Leto Ml. e---m Inserati: •--— Enostolpna petitvrsta (ri mui Stroka id 3 mm visoka ali o;a prostor) si enfcrat . . . . po 50» za dva- ln večkrat . „ 45 ,, prt «eč|tb naročilih primeren popn«1 po do.:o?oru. Ob sobotah (tvojni tarll. Poslano: Enostolpna petitvrsta K V— Izhaja vsak dan Izvzemal nedelje Inprazntiio ob 3. uri pop. Redna leina priloga vozm rod Posamezna Številke 20 vinarjev. M. 122. if imm t petet, dne a mofa m e=e Velja po poitii as h oelo loto napre).. K 40'— sa ea mesec „ .. „ 3.SO za Nemčijo oeloletno. „ 45 — s« ostalo Inozemstvo. „ SO — V Ljubljani na dom i Za oelo leto aapiej.. K 18'— ■a ea mesee „ .. K 3-— 1 opravi prii|tain neseCat ,, 2-50 =3 Sobotna izdaja: sa Sa oe'o leto ..... K 8 — sa Nemčijo oeloletno. „ 10 — sa ostalo Inozemstvo. „ 13 — __Uredništvo jo v Kopitarjevi allei Itev. B/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma ae bo x= sprejemajo. — Uredniškega telefona Stav. 50. ki narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št. o. — Račun poštne hranilnice avatrij3Ho žt. 24.797, ogrske 2G.j11, bosn.-hero. št. 7SB3. — linravr^SSena tolofona št 50. Češke poldne siranKe. Praga, 29. maja 1918. Čc govorimo o čeških političnih strankah, je treba takoj poudariti, da se bojujejo vse politične stranke brez izjeme v »Češkem Svazu« za samostojno češko državo. Če se gre za boj za samostojno državo, ne eksistira nobena stranka, ampak samo »Češki Svaz«. Poslanec, ki bi ne stal na tem stališču je med Čehi nemogoč — kakor pri nas dr. Šusteršič z njegovo »Resnico«. Časi so preresni, da bi se mogli doma prepirati — važen trenutek je tu in tega je treba-izrabiti. Gre se za samostojne države. Svetovna zgodovina ne pozna takih lepih prikazni, da bi stal narod brez razlike v eni ln isti falangi. Če imenuje Dunaj to veleizdajo, je- cel češki narod — narod veleizdajalcev. V boju proti Dunaju ie narod enoten. Da imajo Čehi kljub temu toliko strank ln da so boji med raznimi strankami včasih precej ostri — je pač utemeljeno deloma v živem zanimanju češkega naroda za politiko, deloma pa seveda v gospodarskih razmerah. Češki narod ima pet velikih političnih strank in sicer češko državnopravno demokracijo, agrarno, socialdemokratično, Češko socialistično in katoliško stranko. Češka državnejpravna demokracija jc nova stranka, datira od februarja t. 1. in sicer je to stranka spojitev štirih prej samostojnih strank. Vstopile so v njo mladočeška stranka (narodno-svobodomiselna stranka), realistična, t. j. nekdanja Masarykova stranka, zadnji čas jo je vodi! publicist Iv. Herben, državnopravno-napredna stranka pod vodstvom dr. Hayna in končno stranka dr, Stranskega na Moravi, ljudska napredna stranka. Že zdaj naj bo omenjeno, da mladočeška stranka ni cela vstopila; konserva-tivnejše krilo je ostalo samostojno ter začelo pred hratkim izdajati svoje glasilo »Češka Svoboda«. Poslanci, kateri pripadajo tej struji, so v prvi vrsti dr. Fiedler, nekdanji minister, Mastalka, Čech in To-bolka. Ravnotako ni vstopil v češko državnopravno demokracijo del realistov, kateri so tudi začeli izdajati svoje glasilo »Češka Straž«. Načelnik češke, državnopravne demokracije je dr. Kramar; k njej spada seveda tudi dr. Rašin. V obče se more reči, da je to stranka češkega meščanstva in inteligence — druge vrste češkega ljudstva n^so vstopile, ostale so pri svojih strankah. Glavno glasilo češko državnopravne demokracije so bili »Narodni Listy« in petem za pet dni »Narodni Novlny«, Poleg tega izdaja dobro tedensko revijo »Narod«, ki pa niti od daleč ni tako razširjen, kakor so bili »Narodni Listy«. Lahko, pravimo torej, da tako velika in ugledna stranka in ena prvih strank sploh med Čc"hi nima glasila. Stranka se je šele začela razvijati in graditi organizacijo — ali že danes se lahko reče, da bo to jako vplivna stranka in bo sploh prevzela vodstvo češke politike. Druga stranka je agrarna, katera je bila 1. 1896. ustanovljena; hoče organizirati vse vrste ljudstva na deželi, V tej stranki je tudi predsednik »Češkega Sva-za« — Stančk. Glasilo te stranke je »Ven-kov« in »Večer«, Klub agrarne stranke ima v državnem zboru 38 poslancev. Znani poslanci te stranke so: duhovnik Zahradnik, Prašek, nekdanji minister, Udržal, podpredsednik poslanske zbornice. Socialno-demokratična stranka je bila ustanovljena leta 1878. in je bila sprva popolnoma pod vodstvom avstrijsko-nem-ške socialne demokracije; šele leta 1905, se je ločila od Dunaja, Danes ima svojo samostojno organizacijo. Majhen del, ki jc ostal v zvezi z Dunajem in ima danes samo enega poslanca (Cingr), s imenuje cen-traliste. Glavno glasilo je »Pravo lidu« v Pragi, zvečer izhaja »Pravo lidu< kot »Ve-černik« in »Rcvnost« v Brnu. V državnem zboru šteje 24 poslancev. Stranka stoji strogo na stališču razrednega boja, kolektivizma in mednarodnosti, torej popolnoma na marksističnem stališču. Reči se pa tudi mora, da sc ta stranka ravnotako poteguje za samostojno državo kot druge stranke, negledc na ekstrature dr, šmera-Ja. V predsedništvu stranke so: Haber-man, Nemec, Soukup in Šmeral. V stranki je nastala 1. 1917. precejšnja opozicija pod vodstvom agilnega poslanca Modrače-ka, kateri propagira v svojih »Socialisti-ckych Listych« ne kolektivizem, ampak takozvani družabni socializem. Od starih socialno-demokratičnili listov je pristopila k tej struji »Nova Doba v Piznu in od državnih poslanccv Habcrman, Pick, Bcchy-ne in dr. V splošno se n-o-e reči, da stoji ta opozicija, katera se imenuje radikalna socialistična smer, popolnoma na narodnih čeških tleh. Modraček se je izrazil na nekem sestanku, da češka socialna demokracija vendar ne sme prevzeti nemškega marksizma, ne da bi ga modificirala in prilagodila češkim razmeram. Neme. imajo svoj marksizem — mi Čehi hočemo ustvariti svoj češki socializem. Boj med opozicijo in staro stranko je precej oster ali kakor se kaže, ima več upanja na konečno zmago opozicija. Četrta velika stranka je Klofačeva -'Češka socialistična stranka*, katera je bila letos v velikonočnih praznikih ustanovljena. To je nadaljevanje Narodne socialne stranke, katero je ustanovil Klofač in sicer 1. 1897., ko je češka socialno-demokratična stranka proglasila svoje proti-državnopravno stališče. Tedaj so si rekli češki delavci — mi hočemo kot proletar-ci drugi, nov gospodarski red, ali kot Čehi hočemo tudi svojo češko državo. Medtem ko stranka narodnih social-cev še ni strla mednarodnosti in razrednega boja in tudi ni slavila prvega maja, je prevzela Češka socialistična stranka tc tri točke v svoj program — pač pa medno rodnost pod pogojeni, če bo nova internacio-nala stala na stališču samoodlocevanja narodov. Ta stranka je bila med vojsko hudo zadeta — bila je brez lista — šele zadnji čas jej je bila sreča mila ter ji bilo omogočeno izdajati svoja dva lista tednika »Pondelnik« in »Česky Socialista«-. Predsednik je Klofač, ki jc j: k o priljubljen; od poslancev so pri tej stranki Stfi-berny, Chcc in dr. Kakor vse kaže, ima ta stranka še veliko bodočnost; voditelji so agilni možje. O kaki spojitvi rued češko socialno demokratično in češko socialistično stranko v doglednem času ne more biti govora, akoravno sta se .v zadnjem času precej približali. Zanimivo je, da stojita Češka državnopravna demokracija in češka socialistična stranka v precejšnjem boju. Katoliške stranke pri Čehih po padcu Staročehov 1. 1889,, ne igrajo velike vloge. Danes imajo katoliški Čehi 7 poslancev in sicer vse na Moravi, leta 1907, so jih imeli 17. Njih voditelj je poslanec Hruban. Najglavnejša glasila so »Čech«, »Glas Naroda« in »Našinec«. i »sesuje renere". C, kr, okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico je shod, ki ga jc sklicalo Slo-j vensko kat. delavsko društvo na Vrhniko dne 2. junija, prepovedalo. Odlok, s katerim glavarstvo ta svoj ukrep naznanja društvenemu predsedniku, pravi, da sc »prepoveduje prireditev tega shoda z ozirom na sedaj obstoječe razmere in na opazke povodom shoda v Št. Vidu dni 26 maja.« Kakšno utemeljevanje! Shod v Št. Vidu se je vendar vršil v najlepšem redu in popolnoma mirno, Z občudovanjem smo gledali naše ljudi, kako mirno so poslušali izvajanja govornikov in s kako globokim umevanjem za resnobo sedanjega političnega položaja, Ljudje, ki so se vozili iz Št. Vida z večernim vlakom na Gorenjsko, LISTEK. 