Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljit: Za eelo leto 12 gld., za pol leta C gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljii, tristopna petit-vrsta: S kr., če se t tii; a enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se con:i primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejomajo. VrednlStvo je v Someniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob "a6. uri popoludne.
Itev. 185.
V Ljubljani, v petek 17. junija 1887.
Letu i It X.~V
Novo srbsko ministerstvo.
Za Avstrijo pomenljiv dogodek vršil se je te dni v srbski kraljevini. Kar se je marsikteremu neverjetno zdelo, zgodilo se je. Po dolgem odlašanji iu premišljevanji odslovil je kralj Milan Garašanina in njegove tovariše ter izročil krmilo države Jovanu Rističu. Dolgo se je obdržal nepriljubljeni Garašanin v svoji službi, da-si ni imel zaslombe v narodu. Kedar se je iz Belega grada raznesel glas, da se Garašaninu ziblje miuisterski stol, vedno so trdili madjarski in nemški listi, da so v ministerstvu le osebna nasprotja.
Toda ministerstvo Garašaninovo pričelo je umirati pri Slivnici in Pirotu. Bolgarsko - srbska vojska osramotila je Srbijo pred vso Evropo, naložila ji velike dolgove, Garašaninu pa izpodkopala tla. Upal je, da si bo s slavno zmago nad Bolgari podaljšal svoje politično življenje in pokril s zaveso pozabljivosti svojo preteklost. A sramoten za Srbijo je bil konec bratomornega boja, in srbski grobokop izkopal je sam sebi propad. Živelo je še njegovo ministerstvo, ker umreti ni moglo; odločnost in vstrajnost kralja Milana sta mu za jeduo leto podaljšala življenje.
Garašanin je imel v srbski skupščini pokorno večino, ki mu je vse potrdila, kar ji je predložil. Zastopniki naroda bili so v rokah Garašaninovih slepo orodje najstrožjega absolutizma. Razmere, ktere je Garašanin uvel v Srbiji, niso naravne niti se strinjajo s tradicijami in težnjami srbskega naroda. Te nenaravne razmere pa je Garašanin vzdrževal s krutim aparatom državne oblasti. Da je imel gotovo večino v zbornici, imenoval mu jo kralj štirideset naprednjakov. Rističa so proglasili sovražnikom kralja in domovine, črnili so grdo cerkvene dostojanstvenike iu prve osebe na znanstvenih zavodih, zapirali ljudi in izmišljali si veleizdaje.
Madjarske novine so proslavljale Garašaninovo nenaravno idejo, da mora biti Srbija neprijateljica Rusije; Rističa pa so opisovala kot smrtnega sovražnika avstrijske države.
Vse to ni koristilo! Največje in najpokorueje večine v zbornici ne morejo stalno vtrditi nenaravnih
razmer. Kar je nenaravno nima obstanka. Čaša bila je polna, in vsa umetna sredstva niso mogla podaljšati ministerstvu življenja. Kralj je moral poklicati na krmilo moža Jovana Rističa, kterega jo svet imenoval politično mrtvega po zadnji rusko - turški vojski.
Ristič prevzame četrtič srbsko vlado. Že po bolgarsko-srbski vojski poklical je kralj Rističa, da sestavi novo ministerstvo. Madjari so napeli vse sile, da je kralj še obdržal Garašanina, ker so se bali Rističa kot avstrijskega sovražnika. Vprašanje pa je, je li Ristič v resnici tolik sovražnik uaše države?
Ristič je sam večkrat odločno obsojal taka očitanja in vplivnim avstrijskim državnikom zatrjeval svoje prijateljstvo. Meseca julija lanskega leta je govoril o vnauji srbski politiki: „Vzdržati se morajo prijateljske razmere z vsemi državami''. In ko ga kralj vpraša o razmerah do Avstrije, odgovori mu : „Te razmere se ne smejo premeniti. Ko bi od mene tirjali, naj bi tako ravnal proti Avstriji, kakor je Garašauin proti Rusiji, odgovoril bi: to je zlobna predrznost".
In sedaj je obljubil Ristič, da bo njegova politika tako prijazna Avstriji, kakor Rusiji. Ristič je znan kot najboljši srbski državnik — čemu bi toraj ravuo on moral pričeti novo vuanjo politiko, ki se ne strinja s srbsko zgodovino, uiti državnimi zahtevami. To pač je gotovo, da se ne bo klanjal madjarski oholosti, in kot prijatelj Avstrije sovražil Rusijo, kakor žele slovanski nasprotniki.
Težavno nalogo je prevzelo novo ministerstvo. Garašanin je zapeljal državni voz na stransko pot, zakopal državo v ogromne dolgove. Za kneza Mihajla je bila država brez dolgov; še pred desetimi leti je znašal dolg le 8 milijonov, danes pa nad 250 milijonov. Ogromna svota za malo državo 1 „Liinderbauk", za ktero se skrivajo domači in Be-rolinski židje, bila je za Srbijo prava pijavica. Kako bo Ristič zdravil rane državnega dolga, težko je uganiti.
