnih vtičnic, prav tako pa ne pozabite na izklop telefonskega kabla. V primeru, da je do okvare prišlo, jo je potrebno prijaviti na brezplačno telefonsko številko za pomoč uporabnikom 080 1000. Strokovnjaki bodo preverili vzrok okvare, prav tako pa se boste lahko dogovorili o nadaljnjih postopkih čimprejšnje “nabave” nove opreme. Ob nevihtah je število klicev na 080 1000 močno povečano, zato je potrebno na prostega operaterja čakati dlje časa, tudi nekaj minut. Ko ste napako prijavili, bo ta predana strokovnjaku na terenu, ki vas bo poklical, ko bo vaša okvara na vrsti za obravnavo. In še nasvet vsem, ki se odpravljate na dopust: Preden dokončno zaklenete vrata za seboj, pomislite, ali ste iz električnega omrežja izključili vse naprave, ki jih teh nekaj dni ali tednov ne boste potrebovali! Le tako boste poskrbeli, da v času vaše odsotnosti zaradi morebitnih neviht in neurij ne bo prišlo do neljubih dogodkov in okvar gospodinjskih aparatov, TK, video ali avdio naprav. MaH © pgl/ftVflUO Simon Tanšek v ZD Hrastnik V galeriji Zdravstvenega doma Hrastnik lahko v teh poletnih dneh občudujemo imenitne posnetke Simona Tanška. Simon je član Foto kluba Hrastnik že vrsto let in trenutno tudi njegov tajnik. Pričujoča razstava spada med akcije FKH Član Foto kluba se predstavlja.V tej akciji imajo člani največkrat svoje fotografije razstavljene prav v ZD Hrastnik. Razstavljene fotografije Simona Tanška si je mogoče ogledati med I. julijem in 30. avgustom 2008. Slike in besedilo: Fanči Moljk Planinski tabor Kamniška Bistrica PD Dol uspešen Dolski planinci so v povezavi s šolo organizirali planinski tabor Kamniška Bistrica 1008, ki je potekal od 15. do 19. junija v lovski koči Pri Jurju. »Za varnost otrok sta skrbela izkušena planinca Toni Paulič in Mičo Čadež, pomagala pa nam je še Stanka Zekar,« je povedala mentorica mladih planincev Helena Borovšak.Tabora se je udeležilo trideset otrok od I. do 8. razreda, bivali pa so v šotorih oziroma mlajši v lovski koči na skupnih ležiščih. Dopoldne so imeli pohode, popoldne pa sprostitvene dejavnosti. Tako so se odpravili do slapa Orglice, se sprehodili po Koželjevi poti, se vzpeli na Veliko planino... Pet starejših učencev pa je osvojilo celo Grintavec. Poleg športnih dejavnosti v popoldanskem času so imeli tudi nekaj ur planinske šole, brez tabornega ognja pa tudi ne bi bilo planinskega zaključka. »Veseli smo,« je še dodala Helena Borovšak, »da smo jo odnesli brez poškodb in bolezni pa tudi domotožja najmlajši niso imeli...« Besedilo: Fanči Moljk, slika: arhiv PD Dol d guflvaw ® Rezultat pomladi = živalski brezdomci Pernate usede brezdomnih živali, živali, katerih lastniki jim ne uspejo poiskati novega doma? Rezultat toplih pomladnih dni je namreč tu. Število hišnih ljubljenčkov se je na portalu Podarimo.si v mesecu maju in juniju povečalo za več kot 300 kužkov in muckov, ki iščejo nov dom. Ni se vam treba čuditi, če vam v teh dneh zazvoni hišni zvonec, pred vrati pa vas čaka presenečenje kljub temu, da ravno ta dan ne praznujete rojstnega dne. Kako ne bi bili veseli majhnih puhastih kepic, ki bi se znašle v škatli na vašem pragu? Vendar žal vsi hišni ljubljenčki nimajo takšne sreče, saj jih brezvestni lastniki dobesedno odvržejo na samotne kraje ali celo v smetnjake, kjer, če ne drugače, poginejo od lakote ali bolezni. V uredništvu spletnega portala Podarimo.si, slovenskega daritvenega oglasnika, si prizadevajo živalskim brezdomcem poiskati nov dom. Izkazalo se je namreč, da je najbolj obiskana ravno rubrika »živali in rastline«, v kateri se je letošnje leto objavilo že preko 1000 oglasov. Portal Podarimo.si je postal osrednja točka, kjer si ljudje lahko poiščejo hišne ljubljenčke popolnoma zastonj, pri čemer pa ne gre le za kužke in mucke, saj se pogosto oddajajo tudi živali kot so hrčki, deguji, činčile, papige, želve, ribe in druge. Daritvenemu oglasniku so se pridružila številna slovenska zavetišča za zapuščene živali ter društva za zaščito in proti mučenju živali, ki s pomočjo oglasnika svojim prehodnim varovancem iščejo nove domove. Tovrstnih zavetišč in društev je zaradi naraščajočega števila zapuščenih živali v Sloveniji že več kot 20. Člani Društva za pomoč živalim v kateremkoli kraju so, tudi v Zasavju, poudarjajo pomen sterilizacije in kastracije, ki sta ključnega pomena za reševanje problematike živalskih brezdomcev. Kot pravijo v društvu bi bilo s kastracijo in sterilizacijo lastniških živali manj mladičev in s tem dovolj posvojiteljev za vse novoskotene živali. Mladiči zato ne bi pristali na cesti. Prav tako so sterilizirane in kastrirane mačke bolj zdrave, saj niso izpostavljene spolno prenosljivim boleznim. Poleg tega niso tako izčrpane zaradi neprestanega parjenja in kotitev. Vsekakor se mora pred posvojitvijo katerekoli živali s tem strinjati celotna družina, saj živali niso igrače in jih moramo razumeti kot nove družinske člane ter jim posvečati dovolj časa. Po virih: M a H Snoflja Novo ustanovljeno društvo s sedežem v Zagorju ob Savi - Društvo za pomoč živalim Šnoflja v sodelovanju z Občino Zagorje ob Savi v letu 1008 organizira akcijo sterilizacije in kastracije prostoživečih mačk na območju Občine Zagorje ob Savi. Društvo Snoflja poziva vse, ki imate voljo in čas, da članom društva pomagate, da tudi letos uspešno izvedejo akcijo.Vaša pomoč bo dobrodošla v različnih oblikah: pomoč pri hranjenju, lovljenju, prevozu, donacija hrane (pridno polnite hiške v trgovskih centrih ali pa nas pokličite in se dogovorite za donacijo), donacija transportnih boksov, ki jih ne uporabljate več... Vse bo prišlo v prave roke in bo uporabljeno v pravi namen! Iščejo tudi prostovoljce, ki so pripravljeni nuditi začasen dom mucam primernim za oddajo (9 tednov stare sterilizirane/kastrirane in cepljene mucke). Vse informacije na telefonski številki: 070 816 367 ali email snoflja@gmail.com MaH »Skok čez kožo« Medtem ko prebirate o letošnjem dogajanju ob skoku čez kožo v Krajevni skupnosti Rudnik Toplice v Občini Zagorje ob Savi, potekajo v Turističnem društvu Ruardi že aktivnosti za prireditev, ki se bo odvijala H. avgusta 1008, preko hriba ob plazu Ruardi, kjer je znani Bife Štulm in ploščad, kjer se je lani prikazal jamski škrat Perkmandelc. Ata Perkmandelc je omenjen zato, ker je bil letos na prizorišču Skoka čez kožo. Izpolnil je lansko obljubo, da bo povsod tam, kamor ga bodo povabili. Krajevna skupnost je letos na prireditev povabila, ne le Ata Pekmandelca, temveč še veliko drugih gostov. Eni so prišli, drugi ne, saj je čas počitnic. Nekateri pa si rečejo, da na vsako krajevno veselico pa spet ne bodo šli.Tisti, ki so prišli, niso bili razočarani, za tiste, ki pa jih ni bilo, naj bo tale zapis in slike v prilogi v spomin in spodbudo, da se pridejo naslednje leto. Skupina rudarjev RudnikaTrbovlje Hrastnik je že v petek postavila del rova, skozi katerega korakajo kandidati za skok čez kožo. Postavljanje je zahtevno delo in leseni obok je bil gotov enkrat po dvanajsti uri. Zvečer ob 19. uri je potekala generalka in zadnji dogovori med vodjem prireditve Janezom, starešino rudarjev Andrejem, dirigentom Petrom, botrom Isto ko m in kandidati. Skrbni Marjan je preverjal zadnje kandidate in njihova gesla, da ne pozabijo, ko bodo stali na sodu, ko bo šlo zares! Prireditev »Skok čez kožo 2008« je bila uspešno izvedena v soboto, dne 12.07.20-08, v KS Rudnik Toplice. Letos je izpred ALEKSANDROVEGA ROVA krenila bolj številčna in svečana povorka. Na čelu je stopal starešina Andrej Radej, zastavonoše, Pihalni orkester Svea, uniformirani rudarji in kandidati, ki so se prostovoljno odločili, da bodo opravili »skok čez kožo« v čast mnogim rodovom očetov, dedov, pradedov, ki so v Zagorsko dolino prihajali z različnih krajev Slovenije in iz tujine. Na prizorišču sta bila ob Janezu tudi Ata Perkmandelc in starosta rudarjev in zapi- sovalec pesmi z rudarsko tematiko Maks Marinčič. Njihove besede je kmalu preglasila glasba in pozornost gledalcev se je usmerila v prihajajočo kolono, ki je po Zupančičevi ulici krenila proti osnovni šoli. Prihod kolone pod taktom pihalnega orkestra, rudarjev v uniformah in kandidatov v črnih majicah in kapah je bil veličasten. V besedah kandidatov, ki so se predstavili, povedali geslo, popili vrček piva in na povelje opravili skok, je bilo na vprašanje starešine, zakaj so se za skok odločili, povedano veliko osebnih dogodkov posameznih kandidatov. Prvi častni skakalec je bil letos poslanec državnega zbora in župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Svagan. Za njim je skočil čez kožo podžupan Janez Groboljšek, nato pa se je zvrstilo še devetnajst kandidatov, ki jih je starešina Andrej temeljito izprašal, preden so dobili »krigel« in zaslišali povelje »skoči«. Po skoku sta vsem čestitala botra. Letos sta to bila: Ata Perkmandelc in Isto k Cilenšek, predsednik sindikata Rudnika Trbovlje Hrastnik, z visoko štelo v Ljubljani, kot ga je predstavil Ata Perkmandelc. Slišali smo stavke kandidatov: Moj oče je bil rudar, umrl je v rudarski nesreči. Moj ■ I "'Slrf.At SFHBl Tudi župan zagorski je skočil Sveta trojica Rudarska gasilska slikca ded in moj oče sta bila rudarja, ponosen na želja se je uresničila, hvala vsem in kar sem da sem danes med vami. Bilo nas je se je začelo danes, se ne sme prekiniti, šest bratov in večina rudarjev, tudi oče je Po slikanju in skupinski fotografiji so vsi bil rudar. Marjanu Bergantu se je uresniči- »novi rudarji« za starešino Andrejem la želja, ki jo je izrekel lani: Moja dolgolet- glasno zaprisegli: Prisegam, da bom spoštoval tradicijo rudarjev, ki so pod zemljo pomagali drug drugemu in si bili tovariši v dobrem in slabem tudi, ko so prišli na površino. Uporabljal bom pozdrav Srečno! Obljubili so si, da se naslednje leto zopet srečajo. Bilo je veliko dela in brez pomoči aktivnih knapov, vodstev obeh Zasavskih rudnikov, prizadevnega vodstva rudniškega sindikata,Turističnega društva Ruardi, kot glavnega organizatorja prireditve in sveta krajevne skupnosti Rudnik Toplice, nam ne bi uspelo; je dejal podpredsednik sveta krajevne skupnosti Gregor Brinjevec. Po prireditvi so se predstavile vse kategorije Pon do Kwana, med veselimi zvoki Ansambla Sijaj pa so zaplesale tudi skrivnostne plesalke trebušnih plesov iz Trbovelj. Seveda vsega ne bi bilo brez postrežbe pijače in jedače gostišča Čop iz Podkuma in ugibanja koliko je težak pršut s Krasa. Številko, ki je bila najbliže 8,220 kg je zapisal udeleženec prireditve iz Trbovelj. Srečno! Besedilo in slike:Janez Lipec Aktivne dolske upokojenke Vsakoletna razstava ročnih del je za nas priložnost, da se vidimo, da se nasmejimo in kakšno rečemo, obenem pa z veseljem pokažemo, kaj smo med letom naredile. Razstavljeni gobelini, vezenine, pletenine vseh vrst in barv. Članice na tedenskih sestankih med seboj menjajo »recepte«, pade kakšen nasvet in navodilo, predvsem pa so vesele, ker se na tako ustvarjalen način lahko družijo. »V skupini sodeluje 17 upokojenk, dobivamo pa se vsako sredo. To je praktično edini način, da svoja dela postavimo na ogled in tudi letos smo presenečene nad obiskom,« mi je ob ogledu razstave dejala predsednica sekcije, Presker Olga. »Le glejte, da pridete pogledat tudi drugo leto! Se bomo še posebej potrudile, saj bomo praznovale 25-letnico obstoja!