47 Angleški spisal H. G. Wells. (Dalje.) Prevel I. M. Mr. Heelas je bil človek, ki mu je bilo pomisliti takele reči toliko kakor delati, in njegova kuharica, ki ga je opazovala raz gornjega okna, ga je vsa zavzeta videla, kako je zdirjal proti hiši s hitrostjo dobrih devet milj na uro. Slišala je lopu-tanje vrat, zvonjenje zvoncev in glas Mra. Heelasa, ki je rjul kakor bik. — »Zaprite vrata, zaprite okna, zaprite prav vse — nevidni človek .prihaja!« Kakor bi trenil je bila hiša polna vpitja, navodil in hitečih stopinj. Sam jc hitel zapreti francoska okna proti verandi, in pri tem sc je prikazala Kempova glava, pa rame in kolena čez rob vrtne ograje, V naslednjem hipu jo je Kemp oral skozi šparglje in dirjal čez igrišče za tenis proti hiši. »Ni mogoče v hišo,« je dejal Mr. Heelas zaprši zapahe. »Prav žal mi je, če je za teboj _ a ne moreš v hiv.o!« Kemp se je prikazal z grozo na obrazu tik stekla, trkajoč in potem divje potresa-joč 'francosko okno, Ko je spoznal, da jc ves njceov trud zaman, ie stekel ob ve- J randi, skočil na koncu dol ter začel razbijati po stranskih hišnih vratih. Zatem je stekel pred hišo in odtod na cesto. In ko jc Mr, Heelas strmel skozi okno — njegov obraz sama groza — je videl izginiti Kem-pa ravno v trenutku, ko so mu šparglje teptale nevidne noge. Spričo tega je Mr. Heelas zbežal na vrat na nos navzgor in ostali del lova mu je ostal neznan. Samo ko je hitel mimo okna na stopnicah, je slišal, kako so se zaloputnila stranska vrata. Prišedši na cesto čez grič jo je Kemp kajpada udaril navzdol, in tako se je prisodilo, da je zdaj on sam dirjal v istem diru, kakor ga je bil pred komaj štirimi dnevi s tako kritičnim očesom opazoval iz svoje delavne sobe. In dirjal je izvrstno za človeka iz vaje, pa čeprav mu je bil obraz bled in moker, inu je bil razum hladen do zadnjega. Delal je silne korake in kjerkoli mu je prišel na pot kos hrapavih tal, kjerkoli se jc prikazalo z razkavim kremenom posuto mesto ali se je svetilo zdrobljeno steklo, jo je mahnil čezenj ter prepustil bosim nevidnim nogam, ki so hitele za njim, da uberejo katerokoli jim drago pot. Prvič v svojem življenju jc Kemp našel, da je bila cesta po griču nepopisno dc!*"a in zapuščena in da so bili počitki mesta daleč doli ob gričevem vznožju čudno oddaljeni. Nikdar ni bilo počasnejšega in iaučaejiega načiaa napredovanja kakor ta tek. Vse male vile, v poldanskem solncu, so bile videti zaklenjene in zapahnjene; brez dvoma so bile zaklenjene in zapahnjene na njegov lastni ukaz. A na vsak način bi bili lahko pazili na tako mogočo slučajnost, kakor jc bila ta! Mesto se je zdaj vzdigovalo, morje mu je za njim izginilo izpred oči in ljudje spodaj so se gibali. Ob gričevem vznožju je pravkar prihajal tramvaj. Zadaj je bila policijska postaja. Ali so bile to stopinje, ki jih je slišal za seboj? Pospešil je dir. Ljudje spodaj so strmeli vanj, eden, clva sta stekla, in sapa ga jc začela rezati v grlu. Tramvaj je bil zdaj že prav blizu in pri »Veselih kriketovcih« so šumno zapirali vrata. Onstran tramvaja je bilo vse polno kupov gramoza — osuševalne naprave. Mimogrede ga je prešinila misel, da bi skočil na tramvaj in zaprl vrata, a je sklenil mahniti jo na policijsko postajo. V naslednjem hipu jc švignil mimo vrat »Veselih kriketovcev* ter se znašel na drugem koncu ceste in med ljudmi. Tramvajski voznik in njegov pomočnik sta zavzeta spričo take divje brzine strmeč obstala, Dalje naprej so sc prikazali začudeni obrazi težakov izza gramozovih kupov. Zadržal jc malce svojo hitrost, pa kmalu je začtd urno t.-nnnje svojega zasledovalo in »,- jc iznova zagnal naprej. »Nevidni < '•< je zakričal delavcem z nejasno 1: .ijočo g®it• in preskočil, navdahnit:! nenadni misli, jarok, tako da so imeli priliko, da so videi; obilno četa orožnikov, ki je bila pripravljena, da napravi red pri kakih nemirih na taboru. Od vseh teh oboroženih mož ni imel ne eden povoda, da kjerkoli ali kakorkoli posreduje. Nc vemo, o kakšnih opazkah govori okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico? Ljudje so manifestirali — a vseskozi v zakonitem okviru. Govorniki so govorili ostro, toda stvarno. Ali mar pričakuj« okrajno glavarstvo, da bodo vladi delali komplimente -- sedaj, ko napoveduje per-sekucije, ko nas hoče odtrgati od morja in južnih bratov ter je ur. Seidler sprejel program -»Štajerca« z-i svoj program? In kakšne so tiste »sedanje razmere«, ki so po mnenju okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico zadosten povod, da s« nam vzame zborovalna svoboda? Ali je t« razmere ustvarila zgledna požrtvovalnost naših vojakov in junaštvo np.ih iisačev, ki so padli na frontah? Ali so tc razmere izzvali tisti naši možje, ki so y Rusiji kljub najhujšemu pritisku držali svojo prisego in v mukah ostali zvesti drž:;' i, ki jim sedaj zavezuje usta? Ali so tc- raztn re priklicali naši kmetje, ki so dali Se svoje semensko žito, naši dclavci in meščani, ki nepopisno stradajo, potrpežljivo stradajo in. ne po lastni krivdi? Ali jc tc razmere zakrivil narod, ki jc stori! vse, kar je država hotela od njega in ki mu jc v vsej tej vojni bodi ostala samo še nsda — nada na lepši čas politične svobode? Ali so te razmere res take, de. bi moralo naše ljudstvo, ki itak fizično umira, postati čez noč na ukai okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico še političen mrlič? Državnega zbora ni, deželni zber že mnogo let ne zboruje in ljudje bi niti na shodu ne smeli govoriti! Naš človek ne sme odpreti ust — ob tistem času, ko vodi ministrski predsednik na dvor ljudi temne preteklosti in s pam-f leti v žepu? Mi resno dvomimo, da bi taki ukrepi politične oblasti krepili tiste interese, katere bi morala politična ob!ast /..■'stopati b.d UlvhllMM a UMU i se jc zopet sestal dne 28. maja. V saboi sta prišla tudi na novo izvoljena poslanca dr, Mažuranič in dr. Krnic. Sabor razpravlja o interpelaciji dr. Petričiča glede zvišanja plač stalno nastavljenih deželnih uslužbencev. — Posl. Kufrin interpelira vlado, zakaj je dovolila, da ie bilo na nogah v Zagicbu dne 30. aprila in 1. maja toliko mažarskega vojaštva in koliko časa bo šc ostalo na Hrvatskem, interpelant pravi, da je bilo 30. aprila po zagrebških ulicah 8 stotnij mažarskih vojakov z roč- je ime! gručo krepkih možakov med seboj in zasledovalcem. Opusiivši misel na poli-cijsko postajo je nato zavil v neko majhno p os transi: 9 ulico, švignil mimo voza nekega prodajalca zelenjave, postal za desetino sekunde cb vratih neke slaščičarne, nato pa jo je udri proti vhodu ozke ulice, ki jc držala nazaj na glavni cesto na griču. Dva, trije mali otroci, ki so sc igrali tamkaj, so se ob njegovem prikazanju z glasnim kričanjem razpršili in zdajci so se odprla vrati in okna in vznemirjene matere ro razkrile svoja srca. On pa jo je vnovič mahnil na ccsto na griču, kakih tristo korakov od konca tramvaja, in je takoj na to zapazil tekoče ljudi in bučno vpitje. Ozrl se jc po ccrti proti griču. Komaj deset korakov daleč je *ckcl orjnšk dela-ver, preklinjajoč v odlomkih in besne udarjajoč s svojo lopato, tik za njim ra tramvajski sprevodnik s stisnjenimi pestmi. Tema clvema so sledili še drugi po cesti mahajoč in kričeč. Do! proti mestu sa tekali možki in žcns!:c in razločno je videl možaka, ki je prišel iz vrat neke pro-dajalnice s krcpclcem v roki. »Razgrnite se naokrog! Razgrnite se!« je zavpil nekdo. Kemp je na mah spoznal izprcmcn ent poiczci] cclcga lova. Ustavil se je in se sopihnječ oziral naokoli. »Čisto blizu tukaj jc!« je zavpil. »Strnite vrsto čoe — .—c nimi granatami. To je bilo izzivanje prebivalstva, ki je hotelo na dostojen način froslaviti obletnico smrti Zrinjskega in rankopana. V začetku se je npislilo, da je poslala vojaštvo na ulico vojaška oblast, ali se je pozneje zvedelo, da je to storila vlada. Kot vzrok nastanjenja Mažarov na Hrvatskem navajajo, da so prišli na eta-bliranje po frontni službi. (Posl. Kovače-vič: Hrvate pa še naprej pošiljajo goloroke na topove). Ljudstvo zahteva, naj pridejo hrvatski vojaki na oddih v domovino za 2 meseca. Sekcijski načelnik Kriškovič priznava v svojem odgovoru, da je vlada vojaško asistenco zahtevala, ker je ona odgovorna za red. Kriškovič ne pozna ne nemških, ne mažarskih čet, ampak samo kraljeve, (Posl. Došen: Poznamo jih mi, ki trpimo!) Proti vsem četam se ne more nastopati, ker niso dale nikjer povoda za kak konflikt med njimi in prebivalstvom. (Posl. Kovačevič: Pečuh. — Nemir. — Posl. dr. Petričič: Kaj pa jc bilo sinoči v Karlovcu? Klici pri Starčevičevi stranki prava: Kaj pa je bilo v Osjeku?) Interpelant ni zadovoljen z odgovorom. Konec seje četrt na dve popoldne. Prihodnjo sejo skličejo pismeno. Volna poroiila. [ AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Avstrijsko poročilo, Dunaj, 29. maja. Uradno. Boji v odseku [Tonale so zopet oživeli. Dva napada na južno od prelaza ležečo goro Cello, ki jih je podpiral sovražnik z močnim ognjem topništva in min, sta omagala. Sovražni topovski ogeni je trajal na naše postojanke t>b spodnjem teku Piave. Vojni pilot častniški namestnik Arighi |e sestrelil pri Draču dve angleški letali in priboril svojo 25. in 26. zračno zmago. Dunaj, 30. Uradno: Boji v ozemlju To-toale trajajo dalje. Topovski ogenj se je Eomnožil tudi v ozemlju Adamella Od-ili smo več sovražnih napadov na naše Eostojanke južno od ledenikov Presanelle. :jalovil se je sovražni poizvedovalni poskus čez Piavo severno od San Dona. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO, Berlin, 29. maja. Uradno: Na bojnih fcrtah od Yse.ra do Oise je trajalo močnejše bojevanje. Zahodno od Montdidierja je vdrl sovražnik pri krajnem sunku v Can-tigny; francoski delni napadi južno od Yperna so se izjalovili. Armadi generalnega polkovnika pl. Boehma in generala pl. Belova (Frica) vojne skupine nemškega cesarjeviča sta nadaljevali včeraj zmagovito napad in sta vrgli francoske in angleške rezerve, ki so hitele na pomoč Divizije generala pl. Larischa so odbile na desnem krilu francoske protinapade in vzele na to pobočje Terny-Sorny in višine severovzhodno od Soissonsa. Tudi čete generala Wichura so zlomile s trdim bojem sovražni odpor na visoki planoti Conde in vzele z naskokom utrdbo Conde, Vredriy in Missy. Na južnem bregu Aisne in Veslč smo priplezali na višine zahodno od Ciuryja. Zbori generalov pl. V/inklerja, plem. Conta in pl. Schmettovva so prekoračili Vesle in vzeli Braisne in Fismes; stojimo na višinah tik južno od Vesle. Čete generala Ilseja so vzele z naskokom višine se-vernevzhodno od Prouillyja, vzele Villers-Franqueux in Courcy in se bore za višino St. Thierry. Neutrudljivo napredujoči pehoti, topništvu in metalcem min slede tik za petami zrakoplovne in poročevalske čete. Krepko delo pionirskih, železničarskih, armirnih in stavbnih čet je premagalo napadalno polje in zmagalo dovažanje vojnih sredstev neutrudljivo delajočim krdelom. Požrtvovalno skrbe zdravniki in nosilci bolnikov za ranjence na bojišču. Kljub nestalnemu vremenu so napadale naše letalne sile neprestano sovražnika z bombami in s strojnicami; pehotni in artiljerijski letalci pa nadzorujejo neprestano napredujoči napad in učinek našega topovskega ognja. Število ujetnikov se je zvišalo na 25.000, med njimi sta tudi en francoski in en angleški general. Berlin, 29. maja zvečer. Uradno: Pri ln med Soissonsom - Reimsom smo zopet napredovali. Berlin, 30. Uradno. Na bojnih črtah med Yscro in Oiso so se boji pomnpžili. Krajni boji pehote, Napad bojnih armad nemškega cesarjeviča napreduje zmagovito. Ozemlje smo pridobivali v trdih bojih severno od Aisne pri Crecyju du Montu, Juvignyju in Cuffiesu. Braniborskc čete so .vzele Soissons. Nova fronta, ki so jo snovali Francozi južno od Vesle, je omagala vsled ne- frestano izvajanih napadov naših divizij, o trdovratnem njegovem odporu smo vrgli sovražnika do čez črto Ville-Montoire-Parcv-Fčre en Tardenois-Coulonges-Brou-illet-feranscourt. Padle so utrdbe severno zahodne fronte Reimsa. Vzeli smo severne dele La Neuvillette in Bethenyja. Število ujetnikov se je zvišalo na nad 35.000 mož. Plen artilerijskega in vojnega blaga je silen. Osvojili smo topove vseh vrst do železniških topov najtežjega kalibra. Viharno prodiranje naših napadalnih čet jc zabranilo, da sovražnik ni odpeljal v osvojenih ozemljih bogatih nakupičenih vojnih zalog. V Braisni in v Fismesu so nam ostale cele zaloge. V našo posest so prešli obširni tabori streliva, železniški vlaki, lazaretne naprave z mnogobrojno sanitetno opravo; zaplenili smo letalna pristanišča z na polet pripravljenimi stroji in z letalnim materijalom. Pri vojnih skupinah pl. Gallvvitza in vojvoda Alberta so se od časa do časa oživeli boji. Naši letalci so sestrelili v zadnjih 3 dneh 38 sovražnih letal, Nadporočnik Ber-thold je priboril svojo 29. zračno zmago; poročnik Roeth je zažgal in strmoglavil v enem poletu od Dixmuvdena do južno od Yperna 5 sovražnih pritrjenih zrakoplovov. pl. Ludendorff. Italijansko poročilo. • Rim, 27. maja. Uradno. Pri Tonali, kjer so premagali naši alpinci v zelo goratem z ledom pokritem ozemlju sovražni odpor, se je otvorilo četrto vojno leto z zmago. Dne 25. t, m. pričeto podjetje se je nadaljevalo brez odmora ponoči od 25. na 26. majnika in tudi 26. t. m. Sovražniku smo vzeli vrh Zigolon (3049 m) s strminami Marache, vrh Preson (3069 m), prelaz Monti Cello (2550 m) in strmine vzhodno od tam. Vse naše čete so bile drzne in hrabre.. Posebno zaslužijo, da jih omenjamo: tretji naskakovalni oddelek in alpinski bataljon Cavanto, Edolo in Mandrone, Vsled občudovanja vrednega sodelovanja topništva in velikemu zanosu napada so bile naše izgube nizke. Dozdaj smo ujeli 870 vojakov, med njimi 14 častnikov in zaplenili 12 topov, 14 metalcev min in jark-nih možnarjev, 25 strojnic, več sto pušk in množine vojnega blaga. Sovražnik je napadel ponoči od 25, na 26. majnika dvakrat v Vallarsi naše postojanke na gori Corno. Naša posadka je zadajala skupno z artilje-rijo sovražniku velike izgube, nato ga je napadla sama in ga premagala. V Val Po-sina in na južnih strminah Sasso Rosso so se bili boji patrulj z za nas ugodnim uspehom. Na ostali bojni črti je razvijalo topništvo svoje običajno delovanje, ki je bilo živahnejše ob Piavi med Fararem in Iste-staduro. Zračno delovanje je omejevalo vreme; sestrelili smo sovražnega letalca. Zmagoslavje v Italiji. Lugano, 29. maja. Italijansko časopisje piše o velikih zmagah v Tonalu. Lugano, 29. maja. V Milanu bodo slavili v nedeljo zmagoslavje. Naenkrat za-prisežejo 500.000 rekrutov letnika 1900. Zmagoslavja prirede tudi v Rimu, Genovi in v Pisi. Angleži na Kavkazu. Kijev, 30. maja. (K. u.) »Poslednija Vjedomosti« poroča: Iz Bakua je došlo sledeče poročilo: Anglija je poslala pred tremi tedni čete v tovornih avtomobilih iz Mezopotamije v Kavkaz. Močna avantna garda išče zveze s Kornilovim oddelkom. Angleži so zasedli polotoka Apšeron in Baku. Angleži napredujejo v smeri proti Tiflisu, Aleksandropolu, Sarykamišu, Kar-su in Erzerumu. Pokret je naperjen le proti Turkom. -f- Shod na Vrhniki, V nedeljo, dne 2. junija priredi Kmečka Zveza ob 3. uri po-poludne shod. Vsi na shod! -j- Pritožba na ministrskega predsednika. Ker je okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico prepovedalo shod, ki ga je na-merjalo prirediti Slov. kat. delavsko društvo dne 2. junija na Vrhniki, se je poslanec Joža Gostinčar brzojavno pritožil na ministrskega predsednika. -f Notranjepolitične parlamentarne zadeve. Včeraj je zborovala na državni konferenci nemška socialna demokracija. V posvetih voditeljev nemških strank s Seidlerjcm so iztuhtali, da bi ne zadostovalo, če bi ustvarili za poletno zasedanje večino le s Poljaki, marveč da morajo pridobiti še tretjo veliko stranko. Zdaj mislijo pridobiti Ukrajince, a nemški meščanski politiki presojajo položaj o sklicanju parlamenta zelo pesimistično. -f Za parlament se je zavzelo, česar nismo pričakovali, glasilo »visoke financc« »Neue Freie Presse«, ki je objavilo uvodnik, v katerem bistveno navaja: Poslanec zdaj nima svojega državnega zbora. Uradno odmerjena hrana znaša na dan 20 dkg mesa, četrt kg moke, in pol kg z ilovico prevlečnega krompirja. Ostro obsoja Šu-steršičevega prijatelja Stiirgkha, ker je izločil parlament, ko se je pričela vojska, ker ni videl, da javnost najbolje vse izči-sti. Clam j c poklical ponižani parlament in mu podaljšal mandate za poldrugo leto. Pereče je že zdaj vprašanje, ali naj se poslanski mandati podaljšajo ali naj se dr- žavni zbor razpusti. Z dogodki svetovne politike niso v zvezi vprašanja, če moremo dovoliti ustavni proračun, če si mora finančni minister izposojevati tudi obresti dolgov, če smejo ostati povodenj z bankovci in hibe prehranjevalne politike ter zapravljanje v izdatkih. Državni zbor mora sam odločiti, ali naj se podaljšajo mandati ali naj se razpusti. Neprilike volitev med vojsko ne morejo biti hujše, kakor neprilike, ki so v zvezi z neustavnostjo.