Kar se pa tiče vnauje politike, bo Ristič gotovo nastopil pot, da si z obzirno in trezno politiko
zagotovi simpatije Avstrije in Rusije. Te dve državi imate euake pravice, iskati svoje koristi na Balkanu. Avstrijski državniki pa si naj prizadevajo, da pridobe srbski 11 a r o d za Avstrijo, ne pa le nektere njegove rusofobne državnike z obljubami in denarjem.
Govor poslanca Feijančiča
v državnem zboru dne 25. maja.
(Dalje.)
Jaz nisem teh misli, da je dotični ukaz agita-cijsko sredstvo, pač pa mislim, da je peticija tako sredstvo. (Tako je! na desnici.) Njen namen je, pri porotnih sodbah o tiskovnih pravdah v Celji vzdržati in ohraniti politično strast. (Živahno pritrjevanje na desnici). Prav je, da se je ta peticija v celem obsegu pridejala stenograličneinu zapisniku. (Veselost ua desnici), da bodo naši poslanci čitali lahko od besede do besede, kako je hotela stranka, ki se imenuje liberaluo, izvajati v istini liberalne postave. (Pritrjevanje na desnici).
Ker sem se pri tej priliki dotaknil porotnih sodišč, naj mi bo dovoljeno, da o njih spregovorim nekoliko besed.
Slovenci smo hvaležni Nj. prevzvišenosti voditelju pravosodnega ministerstva, da je po zadnjih imenovanjih za deželno sodišče v Trstu in okrožno sodišče v Roviuji pripomogel, da pri teh sodiščih ne bode treba obravnavati s tolmači v navadnih sodbah, kedar sodijo sodniki iz poklica. Tolmači ostali pa bodo za porotna sodišča. V Celovci, Trstu, Gorici iu Roviuji bodo slovenski obtoženci in slovenske priče, kakor doslej, tako še nadalje, imeli sodnike, kterih ne bodo umeli.
Umevno je pri takih razmerah, da je celo navdušenemu privržencu porotnih sodišč, če je Slovenec, težavno potegniti so za to svobodno pridobitev, ako vidi, da po njej trpi škodo njegovo ljudstvo na svojih narodnih pravicah. Naj tii še omenim samo na sebi malenkostnega pa važnega slučaja. Pri zadnjem porotnem zasedanji v Gorici se
LISTEK.
Andrej Turjaški, Karlovški general in glasovit junak. (1557—1594.)
(Spisal J. Steklasti.)
(Dalje.)
L. 1583. je ponovil avstrijski poslanik na turškem dvoru, baron Preyner, mir s Turško na navadnih osem let; ali moral je zato tedanjemu velikemu veziru Siavušu mesto navadnega darila v iznosu 6000 tolarjev plačati 10.000 tolarjev. Bilo je sicer poniževalno za zastopnika tako mogočne države, kakor je bila habsburška, da je moral dati toliko svoto za mir posredovalcu velikemu veziru, ali takrat ui bilo drugo pomoči, nego si na tak način iz zadrege pomagati, kajti Turška je bila še dosti jaka ter se v resnici ni bala svojih sosedov, kar se je pa kmalo potem, že 1. 1606., predruga-čilo. Po miru Zitvadorožkim jo namreč tudi Avstrija si znala pridobiti na sultanovom dvoru večjo veljavo, ter so se od tega časa sploh medsebojni odnošaji teh držav spremenili.
Vkljub sklenjenemu miru trajale so borbe neprenehoma na mejah turških. Zarad tega se je že 1. 1584. pritožil cesarski poslanec baron Ejcing v Carigradu, da se dogovor ne drži, kakor bi se moral. Turki pa so se po svoji stari navadi zopet izgovarjali, da cesarski generali ravno tako delajo ; ali vsakoletna darila, ktera je imela Avstrija Turkom odrajtovati, niso smela zato izostati, kajti pri vseh ugovorih so po navadi cesarski poslanci odjenjevali, tudi celo takrat, ko so naše čete vspeŠuo napredovale. To slabost avstrijskih državnikov so v divanu dobro poznali, pa jo znali tudi pri vsaki priliki izrabiti. Ako hoče imeti cesar mir, naj ga ima, ali naj ga tudi dobro plača ; zatoraj so bili Turki tudi toliko predrzni, da so od novega avstrijskega poslanca doktorja Jerneja Peca, ko je prišel 1. 1590. v Carigrad, da podaljša dogovore osemletnega mira, zahtevali razun navadnega darila 30.000 cekinov tudi še izvanreden dar, sicer ne v denarjih, ali v dragocenih srebrnih posodah, kar bi se bilo imelo prodati že bodočega leta. Novi dogovor miru pa bi imel slediti še le 1. 1592. Vendar pa je prišlo že poprej do krvave borbe, čeravno tudi sedaj še ni Turška uradno vojske napovedala, nego jo je Ilasan
paša sam začel, ko je z veliko vojsko napadel Hrvatsko ter obsedel Sisek (I. 1591.).