« je ob koncu še zaklicala za menoj. Stoji učilna zidana »Čez dve leti, torej leta 1010, bomo obhajali 80-letnieo začetka pouka v dolski šoli. Takrat bomo že vedeli, ali bomo obnovili staro stavbo, ali bomo debili novo šolo.« da bomo še naprej na Dolu nadaljevali z dobro šolo«, se mi je gospa Belinda nasmehnila prek mize in se posvetila eni od učenk. Že 26 let je zaposlena na Osnovni šoli heroja Rajka v Hrastniku, od tega je zadnjih 9 let pomočnica ravnateljice na enoti Dol pri Hrastniku. »Pri mojem delu je največ vredno, ko vidim, da se otroci obračajo k meni po pomoč in nasvet, da me sprejemajo tudi kot prijateljico, da vedno najdemo skupen jezik, kadar naletimo na problem. Zame je dober rezultat, ko vidim nasmejan otroški obraz. Medalje in priznanja so včasih tudi precenjeni.« »Vsako delo je pomembno in se ga lotim z vso odgovornostjo. V kolikor delam z ljudmi, je potrebno pri delu z njimi biti korekten in odgovoren.« »Od začetka gradnje, torej od leta 1928, je šolska stavba dobro služila svojemu namenu«, pravi pomočnica ravnateljice na podružnični šoli na Dolu pri Hrastniku, prejemnica letošnjega občinskega priznanja, Belinda Ladiha. V zadnjih letih pa je postalo očitno, da bo šolo potrebno korenito obnoviti ali pa postaviti novo stavbo. Tistega poletnega dopoldneva, ko sem gospo Belindo obiskala v njeni pisarni, je bilo kljub starim in debelim zidovom v šoli resnično vroče.V lanskem šolskem letu je šolo obiskovalo 222 otrok, na šoli je zaposlenih 24 delavcev, mnogi pa prihajajo občasno oz. po potrebi iz centralne šole v Hrastniku. Kljub zavidljivi starosti in vonju po nostalgiji, ki veje iz starih zidov, je nemogoče spregledati na ogled postavljene izdelke učencev. »Tako za obnovo stare šole, kot če se bomo vendarle odločili za novogradnjo, bodo potrebna ogromna sredstva. Ker je ustanovitelj našega zavoda Občina Hrastnik, bomo skupaj poskusili najti najboljšo, tako prostorsko, kot finančno možnost, Občinsko priznanje je tako zahvala za njeno dolgoletno delo v šolstvu, kot tudi za njeno prizadevnost in sodelovanje v društvih, ki jih ni bilo malo. Dramske skupine, Društvo invalidov, Rdeči križ, Turistično društvo,... so sredine, kjer je dolga leta aktivno sodelovala in preko dela teh društev je Hrastnik postal prepoznaven tudi izven svojih občinskih meja. Tekst in slike: MT Umetnije izpod otroških rok Tedni pred počitnicami so vsako leto čas za pregled dela v preteklem šolskem letu. Tudi v vrtcih je to čas, ko otroci lahko pokažejo staršem, kaj so se naučili. Razstave so pripravili kar po enotah, kjer so dela med letom tudi nastajala. \ »Nikoli nismo otroških slik razstavljali drugje, čeprav so izdelki tako čudoviti, da bi jih z lahkoto postavili tudi v kakšno galerijo,« mi je v razgovoru priznala direktorica Vrtca Hrastnik, Slavi Pavlič. V treh enotah Vrtca Hrastnik, Dolinci, Sončku in Lučki, je v letošnjem letu ustvarjalo skoraj 230 otrok v starosti od enega do šestih let. iSSllSa »Teme so obarvane sezonsko, vsako leto se spomnimo kaj novega, včasih uporabimo tudi kaj iz prejšnjih let... zelo različno,« mi je povedala ena od vzgojiteljic. »Skušamo se ravnati po otrocih, saj dostikrat oni najbolje vedo, kaj je v tistem trenutku najbolje.« Besedilo in slike: MT 0 NAJSTNIŠKA I. otroška slikarska kolonija Zagorje Društvo prijateljev mladine Zagorje in Delavski dom Zagorje sta organizirala letos že 1. otroško slikarsko kolonijo Zagorje. Vsi otroci, ki radi rišejo, slikajo in barvajo so se v torek, 15. julija od 10.00 do 12.00 ure umetniško razdajali pred Delavskim domom Zagorje.Z njimi so bili slikarji in umetniki, udeleženci 45.slikarske kolonije Izlake-Zagorje 2008.Vse potrebne pripomočke so otroci dobili na mestu dogajanja. Razstava nastalih otroških del je bila ob 17.00 v avli Delavskega doma Zagorje. MaH Zlata knjiga Kenee šolskega leta je že zdavnaj za nadobudnimi učenci in krepko se počitnice že nagibajo h koncu prvega meseca. Kljub temu, da je svečani dogodek ob vpisu najboljših učencev in dijakov zagorskih osnovnih in srednjih šol, v Zlato knjigo najboljših, je lepo in prav, da se jim v znak priznanja tudi v Zasavcu namenimo nekaj prostora, vsaj za sliko, saj bi bilo imen preveč. Številke pa pravijo takole: Osnovna šola Toneta Okrogarja Zagorje: 25 zlatih učencev Osnovna šola Ivana Skvarče Zagorje: 19 zlatih učencev Osnovna šola Ivana Kavčiča Izlake: 9 zlatih učencev in Srednja šola Zagorje: 2 zlati maturantki Vsak župan je ponosen na zlate učence in dijake in v čast mu je, da jih lahko sprejme in ne nazadnje, da se skrije med njih na »gasilski«. Le zakaj bi bilo pri županu Matjažu Švaganu kaj drugače I? Aktivnosti DPM Trbovlje Drugi teden poletnih počitniških dejavnosti je v družbi prostovoljcev Društva prijateljev mladine preživelo v povprečju 3S otrok. V ponedeljek so se udeležili plesne delavnice - hip hop, v torek uspešno našli skriti zaklad, zadnje tri dni pa preživeli na letnem kopališču Trbovlje. Da lahko toliko dni in s tako velikim številom otrok DPM-jevci preživijo poletne počitnice na bazenu, gre velika zahvala Zavodu za šport Trbovlje, ki je tudi v letošnjem letu podaril 150 kart za brezplačno kopanje otrok iz socialno ogroženih družin. Tretji teden se je začel s slikarsko delavnico, v torek je bilo risanje tatoojev, sredo in petek so preživeli na bazenu, v četrtek pa je potekal tekmovalni živ žav na bližnjem igrišču. V polnem teku je že četrti teden počitnic, ki ponuja poletni nagradni kviz in kopanje, pravljično delavnico, kopanje in vodne štafetne igre, tekmovalni živ žav »nogomet« in spet kopanje in družabne igre. Vse skupaj bo seveda mogoče izvesti, če bo vreme dovoljevalo, če pa ne, se bodo pa otroci prilagodili in vse bo v najlepšem redu. MaH ZÄHiiöa aindlö Deß ttriSBEXKEß Popolna preobrazba mW/OQlM Smola pa taka! Mira Pavlič, Polje 27, Zagorje, ki se je resnično trudila, da pride do nagrade, ni poklicala Brigite v salon Las, tudi na naš telefonski klic ni odgovorila. Upajmo, da nekje uživa na zasluženih počitnicah, pa se bo za novi videz znova potegovala kdaj drugič. Naša akcija pa mora naprej. Tokrat je največ sreče imela Joži Kos, Selo 49, Zagorje. Upajmo, da ni kje na dopustu in da se bo pravočasno javila Brigiti v Studio Las na telefon 040 164 396 in se dogovorila za termin. Zaradi možne zamude naprošamo, da se javi čim prej po izidu te številke. Edino tako bo preobrazba pravočasno realizirana. Mi pa nestrpno čakamo na fotografije, da bi se prepričali v uspešnost preobrazbe. Naredite nekaj samo zase, dvignite si samozavest in z lepšo podobo zakorakajte v poletje! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! Ime: Priimek:___________ Ulica:_____________ Kraj:______________ Telefon:______ GO GRAFIKA GRACER — vVl/lM#» W tuni Cesta zmage 65, 1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 Cemšenik je čudovito naselje na sončnih pobočjih pod Cemšeniško planino, česar pa nekateri še vedno natančno ne vedo, ker enačijo oboje. Planina je planina, naselje (vas), pa je pod njo in Svetim Pri- du Gamberk ( na gradu bodo letos Grajske štorije), s kratkim možem. oddihom v Zaloki, potem pa navkreber do Razborja. Tu »ta Pravim pohodnikom se kaj takega seveda ne more zgoditi. Po- scagani« lahko zavijejo desno do Jesenovega, kjer bo zaključek, sebno ne tistim, ki se vsako leto udeležujejo Čemšeniškega tisti, vajeni pohodov, pa se bodo povzpeli do sv. Primoža, uživali pohoda. ob požirku v prekrasnem razgledu in se od tam spustili do Pa pojdimo lepo po vrsti. Jesenovega, kjer bo kot vedno zaključek. Poskrbljeno bo tudi ■ za prevoz nazaj v dolino. Obnovljeno društvo deluje v sedanji obliki že peto leto, zato Nekega lepega dne so vsi dogodki letošnjega leta v znaku petke, ki spominja na odlično oceno, kar je tudi prav. V Turističnem društvu smo zainteresirano, da se obnovijo pe- Svoje aktivnosti smo najprej začeli s koncerti v cerkvi Marije spoti iz Kotredeža do Gamberka in v zvezi s tem že tečejo Vnebovzete, ki so žal bili slabo obiskani in teh koncertov ni več. pogovori z občino Zagorje in upamo, da bodo naslednje leto pohodniki spoznali še malce drugačno pot do Cemšenika. Zveza borcev bo uredila tudi pot do ostankov in obeležja nekdanje partizanske bolnice, ki je Nemci niso nikoli odkrili. Ta bolnica je bila zelo domiselno zgrajena pod zemljo in je velika škoda, da je od nje ostalo bore malo. Spominska plošča bo spomin in opomin bodočim naraščajem, pa tudi sedanjim, saj se preteklost zlahka pozablja. Vsekakor je treba omeniti tudi Drnovškovo pot. Pokojni predsednik je rad zahajal na Cemšeniško planino, zato smo se odločili, da naslednje leto načrtujemo tudi ta pohod, ki bo po vsej verjetnosti bolj obsežen in zahteven.Tako bomo imeli odslej vsako leto tri pohoda. Mati in dete strumentom.V društvu upamo, da jim bo uspelo pripeljati, tudi Zato pa so se »prijeli« pohodi in glasbeni popoldnevi: Čemše- znane goste, ki naj bi bili presenečenje glasbenega popoldneva, niški in Božični pohod z baklami in predstavitev glasbenikov. Tu so že nastopali Intervali, Črički, Najlepši cvet...Glasba in Letošnji peti Čemšeniški pohod bo 30. avgusta. To je ena od pesem sta v čislih pod prelepo Čemšeniško planino, središčnih manifestacij društva in bo potekal po ustaljenem Še en pohod bo praznoval peti rojstni dan, to je Božični pohod programu in različnimi zanimivostmi za popestritev. Še poseb- z baklami, ki je zaradi zimske idile in prazničnega vzdušja zelo no, ker je to peti pohod po vrsti, vendar vseh podrobnosti ude- priljubljen. Turistično društvo je s pomočjo sponzorjev izdalo ležencem ne bomo odkrili. Start bo, kot večina pohodnikov že zloženko, še vedno pa iščemo idejo za pravi čemšeniški spove, v zagorskem Evroparku med 8. in 9. uro, ker je pohod tudi minek. Če jo ima kdo od naših bralcev, bomo v društvu tega voden.V Klančišah si pohodniki že lahko malo privežejo dušico zelo veseli. s kakšnim požirkom ali kavico, potem pa se napotijo mimo gra- Predsednica TD Stanislava Radunovič .M. i*' iaLU m Hj lOTJ Ji' uk‘J »Zgrajen je bil sredi 19. stoletja,« je v svojem pozdravnem govoru dejal predsednik FotoklubaVinko Žagar, »povečan promet pa je zahteval njegovo izginotje...