« Isti list pa objavlja' še en članek, v katerem pravi, da je dovolil parlament državne potrebščine in nafj se parlament skliče, ker velja sedanji začasni proračun do konca junija. Dalje pravi: ->Češko-jugoslovanske obstrukcije se ni bati. Vsi češki poslanci so ogorčeni, toda obstrukcije in nasilnosti parlamentu ne napovedujejo in se bodo Cehi in Jugoslovani omejevali na to, kar so že prej izvajali, da bodo delali Seidlerju neprilike in težave pri glasovanju. Nemški nacionalci bodo podpirali Seidlerja. Ukrajinci čakajo, Poljaki se pogajajo in jih morajo pridobiti vsaj za to, da dovolijo državne potrebščine. Nihče ne želi, da nastane zopet doba brez parlamenta.« Vsekakor velezanimivo in poučno posebno naši preljubeznivi štajerski, koroški, kranj-sko-kočevarski in tržaški nemškutariji, ki je zahtevala, naj nadomesti sila parlament, da nemškutarji v žlici kave spijejo posebno Jugoslovane in še Čehe za nameček. -f Seidler odgovoren za Linhartove in Ornigove čenče. »Arbeiter-Zeitung« je pisala 29. t. m.: Ko so prišli mes. aprila »Herrenhauslerji« h gospodu pl. Seidlerju, da mu izrazijo svojo domoljubno skrb ker manjka »posvečeni, nedotakljivi in neodgovorni cesarjevi osebi potrebnega ustavnega varstva«, jim je izjavil gospod pl. Seidler, »da kot ministrski predsednik in kot zvesti sluga svojega gospoda prevzema popolno odgovornost za vsa politična dejanja, naj je že podpisal dotične spise ali ne, naj-li tičejo posredno ali neposredno njegovega delokroga«. Ne precenjujemo v kateremkoli oziru popolno odgovornost, a ni dvoma, da spadajo sobotni sprejemi z njih nagovori in odgovori v obseg popolne odgovornosti. Samo-obsebi umljivo je, da so vladni čini odgovori cesarja na mnogo nagovorov v tej avdijenci, za katere je odgovoren ministrski predsednik. Pribiti se mora to zato, ker skuša ravno tako bedasto kakor servilno časopisje zbrisati to odgovornost vlade in predstavlja vso reč tako, kakor da gre za razglasila krone, za katere vlada ni odgovorna. Nekaj zgledov te napačne predstave, ki popolnoma pozablja, da živimo v ustavni državi. »Danes je bilo kronanje v besedah, neposredno razglasilo načel vladarja odposlancem Nemcev« (»N. Fr. Pr.«), »Cesarski panir se je dvignil danes« (»Reichspost«). »Nemcem se ni razglasil vladni, marveč vladarski program« (»Zeit«). Vse to je popolnoma napačno in kaže popolno neumevanje ustavnega reda, ki zahteva politično odgovornost vsem dejanjem krone. Gotovo zelo značilno je: pred enim mesecem so klicali po ustavnem varstvu krone, danes pa delajo na to, da bi za nedvoumno vladno dejanje ne bila tista vlada odgovorna, ki se je izjavila za izrecno »popolnoma odgovorno«. Seveda je odgovoren gospod pl. Seidler tudi za to, kar se je vse predavalo cesarju. Izposlovanje avdijence je politično dejanje, poslušanje nagovorov je politično dejanje; za oboje je odgovorna vlada. V tem oziru se mora pribiti govor ptujskega župana, tistega gospoda Orniga, ki je predaval z dovoljenjem ministrskega predsednika cesarju sledeče želje: »Od parlamenta ne pričakujemo ničesar, ker je to hiša večnega spora. Prosimo goreče: Naj Vaše Veličanstvo potom krmarja države tudi brez parlamenta prouči državne potrebščine in z enotnim poveljstve-nim in državnim jezikom okrepi enoto države in uveljavi s samoupravo Dalmacije in Galicije stari preskušeni državi zvesti vpliv našega ljudstva.« Samoobsebi umljivo je, da je poznal že prej gospod pl. Seidler vsebino nagovorov, ki so se govorili cesarju (cenzura). Ministrski predsednik torej soglaša, da se sme cesarju reči, naj samostojno izvede v državi temeljne spremembe, dasi ustava državi za tako samostojno postopanje ne dovoljuje prostora. Kar si predstavlja Ornig kot »samoupravo« Dalmacije in Galicije, je seveda izločitev teh dežela iz avstrijskega državnega telesa. Državni zbor je poklican, da o tem odločuje. Nazori Ornigovi nas seveda ne zanimajo, a zanima nas, ker pusti, da cesarja slovesno pozivajo, naj prezre temeljne postave v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežela.« Seidlerju, ki se je z nastopom štajerske nemškuta-rije tako proslavil, da ga že tudi celo nemški nacionalci prijemajo, bo napravil še gotovo kako neumnost in imenoval »krmarja« peka Orniga za naučnega, »ma-nipulanta z markami« Linharta pa za finančnega ministra. -f- Seidlerjeva načela. Pod tem naslovom objavlja »Arbeiter Zeitung« daljši čla- i nek, v katerem se kruto norčuje iz Seid- i lerjevih načel. Med drugim pravi: Seidler je napovedal v zbornici 7. marca, da imajo avstrijski narodi pravico do samouprave in do samoodločevanja in da ne sme delati nobena narodnost drugi sile. Rekel je tudi, da ne more nihče tajiti obstoja jugoslovanskega vprašanja. Zavzel sc je za narodno sanioupravo ne samo v Češki, marveč tudi na Koroškem in Štajerskem, kar je zdivjalo tamošnjo nemškutarijo. A če kdo misli, da bo branil Seidler svoja načela, ta Seidlerja ne pozna. Njegovo pravo načelo je marveč, da izda vsa načela, če to zahtevajo trenutne koristi. In tisti Seidler, ki je razglašal načelo narodne samouprave, je asistiral naskoku na njo! Ravno tako igro igra glede na sklicanje državnega zbora. Pravi, da je zanj, a sklical ga bo le, če obljubijo poslan« «a bodo pridni, a to se že danes ve, da Seidler večine ne bo dobil. Seidler prav dobro ve, kako je zdaj v Avstriji v resnici, in za kaj gre, če se misli igrati s potrpežljivostjo ljudstva. Državni zbor sc mora sklicati; če delovanje državnega zbora ni združljivo z obstojem Seidlerjeve vlade, bo morala pač sprazniti prostor Seidlerjeva vlada. ^ -f Lekcija nemškutarskim štajerskim denunciantom z nemške strani. Nemški nac, »Prager Tagblatt« je pisal o denunci-antih spodnještajerskih nemškutarskih omizij; »Cesar ni obljubil, da spregovori besedo moči, kakor jo je zahteval štajerski župan. V vladarjevi sprejemnici, kjer se zbirajo politični nazori cele države, se presojajo reči z višjega vidika, kakor jih more mož z dežele. Cesar, katerega ustavni čut more biti zgled marsikomu^ ki je za to bolj dolžan, kot on, ve, da ne živimo več v takem času, v katerem se je utrjevala ali celo preosnovala država z besedami moči. Imperativ, »Trd bodi«, bodisi še tako krepak, si ložje predstavljamo v tisti čas, ko je bila glavna naloga vladarju, da je končal počenjanje roparskih vitezov, kakor v sedhnjem svetovnem položaju, ki nalaga glavarju države veliko nalogo uporabljati svojo avtoriteto za poravnavo narodnega spora. Komplicirani ustroj moderne in še celo avstrijske države, v kateri se mora še .urediti ne le medsebojno razmerje narodov, marveč tudi njih medsebojno razmerje se ne more rešiti z recepti naravnega zdravstva, ki se vrača na neumetne navade praočetov. Tudi Nemcem ne bo pomagano, če kličejo , nazaj proti vsem in toraj tudi proti sebi absolutno silo. Zdi se, da je prišel psihološki trenutek, ki kaže nemškemu narodu pota k narodnemu varstvu ustavnim potom. Sadu takega uspeha bi bili deležni tudi Korošci in Štajerci brez grenke primesi, da se morajo za to izločiti težko pri-borene državljanske pravice. Župan Ornig bi sprevidel, da je le parlament naprava, s katero se lahko spravi tudi Nemec. Besede sile ne napravijo nobenega pravega veselja: ne tistemu, ki jih govori in ne tistemu, proti kateremu sc govore in tudi tistemu ne, kateremu se govore.« Ker ptujski župan, pošteni pekovski mojster, ni Nemec, marveč nemškutar, seveda v svoji renegatski domišljavosti ne ve, kakšno budalost je storil in kako se je osmešil s svojim denunciantskiin nastopom pri cesarju. + Velenemci proti krščanskim soclal* cem. Nemški krščanski socialci, tudi konservativne smeri, zadnje čase sein zelo dvorijo velenemškim strankam, Slovani, ki zahtevamo svojih pravic, ki nam grejo po božji in človeški postavi pravičnosti, smo jim veleizdajalci. Kljub temu so zdaj v nemilosti pri velenemcih. »Alldeutsches Tagblatt« je napade! z vr.o silo krščansko socialno stranko radi njenega sestanka zaupnikov v Lincu, na katerem so izjavili, da ostanejo zvesti cesarju in cesarici, da obsojajo aneksije in da je še vedno boljši najslabši parlament, kakor če ga ni. Schone-rerjevo glasilo očita krščanskim socialcem, da kujejo zaroto za skupen nastop z nemškimi strankami, s katerimi jih vežejo skupni svetovni nazori in spomini na skupne boje v socialnih, političnih, verskih in kulturnih vprašanjih. Niti z »Reichsposto« niso velenemci zadovoljni, ker je enkrat zapisala, da so dokazali Jugoslovani na vseh frontah svojo zvestobo in da se mora spremeniti ustava ne z bojem, marveč s sporazumom. In zarjovel je velenemec pa zakričal: »Sprememba ustave sporazumno s Slovani bo in mora strašno oškodovati nemštvo v vzhodni marki«, kakor pravijo velenemci, ki seveda niso veleizdajalci, Avstriji. Iskrenito pa pove velenemški slo-vanožerec, da stoje za Kramarom in Korošcem dejansko slovanske množice. In koncem koncev pravi velenemec: »Reichspost« je pisala, da so pozvali nemški nacionalci krščanske socialce, naj prevzamejo v taboru nemških strank vodilno vlogo. Nemški narod, otresi se takega vodstva! Ubogi krščanski socialci, katerim deli velenemec take košarice, če tudi šunta dunajska ekscelenca Welskirchner kranjsko nemškutarijo proti Jugoslovanom. + Že zopet »Reichspost«! ;.Reichs-post« objavlja dne 30. maja dopis iz L j u b-1 j a n c , ki sestoj po večini iz citata po »Rcsnici«, s katero jo veže neutajljiva simpatija, ter iz drugih izmišljotin, ki jih prinese najbrže šele prihodnja številka dr. Šusteršičevega lista. Dopis se končuje z besedami: »Dvomljivo je, ali se nahuj-skana množica zaveda dolekosežnosti svojih sklepov,« in meri s tem na resolucijo Šentvidskega tabora. Dotično resolucijo je ljubljanski dopisnik »Reichsposte« p o -tvoril, da lažje napada in da z večjo pravico deli očetovske nauke, Ali se »Reichspost« ne bo nikoli spametovala? Ali bo vedno sedala na lim svojim dopisnikom iz Ljubljane? -(- Glasilo Frankove stranke »Hrvatska« izhaja ponovno na dveh straneh in sicer v tiskarni »Merkur«. »Novosti« pišejo, da je kupil to tiskarno pred par dnevi v imenu Frankove stranke dr. V. Sachs za 150.000 kron. Imenovani Sachs ie žid in glavni urednik »Hrvatske« ter je oproščen vojaščine za nedoločen čas kot zaupnik kr. hrvatsko-slavonskega ministrstva. -)- 23 miljard bankovcev v prometu. Posl, Kraft, ki je v proračunskem odseku poročevalec o državnem dolgu, je poslal finančnemu ministru pismo, v katerem opozarja na neprestano naraščanje papirnega denarja, ki utegne znašati sedaj že 23 miljard. S potnnoževinjem bankovcev rastejo cene za blago in delo in položaj uradnikov, vpokojencev in drugih oseb'z določenimi enakomernimi dohodki je obupen, njih razpoloženje državi nevarno. Krivdo za pomnoževanje bankovcev in s tem za razveljavljanje denarja in draginjo nosi Avstrija. Ko se snide parlament, bo v prvi vrsti vprašal finančnega ministra, v koliko so napredovala pogajanja z Ogrsko, da bi se s skupnim prizadevanjem preprečilo nadaljno pomnoževanje bankovcev v prometu. Pogajanja z Ogrsko, ki ni le fi-nančno-politično v boljšem položaju, nego ra?polaga tudi z izvrstnim, strokovno iz-vežbanim finančnim zastopstvom svojih koristi, se morajo pospešiti. Ako bi proti vsemu pričakovanju sporazum za finančno bodočnost ne bil mogoč, potem treba hitro delati, da se ločitev preveč ne zavleče, + Državnozborska kontrolna komisija državnih dolgov je imela 29. t. m. sejo, v kateri je sopodpisala 8. vojno posojilo. + Posojilnica v Vidmu. Več uradnikov Avstrijsko-Ogrske banke odpotuje v Videm, da sodelujejo pri ustanovitvi posojilnice »Cassa Veneta dei prestiti.« Posojilnica bo izdajala blagajniške zadolžnice od 5—50 centesimov in od 1—1000 lir. -f Srbi žele miru. Iz Ženeve poročajo, da med Srbi v Švici krožijo prošnje na kralja, naj zastavi ves svoj vpliv, da začne mirovna pogajanja z osrednjima velesilama, ki bi bili sedaj po vsej priliki pripravljeni staviti Srbom sprejemljive mirovne pogoje. Skorajšen mir je za srbski narod edina rešitev. + Napad na ukrajinskega hetmana Skoropadskega se iz Kijeva dementira. + Monarhistični pokret v Rusiji. Iz Kodanja: Visoki nevtralni dostojanstveniki pričakujejo v doglednem času obnovitve monarhije v Rusiji, za katero se zavzemajo meščanski krogi, posebno plemiči in častniki, a ludi veliko trgovcev. -f Pogajanja med Rusijo in kavkaško republiko. Petrograjska agentura javlja: Vlada kavkašlte rfepublike je predlagala vladi sovjetov, naj se uvedejo posveti za ureditev tekočih vprašanj med Rusijo in kavkaško republiko, Čičerin je sprejel predlog. 4- Pomoč Združenih držav sporazumu. Italijanski listi poročajo: Ameriški poslanec Fils je izjavil, da nastopi Amerika, če bo potrebno, s 15,000.000 vojaki in izda 100 tisoč milijonov dolarjev, da zagotovi sporazumu zmago. + Rusko-ukrajinska mirovna pogajanja se nadaljujejo brez ovir. V Kijevu je, izvzemši malih nemirov, mirno. Draginja vsaki dan narašča. -f Trializem ali kvadrilializem in Mažari. Pod tem naslovom piše »A Nap«: »Po vesteh iz Berlina se bo rešilo poljsko vprašanje v takoimenovanem avstrijskem smislu. To pomeni, da se bo osvobojena Poljska združila z Galicijo in se bosta ti deželi pridružili monarhiji pod personalno unijo. To bi bil poljski trializem. Nadalje nji načrt jc pridružitev Bosne, Hercegovine in Dalmacije' Ogrski, kar bi zopel bil jugoslovanski kvadrilializen* Mi, ki neprenehoma napadamo dualističen državni ustroj, ne delamo to zato, da dobimo namesto dualizma to novo državno formo. Kot pristaši čiste personalne unije najodločneje branimo dualističen ustav Frana Deaka proti poljskim in jugoslovanskim načrtom. Mi nimamo nič proti temu, da pride pod žezlo Habsburžanov z Galicijo združena Poljska, ali v tem slučaju zahtevamo čisto personalno unijo med Ogrsko in Avstrijo. Najodločneje odbijamo vsako drugo rešitev. Proti noremu načrtu, da bi se Bosna, Hercegovina in Dalmacija pridružile Ogrski, se bomo borili do smrti. Kam naj sc pridružijo: direktno Ogrski ali •direktno Hrvatski? Saj je to najjasnejši ielj hrvatskega trializma, Velike Hr-^e. Gotova je trialističr.a Jugoslovan-država s 120.000 km\ nc da računa-ostalih delov Avstrije. A kaj bi mi de-s 120 jugoslovanskimi poslanci v ogrni narlamcntu? V Zagrebu so pristaši Velike Hrvatske iz sebe od veselja — pa — horribile dietu — tudi pri nas se najdejo politiki in listi, ki so za tak načrt. Hrvati vedo, kaj delajo, ali vedo to tudi Mažari?« -f Češki Narodni svet proti okrožjem. Češki Narodni svet je imel 28. maja izredno plenarno sejo, na kateri je bila s pri-trdilom vseh strank sprejeta resolucija, ki pravi med drugim: Češki Narodni svet se pridružuje ugovoru Češkega svaza in izjavlja, da češki narod te brez potrdila njegovih zastopnikov v času, ko je deželni zbor Češke nasilno obs®jen k molku, izdane ministrske naredbe ne bo nikdar priznal; proti njeni izvedbi se bo boril z vsemi sredstvi, ker se brez deželnega zbora kraljevine Češke v sodnih okrajih in okrajih zastopstev in s tem tudi pri političnih oblasteh ne sme ničesar spremeniti in se brez dovoljenja parlamenta nikdar ne sme pripustiti ustanovitev političnih oblasti take važnosti in dalekosež-nosti, kakor so to okrožna glavarstva. -f »Oslabitev katoličan^va vsled agitacije za jugoslovansko državo.« Pod tem naslovom poroča graška »Tagespost«: »S Kranjskega ram pišejo, da se kaže vedno več znnmenj, da prihaja razsodnejši de! prebivalstva, ker se mu je prignusilo večno politiziranje v cerkvi, vedno manj v cerkev. Tudi nabiranje denarja za politične svrhe vzbuja nevoljo in dvom, ali sc, cerkvena tla primerno mesto za take agitacije. Prebivalstvo je v temelju vseskozi patriotičnega mišljenja in z bolestjo opaža, cla je prenehalo vsako patriotično gibanje, odkar duhovščina v cerkvi in šoli nič drugega ne dela, nego uganja politično hujskanje. Cerkvi zvesti Kranjci se začenjajo ugibati cerkve, pojav, ki bi moral dati v knezoškofijski palači v Ljubljani misliti, dali stoje pastirji na pravem mestu.