« Na srečo je zabeležen na mnogih fotografijah, še posebno je zaživel v seriji posnetkov, ki jih je ob mnogih obiskih Zasavja ovekovečil dr. Boris Skalin. Boris Skalin je sicer rojen v Kobaridu, vendar je svoja mlada leta preživel v Podkraju, kamor je družino pripeljal učiteljski Razstava bo odprta do konca julija v dopoldanskih urah, ob torkih in sredah pa je muzej odprt tudi popoldne od 16. do 18. ure. Besedilo in fotografije: Fanči Moljk ÖGGGbßs Dflbu p«™«,. *• -** s poklic. Po končanem študiju ribjeslovja je služboval v Žalcu, kjer je dočakal tudi upokojitev, vendar se je v Zasavje vedno rad vračal.Tudi s fotografskimi razstavami. »Ob svojem nastanku je bil most pomemben objekt,« je povedal Boris Skalin. »Narejen iz opeke, ki so jo delali doma. Most je imel na deset tisoče skrbno naloženih opek...« Naj povemo, da je vsak obiskovalec dobil spominsko darilo, narejeno iz teh kosov opeke. Serijo slik pa bo obdržala občina. Posnetke Riklovega mostu je podaril tudi v obliki albuma, skrbno zloženega v leseni škatli. Razstavo je namenil spominu zasavskih partizanov in svojemu očetu - partizanu. 1 pil ■nf 0 QMztm M(3$Q C33Q5QDQ \7 00090$ ü gjfls® £ÜE U Ö3u0fi5) CEÖ3JQ SSllfiB Ö3 ECQ3] EDSCläÖ ÖD(k^03ü®fctol& QIMEEtflDreEB^ 033^3 EXÖm> Pred kratkim je praznovala 60 let in otroci so ji pripravili presenečenje. Podarili so ji enomesečno razstavo, kjer si bo v galeriji Ana mogoče ogledati do 3. avgusta 2008 slike tort, ki jih je Lidija izdelovala v preteklih letih ob raznih priložnostih: avtomobile, knjige, rože, metulje, srca, hiše in razne kipce. »Potičke sem rada delala že v pesku in jih krasila z rožami,« se smeje Lidija. Rodila se je na Planini pri Sevnici, ko pa se je poročila, sta si z možem Rudijem napravila hišo v Boštanju. Rodili so se jima štirje otroci, ki so jima dali šest vnukov. Lidija je bila zaposlena v Impoljci kot vodja prehrane. Zdaj je že sedem let v pokoju. Seveda pa jima z možem Rudijem nikoli ne zmanjka dela. Na Studencu imata zidanico in dva tisoč trt, ki terjajo veliko pozornosti.V prostem času pa se rada podata v hribe. V galeriji so se zbrali njeni najbližji, prijatelji in znanci, ki so poskušali njene dobrote tudi v živo. Besedilo: Fanči Moljk, slike: Iz albuma L K. Prvo soboto v avgustu vsi na Kopitnik Planinsko društvo Rimske Toplice tudi letos vabi ljubitelje narave, citer in druženja na Kopitnik, kjer bo v soboto, 2. avgusta 2008, že 18. popoldne s citrami. Prejšnja leta so organizirali ta srečanja zadnjo soboto v avgustu, zdaj pa so ta datum prestavili. Prične se ob 13. uri. F.M. Koncerti stare glasbe Seviqc Brežice Že v letu 2001 je Občina Trbovlje pristopila k sodelovanju pri pripravi koncertov stare glasbe Festivala Brežice, sedaj imenovanega Seviqc Brežice. »Letošnji program Seviqc Brežice, ki ga sestavljajo Festival Brežice, Klasikaa Dolenjska in Klasikaa Slovenija, bo potekal od 4.7. do 23.8.2008. Država partnerica v letu 2008 je Francija. Seviqc Brežice se letos predstavlja z več kot 50 koncertnimi dogodki v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji; v Sloveniji bo s 44 dogodki gostoval v 17 občinah na 35 historičnih lokacijah. Seviqc Brežice, Semper Viva Quam Creata: vedno živa kakor ustvarjena, je v Sloveniji sinonim za staro glasbo, eden največjih evropskih festivalov stare glasbe in ena najpomembnejših kulturnih prireditev pri nas. V program vabimo najuglednejše domače in tuje umetnike z veliko pozornostjo do mladih talentov, izobraževanja in kulturnega turizma. Poudarek našega programa v 2008 je na lacobusu Gallusu in Primožu Trubarju, dveh velikih Slovencih, ki sta opazno soustvarjala današnjo evropsko podobo. Smo člani mednarodnega združenja REMA, ki vključuje 50 najuglednejših festivalov stare glasbe po svetu. Od 4.7. - 6.7.08 bomo forum REMA gostili v Sloveniji.« Vir: http://www.seviqc-brezice.si/ Tudi letos so ljubiteljem klasične glasbe v Trbovljah pripravili dva koncerta.V torek, 15.7.2008 ob 20.30 je v cerkvi Sv. Martina v Trbovljah nastopil Hrvatski barokni ansambl v zasedbi: Laura Vadjon, Silvio Richter: violina, Krešimir Lazar: violončelo, Krešimir Has: čembalo, umetniško vodstvo: Laura Vadjon. Program: Castello, Leclair, Händel, Lull/. Italijanski in francoski stil. Prvi s tipično spevnostjo, drugi z esprijem in duhovitimi finesami. Osnovna stila glasbenega baroka, v enem ali drugem so takrat pisali vsi. Händel prekaša vse. V torek, 22.7.2008 pa je na Kumu, v cerkvi Sv. Neže nastopila zasedba Pramea Ensemble: Susanne Wendler: traverso, Sari Räsänen: traverso, Agnieszka Oszanca: violončelo. Program: Glasba z dvora v Bayreuth: Bon.Telemann, Kleinknecht, Hasse, G raun. Trio sonate z dvora v Bayreuthu. Domiselnost in občutek, barve in sijaj, duh dobe razsvetljenstva. Bayreuthski dvor je postal slaven zaradi svoje glasbe, slikarstva in arhitekture v času Wilhelmine, starejše sestre Friderika Velikega. Wilhelmine je napisala več oper in komorne glasbe, a je žal ohranjenih le nekaj rokopisov. Osebe iz njenih ohranjenih oper izražajo Wilhelminine občutke zavisti in manjvrednosti, njena glasba pa je kljub temu polna domiselnosti in občutka. Na bayreuth-skem dvoru so gostovali zelo znani skladatelji, kot so Franz Benda, Johann Joachim Quantz, Carl Heinrich Graun, Johann Adolf Hasse in bratje Kleinknecht. Umetniško življenje je potekalo v velikodušnem in osupljivem slogu.Wilhelminin dvor je privabljal veliko obiskovalcev, med njimi Voltaira, ki je pogosto pisal Wilhelmini in jo obveščal o kulturnem in umetniškem dogajanju po Evropi. Žal je leta 1756 sedemletna vojna nenadno prekinila cvetoče kulturno življenje v Bayreuthu. Po viru:MaH ORLEK www.orleh.com Zagorska Skupina Orlek potuje s koncerta na koncert, po Sloveniji in tujini. Po mrzli Kitajski so ravnokar prišli z vroče Poljske, kjer so v kraju Pszczyna pri Katovvicah še dodatno ogreli publiko na Festivalu v parku Zamkowy, ki ga je obiskalo letos okrog 40.000 obiskovalcev. Kljub temu, da so Orleki imeli že veliko koncertov letos, si bodo lahko privoščili le tu in tam krajši dopust, sploh harmoni- kar Jure Tori, ki veliko koncertira še v duetu s kontrabasistom Evvaldom Oberleitnerjem, pa tudi pevec Vlado Poredoš dosti nastopa po slovenskih gradovih na raznoraznih srednjeveških prireditvah s svojimi sinovi. S sinovi ima skupino Gallenberg vaganti, igrajo pa srednjeveško glasbo na instrumente, kakršne so uporabljali v takratnem času. Saksofonist Kristijan se poti v Mariboru pri opravljanju izpitov na Pedagoški fakulteti, ostali pa v službah. Vse skupaj pa lahko vidite v juliju in avgustu na naslednjih koncertih po Sloveniji. Julij 2008 - Sobota 26.7.2008 Kranj - Kranjfest 2008, Glavni trg, ob 22. uri Avgust 2008 - Petek 22.8.2008 Dravograd,“Koroško kulturno poletje” ob 20. uri - Sobota 23.8.2008 Šentjanž - Šentrockjanž, ob 22. uri Po viru: MaH Slikarska kolonija Izlake-Zagorje: kultna V četrtek, 16. julija 1668, se je v hotelu Medijske topliee na Izlakah začelo 4$. srečanje slikarjev v Slikarski koloniji Izlake ■ Zagorje. Ustanoviteljica in največja finančna podpornica kolonije je fibčina Zagorje ob Savi. Slikarsko kolonijo Izlake - Zagorje je leta 1964 ustanovila občina Zagorje ob Savi; kolonija tako neprekinjeno deluje že 45. leto. Pobudo zanjo je dal domačin, slikar in likovni pedagog Tone Leskovšek, pri realizaciji pa so mu moralno in organizacijsko pomagali slikarji Milan Rijavec, Ivo Seljak Čopič, Franc Kopitar, dejavno se je vključilo Društvo slovenskih likovnih umetnikov, vso podporo in pomoč ji je nudil takratni zagorski župan Dušan Kolenc. Naslednje leto je predsednik sveta kolonije postal prof. Nande Razboršek, ki jo je vodil in vzorno skrbel za njen ugled vse do leta 2005. V zadnjem delu tega obdobja je kolonija imela tudi umetniškega vodjo akademskega slikarja Nikolaja Beera. Ta je še vedno na tem položaju, predsednica Sveta Slikarske kolonije Izlake - Zagorje pa je Ele-onora Kramar. Kolonija je tudi letos trajala običajnih deset dni, gostila pa je ducat slikarjev, kar je tudi precej običajna številka. V dolgi zgodovini nepretrganega delovanja - na Slovenskem ji v tem pogledu ni para - si je priborila toliko ugleda, da se slikarji radi odzovejo vabilu in ob koncu navadno pokimajo že znani oceni, da si kolonija zaradi odlične organiziranosti, prijaznega odnosa do slikarjev in njihovih del, elana organizatorjev in še česa zasluži oznako kultna. Letošnji izbor slikarjev je bil po vseh kriterijih pester.Večina slikarjev je bila iz tujine. Leto medkulturnega dialoga so v program kolonije vgradili na način, da so povabili slikarje iz držav, iz katerih redkeje prihajajo v goste. Predvsem je organizatorja zanimalo, kakšno je slikarsko dogajanje v državah, ki so se skupaj s Slovenijo pridružile Evropski uniji, zato je večina tujih gostov prišla od tam: Kate MacDonagh, Irska, Sean Kane, Slovaška, Masszi Ferenc, Madžarska, Ivo Mršnik, Log pri Brezovici, Pavle Sedej, Žiri, Nejc Slapar, Kranj, Tanja Špenko, Ljubljana, Sanja Švrljuga, Hrvaška, Raphael Vella, Malta, Einar Vene, Estonija, Augustinas Žygimantas, Litva. V dneh od 10. do 20. julija so slikarji odkrivali slikarske, človeške in druge resnice. Prebivali so v hotelu Medijske toplice. V prostorih obnovljene Osnovne šole Izlake, od hotela oddaljene nekaj sto metrov, pa so bili za slikarje urejeni ateljejski prostori. Še posebej zanimiva je bila okrogla miza na temo »Slikarstvo - most med kulturami«, ki se je 18. julija zgodila v hotelu Medijske toplice na Izlakah. Dan kasneje, 19. julija, je bila v likovni delavnici osnovne šole na Izlakah priložnostna razstava nastalih likovnih del. MaH Film 'Seks v mestu' odlično tudi v Sloveniji Tudi slovensko filmsko občinstvo je že dodobra lajela mrzlica, imenovana Seks v mestu, ki se širi po vsem svetu. V ZDA, kjer se je film začel prikazovati teden dni prej kot v Sloveniji, je samo otvoritev filma prinesla skoraj 56 milijonov dolarjev. Film je po poročanju ugledne filmske revije Screen po svetu prislužil že več kot 166 milijonov dolarjev, v številnih državah pa se je zavihtel na sam vrh lestvic obiska. Tržne analitike je skrbelo, da si bodo film ogledale samo ženske, kar bo negativno vplivalo na obisk, vendar pa je že odpiranje filma pokazalo, da so bile njihove skrbi odveč. Čeprav so po grobih ocenah približno 85% občinstva res predstavljale pripadnice lepšega spola, je bilo njihovo število zadostno, da je zlahka pometlo tudi s filmi, ki naj bi bili enako zanimivi za oba spola.V kinematografih, tako tujih kot slovenskih, pa se je ‘znašel’ tudi nepričakovano velik delež moških, saj je Seks v mestu že postal film za zmenke, poleg tega pa očitno tudi moške zanima, kaj je v tem filmu takega, da vsi govorijo o njem. Tuji mediji poročajo o številnih primerih izjemnega navdušenja nad filmom - v Los Angelesu naj bi na primer skupina vnetih oboževalk Seksa v mestu najela celotno kinodvorano samo zase in za svoje prijateljice, po vsem svetu so se pred blagajnami kinodvoran vile dolge kolone, marsikje pa so si skupine prijateljic privoščile celoten večer v slogu filma, ki je poleg obiska kina vključeval tudi kakšen koktejl ali nakupovalni izlet ter zabavo v katerem izmed trendovskih klubov. Najbolj svečan dogodek v zvezi s filmom Seks v mestu v Sloveniji je bila petkova