« Ne vemo, kdo pošilja take notice v graške liste, a to ve vsakdo pri nas, da so prav tako lažnjive, kakor tendenciozne. Dvomimo, da Tagespostni dopisnik posebno marljivo obiskuje kranjske cerkve. A če bi jih obiskoval, bi vedel, da se v naših cerkvah ne politizira — že zaradi tega ne, ker se duhovščina zvesto drži navodila svojega knezoškofa, ki je v Škofijskem listu .vsako politiziranje v cerkvi prepovedal. Prav tako zlagana je trditev, cla je patriotično delovanje zastalo. Naša duhovščina je v tem ozirn storila več, nego je bila njena dolžnost, in je tudi sedaj njeno delo državi mnogo koristnejše' od pisarij kranjskega dopisovalca, ki odlaga svoje skrbi za katoličanstvo na Kranjskem v svobodomiselni »Tagesposti«. + Novoizvoljeni poslanec Starčevi-čanec dr. Krnic je prišel v disciplinarno preiskavo zaradi svoje kandidature. Vse na večjo čast koalicije. -f Italijansko zlato v Švici. »Corriere del Ticino« poroča, da so poslali iz Italije v Švico en vagon zlata vrednega nad 500 milijonov frankov kot garancijski sklad za nakupe Italije v Švici. + Nov list prično izdajati v Osjeku disidenfi hrvatsko-srbske koalicije. -f- Volitve v Srbu na Hrvatskem. Za izpraznjeni mandat v volilnem okraju Srb kandidira hrvatsko-srbska koalicija Danila Dimoviča. Toda ondotni voliici — večinoma so Srbi — niso zadovoljni. Zato so postavili protikandidata Pero Frbojeviča,. pravoslavnega župnika v Zrmanji, ki je o.pozicionalec, protinagodbenjak in ki stoji na stališču narodnega edinstva in samoodločevanja. -f- Ukrajinci pri Kiihhnannu. Korespondenca »Austria« poroča, da so prišli 24. majnika h Kiihlmannu zastopniki avstrijskih ukrajinskih poslancev dr. Petru-szewicz in dr. Lewicky, da izvejo, kakšno stališče zavzema nemška vlada glede na položaj v Ukrajini, Kiihlmann jc izjavil, da se drži Nemčija popolnoma mirovne pogodbe, sklenjene v Brestu-Litovskem in da se bode določbe te pogodbe popolnoma izpeljale. Bojazen, da se zopet prekliče popolnoma izvedena ločitev Ukrajine od Velike Rusije je torej popolnoma neutemeljena. -f Za žensko volilno pravico na Ogrskem prirjjde ženske v nedeljo v Budimpešti 13 shodov. -f Anglija in Rusija. Londonski listi pišejo zdaj veliko o Rusiji in poročajo, da sovražijo boljševiki Nemce in da skupen vojaški nastop ž njimi ni nemogoč, Harald Wiliam je objavil v »Daily Chroniclc« daljši članek, v katerem izvaja med drugim: >Čičerin, ki je podpisal mir v Brestu Litovskem, mi je rekel, ko se jc vrnil od poganjanj: Nemce zdaj sovražimo ravno tako, kakor so jih sovražili Francozi od leta 1871. Boljševiki ustanavljajo rdečo armado. Res je, da ti vojaki zdaj šc ni?o kos Ncmcem, toda Nemce sovražijo. Boljševiki se morajo zavarovati proti kakemu presenetljivem koraku.« -f- Carevič in carjeva hči sta se pripeljala dne 30. majnika v Jekaterinoslav. -J- Vprašanje Alsacije - Lorene. »Cri de Pariš« je pisal: Če bi se bojazljivo odpovedali Alraciji - Lorcni, bi Anglija in Amerika vendar nc sklenili miru. Cc celo izjavimo, da sklenemo oosebni mir, kakor so storili Rusi, bi nadaljevali Angleži in Američani vojsko, kar lahko store, ker gospodarijo morju. Nič več bi nam ne preskrbovali hrane in blokirali Francijo, kakor danes Nemčijo. Izročili bi nas najstrašnejši lakoti. To je resnica, ki se mora vedno ponavljati vsem, ki žive v domišljijah. Zvezani smo s svojimi zavezniki; brez njih se ne moremo pogajati. Ni nam zbirati med zmago in mirom, marveč med zmago in lakoto. -f Runciman o vprašanju miru. Londonskemu poročevalcu lista »Nieuwe Rot-terdamsehe Courant« je pisal Runciman sledeče pismo z ozirom na vprašanje, kako sodi o miru: V sedanjem trenutku Vam ne morem o miru reči drugega, ka-< kor da zdaj v sredi velike ofenzive ni misliti na pogajanja. Vladam ne preostaja drugega, kakor da odgovarjajo s silo na silo. Kadar bodo poučile Nemce nadaljnje izkušnje, kako nesmotrene in drage so njih ofenzive, bomo pripravljeni na pogajanja o pametnem in trajnem miru. -f Lord Cecil o miru z Rumunijo. Lord Cecil je izjavil glede na mir z Rumunijo v angleški poslanski zbornici: Izvirnika pogodbe nisem mogel dobiti, a iz poročil časopisja se razvidi jasno, da podvrže pogodba Rumunijo popolnoma vojaški, gospodarski in politični cblasti osrednjih velesil. — Balfour je povedal, da angleška vlada živahno simpatizira z Rumunijo v njenem groznem položaju; njeni prijatelji in prejšnji zavezniki so dolžni} da pri končnem mirovnem posvetu store vse do najskrajnejše meje izvesti revizijo naloženih ji trdih pogojev. Poslaniki zaveznikov v Jašu so naznanili uradno Rumuniji, da njih vlade ne pripoznavajo teh pogojev, ker kršijo pravice in koristi, za katere se boje zvezne velesile, kakor tudi njih načela. Določen protest in pridržek so si pridržali glede na odpravo evropske podonavske komisije, katera se je bila ustanovila z mednarodno pogodbo. — Čudna tatvina, Ponoči 27, t, m. so tatovi pokradli vso travo z grobov na pokopališču v Senožečah. — Pogreša sc od 26. aprila 57letna Ana Cimerman, majhne postave. Kdor kaj ve o njej, naj speroči proti nagradi v Šte-panjo vas št. 50. — Poziv trgovcem! Društvo »Dobrodelnost« v Ljubljani priredi v času od 1. do 4. junija t. 1. nabiralni teden po celi deželi Kranjski za vojne invalide, slepce, vdove in sirote pafllih kranjskih vojakov. Beda in trpljenje teh žrtev strahovite vojske je nepopisna. Vojaška oblast odslavlja invalide v svet brez obleke ter brez vseh denarnih sredstev, državna podpora za vdove in sirote pa je tudi za te žalostne draginjske razmere več kot nezadostna. Dolžnost vsakega posameznika je, da pomaga po svojih močeh tem bednim trpi-nom-sobratom, Gremij trgovcev poživlja torej vse svoje člane in sploh vse trgovcc, da se v največji meri udeleže te prireditve društva »Dobrodelnost« v Ljubljani, Vsak trgovec naj določi čisti dobiček enega dneva v času od 1. do štetegl 4. junija t. L, ali pa sploh njegovim razmeram primeren znesek ter naj ga odpošlje društvu »Dobrodelnost« v Ljubljani, Poljanska cesta št. 4. — Načelnik: Iv. Samec. — Duhovniške vesti. Župnijo Sv. Jerneja v Radvanju nad Muto je dobil tamkajšnji provizor g. Anton Trinkaus, župnijo Kebeij na Pohorju pa g .Ivan Razbor-nik, provizor istotam, — Iz finančne službe. Finančni komisar pri loterijskem ravnateljstvu na Dunaju g. Štefan Sušeč je imenovan za finančnega tajnika, — Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Št. Janžu priredi v proslavo obletnice deklaracije dne 2. junija ob pol 4. uri v »Društveni dvorani* dr. Krekovo igro »Tri sestre«, — Maribor, »štajercijanci«, ki so sc udeležili deputacije, so dobili izplačano pred odhodom vsak 300 kron na roko. Ni bil zlomek, da bi se na tak način ne spravilo vkup par ljudi, ki bi si radi ogledali svet na stroške drugih. — Pred kratkim jc bil imenovan za vse tri mariborske kolodvore Slovenec Vrečko kot prometni inšpektor, Nemci so začeli naenkrat velikansko gonjo proti temu vseskozi pestremu uradniku, ki ima edino to napako, da je rojen Slovenec, ki se pa sicer ni nikdar vtikal v narodno politične boje in celo v slovensko družbo ni zahajal. Vzlic temu je dobil Vrečko brzojavni ukaz, cla se mora tekom 24 ur preseliti v Inomost. To vse radi gonje, ki so jo povzročili proti njemu nemško-nacijonahti železničarji. Med slovenskimi uradniki je vsled tega zavladalo velikansko ogorčenje. — Zadnji >-Deu-tseher Montag« priobčuje iz Šoštanja dopis, ki na uprav nesramen način hujska proti taboru v Družmirju in poživlja Nemce na poboj udeležencev shoda. Dopis jc bil v celoti zaplenjen, »Deutsclicr Montag« pa ga je vzlic temu priobčil. Baje je vsled tega uvedena proti uredniku in lastniku tiskarne kazenska preiskava, dočim je politična cenzura predlagala, da se list ustavi, ker se kaj takega ni zgodilo prvikrat. Do bi se listu kaj zgodilo, pa moramo vsaj dvomiti! _ Dar revežem. Gospod Vinko Majdič, velatržec v Kranju, je daroval 100 K za občinske reveže na Bledu mesto venca na, krsto Alberta Kette. novice« lj Tclovo v Ljubljani, Procesije s sv, Rešnjim Telesom sc se vršile včeraj v Ljubljani lepo in ob veliki udeležbi. Zelo lepa je bila procesija trnovske župnije, ki jo je vodil trnovski župnik Finžgar in se ja odlikovala Se posebno, ker se je je udeležilo veliko gospej in gospodičen v pestrih narodnih nešah. Št. peterska procesija ja bila tudi zelo veličastna: nebroj pobožnih vernikov. Vodil jo je šentpeterski župnik Pctrič. Zelo lepo in neumorno je pel pri šentpeterski procesiji mešan zbor št, pe-terske »Prosvete«. Procesijo iz stolnice jo vodil prevzvišeni knezoškof dr. Anton Bo-naventura Jeglič. Udeležile sc se je pod svojimi banderi trnovska fara, katere procesija se je odlikovala zopet s Trnovčan-kami v krasnih narodnih nošah, št, jakob-ska in frančiškanska fara; sledile so šole in zelo veliko vernikov obojega spola. Dečkov in deklic je svetilo zelo veliko. Mešani šenklavški pevski zbor je pel umetniško dovršeno pod vodstvom g. Prpmrla, Vojaški oddelek pod vodstvom štabnega narednika je spremljal stolno procesijo. Pri procesiji v stolnici smo opazili med drugimi deželnega predsednika grofa At-t temsa, načelnike državnih uradov, deželnega odbornika dr. Zajca, župana dr. Tavčarja, podžupana dr. Trillerja, občinsko* svetovalce itd. Vreme je bilo lepo, lj Obletnico majniške deklaracije j4 slavila Ljubljana včeraj mirno, lepo in dostojno. Zavedni slovenski ljubljanski me^ ščani so razobesili zastave. Prazničnega razpoloženja niso motil® govorice o idtrc-pih Seidlerjeve vlada proti Jugoslovanom^ Zvečer je slovenska Ljubljana slovesno manifestirala za majniško deklaracijo in proslavila njeno obletnico. Zbrala se je nebrojna množica, ki je korakala z lampi* joni in z bakijami po mestu, prepevajoč »Hej Slovani«,» »Lepa naša domovina«, »Naprej zastava slave« in druge slovanske himne. Manifestanti in manifestantke so korakali pred Krekovo vilo, kjer so prepevali slovanske himne in klicali -Živela deklaracija!« »Živela Jugoslavija!« »Slava dr, Kreku!« »Živio dr. Korošec!« Živioj Jugoslovanski klub!«, »Živio Češki svazU Pri Krekovi vili je proti znanifestantom nastopila policija in zapovedala, naj sa ugasnejo baklje in baloni, Manifestacija ja dosegla s poklonitvijo spominu Kreka pred Krekovo vilo svoj namen in množica se je začela mirno razhajati. — Ob'8. uri zvečer je slovensko ženstvo priredilo v veliki dvorani »Uniona« družaben večer, ki je prav lepo uspel. Dvcrrna jc bila napolnjena do zadnjega kotička, na stotine ljudi ni moglo dobiti prostora. Nastopila sta pevska zbora »Kat, društva za delavke« in »Ljubljanskega zvona« in pa orkester Šentpcterskega prosvetnega društva. Vse pevske in godbene točke so se proizvajal« zelo precizno in so izzvale splošen aplavz, Nameravanih govorov policija ni dovolila. Kljub temu je vladalo ves večer splošno navdušenje. lj Prsmeinba posesti, Gospod Anton Pese!:, lastnih »Zvezne tiskarne/ in izdajatelj »Tedenskih slik« v Ljubljani, je kupil hišo Peter Lasnikovih dedičev v \Volfovi ulici. lj Razglcs. Opažalo se je, da mnogo beguncev iz Primorskega, ki so odšli iz policijskega okoliša, ni bilo odglašenih ne pri c, kr. policijskemu ravnateljstvu, ne pri krušnih komisijah in tudi ne pri begunskem uradu. Da se pride s tem v zvezi stoječim nedostatkom v okom, se zaukaže vsakemu hišnemu posestniku, hišnemu oskrbniku in sploh vsakemu, ki daje stanovanje v najem, da vse še tukaj stanujoče begunce s Primorskega 8 posebno izdano zglasilnico do 10. junija t. 1. pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani prijavijo ter vse rubrike te zglasilnice točno izpolnijo in resničnost s svojim podpisom potrdijo. Kdor temu razglasu ne bi točne ustrezal, bi bil brez ozira na to, da ga zadene vrhu tega še sodnijska kazen, kaznovan po ministrski naredbi z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198, z globo do 200 kron, oziroma z zaporom do štirinajst dni, — C. kr. polic, ravnateljstvo v Ljubljani, dne 28. maja 1918. lj Za prijavo h gospodarski organizn-ciji upokojenih državnih ushrlbenrcv in njih zaostalih, ki uživajo državno preskrh-nino, sc določi ta-le red: Začetna črka A in B dne 3. junija; C do E dne 4. junija, F in G 5., H do J 6„ K 7., L do O 8., P dne 10., R do S 11., Š, Sch 12., T do V 13., W do Z 14. junija. Prijave cc sprejemajo vsak dan od 2. do 5. ure popoldne v računskem oddelku c. kr. deželne vlado j (Erjavčeva ccsta št. 13). Med drugimi dokumenti jc prinesti tudi krušno iwrnznico. Skupna poslovalnica za skladišča živil državnih uslužbencev v Ljubljani Mke novice. k Zlato mah jc v nedeljo, dne 26. maja praznoval v celovški stolnici tamošnji stolni proš* preč. g. Gvido Bitlner. Slav-liencc se je porodil dne 2S. marca 1846 v Neumarktu na Zg. Štajerskem, bil v Celovcu v mašnika posvečen dne 26. maja 1868. Kot kaplan je di-'"val v Po/.arnici, Sovod-njah, r5rcž ih in ' !ni cerkvi, bil župnik v Trbižu in Beljaku L. 1894. je postal stolni kanonik in župnik, 1. 1^13. stoln; prošt. Mnogo zo!,!ug si je stekel na socijalnem in karitativnem polju. Šc na mnoga leta! — Iz celovške škofije -obbijata letos zlato mašo šc č. gg. vpokojeni župnika Jan. Raincr v Meiseldingu, in Jan Lubej v Št. Jurju ob ju""' železnici. Posvečena sla bila dne 16 julija 1868. k Požari. Na Zgornji Beli pri Beljaku je pogorel ponoči od 23. na 24. maja umetni mlin g. Tomaža Kreugerja. Zgorelo je tudi 4000 stotov koruze, notraja oprava, stroji itd. Škoda je zlasti v sedanjih razmerah zelo občutna. Na Krasnici je udarila binkoštni ponedeljek strela in vpepelila veliko gospodarsko poslopje. V bližnji gostilni pa so kakor vsak praznik veselo godli in plesali. — V Himelbergu je pogorela neka bajta in ž njo tudi oprava ter papirnati denar, ki ga je hranila posestnica Zechner doma._______ Primorske novice. p Smrt izgreanke. V torek, dne 28. t. m. je umrla v Boljuncu pri Trstu gospa Marija Res po težki in mučni, skoro tri leta dolgi bolezni. Po laški vojni napovedi je pribežala iz Gorice k hčeri-učiteljici v Boljunec. Na povratku s slovenskega romanja na Brezje avgusta 1915 jo je zgrabila zavratna bolezen: kolera, po kateri je komaj okrevala. Toda kal smrti je ostala. In zdaj, ko bi se bila vrnila v ljubljeno Gorico, po kateri je v težkih dneh dolge bolezni tako hrepenela, je zatisnila tiho-vdano izmučene oči. Vrnila se je k Njemu, kjer ni bolesti in ne trpljenja. Bila je vzorna mati svojih otrok, katerim je žrtvovala z nezmerno ljubeznijo vse svoje moči. V težki borbi za življenje in tudi po smrti svojega soproga 1. 1907. ni nikdar klonila duha in nikdar omagala. Rojena v Kobaridu, je hranila mnogo mladostnih spomi-niv na goriške pesnike-rojake Gregorčiča in Pagliaruzzi-Krilana, o katerih je s ponosom pripovedovala._ Lja&ljirta aprovizacija. a Cerkev sv. JolieJa (skladišče mestne aprovizacije) bo odslej dalje odprta vsak dan od 8. do 11. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. a Goveje meso izostane za jutri, soboto dne 1, junija in sicer vsled praznika in drugih transportnih težkoč. Mesarji ga sodo prodajali pa gotovo v nedeljo ob navadnih jutranjih urah. a Prodrja vojnih klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v soboto, dne 1. junija strankam z zeleno izkaznico A štev. 1 do konca. Vsaka oseba dobi četrt kilograma. Kilogram vojnih klobas stane 2 K, kilogram praških klobas pa 4 krone. a Jajca za II. okraj. Stranke drugega okraja prejmejo jajca v soboto, dne 1. junija v cerkvi sv. Jožefa, vhod skozi glavna vrata. Jajca se bodo prodajala od 8. do 11. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. S seboj je treba prinesti nakazila za mast. Stranke dobe za vsako osebo največ 10 jajc. Jajce stane 70 vinarjev. a Telečje moso za težko bolne, ki leže. Tisti bolniki, ki leže in so bili prijavljeni v mestnem aprovizacijskern uradu na Poljanski ccsti do 30. t. m., dobe telečje meso v soboto, dne 1. junija dopoldne na Poljanski cesti štev. 15 od 7. do 8. ure zjutraj. S seboj je treba prinesti izkaznice, na katere do '' i/j stranke sicer meso, brez izkaznice ne dobi nobena stranka mesa. a Meso is r~;en^ izkaznice B, Stranke z zelen ni i ■ nicavni B prejmejo meso po znižani ce v v sob(-'o, dr.e 1. junija v cerkvi sv. lož ;a. Določen je tale red: dopoldne od 10. do pol 11. ure štev. 1 do 200, od pol 11 do 11. ure štev 201 do 400, od 11. do pol 12, ure štev. 101 do 600, od pol 12. do 12. ure štev. 601 do 600. Popoldne od pol 2. do 2. ure štev. 601 do 1000, od 2. do pol 3. ure štev. 1001 do 1200, od pol 3. do 3. ure štev, 1201 do 1400, ocl 3, do pol 4. ure štev. M01 do 1600, od pol 4 do 4, ure štev. 1601 do 1800, od 4. do pol 5. ure štev. 1801 do 2000, od pol 5. do 5. ure Stev. 2001 do 2200, od 5. clo pol 6. ure štev. 2201 do konca. OPOZARJAM cenjeno občinstvo, d« (e dospela večja pošiljatev ŠIVALNIH STROJEV in GALANTERIJE. Prosim torej, kdor je stroj naročil ali sc za istega zanimal, da se oglasi čim preje v trgovini JOS. PETELINCA, LJUBLJANA, Sv. Petra nasip št. 7. Tovarniška zaloga Šivalnih strojev. 