posebna projekcija v Linhartovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma, ki so se je udeležile številne slovenske znane osebnosti, estradniki in mediji. Prireditev je čisto v slogu filma popestrila seksapilnaTina Gorenjak v tesno oprijeti obleki z izzivalnim razporkom, ki ji je brez težav uspelo tako od žensk kot tudi od moških v občinstvu izvedeti, s katero izmed štirih prijateljic iz filma se najbolj identificirajo. Sarah Jessica Parker, Kirn Cattrall, Kristin Davis in Cynthia Nixon v filmu spet igrajo svoje kultne vloge, štiri prijateljice z Manhattna: Carrie, Samantho, Charlotte in Mirando. Avtor scenarija in režiser je Michael Patrick King, ki je bil v letih 2002 - 2004 tudi med avtorji nadaljevanke. Zanimiv je tudi podatek, da se z emanci-piranimi, samozavestnimi, premožnimi in predvsem vedno urejenimi newyorčan-kami še bolj kot Američanke identificirajo Evropejke, saj je po poročanju svetovnih medijev ‘vročica, imenovana Seks v mestu’ na stari celini še bolj izrazita kot na novi. Po virih: MaH Knjižnica Mileta Klopčiča Od lanskega septembra do konca maja letos se je v knjižnici veliko dogajalo: predstavitve knjig in literarni večeri, priložnostne razstave, potopisna in druga predavanja. Bralci so se srečevali pri bralnem krožku, v okviru katerega so organizirali ogled Gregorčičeve rojstne hiše in Tolmina ter Župančičevega muzeja ter Bele krajine. Za mladino so pripravljali ure pravljic, srečanja z ustvarjalci, knjižne uganke, ustvarjalne delavnice, najmlajše so povabili na ogled glasbene predstave. V knjižnico so povabili kar nekaj gostov; ob druženju z njimi so obiskovalci izvedeli in doživeli marsikaj novega, zanimivega, poučnega. Kar naenkrat je tu poletno zatišje in dopustni čas! Resje, da poleti v knjižnici ni prireditev, a prepričani so, da bodo bralci prišli k njim po počitniško branje. Pričakujejo jih in razveselili se bodo vsakega obiska. Za jesen pa že pripravljajo nova presenečenja, ki jih zdajle še ne izdajo. Poletni urnik odprtosti, od 1. julija do 31. avgusta: Oddelek za odrasle in oddelek za mladino: Pon., sreda: 10.30 do 18.30 Tor., čet., pet.: 8.00 do 15.00 Enota Kisovec (poletni urnik): Torek: 15.30 do 18.30 Enota Izlake (poletni urnik): Četrtek: 15.30 do 18.30 Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje Trboveljska knjižnica je splošna knjižnica, namenjena izobraževanju, obveščenosti, kulturni razgledanosti in razvedrilu občanov. Kot knjižnično informacijsko središče daje otrokom, mladostnikom, odraslim in starejšim odraslim v uporabo vse vrste knjižničnega gradiva in posreduje informacije. Knjižnica Toneta Seliškarja je največja knjižnica v Zasavju in spada v IV. skupino splošnih knjižnic, kamor sodijo knjižnice v krajih z 10.000 do 20.000 prebivalci. Tedensko je odprta 54ur: - od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure - ob sobotah od 8. do 13. ure Prostori knjižnice merijo 479 m2, kar predstavlja: - oddelek za odrasle - oddelek za mladino - čitalnica - e-knjižnica Knjižnica je ustrezno računalniško in komunikacijsko opremljena, ima dostop do vzajemnega kataloga (COBBIS) in dostop do interneta. V e-knjižnici do brezplačnega interneta in informacij. Splošne knjižnice se dandanes povezujejo z različnimi ustanovami, ustvarjajo partnerstva in sodelovanja, z namenom, da svojim obiskovalcem ponudijo raznovrstne storitve na področju vseživljenjskega izobraževanja. Nepogrešljiv del tega procesa je tudi sodobna tehnologija, ki jo nudijo v E-knjižnici. E-knjižnica je javno dostopna točka v okviru splošne knjižnice, kjer lahko obiskovalci brezplačno uporabljajo računalnike in dostop do interneta, ter oboje ustvarjalno izkoristijo za različne informativne, kulturne, izobraževalne in druge namene. Dostop do petih računalnikov in interneta imajo člani in drugi obiskovalci knjižnice. Obisk traja pol ure in se lahko podaljša, če ni čakajočih uporabnikov. Na voljo je tudi elektronska povečevalna lupa za slabovidne občane. Kako postanete član knjižnice? Član knjižnice lahko postane vsak, ki izpolni vpisni list., predloži osebno izkaznico oz. drug osebni dokument s fotografijo in plača letno članarino 2.500 SIT/10,43EUR. Za izposojo CD plošč in CD Rom-ovje potrebno članstvo v knjižnici. Naenkrat si lahko izposodite največ 10 knjig, knjižnično gradivo pa lahko podaljšate enkrat, osebno ali po telefonu. Medknjižnična izposoja? Gradivo, ki ga knjižnica nima ali trenutno ni dosegljivo, lahko naročimo iz druge knjižnice. Uporabnik je dolžan pokriti stroške pošiljanja in posredovanja, rok izposoje pa določi knjižnica, ki gradivo posodi. Poletni delovni čas Knjižnica Pon., tor., sreda : 12.00 do 19.00 Čet., pet.,: 8.00 do 14.00 Sobota zaprto Dom Svobode Pon., tor., sreda : 16.00 do 19.00 Čet., pet.,: 8.00 do 11.00 Sobota zaprto Knjižnica Aniona Sovreta Njihove dejavnosti, projekti in interesi so: e-knjižnica - sodobna informacijsko komunikacijska tehnologija. Središče za samostojno učenje - namenjeno vsem, ki so vedoželjni in imajo željo po vseživljenjskem učenju in so brez računalnika. Vabijo vse tiste, ki doma nimajo možnosti brezplačne uporabe računalnika in mirnega kotička za učenje, odrasle, ki se radi učijo, odrasle, ki si pri učenju radi sami izbirajo način, čas in tempo dela, odrasle, ki se raje učijo sami kot v skupini, odrasle, ki želijo poglobiti svoja znanja s sodobno učno tehnologijjo. Elektronska lupa - sodobno povečevalno elektronsko oko, namenjeno slabovidnim pri branju ali drugih ročnih delih. Domoznanstvo - zbiranje domoznanskega gradiva. Izposoja na dom - namenjena občanom, ki zaradi starosti ali bolezni, ne morejo priti v knjižnico. Sodelovanje z Univerzo za tretje življenjsko obdobje, obiski vrtcev, šol in drugih ustanov... Obratovalni čas: Oddelek za odrasle ponedeljek, torek, sreda, petek: od 11. do 19. ure četrtek od 11. do 17. ure sobota od 7.30 do 12.30 ure Oddelek za mladino ponedeljek, torek, sreda, petek od 11. do 19. ure četrtek od 11. do 17. ure 24. julij 2008 &0H Karate: Uspešen zaključek spomladanskega dela sezone Trboveljski karateisti so uspešno zaključili tekmovalni del spomladanske sezone in sicer že 31. maja v Tolminu, z 1. pokalno tekmo v okviru Karate zveze Slovenije. Ponovno so osvojili največ medalj, kar 19 in se močno približali prvim trem ekipam iz Kranja, Postojne in Nove Gorice, tako da se bodo v klubu tudi v tem letu potegovali za najvišja mesta v POKALU SLOVENIJE za leto 2008. V prvih šestih mesecih so trboveljski karateisti nastopili 14 krat izven Trbovelj in bili zelo uspešni. Osvojili so 87 medalj na uradnih tekmovanjih ter mednarodnih turnirjih v Samoboru, Udinah, Puli, Čakovcu in Čačku v Srbiji. Kljub temu, da se junija trboveljski tekmovalci niso spopadli s svojimi nasprotniki na borišču, so bili v klubu zelo aktivni, saj so izvedli kar nekaj velikih in pomembnih projektov. V sredo, I I. junija so izvedli zadnjo, peto klubsko pokalno tekmovanje. Ta tekmovanja izvajajo v klubu že vrsto let in kontinuirani uspehi trboveljskih karateistov kažejo pravilno usmeritev.Vsi, ki trenirajo, dobijo prve tekmovalne izkušnje ravno na teh tekmovanjih. Namen le teh je, da se iz široke baze poiščejo tekmovalci, ki se kasneje v tekmovalni skupini usposobijo za doseganje vrhunskih rezultatov.Vsak mesec izvedejo po eno tako tekmovanje in na koncu šolskega leta na slavnostni prireditvi razglasijo najboljše. V soboto 14. junija je Karate Zveza Slovenije v Mariboru organizirala 6. Evropsko prvenstvo regij, kjer je nastopilo preko 400 tekmovalk in tekmovalcev iz 51 regij in 20 evropskih držav. Pred leti je bilo to Evropsko klubsko prvenstvo, kamor pa so klubi načeloma prihajali okrepljeni s tekmovalci drugih klubov, zato so to tekmovanje kasneje preimenovali v prvenstvo regij. Po Mladinskem evropskem prvenstvu v Celju leta 2000, je bila to ponovna možnost videti v Sloveniji najboljše evropske tekmovalke in tekmovalce, tako v katah kot športnih borbah. Glede na trenutno stanje v reprezentanci so v karate zvezi Slovenije predvidevali, da se verjetno nobena slovenska ekipa ne bo potegovala za najvišja mesta, zato so želeli dobro izvesti samo organizacijo tekmovanja. Karate klub Trbovlje so zaprosili za pomoč pri izvedbi tekmovanja. Ker imajo Trbovelj- čani, z najdaljšo tradicijo organizacije tekmovanj celo v Evropi, ogromno izkušenj, so se odločili za pomoč. Zaupano njim je bilo vodenje zapisnikarskih miz na tekmovanju. Poleg tega so odigrali vidne vloge tudi pri prijavah vseh ekip, na sestankih delegacij, doping kontroli, otvoritvi tekmovanja ter seveda pri postavljanju in pospravljanju borišč. Pod vodstvom predsednika in tajnika kluba Bogdana in Jerneja SIMERLA je 28 - članska trboveljska ekipa ponovno izvedla organizacijo tekmovanja na najvišji ravni, za kar so prejeli ogromno pohval, tako s strani funkcionarjev Evropske karate zveze kot slovenske Karate zveze ter samih nastopajočih. V soboto, 21. junija se je v Lontovžu naTrbovljami zbralo preko 150 članov trboveljskega karate kluba, njihovih sorodnikov ter ostalih simpatizerjev na »3. MEGA PIKNIK«. Glede na dobro razpoloženje na prvih dveh piknikih, lansko in predlansko leto ter želje za ponovnim srečanjem, so se trboveljski karateisti že v naprej veselili sproščenega srečanja. Cel dan je minil zelo aktivno, za kar so poskrbeli klubski trenerji in vaditelji.Vsak je lahko našel svoje zadovoljstvo v pestrih aktivnostih: nogometu, balinanju, pikadu, metanju jajc, lovu na lisico, štafetnih igrah in podobno. Ob dobrotah z žara je za dobro razpoloženje skrbel DJ Goran.Večer in s tem konec prekrasnega piknika je prišel prehitro in večina sodelujočih je poleg pohvale izrazila željo za ponovitev druženja. Trboveljske karateiste je letos že peto leto zapored pot vodila v Puntiželo, naselje oddaljeno 5 km iz Pule na Hrvaškem. Od 28 junija do 5. julija so zopet preživeli super počitnice. Letovanja se je pod vodstvom klubskih trenerjev, Mihe KOVAČIČA; Jerneja in Katje SIMERL ter Maksa ŠMIDHOHERJA udeležilo preko 20 članov. Vsakodnevni ritem je bil v začetku za nekatere kar malce naporen: bujenje, jutranja telovadba, ocenjevanje sob, karate trening, plaža, kosilo, počitek, ki to sploh ni bil v pravem pomenu besede. Popoldan plaža, športne igre, večerja, družabni večer in nato spanje. Tudi letos so uspešno izvedli kar nekaj iger; Kozarec hitre vode, Obuj najhitrejši čevelj, Balinčkanje, Kviz »Puntižela 2008«, Nogomet, Lov na zaklad (skriti predmet) ter izbor za miss in mistra kampa. Po dveh letih so se ponovno odločili za izlet na Brione, kjer so si najmlajši poleg Titovega muzeja ogledali živalski vrt ter Brionsko legendo, papagaja KO-KIJA.Vsakega lepega je enkrat konec, pa žal tudi klubskega 5. Karate kampa. Nasvidenje »Puntižela 2008«, dobrodošla »Puntižela 2009«. V klubu ugotavljajo, da so planirani program za prvo polovico leta izvedli v celoti, na nekaterih segmentih pa so ga celo presegli. Sedaj si bodo zasluženo vzeli nekaj dni pravega počitka, kjer si bodo ob počitniškem lenarjenju nabrali novih moči za jesenski del sezone. Besedilo in slika: Bogdan Simerl šmt@ Plavanje I, pokal Koper 1008 Plavalni Klub Koper je v soboto, 5.7.1008, ob 50-letnici delovanja kluba organiziral tekmovanje za I. pokal Koper 1008. V prelepem sončnem vremenu se je na letnem bazenu v Zu-sterni zbralo 241 plavalcev iz trinajstih slovenskih klubov ter po enega kluba iz Češke, Italije, Litve in Latvije. Prav reprezentanci slednjih dveh držav pa sta tudi na pripravah v Kopru. Plavalni klub LCT se je tekmovanja udeležil le s šestimi plavalci kategorije mlajših dečkov:Josip Cvitič, Žan Mišel Jerman, Pavao Civtič, Mario Budimir, Nejc Kos, Jan Burgar. Al en Firšt je nastopil v kategoriji dečkov letnik 94/ 95.Trboveljski mladi plavalci so se zopet odlično odrezali in so na samem tekmovanju igrali vidno vlogo. Kot že večkrat doslej, je bil tudi tokrat najboljši Jan Burgar, ki je na 100 metrov prosto osvojil I. mesto in znova za nekaj stotink popravil svoj osebni rekord izpred enega tedna. Bil je tudi I. na 100 metrov hrbtno, 2. na 50 metrov prsno in pa 4. na 50 metrov delfin. Prav tako je I. mesto pri mlajših dečkih osvojil Mario Budimir v disciplini 50 metrov delfin in pa 4. mesto na 100 metrov prosto. V kategoriji dečkov letnik 94/95 je Alen Firšt osvojil I. mesto na 50 metrov delfin in le za nekaj stotink zaostal, da bi se spustil pod magično mejo 30 sekund. Alen je osvojil še 2. mesto na 50 prsno, ko je kar za celo sekundo popravil svoj osebni rezultat in bil tudi še 6. na 100 metrov prosto. Uvrstitve med prvih deset sta dosegla še Nejc Kos, ki je bil 7. na 100 metrov prosto in 9. na 100 metrov hrbtno. Nejc pa je nastopil še v disciplini 400 metrov prosto- izven konkurence, kjer je svoj osebni rekord popravil kar za več kot pet sekund. Med deseterico se je z 9. mestom na 50 metrov prsno uvrstil tudi Pavao Cvitič. Plavalci plavalnega kluba LCT so tako osvojili kar štiri prva in dve drugi mesti, kar je glede na število plavalcev, ki so se tekme udeležili, več kot dober rezultat. Besedilo: Boris Seiko Državno prvenstvo za mlajše dečke in mlajše deklice V športnem parku Kodeljevo v Ljubljani je minuli vikend, 19. in 10. julija, potekalo težko pričakovano državno prvenstvo za mlajše dečke in mlajše deklice, ki je pomenilo vrhunec tekmovanj za najmlajše plavalce in se ga je udeležilo vseh II slovenskih klubov s skupno 180 plavalci. Plavalni klub Lafarge Cement Trbovlje je zastopalo 7 dečkov letnik 96 in mlajši in sicer Jan Burgar, Mario Budimir, Nejc Kos, Pavao in Josip Cvitič, Žan Mišel Jerman ter Marko Hauptman in dve deklici letnik 98 in mlajše, Klara Volaj in Nina Kos.Trboveljski plavalci so glede na majhno število, ki so klub zastopali, dosegli izjemne rezultate. K temu so so največ prispevali naši trije mladi reprezentanti Jan Burgar, Mario Budimir in Nejc Kos. Najuspešnejši plavalec prvenstva in tudi našega kluba je bil Jan Burgar s kar petimi naslovi državnega prvaka in osvojenimi zlatimi odličji v disciplinah 100 in 200m prosto, 100 in 200m hrbtno in 200m mešano. Bil je tudi 2. na 400m prosto, kjer mu je na koncu zaradi nekoliko slabših obratov le za 45 stotink zmanjkalo, da bi osvojil še šesto zlato odličje. Jan je plaval še disc. 50 m hrbtno, kjer je zasedel nehvaležno 4. mesto in bil 5. na 200m prsno. Drugi najboljši, Mario Budimir, je v svojih paradnih disciplinah 50 in 100m delfin nekoliko zaostal za svojimi osebnimi rekordi, vendar kljub temu osvojil bronasto odličje prav v slednji disciplini ter zaostal za drugim mestom le za pičlih I 3 stotink. S svojim osebnim rekordom na 50m delfin pa bi se bil sicer uvrstil med dobitnike medalj, vendar je na samem š ta rtu zaostal za konkurenco, kar je bilo zanj usodno v tej Sprinterski disciplini. Mario je bil še šesti na 400m prosto in 7. na 50 delfin in 200m mešano. Odlično je plaval tudi Nejc Kos, letnik 97, leto dni mlajši od že prej imenovanih dveh.V tehniki plavanja prosto na 100, 200 in 400m je osvojil 2. mesti v mlajšem letniku in tako dobil priznanja, ki jih Plavalna zveza Slovenije podeljuje za mlajši letnik. S precej izboljšanimi osebnimi rezultati se je približal dobitnikom medalj, vendar ni osvojil nobene, saj je v preveliki želji po dobrem razuItatu napravil nekaj napak, ki so bile zanj usodne. Dečki so se v postavi Jan Burgar, Mario Budimir, Nejc Kos in Pavao Cvitič pomerili tudi v štafetah 4 X 50m prosto in 4 X 50m mešano in od 32 štafet iz drugih klubov osvojili dve zelo dobri sedmi mesti. Pohvaliti velja tudi vse ostale mlade trboveljske plavalce, ker so večinoma vsi po vrsti bistveno izboljšali svoje osebne rekorde. Skupno so se uvrstili na 12. mesto, kar ni tako slabo, če vemo, da so nekateri klubi nastopili z 20 in več plavalci. Ekipno so prvo mesto zasedli plavalci iz Branika Maribor, drugi je bil plavalni klub Žito Gorenjka iz Radovljice in tretji Olimpija iz Ljubljane. Že ta teden pa nas od petka do nedelje čaka novo državno prvenstvo za dečke in deklice, ki bo potekalo v Novi Gorici in tudi tu si želimo dobrih rezultatov. Zo PK LCT: Seiko Boris »Hilarij Slovenria« Pisalo se je 25. junija 1008, ko je Radovan Skubic - Hilarij pričel Pot športa in prijateljstva, ki ga vodi v Peking na Olimpijske igre. O tem smo poročali v prejšnji številki Zasavca. Tokrat ga spremljamo na njegovi poti. Hilarij s familijo Petek. Sin Aleš je vodja avtodoma in spremstva. Dopoldne ob I Oh se je Hilarij odpeljal iz Male Kostrevnice, njegovega rojstnega kraja, do GEOSSa, kjer so mu priredili svečanost ob I I h in zaželeli vse dobro na dolgi Poti športa in prijateljstva do Pekinga . Po kratkem postanku so se on in ekipa (Aleš, Gašo, Nastja in Tanja) v avtodomu odpeljali proti Lendavi, kjer so prespali, še zadnjič v Sloveniji. 26.6. Lendava - Kecskemet (267 km) pomeni prepeljano drugo etapo, dolgo 267 km do Kecskemeta na Madžarskem. Lepa je bila vožnja preko širnih madžarskih polj. Edina nevšečnost je bila hud veter v prša. Zvečer so prespali na kmetiji pred Kecskemetom. Kmalu nato se je razbesnela huda nevihta, a do jutra je dež ponehal. Na dan 27.6.2008 je Hilarij prevozil 294 km med Kecskemetom in Kocsordom pred ukrajinsko mejo, ki jo je verjetno prečkal na mejnem prehodu Berehove. 28.6.2008 Kocsord - (214km) Zjutraj je bilo oblačno. Super vreme, ker ni prevroče. Na poti do Ukrajinske meje se je Hilarij izgubil, spregledal je znake in šel v napačno smer. Ker ga spremljevalci niso našli na koncu mesta, kjer so bili zmenjeni, so ga poklicali in preverili situacijo. Še sam ni vedel kje je in je šel nazaj. 29.6.2008 - Start: 30 km pred mestom Stryj ob 6.05 zjutraj. Ker so včeraj naredili malo manj kilometrov, so tega dne že zgodaj štartali, da bi nadoknadili zamujeno, a so zaradi rane ure še bolj slabo videli in zgrešili križišče za Kijev. Namesto tega so se peljali proti Lvovu. Povprašali so domačine za smer. slika Na š ta rtu so si privoščili vsi kakšen posnetek slovesnosti. Slovenska in evropska himna pred predajo zastav. Hilarij drži se in dobro zastopaj naš kraj in Slovenijo. Svečanost je bila na trenutke zelo čustveno obarvana in čudovita,za kar so poskrbeli vsi nastopajoči. Pa še solo Zdravljica za našega ultramaratonca so pripravili. Iz množice obiskovalcev svečanosti odhoda na ultramaraton je prišlo mnogo ljudi čestitati Hilariju in mu zaželeti srečno pot. 30.6.2008 so štartali 7 km pred mestom Chmelnickij ob 6.14 zjutraj, to je 46 km pred mestom Kijev. Pretekla noč je minila mirno. Hilarij se je naspal in mu je naprej šlo odlično, kilometre je spet premagoval kot za šalo. Ekipa 01.7.2008 - štartajo 50 km pred mestom Kijev ob 4.30 uri — 15 km iz kraja Romny so ob 21.00 uri — prevoženo je bilo 310 km, skupaj I 930 km. Zjutraj smo že zgodaj štartali in v Kijev prišli že ob šestih, da so prehiteli kolone avtomobilov. V mestu jih je pričakal gospod Gole in jih peljal skozi po najbolj zanimivih točkah. 2.7.2008 so začeli pot 15 km iz kraja Romny ob 6.35 - in bili 30 km pred mestom Kursk ob 21.00 - 210 km, skupaj 2140 km. Spremljevalci so se malo naspali, da so nadoknadili za prejšnji dan. Hilarij je že pred njimi štartal, saj proti meji vodi samo ena cesta, a so ga kmalu dohiteli, da ni bil žejen in lačen. 3.7.2008 začetek poti 30 km pred mestom Kursk ob 6.45 -obrobje Voroneža so dosegli ob 21.30 - prevozili so 260 km, skupaj 2400 km. Hilarij in Aleš sta zjutraj očistila kolo, saj je bilo na cesti veliko mivke, ki zapaca menjalnik.Vsako jutro sta prva, ki vstaneta. Aleš pomaga Hilariju pri odpravi na pot in ga že zjutraj začne spremljati, da jim Hilarij ne pobegne. 4.7.2008 - Prvi resnejši padec! Obrobje Voroneža so zapustili ob 5.35 - Kirsanov dosegli ob 21.00, 302 km, skupaj 2702 km. Hilariju se zelo mudi, ko se ustavijo, da ga počakajo, kar Prevožena pot štm© pridrvi in oddrvi mimo spremstva.Verjetno je razlog ta, da bi čimprej naredil predvidene km in bi zvečer lahko praznovali, ker je imela Nastja rojstni dan. 5.7.2008 Izven Tambova ob 6.30 - naprej od Penze ob 22.00, 270 km, skupaj 2972 km. Hilarij je dan začel kar z gorcem. Pravi, da čuti bolečine v kolenu od včerajšnjega padca. Pa tudi roka ga še boli, tako da je namenoma vzel gorsko kolo, zaradi večje stabilnosti . 6.7.2008 Naprej od Penze ob 5.15 - pred Samaro ob 21.00 -273 km,skupaj 3245 km. Ponoči so bili zaradi komarnikov na oknih varni, samo nekaj komarjev je prišlo skozi vrata, a so jih polovili. Zjutraj jih je še vedno kar mrgolelo okoli avta in oken, a sta Aleš in Hilarij zgodaj vstala in jih odpeljala na varno. 7.7.2008 Pred Samaro ob 5.15 - proti Ufi - ob 21.30 - 275 km, skupaj 35 I 0 km. Zvečer so jim družbo delale samo žabe, čeprav se je zdelo, da nekdo hodi po strehi.A od utrujenosti so vsi kmalu zaspali. Ponoči je Hilarija in Gašo prebudil mimovozeč avto, hitro sta šla pregledat, če je kdo v bližini. 8.7.2008 Na poti do mesta Ufa ob 4.45 - mimo Ufe ob 21.45 - 274 km, skupaj 3784 km. 9.7.2008 Naprej od Ufe ob 7.30 - naprej od mesta Sim ob 20.15 - 208 km, skupaj 3992 km. Dež jim je omogočil dolgo spanje, celo do pol osmih. Odlično so se naspali na varnem počivališču.Tudi Rado je dobro spal in se pripravil na hribovite podvige, saj se cesta spet ves čas spušča in dviga. 10.7.2008 Naprej od mesta Sim ob 5.10-med Cheljabinskim in Kurganom ob 20.15 - 274 km, skupno 4266 km. Spet sta prva vstala Hilarij in Aleš ter štartala že zgodaj. Ostali so še malo pospali, a jih je vrgla pokonci makedamska cesta, Nastjo je skoraj odneslo čez ograjo. Dopoldan so prevozili še nekaj hribov in dolin. Kako jim je to ratalo? Ekipa v luftu, Hilarij prizemljen, kar tudi mora biti. Posneto na geografski meji med Evropo in Azijo I 1.7.2008 Med Čeljabinskim in Kurganom ob 5.00 - Makušino ob 22.20 — 345 km, skupno 461 I km. Komarjev je bilo zjutraj še več, očitno so vsi zavohali svežo kri. Ko se je Rado odpravil zunaj na WC so ga celega popikali. Iz grmovja je bilo slišati nekaj težkih besed.Vročina se zdi vsak dan hujša. 