299 V mesecu juniju 1918 sc v»šc licitacije konj, ki so potrebni odpočitka, v naslednjem redu: V stabilni konjski bolnišnici v Mariboru dne 27., v Radgoni-dne 4. in 18., v Šoštanju dne 16., v Kranju dne 10. in 24., pri vnovčevalnici konj v Ljubljani dne 6. ob 9. uri. — K licitaciji so dopuste le taki ponudniki, ki se izkažejo s kupno legitimacijo, potrjeno od politične oblasti, cla so poljedelci. Ugodnosti za kupce se razglase o priliki licitacije. Kupec kakega konja mora izplačati razen kupnine tudi ubožni zaklad. Razen licitacij-skih konj sc oddajajo proti reverzu tudi konji, potrebni odpočitka, v svrho poljskih del za dobo do štirih mesccev. Prošnje za take reverzne konje naj sc pošiljajo na stabilno konjsko bolnišnico in razpečevalnico konj. Proda se večja množina starega I b«ir#i«iBSR (RMRililikRliu) |n od blaga. Reflektantje si blago lahko ogledajo vsak dan od 9. do 11. ure dopoldne v trgovini Avg. Jagodiča, Stritarjeva ulica. Mila ji iz Narina pri Št. Petru na Krasu dne 24. maja stara 7 let, ki ima na rebrih zastriženo znamenje K. V. Prosi se, da bi tisti, kamor se je zatekla, ali kdor jo najde, to naznanil posestniku Ivanu Kaluža, Narin 10, p. Nadanjeselo, proti nagradi. ki zna morda tudi nekaj kuhati, sprejme sc takoj v- službo z dobro plačo in hrano. Opravljati so samo lahka dela v hiši in na vrtu. Ponudbe na upravo tega lista, pod »Pridna dekla 1850«. Rabin, deklo, ki je vajena vsega kmetskega dela in pri oskrbovanju krav in prašičev. Nastop takoj. MARTINEC FRANC LJUBLJANA, PRULE št. 8. 1843 mu IŠČE SE k osem tednov sta- mu otroku. — Poizve se: POLJANSKA CESTA 18, II. nadstr. 1841 KUPIM 9X12 ali manjši. Ponudbe na upravo lista pod »FOTOGRAF«. 1840 ANTON TURK FRANČIŠKA TURK ROJ. SOT'.\R POROČENA LJUBLJANA SV. KRI". TRI LITIJI 26. MAJA 1918 1845 KUPIM lepo, dobro molzno z mlr.dičera ali brez njega. Kdor mi jo preskrbi, dobi nekaj živil. — Kupim tudi dobro ohranjeno mr gumasto Mm 1847 M. P., SPODNJA ŠIŠKA 275. z nepoškodovano vnanjostjo, star 21 let, zmožen slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika, IŠČE PRIMERNE SLUŽBE KOT OBČINSKI TAJNIK," OSKRBNIK ALI KAJ SLIČNEGA, Ponudbe na upravo »SLOVENCA« pod šifro »INVALID«. Sprejme se vrtrsarsk?. učenec ali tudi deklica primerne starosti. Hrana v hiši in tudi nekaj plače. Ravno tam se sprejme W sluižkinia za vsa domača dela. Plača dobra. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Učenec-Služkinja«. Delniška družba kranjskih parnih opekaren Trnovo pri Ilirski Bistrici. Proda sc nekaj delnic. — Kje, poye uprava lista pod štev. 1723. Več mladih 1791 pierB®R$5«a2i prašičev ima na prodaj JOŠKO JEBAČIN, Dolenjska cesta, Ljubljana. za gostilničarje ali kavarnarje, malo rabljen, je naprodaj. — Poizve se v re-.tairraclji pri »Levu«, Marije Terezije cesta 16. 1809 izfliiftiiMo iti iiaitfciis. Zgubila se je zlata zapestnica včeraj i 30. maja ou 10. do 12. ur« dopoldne. Polten najditelj naj jo odda proti primerni I nagradi na Turjaškem trgu št. 3 v prvem ladstropju od 3. ure dop. do 2. ure pop. | ,, ^^ urnmm, čistilniki, sadni mlini, vinske in sadne stiskalnice, čistilce mlatilnlce ter drugi poljedelski stroji sc lahko naročajo ter vzorec ogleda pri FRANC HITTI Ljubljena, Martinova cesia 2. tz se dobi ter slfte rtio se sprejmejo pri tvornici cementnih Izdelkov Jos. Cihlar Ljubljana, Dunajska cesta 67. TČUPI SE 1651 foHo^r^SlSBii s* pmat na|rajši 18X24 cm, kakor tudi »Ozadje« poljubne velikosti. Ponudbe na upravo- »SLOVENCA« pod »FOTOGRAF« 1740. j^M^rli, Izurjeni zidarji, tesarji in kovači se sprejmo za zgradbo železnic pri obratnem vodstvu Trboveljske premogohopne družbe v Rajhenburgu, Štajersko. Plača dobra. 1800 Izurjeni nadzorniki, vestni in zanesljivi, izvedeni posebno v zgradbi železnic, se sprejmo takoj. Prepisi spričeval in zahtevki plače naj sc pošljejo na rudniško vodstvo Trboveljske premo-gokopne družbe v Rajhenburgu, Štajersko. . , ■ Išče se za pisarno ena velika ali dve Mhlmri I as-J m i mrnt s posebnim vhodom najraje pritlično in v sredini mesta — ali pa celo stanovanje z več sobami — za takoj ali pozneje. Ponudbe pr>d šifro »Pisarna štev. 1752« na upravo »Sovcnca«. [fe ml Kdo izmed vračujočih se ujetnikov iz Rusije bi kaj vedel o Janezu Ravnik iz Boh. Bele. Nazadnje je služil pri 27. pcšpolku. Podatki naj se proti odškodnini pošljejo Antoniji Ravnik, Boh. Bela 24, Gorenjsko, Dober in trezen 1813 KoCIHa!! se sprejme v »Tovarni za Idej« v Ljubljani (Lcim-fabrik. Stranka brez otrok ifče %'mmmnte ffcf obstoječe iz kuhinje in sobe. Ponudbe na upravo pod »junij«. !S19 vodo i i razpošilja A. OSET, pošta GUŠTANJ, Koroško. Odda se takoj >&i 1837 s kuhinjo. Sv. Petra ccsta štev. 17, Ljubljana, Bm »a na R vzamem v najem, cventuclno ga tudi kupim. Kdo, pove uprava »SLOVENCA« pod 5t. 1S26. Zdrava, krepkejša ženska, ki jo veseli snaga in red in zna slovensko brati in pisati, se sprejme v neko večjo pisarno kot celodnevna 1» Stanovanje in brano bi si morala preskrbeti sama. Plača po dogovoru. Ponudbe sprejema uprava »Slovcnca* pod »Pisarna 19C0«. SPREJME SE na doni. — Kje, pove upravništvo »SLOVENCA« pod 5t. 1S25. IŠČEM SLUŽBO kot alt kaj primernzga. Vojaščine popolnoma prost. Kdo, pove uprava »SLOVENCA« pod čt. 1827. Letošnja košnja na scr.ožetih Ižanske gra*£ine sc bo oddala na javni dražbi. Dražba se viši dne 2. junija ob 2, uri popoldne na licu mesta na seno-žeti Rasctovka, ležeči ob okrajni cesti Školeljca-Ig pri prvem mostu pred Igom, 1830 sukuene odrezke stare in nove, kakor vse vrste bembažastih in volnenih cunj, žaklje-vino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni kupuje 1228 E. KOTZBEK V KRANJU. resa*® dozori v šestih tednih. Kilogram stane 19 K in it dobi v trgovini s semeni Sever & Komp., preje __Peter Lasnik, Ljubljana.____1714 Proda se posebno za poljcdclcc pripraven, dobro ohranjeni, ležeči bfiftGill - SIHltOr 3 PH s kompletno hladilno napravo. Poizve te pri Mrl-,so Pohlin, Kamnik, Gorenjsko. se a cnonadstropnn, s trgovskimi prostori in prodajal-niško opravo, zgrajena pred nekaj leti, v jako dobrem stanu v Višnjigori. Poleg hiše se nahaja vrt za zelenjavo z obširnim sadovnjakom in lastnim vodovodom ter druga poslopja za rejo živine. — Plačilni po;Joji zelo ugodni. Pojasnila daje tvrdki A. KUŠLAN, Ljubljana, Karlovska cesta it. 15 ako jo čislo operete in nato pobarvate z mojo barvo za obleko »INTERNATIONAL«, katera edina je blagu neškodljiva, pristna in zajamčeno do-ora. — Na stotine priznalnih pisem na razpolago. 100 zavojev z navodilom 50 K. 500 zavojev z navodilom po 45 K za 100 zavojev. 1C00 zavojev z navodilom po 40 K za 10t zavo;ev. Prosto poštnine pošilja: m IPI ^ p i pp? $ s § ml b kIIIIs primarij javne bolnice U. B. v Gorici biva in sprejema zepet "M? ca SnrzelltBil št. <3 (začetek Korsa) od 10. do 12. ure. 1841 PSesžomestii© sniOa za pranje perila, izborno peneče in prekaša ▼«• doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. j. 5 kg K 12.—, 1 zavoj z 10 kg K 23.^, Preprodajalci dobe popust pri/naročili cclega zaboja z 250 kosi. Bc'.o mineralno milo za čiščenj« rok in fincjSega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—» Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, la-po dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—. Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K 18.—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej Najmanj ce more naročiti en zavoj vsako vrste Izvozno podjetje M. Jiinker v Zagrebu štev. 39, Pctrinjska ulica 3., III., te'e!oa 23-27. . ne stenice* ščurki. Izdelovanje in razpošil|atev preizkuš. radikalno učinkuječega uničevalnega sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miSI K 5.—; za Ščurke K 4.50; tinktura za stenice K 2.—; uničevalec moljev K 2.—; prašek proti mrčesom K 1.50 in K 3.—; sem spadajoči razpražsvalec K 1.20; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1.20; mazilo za uši pri živini K 1.50; prašek za uši v obleki in perilu K 2.—; tinktura za bolhe pri vseh K 1.20; prašek proti u5em pri perutnini K 2.—; tinktura .proti mrčesu na sadju in zelenjedi (uničev, rastlin) K 3.—, — Pošilja po povzetju Zavod za pokončevanje mrčesa M. Jiin-ker, Zagreb 3S, Pctrinjska ulica 3, IIL tšf iS zafre čudovite naglo twr ■Sr stenice Vzorčna steklenica IC 4-—, velika steklenica u 16—, brizgalnica K 2-—Dobiva so povsod. — Glavna razpošilialnica: jJ Lekarna pri upanj«, Pecs,Ogrsko (Apotheka zur »Hoilnung«) TkrnsE) nove in stare vsako množino tvrdka JBLAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zarnaškov S5TRC' HBK!H KlvMBKI ljudska posojilnica rep. zadruga z im. zavezo v Ljubljani sprejema prliaue na osmo 51|2°[0 avstrijsko vojno posojilo 1*3 ab5aD3SenPj psjaaiSSs, Kaka da slasse zionsinaSnSiSa K «QQ*-- : I. davila prosto 5y|, amortizacijsko držžvno pisojilo K 93 34. II. davka preste 5'|2C|„ dne Ueptemlira 1923 oiftovcdljivs državne zakladnice H 05*50. m tuniki osmega volnena posojila bodo Imeli prednost prod vsemi dragimi pri naknpn £ predmetov, Kt npf.nva konceraTvojiio pto;:aiT.~"jrTaealo 8o"5o5a~B to m vojnim 5) ~ poš¥imTnr~po pod piani ccrJ. Vrodnosini piilrj! a»sir:Isfcena vo!