12.7.2008 Makušino (5.25) - Abatskoe (19.30) - 260 km, skupno 481 I km. Že zjutraj se je po nekaj kilometrih začela čudna cesta, asfaltirana, a že tako uničena, da je bila polna hribov in dolinic, ter ogromnih lukenj, ki so zbudile tudi Nastjo in Gaša. Že prejšnji dan so jim tovornjakarji povedali, da tu šele gradijo novo cesto. 13.7.2008 Abatskoe (5.20) - Omsk (20.30) - 274 km, skupno 5145 km. Prejšnji zvečer so s tovornjakarji spili malo preveč sponzorskega vina in se razgovorili do poznih ur, zato je bilo vstajanje malo težje. Spet pripeka in vročina je neznosna. Na žalost je ob cesti malo dreves, pod katerimi bi lahko našli senco. 14.7.2008 Omsk (5.45) - Čany (20.30) - 255 km, skupno 5400 km. Jutro se je začelo oblačno, a se je kmalu pokazalo sonce. Zaradi vetra je bila vročina znosnejša, a Radota ovira pri vožnji, saj mu piha v prša. Od Omskega naprej so se spet znašli na ravnini, kjer ni nikjer ničesar, edino kakšno križišče. 15.7.2008 Čany (5.40) - Kargat (19.30) - 230 km, skupno 5630 km. Rano zjutraj je za spremembo vstala Nastja, da je lahko Tanja vsaj malo še pospala. Aleš pa že za volanom. Izgubljene urice, če se le da, nadoknadi z dremanjem popoldne. Sonce jih je že dopoldan močno ogrelo, hkrati pa jih je še vedno spremljal veter 16.7.2008 Kargat (6.00) - skozi Novosibirsk - Bolotnoe (23.30) - 314 km, skupno 5994 km. Zjutraj je Hilarij lažje vstal, počutil se je boljše.Verjetno deloma tudi zaradi tega, ker je kolesaril po manj prometni cesti. Naročil je spremljevalcem, naj se ustavljajo čimdlje od ceste, da se vsaj med pavzo nadiha svežega zraka. Srečanje 17.7.2008 Bolotnoe (7.00) - Aleksandrovka (20.30) - 205 km, skupaj 6149 km. Treba se je bilo naspati, zato so štartali šele ob sedmih. Na prvem postanku se je zraven ustavil tuj kombi. Aleš je hitro šel pogledat, kdo so prišleki. Spoznali so se z dvema Nemcema, možem in ženo, ki gresta skoraj isto pot kot oni. Po viru: Hilarij blog.siol.net MaH ® MMmLo m PANDA ODVZETJE NEKDANJI BRITANSKI PREMIER TONY PODRTIJA (KNJIŽ.) IZRAELSKO PRISTA- NIŠČE ZELIŠČE PREDNJA STRAN GLAVE KOCINE PLEMIČ V FEVDALIZMU V jjt M STENA SLOVENSKA PISATEUICA ANA ZNAMENITA AMERIŠKA UNIVERZA E ) GLAVNO MESTO ITALIJE PRIPRAV- NIŠKA DOBA KRAJ PRI UŽICAH PRITOK IRT1ŠA DVOM HIMALAJSKA KOZA STOLETJE (STAR.) KDOR LOGIČNO SKLEPA KATOLIŠKI OBRED SLOVENSKA PESNICA NOVY KODA ZA GSM AMERIŠKA IGRALKA MARISA IZRAZ, BESEDA (KNJIŽ.) SL. ŽENSKA REVUA ANGLEŠKI NEDOLOČNI ČLEN PROIZVOD ZALOŽBE KAR SE ČEMU DODA NERODEN ČLOVEK STOLICA JUD ALBANSKA REKA VSE V REDU (ANG.) POLN OBSEG ČESA HOMERJEV EP SLOVENSKI GEOGRAF BLAŽ ALMO- DOVARJEV FILM JAMSKI PLIN PEVEC KOSMAČ IZDE- LOVALEC MODELOV ABRAHAMOV NEČAK NASILEN VSTOP V PROSTOR SLOVENSKI KNJIŽEVNIK FLISAR BARIERE HRVAŠKA IGRALKA BEGOVIČ NEKDANJI PREDSEDNIK SFRJ JOSIP BROZ ŠVEDSKA IGRALKA BRITT OSEBNI ZAIMEK TOPILO ZA LAK PROSTOR ZA NASTOPAJOČE SKRIVEN NAMEN MAZILO (POG.) REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnj e številke. = ■sz s X ■Sr sr ■ I A L K A R P A O L O & O S L I Č •sr S K I C E ■sr T A Č E K Ž 0 Č E sr sr ss e ssr se. R T L S V I ~K "iE" K V E K E R žr G 0 R A ~ J E R E M I T A 8 S N ~ 0 N 0 W B O R I L K A ~ T E S A R ■g. 1" G A I L ŠE 0 Z U - S V E A N M P E K - =• A 1 R O B I JEL L E K A D 0 L -r V R H s E L E K T R 0 N I K A D A Č A EŠ I T A Č A N 2 j ~9 6 8 1 5 4 I 6 _8 1 4 5 2 9 3 7 4 ]_9 5 1 7 _3_ 6 2 _8_ 5 2 4 " 7 9 6 8 1 3 1 6 9 3 8 5 4 7 2 7 3 8 2 4 1 5 6 _9_ 9 1 6 8 ' 3 7 2 4 5 2 4 7 5 1 9 3 6 8 5 3 __6 2 4 7 9 1 SUDOKU KAKURO NURIKABE Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 02.08. 2008 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 15/2008. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar,Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, I x bon za 12,52 EUR in I x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 14/2008 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Marija Popotnik, Levstikova 12, 1410 Zagorje /S -bon za 20,86 € - Lucija Mlakar,Trg revolucije 18, 1420 Trbovlje -bon za 12,52 € - Darja Odlazek.Vreskovo 26, 1420 Trbovlje -bon za 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.£. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO V TRGOVINI JAKA V ZAGORJU ZOPET UGODNE CENE KEKSOV TAKO DOBRI.. . KOT DOMAČI... NAVADNI KEKSI 800 g SAMO 1,25 € VABLJENI POSEBNA PONUDBA TRAJA OD 24.07.08 DO 06.08.08 Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 Ali se prepoznate? Ste vi v krogcu? Ste! Ste se zares prepoznali? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo kupon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Časa imate do 01.08.2008, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIJI ČEBElICn VRflČEVIČ molej Valvazorjeva % IZUME, Tel.: 05/56-74-157 Kuhamo s Stašo Poletne bučke Potrebujemo: '2 srednje veliki bučki ' 1,5 dl paradižnikove omake *1 svež paradižnik ' 2 stroka česna 'nekaj listov bazilike ' prgišče grobo naribane mozzarele 'pest ribanega parmezana (50 g)' olivno olje * sol Priprava: Bučki operemo, po dolgem narežemo na pol cm debele rezine in jih naložimo v pekač, ki smo ga na tanko premazali z olivnim oljem. Posolimo, pokapljamo z olivnim oljem in pečemo pribl. 10 minut v pečici, ogreti na 180 stopinj, da se bučke zmehčajo in rahlo zapečejo. 2. V paradižnikovo omako vmešamo strt ali drobno sesekljan česen in rahlo posolimo. Svež paradižnik zrežemo na zelo tanke rezine, liste bazilike pa na rezance. 3. Pekač z bučkami vzamemo iz pečice, temperaturo povišamo na 200 stopinj. Bučke obložimo s paradižnikovo omako, rezinami paradižnika in potresemo z baziliko. 4. Na koncu potresemo še z obema vrstama sira ter v pečici peč|^ |e~par minut, da se sir lepo stopi in zlato zapeče. /ČJ- Dober tek! / "<> Vru Ko pesem spregovori Drage bralke, cenjeni bralci! Življenje je kot valovanje. Izmenjujejo se sonce in dež, smeh in jok, uspehi in porazi. Ampak vse je samo valovanje, ki nas ob dobrem krmarjenju vedno varno pripelje v pristanišče. Dežju smo se sposobni prilagoditi samo, če ga izkusimo, pristno se je mogoče smejati in veseliti le v primeru, da smo se pripravljeni očiščevati v kopeli preizkušenj in solza.Vsaka izkušnja je dobrodošla, zato je najbolje biti hvaležen za vse, kar doživimo. Hvaležnost se plemeniti in rojeva nove razloge za hvaležnost, medtem ko se jeza in nerganje nezavedno sprevračata v ustvarjanje dodatnih razlogov za jezo in nerganje. Izbira je vedno naša. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) JOK Poletna noč razpira svoja krila, ne teci, solza, se ne bom zlomila, kar v srcu ranjenem se zdaj godi, naj vase skrije mehki mrak noči. Iz dišeče zelene blazine glas črička eri, eri, eri, k meni sklanja se odmev tišine, v samoti teme jok spregovori. Nežno boža vetrc me, tolaži, posuši roso žalosti z oči, slišim še odmev korakov tvojih, a nič več tako grozno ne boli. Francka Šmid USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce, pošljite na naslov: Uredništvo Zasavca. Cesta zmage 3. 1410 Zagorje ob Savi. VALČEK Noč se s temo nehote spogleduje, povsod je že mirno in vsak sladko spi, jaz pa le zvesto še vedno ga čakam, kosilo na mizi še vedno stoji. Zloščeni čevlji in nova kravata, na stolu že zlikana srajca visi, vse je, kot vedno, v pričakovanju, nov dan že prihaja, le njega še ni! K jutru drvi mu ta noč nezadržno, a zame ni daljše bilo še noči. Jutrišnji svet pa bo čisto drugačen, od zunaj in znotraj nas, kot da ga ni! Jutro naj vendarle hodi počasi, da naju morda še iz more zbudi. Vesna Berk POETI(NJE), PREBUDITE SE IN POGUMNO PREDSTAVITE SVOJE VEZENINE SVETU! KOT BARKA Kot barka sem, grajena, da pluje po neskončnih poteh, da pluje po vseh teh širnih morjih, da bori se z neurji iz vala na val, da kljubuje naravi iz dneva v dan. Kot barka sem, stara barka, ki veter jo nosi, ki ječi pod težo bremena dan za nočjo, ki pluje in pluje neznano kam. Kot barka sem, ki želi si pripluti k tebi v varen pristan. Nekdo “Mlad človek, ki ni nikoli jokal, je divjak; star človek, ki se noče smejati, je bedak.” (Georges Santayana) Aleksij Porednik: ČLOVEŠKE PAPIGE “Kaj bodo pa drugi rekli?” je eden najpogostejših pomislekov, ki jih imamo. Kako vemo, kaj si drugi mislijo o nas in našem početju? Ali je sploh pomembno, kaj si mislijo, čeprav bi si mislili točno tisto, kar si najmanj želimo? Kdo ima pravico odločati o mojem življenju? Samo jaz.V otroštvu nas morajo usmerjati starši in vzgojitelji, saj smo še premalo razsodni, toda ko odrastemo in smo sposobni zdrave presoje, imamo na voljo vse potrebno za samostojno krmarjenje po morju usode. Slednja je odvisna od naših odločitev. Če čutimo, da smo na pravi poti, nam nima nihče pravice vsiljevati svojega življenjskega načrta. Veliko talentiranih posameznikov je že ‘zabluzilo’, ker so verjeli, da nekdo drug bolje ve, kaj je zanje najboljše. Ko duša spregovori, je potrebno slediti klicu v sebi.T. i. dobronamerni nasveti soljudi, ki bi nas utegnili ovirati pri uresničevanju lastne vizije, morajo iti skozi eno uho noter in skozi drugo ven. Kdo najbolj trpi zaradi njihovega upoštevanja? Tisti, ki si jih vzame k srcu. Koliko ljudi se spremeni v duševne razvaline, se zapije, zadrogira, zateče k samomoru, ko ugotovijo, da so jih “dobrotniki” ‘zajebali’. Niso jih zašu-štrali oni, ampak so se sami, ker so si pustili vzeti sanje. Kakšna ironija! Krivci si lahko pilatovsko umijejo roke. To je tihi zločin, ki ga družba dopušča iz enostavnega razloga.Večina ljudi se sploh ne zaveda svojega razdiralnega ravnanja v odnosu do sinov, hčera, učenk, učencev, delavk, delavcev. Običajno smo najbolj na udaru v vlogi hčera in sinov. Starši so nam največkrat najbližji svetovalci, ki nam sicer hočejo dobro, ampak zaradi lastne vzgoje in izkušenj nas včasih ne morejo razumeti. Kot papiga ponavljajo svoje videnje življenja, v katerem velikokrat ni prostora za naše sanje. Z drugimi besedami: večina staršev ni sposobnih razumeti, kaj si njihovi otroci resnično želijo, saj tudi njihovi starši tega niso razumeli. Zavedati se moramo, da nihče nima v posesti vse resnice. To, kar je resnično zame, ni nujno resnica tudi za sočloveka in obratno. Moja resnica o nečem je samo moje mnenje ali stališče, ki temelji na informacijah, ki jih imam o neki zadevi. Nihče nima pravice vsiljevati svojega mnenja drugemu. Nekatera mnenja so bolj dodelana, druga manj, vendar so še vedno samo mnenja. Nihče ne more z gotovostjo vedeti, kaj je najboljše za drugega. Najbolj modro je dopustiti, da človek preko izkušenj pride do lastne resnice, lastnega pogleda na svet in življenje. Ni se mogoče vsega naučiti s slepim sledenjem ustaljenim vzorcem vedenja. Človeštvo ne bi nikdar napredovalo, če bi vsi ravnali, kot od nas zahtevajo avtoritete. Popolna ubogljivost namreč spridi ustvarjalnost.V srčiki razvoja je zapisana potreba po drugačnosti.Vsak starš, vzgojitelj in delodajalec bi se moral tega zavedati. Kdor to pozablja, ljudem, s katerimi upravlja, ne pusti dihati s polnimi pljuči. Namesto spodbujevalca ustvarjalnosti se znajde v vlogi “krotilca divjih zveri”. Res smo ljudje prilagodljiva in potrpežljiva bitja, ampak nenehno zatiranje naših pristnih osebnosti prej ali slej izbije sodu dno. Posledice so vidne: razdrte družine, sprti sosedi, kolegi, sodelavci, iskanje utehe v zasvojenostih vseh vrst. Bistveno lažje bi živeli in delali, veliko bolj zdravi bi bili, če bi resnično spoštovali drugačnost soljudi. Ni dovolj, da je strpnost zapisana na papirju, ki vse prenese, ampak jo je potrebno uresničevati vsak trenutek našega življenja. Ključ do nje je najprej v zavedanju, da ima vsakdo izmed nas omejen pogled na svet.To ni nič slabega, saj nihče med nami ni popoln. Slabo je, če se zadovoljimo s svojimi mnenji in stališči ter ne ukrenemo ničesar za razširitev obzorij. Kdor hoče postati bolj razumevajoč in srečnejši, mora najprej pogledati vase. Hitro ugotovi, da je spreminjanje omejujočega mišljenja in ravnanja težaško delo. Spozna lahko, da enako velja tudi za soljudi.Vsakdo poskuša v okviru priučenih načinov mišljenja in delovanja narediti najboljše.To pa še ne pomeni, da je lahko svetilnik za soljudi. Kdor hoče plezati na goro, se ne more zgledovati po človeku, ki se ni povzpel više kot na grič, če ga ima še tako rad. Iti mora svojo pot in se družiti z ljudmi, ki ga bodo sposobni naučiti uresničiti njegove želje in hotenja. Če sledimo svojemu notranjemu glasu, občutimo mir in izpolnjenost. Če s strahom pogledujemo, kaj bodo drugi rekli o našem početju, in skušamo kot papige posnemati ravnanje okolice, pa se gnusimo sami sebi in zastrupljamo še druge ... © mo/omsriLA Delavski dom Trbovlje četrtek 24.7. ob 20.00 petek 25.7. ob 20.00 sobota 26.7. ob 18.00 ob 20.00 nedelja 27.7. ob 18.00 ob 20.00 ponedeljek 28.7. ob 20.00 torek 29.7. ob 20.00 sreda 30.7. ob 20.00 četrtek 3 1.7. ob 20.00 HANCOCK Akc.kom. JUNO Kom.drama JUNO HANCOCK JUNO HANCOCK JUNO HANCOCK HANCOCK NEVERJETNI HULK Akc. drama Kino Hrastnik četrtek 24.7. ob 20.00 KRALJI ULICE am.akc.krim. petek 25.7. ob 20.15 PREDEN SE STEGNEVA am.kom.drama sobota 26.7. ob I8.00 ob 20.00 KRALJI ULICE PREDEN SE STEGNEVA nedelja 27.7. ob I8.00 ob 20.00 PREDEN SE STEGNEVA KRALJI ULICE sreda 30.7. ob 20.00 ODPLEŠI SVOJE SANJE: NA ULICI-am.rom.glasb. četrtek 3I.7. ob 20.00 ODPLEŠI SVOJE SANJE: NA ULICI petek I.8. ob 20.15 21-RAZPAD LAS VEG ASA am.akc.drama sobota 2.8. ob 18.00 ob 20.00 ODPLEŠI SVOJE SANJE: NA ULICI 2I- RAZPAD LAS VEG ASA 3.8. ob I8.00 ob 20.00 ODPLEŠI SVOJE SANJE: NA ULICI 2I- RAZPAD LAS VEG ASA sreda 6.8. ob 20.00 SEKS V MESTU am.rom.kom. četrtek 7.8. ob 20.00 SEKS V MESTU Kino Dol pri Hrastniku petek 25.7. ob 18.00 petek PREDEN SE STEGNEVA am.kom.drama ob 18.00 ODPLEŠI SVOJE SANJE: NA ULICI-am.rom.glasb Sporeda filmskih predstav drugih kinematografov nismo prejeli. Vitei teme, najboljši film vseh časov po oceni uporabnikov IMDb, od «ertrtka tudi v Sloveniji VITEZ TEME (The Dark Knight), novi film o Batmanu, ki se bo v slovenskih kinematografih začel prikazovati ta četrtek, 14. julija, se je na referenčni spletni strani IMDb (The Internet Movie Database) že povzpel na prvo mesto lestvice najboljših filmov vseh časov po oceni uporabnikov. Svetovna otvoritev filma v ZDA pa je že podrla tudi praktično vse blagajniške rekorde. Film studia Warner Bros. Pictures Vitez teme je v prvem vikendu prikazovanja v ZDA prinesel rekordnih 155.340.000 USD zaslužka, kar je najdonosnejša otvoritvev filma v zgodovini. Doslej je ta častni naziv pripadal filmu Spider-Man 3, katerega otvoritev je leta 2007 prinesla 151 milijonov. Warner Bros. Pictures predstavlja, v sodelovanju z Legendary Pictures, produkcijo Syncopy Production, film Christopherja Nolana Vitez teme, v katerem igrajo Christian Bale, Michael Caine, Heath Ledger, Gary Oldman, Aaron eckhart, Maggie Gyllenhaal in Morgan Freeman. S povprečno oceno 9,5 na lestvici IMDb jeVitez teme takoj po svetovni premieri prepričljivo prehitel celo klasike kot Boter (povprečna ocena 9,1), Kaznilnica odrešitve (9,1), Boter 2 (9,0), Dober, grd, hudoben, (8,9), Šund (8,9), Schindlerjev seznam (8,8) in Let nad kukavičjim gnezdom (8,8) ter tako postal najboljši film vseh časov po oceni uporabnikov IMDb. Med vzroki za neverjeten uspeh Viteza teme tuji mediji poleg odlične filmske ekipe in inovativnih pristopov k filmu navajajo tudi skrivnostno smrt Heatha Ledgerja, ki je v filmu tako nepozabno odigral Jokerja, da se šušlja celo o možnosti posthumnega oskarja. Iz tujine poročajo o bučnih aplavzih v kinodvoranah po koncu filma. V Sloveniji se bo začel prikazovati ta četrtek, 24. julija. Režija: Christopher Nolan (Memento, Skrivnostna sled, Batman: Na začetku) Scenarij: Jonathan Nolan (Memento, Skrivnostna sled. Batman: Na začetku) Christopher Nolan (Memento, Skrivnostna sled, Batman: Na začetku) Producenti: Christopher Nolan (Vitez teme, Skrivnostna sled, The Following) Charles Roven (Batman: Na začetku, Mesto angelov, Trije kralji) Emma Thomas (Memento, Skrivnostna sled, Batman: Na začetku) Igrajo: Christian Bale (Skrivnostna sled, Batman: Na začetku, 3:10 za Tumo) Heath Ledger (Gora Brokeback, Patriot, 10 razlogov zakaj te sovražim) Aaron Eckhart (Črna dalija, Hvala, ker kadite, Erin Brockovich) Michael Caine (Skrivnostna sled, Batman: Na začetku, Otroci človeštva) Maggie Gyllenhaal (Donnie Darko, Prilagajanje, Bolj čudno kot fikcija) Morgan Freeman (Kaznilnica odrešitve, Punčka za milijon dolarjev, Sedem) Fotografija: Wally Pfister (Memento, Skrivnostna sled, Batman: Na začetku) Montaža: Lee Smith (Skrivnostna sled, Batman: Na začetku, Trumanov šov) Glasba: James Newton Howard (Batman: Na začetku, Šesti čut, Krvavi diamant) Hans Zimmer (Gladiator, Batman: Na začetku, Levji kralj) Dolžina: 152 minut, žanr: akcijski triler, ZDA, 2008 Vir: BLITZ Film@Video Distribution d.o.o. mali oglasi ' Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi ^plačljivi! KUPON ZA št. n 2000 € Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika oz. dobitnico 2000 6-centov. Vabljeni k sodelovanju! Ime in priimek:. Naslov: . Jž .. d “š §5 'S 8 ^ g ^ ill Podpis:..................................... Telefon in e-pošta:........................................ JI fi <; >9' fj Davčna številka:............................ a^< o S — 0 “1 S- Številka TRR:............................................. o. *vsi podatki so obvezni* Izdelujem Po naročilu izdelujem objekte iz lesa - vrtne ute, lope, garaže, kozolce ... Tel.: 03 I / 695 - 208 Srečni izžrebanec nagrade 2000 € - centov je gospa MAJDA BIZJAK iz Trbovelj. ČESTITAMO! Vabimo vas spet k sodelovanju! Kupone za "Z ZASAVCEM ¥ KINO " IN NAGRADNO IGRO "1000 € centov" sprejemamo do torka pred izidom naslednjega Zasavca. http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/ Z ZASAVCEM V KINO! Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah, št. 13 Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: Kdo je glavni igralec v filmu N£V£RJ£TNI HULK? Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite na: Grafika Gracer d.o.o. - ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna dobitnika dveh brezplačnih bonov za kinovstopnici. Bona boste lahko zamenjali za poljubni kinovstopnici na blagajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju. Uredništvo. Tokratna srečna izžrebanca sta: Rado Križnik (Zagorje) in Mateja Jecl (Hrastnik) Sponzorja: Zavod za kulturo - Delavski dom Trbovlje in Kulturni center - Delavski dom Zagorje. Društvo prijateljev mladine Zagorje vabi počitnikarje, da se pridružijo veselim dpm-jevcem pri igri in zabavi. AVGUST OD 2.8. DO 9.8. TABOR MLADIH PLANINCEV »PODPECA« organizacija in izvedba: MO PD Zagorje ob Savi Tabor traja 1 teden Na tabor se je potrebno predhodno prijaviti. Vse informacije o taboru dobite na naslednjih številkah: Klavdija Strniša:040 415 260 Lučka Kokole: 031 834 031 Tin Kohlenbrand 041 437 128 samoplačniško SREDA 6.8. DOPOLDANSKO DRUŽENJE Izlet »SPREHOD PO GOZDU IN IGRE NA JASI« Mentorja: gozdar Gorazd Mihevc in Irena Mihevc 8.30.-13.00. odhod z avtobusom proti Podkumu. Prihod nazaj okoli 13. ure Na izlet se morate prijaviti Izlet je brezplačen / 4 % < A Q. H naikasneie do 4.8. na 041 699 412 Ne pozabite na športna obuvala in oblačila, malico in pijačo. V primeru dežja izlet odpade Anton Šutar - M.A.Š.-drugič: Kofetkanje v Varšavi Na Pelishem je dokaj visok odstotek brezposelnosti. Vladna statistika poskuša prikazovati bistveno nižjo, okrog 10% stopnjo brezposelnosti, kot je v resnici. Med ljudmi kroži podatek, da je brezposelnih okrog 15% aktivnega prebivalstva. V Varšavi je brezposelnost veliko manj prisotna, saj statistika govori o zgolj 7% brezposelnih prebivalcev prestolnice. Pa še ta brezposelnost je posledica izbirčnosti, saj je na številnih poslovnih objektih, še posebej na vratih trgovin in gostinskih lokalov, opaziti napise, ki obveščajo ljudi, da potrebujejo delavce. Cene, predvsem prehrane, so se v zadnjih dveh letih občutno dvignile in zaostajajo v primerjavi s cenami v Sloveniji v povprečju za kakšnih 10% do 15%. Pred dvema letoma so bile cene živil na Poljskem, v primerjavi s cenami pri nas, nižje za okrog 2/3. Plače in pokojnine ne sledijo porastu cen življenjskih artiklov. Mladi na Poljskem se v velikem številu odločajo za izobraževanje. Zaradi nizkih plač in pomanjkanja delovnih mest pa po končanem izobraževanju vse več mladih odhaja na delo v tujino. Tudi zaradi tega se je v zadnjih nekaj letih navidezno zmanjšalo število brezposelnih v državi. Poljaki delajo v vseh zahodnih državah EU in v ZDA. Največ jih je v Angliji. Samo v Londonu jih živi okrog 200 tisoč, v celotnem združenem kraljestvu pa naj bi bilo po neuradnih ocenah okrog dva milijona Poljakov. V mesecu maju, še posebej v začetku meseca, se na Poljskem kar vrstijo državni prazniki. Tako so praznični prvi trije dnevi. Prvega maja praznujejo dan dela, drugi maj so namenili praznovanju poljske zastave, tretji maj pa je posvečen dnevu konstitucije. Praznovanje I. maja, ki je posvečen prazniku dela.se razlikuje od praznovanja pri nas. Ne le, da prazniku dela namenjajo zgolj prvi dan v mesecu maju in da ni nikjer opaziti gorečih kresov, tudi vsebinsko je praznik dokaj drugačen. Večina prebivalcev se tudi na Poljskem odpravi na prvomajske počitnice. Veliko jih odide na obalo Baltika in v Tatre, še posebej v Zakopane, ki predstavljajo mondeno turistično športno rekreacijski center. Na gori Gievont je tudi v času prvega maja ugodna smuka. Urejena smučišča še vedno pokriva zajetna plast snežne odeje. Tisti, bolj politično angažirani Poljaki, se za I. maj udeležijo organiziranih manifestacij, ki so še najmanj namenjene izražanju delavskih čustev in boju za njihove pravice.Tako so se na dan prvega maja odpravili na 3,5 km dolg pohod v smeri Avšvica mladi Židje iz bližnje in dalnje okolice. Kot zanimivost velja omeniti, da se je pohoda udeležil tudi trener nogometnega kluba ChelseaAvram Grand. Manifestacijo so poimenovali “Pohod živih”. V Varšavi je bilo praznovanje praznika dela še posebej politično obarvano. Na ulicah so se pojavili nacionalisti, antiglobalisti in anarhisti. Prevladovali so predstavniki mlajših generacij. O kakšni masovnosti ni mogoče govoriti. Bili pa so izredno glasni in nasilno nastrojeni. Med skupinami je prišlo tudi do posameznih fizičnih spopadov in posledično do nekaj okrvavljenih nosov. Incidentov večjih razsežnosti pa ni bilo. Na drugem koncu Varšave so se zbrali predstavniki levo usmerjenih sindikatov in njihov pristaši,ki so kritično spregovorili o položaju delavstva na Poljskem. Govorniki so opozarjali na nizke plače in prisotnost socialnih neenakosti v državi. Kritično so spregovorili o delovanju desno sredinske vlade premiera Tuška, še bolj pa kritizirali politiko predsednika države. Nasprotno stran so predstavljali desno usmerjeni provladni sindikalni voditelji s svojimi simpatizerji, ki so glasno negirali kritike levo usmerjenih kolegov. Če upoštevamo sliko, ki jo je ponujal I. maj, praznik dela, o pretirani solidarnosti med delavci ni mogoče govoriti. Velja pa omeniti, da je Tekst in slika: M.A.Š. omenjeno dogajanje med pristaši levice in desnice ostalo na neki korektni ravni in do kakšnih posebnih žalitev ali groženj s fizičnim obračunavanjem ni bilo zaslediti. Neprizadetega opazovalca pa je početje spravljajo tudi v spontan smeh. V Katovicah so prvomajske manifestacije pripravili delavci in rudarji, ki so zaradi zapiranja rudnikov in z rudarstvom povezanih podjetij ostali brez dela, pa tudi tisti, ki sicer še delajo, so v skrbeh za svojo prihodnost. Prisotni na zborovanju so se z nostalgijo spominjali starih dobrih časov »komune«, ko je bil knap in delavec pravi pan (gospod). Drugi maj je vlada pred nedavnim proglasila za praznik, namenjen Poljski zastavi. Praznik ni ravno odmeven, očitno se ga ljudje še niso navadili, jih pa ne moti, da so na ta dan doma. Povsem nekaj drugega pa je dan konstitucije, ki ga praznujejo tretji dan v mesecu maju. Dan konstitucije je posvečen prvi Poljski Ustavi, ki je v veljavo stopila že davnega leta 1791 .To je bila prva sodobna ustava v Evropi in druga na svetu. Prvo so sprejeli v ZDA. Podpisnik omenjene prve ustave,je bil pred 217 leti takratni poljski kralj Jožef Poniatowski. Dan konstitucije, v nasprotju s povsem spolitiziranim praznikom dela in zdolgočasenim praznikom poljske zastave, ki je namenjen predvsem počitku, demonstrira pravo podobo poljskega patriotizma. Vsepovsod so številne kulturne in zabavne prireditve, namenjene bogati poljski zgodovini in patriotskim čustvom. Na vseh prireditvah so prisotne nepregledne množice. To je dan, ko so Poljaki enotni v pripadnosti svoji domovini. Vsepovsod se nekaj dogaja.V kraljevskem parku Važen ki so se sprehajale dvorske dame v spremstvu svojih gospodov. Kraljevi notar je ob prisotnosti meščanske gospode prebiral besedilo dve stoletji stare Ustave. V Teatru, ki je lociran v zanimivem ambijentu parka, saj so gledalci nameščeni v polkrožnem parterju v obliki arene, nastopajoči pa imajo oder na otočku in so tako od občinstva ločeni z vodo, je bila gledališka predstava. Ob parku, na Aleji Ujazdovvski, so se pred očmi množice sprehodili vsi pa so se javnosti predstavili še vsi rodovi rodovi sodobne Poljske vojske, za njimi poljskih kraljevih vojščakov iz leta 1791. Barvitost uniform in strumnost sodobnih vojakov in Soldatov iz davnine so popestrili še iskri konjiči, ki so bili nekoč nepogrešljiv del vojaških enot, Poljaki pa nanje vsaj zaradi paradnih namenov tudi v sodobni vojski niso pozabili. Na dan konstitucije ima Poljski sejem (parlament) dan odprtih vrat. Pred vhodom v zgradbo je bila dolga kolona radovednežev. Čakalna doba je bila, po informacijah čakajočih, okrog štiri ure. V Varšavi je bilo v mesecu maju še veliko drugih zanimivih dogodkov. V starem mestnem jedru se je preko dvesto držav predstavilo v razstavi medvedov. Vsi medvedi so izdelani v velikosti 2,5 m in težki 159 kg. S poslikavo orjakov pa je vsaka država izrazila svoje prepoznavne značilnosti. Tudi slovenski medo je ponosno poziral množici obiskovalcev. Sečni kamni Sečni kamni so kristalni agregati raztopljenjih mineralov v urinu in lahko nastanejo kjerkoli v sečilih. So pogosto obolenje, ki prizadene približno 5% prebivalstva in se pogosteje pojavlja pri moških. Na nastanek kamnov vpliva več dejavnikov, vendar sta glavna vzroka zapora urinarnega trakta in okužba. Zapora nastane na kateremkoli nivoju sečil. Lahko gre za poudarjeno prirojeno fiziološko ožino sečevoda, nevrovaskularne motnje, poškodbo, vnetje ali malignom. Posledica zapore je staža urina in ta poveča možnost infekcije sicer sterilnega urina in vpliva na njegovo sestavo. Infekcija povzroči, da se sluznica lušči, izločajo se snovi na katere se vežejo bakterije in tako se oblikuje osnova za nastanek kamna. Urin vsebuje snovi, ki zavirajo njegovo kristalizacijo ter snovi, ki vežejo kalcij v topne komplekse. Če oba mehanizma popustita, postane urin preveč koncentriran in kristali se večajo in tvorijo kamne. Snovi v urinu kristalizirajo v odvisnosti od sestave urina in njegovega pH.Tako v določenih pogojih dobimo določeno vrsto kamna. V osnovi poznamo štiri vrste kamnov. Najpogostejši so sestavljeni iz kalcijevega oksalata in kalcijevega fosfata in so večinoma neznanega vzroka, lahko pa nastanejo kot posledica osteoporoze, kostnih tumorjev in drugih bolezni.V 15% se pojavljajo struvitni kamni, ki jih najdemo pri vnetjih sečil. 5% kamnov je uratnih kamnov. Najdemo jih pri bolnikih s putiko ter so povezani z nizkimi urinskimi volumni. Najredkejši so cistinski kamni. Odkrijemo jih pri dedni bolezni imenovani cistinurija pri kateri je spremenjena tubulna absorbcija nekaterih aminokislin. Bolezen se tipično kaže z akutno nastalo hudo krčevito bolečino ledveno, ki izžareva v spolovilo (ledvična kolika). Zanjo je značilno, da lahko traja več ur in bolnik ne more najti nobenega položaja, da bi jo nekoliko omilil. Bolečino lahko spremljajo slabost, bruhanje in mrzlica s povišano telesno temperaturo. Od uroloških simptomov je značilna hematurija (kri v urinu zaradi majhnih poškodb sluznice) s pogostim siljenjem na vodo in zaporo urina ali bolečim odvajanjem manjše količine urina. Sečni kamni so lahko tudi asimptomatski in jih naključno najdemo na rentgenski sliki. Zdravnik postavi diagnozo na podlagi anamneze, kliničnega pregleda, laboratorijskih preiskav ter drugih preiskav. Potreben je osnoven pregled krvi in urina z analizo sestave kamna. Ob nejasnosti naroči dodatne preiskave kot so pregled 24-urnega urina, specifične krvne preiskave, rentgensko slikanje, ultrazvok in urografija. Prvi napad ledvičnih kamnov običajno ne zahteva komplicirane diagnostične obdelave, ponavljajoči napadi pa zahtevajo razširjeno diagnostiko. Zdravljenje je podporno v smislu gibanja, blaženja bolečin, krčev, slabosti in uživanja večje količine tekočine z namenom, da se kamen sam izloči. Uspešno je v 95% primerov. Če so kamni večji, samo podporno zdravljenje verjetno ne bo dovolj. Konzervativno zdravljenje je zadostna hidracija peroralno ali intravensko v primeru bruhanja, dodajanje snovi ki spremenijo pH urina in s tem topnost kristalov ter specifično zdravljenje z zdravili. Kirurško zdravljenje je indici-rano, če velik kamen povzroča zaporo, če ne moremo kontrolirati bolečino kljub veikim odmerkom analgetikom, ob hudi krvavitvi ali infekciji. Najpogosteje se odločimo za drobljenje kamnov preko kože (ESWL). Uspešnost posega je odvisna od lokacije kamna, metoda pa ima kar nekaj stranskih učinkov. Od ostalih kirurških tehnik se uporabljajo še endoskopska odstranitev kamna ter klasična laparoskopska ali odprta kirurgija. Maja Knez, dr.med. Energija či - kaj je te Nevidna elektromagnetna sila prežema vse v vesolju ter vzdržuje življenje in gibanje, povezuje nas z vsem. Ma Kitajskem ji rečejo chi ali qi, na laponskem ki in v Indije prana. Prežema vse snovi in se pretaka skozi žive stvari na poti od ene bitnosti v drugo; pri tem prenaša informacije podobno kot kri po žilah prenaša hranilne snovi v različne dele telesa. Človeško telo je prepleteno z nenehno gibljivo či, ki kroži po celicah, tkivih, mišicah in notranjih organih. Skladno z energijskimi načeli či ne more izginiti niti je ni moč uničiti, se pa giblje, spreminja obliko in se je moč z njo oskrbeti vsak dan znova. Predstavljajte si pretok či kot sevajoče energijsko polje, ki prežema vse vaše telo in njegovo okolico.Ta energija prenaša vaše misli, prepričanja in čustva, hkrati pa se meša z drugimi dinamičnimi vplivi iz okolice. Del te substance se nenehno giblje proč od vas, vendar vsako takšno »izgubo« nadomesti energija iz okolja. Ker vsi ljudje čutimo in razmišljamo, energija čustev in misli, ki nas spremlja vse življenje in bi ji lahko rekli povezujoča či - znana tudi kot splošna zavest - obkroža celoten planet. Obkrožajo nas zamisli in misli vseh. Če se znate sprostiti in prodreti v te »misli«, lahko izveste kaj zanimivega, morda celo najdete rešitev za kakšno svojo težavo. Dovolite, da pretok energije či deluje v vaše dobro: najprej z razumevanjem, kako se giblje, pa tudi z vnašanjem či na tista področja svojega življenja, kjer jo najbolj potrebujete. Zavestna izmenjava či med notranjostjo in zunanjostjo vas učinkovito povezuje z vsem okoli vas. Sveža či, ki jo pritegnete, bo v vas prinesla del zunanjega sveta - vpliv vremena, či ljudi, ki so vam blizu, ozračje vašega doma, celo energijo hrane, ki jo uživate. Te oblike energij so pogosto premajhnih koncentracij, da bi jih dojeli, zato pa imajo na vas in vaše vedenjske vzorce občuten vpliv močnejše sile či, kot sta či lune ali vremena. Na ustroj svoje notranje či lahko vplivate z izborom materialov svojih oblačil, vajami, ki jih izvajate, mestom, kjer se zadržujete in dejavnostmi, ki zapolnjujejo vaš dan. Tako torej različne vrste či vplivajo na vaše zunanje energijsko polje, hkrati pa so del vaše notranje či ter vplivajo na vaše misli in občutke. Različni vidiki »uporabnosti« či - ugotavljam, da bolje ko razumem či, laže ocenim svoje razpoloženje in če hočem, poiščem način, kako bi ga spremenil. Če sem na primer potrt, lahko izberem hrano z energijo, ki bo spodbudila mojo či. Lahko meditiram ali se raztegujem na način, ki bo osvobodil mojo či, da se bo pomaknila po telesu navzgor. Lahko se zadržujem v krajih, kjer ozračje spremeni mojo či na tak način, da se počutim bolje. Podobno lahko storim, kadar se ne počutim dobro, kadar se znajdem pred življenjskimi izzivi ali kadar želim okoliščine videti z drugega zornega kota. Odlomek iz knjige Simon. G. Brown: Spodbudimo življenjsko energijo MaH