Hasan paša, tedanji boseuski namestnik, je bil hud krščanski sovražnik. Po Valvazorju (XV. 513) je bil italijanskega rodu in benediktinski mnih, ki je pa kasneje iz reda izstopil ter celo odpadnik postal, kajti v Bosni se jo poturčil. Po Lopašiču (Poviest grada Karlovca str. 180) pa je bil iz roda Predojevičev. Bil je hraber in podvzeten ter izvrsten vojak. Radi teh sposobuosti je postal v kratkem paša in bosenski namestnik. Ilasan je hotel na vsak način svojo moč kristjanom pokazati, zatoraj pa jo zbiral že dalje časa vojsko po vsem svojem pašaliku; konečno se je obrnil tudi v Carigrad za pomoč. Sultan Murad III. pa ui bil za vojsko vnet, ker je smatral za potrebno, da so mora dati vojakom od-počitek za nekaj časa zarad tako velike in težavne vojske s Perzijanci, s kterimi so komaj mir sklenili (I. 1590). Tudi večina svetovalcev sultanovih je bila tega mneuja, samo veliki vezir Siuau paša jo bil drugih nazorov. Le-ta človek je bil nizkega rodu (neki celo trdijo, da je na Arbanaškem sviuje pasel), pa je tudi šo kot dostojanstvenik pridržal prosto pouašauje in krvoločno nrav. Bil je lukav, zvit in
je prigodilo, da ja predsednik porotnega sodišča — bil je to predsednik okrožnega sodišča sam, kteri, mimogrede rekoč, no razume jezika večine prebivalstva svojega okrožja, in ga še manj govori ali p iše — pri prečitanji porotnikov Slovenca okaral, ker je svojo navzočnost po slovenski izjavil, namesto po italijanski ali nemški, in ga tako v pričo so-porotnikov osobno žalil.
Oe mora Slovenec prestajati tudi še osobno žaljenje, kedar prizmi svojo narodnost, je naravno, da postaja porotniški posel za Slovenca tudi še nasproti soporotuikom in sodišču težaven.
Kakor s strankami, ravnil se pri nas z občinami in občinskimi predstojniki. Tudi tu dovolite mi, da omenim samo jeden slučaj, kteri se je razpravljal po javnih listih.
Neka občina na Pohorji na Štajarskem je prosila dotično okrajno sodišče, da bi jej to dopisovalo slovenski iu je utemeljila to prošujo s tem, da občinski predstojnik nemški ne zrni in da mora dolgo pot narediti, da si d;i raztolmačiti nemški dopis. Sodišče je na to odgovorilo, da take želje občine zanj ne morejo biti merodajne. Ko na neki dopis sodišča občina ni hitro odgovorila, pritožilo se je sodišče ua okrajuo glavarstvo in to jo je obsodilo na 20 gld. kazni. (Čujte, čujte! na desni.) To je marljivost, kakor se ne nahaja na korist slovenskemu jeziku pri političnih gosposkah.
Pripoznavamo odkrito, da pravosodna uprava skrbi, da bi te in druge neprilike v pravosodji odpravila, in pozdravljam kot korak ua boljše, da so nedavno izišle slovenske tiskovine za sodno postopanje. — Pristavim še prošnjo, da bi se justična uprava tudi potegnila za te tiskovine; — prišla bode na ono mržnjo glede teh tiskovin, ki se nahaja korak za korakom sploh proti slovenskemu uradovanju. Ona bode celo na nekem mestu, od koder bi se bilo tega najmanj uadejati, našla neko obotavljanje proti naročenju teh tiskovin iu njihovi porabi.
Ker je tudi na korist državnemu zakladu — državna tiskarna je s tiskovinami nekoliko stroškov imela — naj bode to še bolj visoki vladi v spodbudo, da si kaj prizadeva za tiskovine. Jaz bi rad še neko uedostatnost tukaj omenil, ktera celo najbolj sposobne in voljne sodnike zadržuje v slovenskem uradovanji.	(Dalje prili.)
Politični pregled.
V L j ubljani, 17. junija. Notranje dežele.
Presvitli cesar pride v Pulj 4. julija iu ostane do 6. julija, ko se bo nova vojna ladija „Cesarjevič nadvojvoda Rudolf" izpustila v morje.
Češki poslanec dr. Matuš je v Mladi Boleslavi poročal svojim volilcem o delovanji v državnem zboru. Pri tej priliki je opomnil, kakor smo že sporočili, da so Cehi pripravljeni spraviti se z Nemci. Toda Cehi ne mislijo spraviti se z Nemci le vsled tega, ker sami niso jediui med seboj. Ako sedanji nemški poslanci uočejo sprave, počakali bodo Cehi drugo zmernejo nemško stranko, ktero bodo častno vsprejeli. ;— Nemška liberalna glasila pa so proti spravi s čehi. Tako n. pr. piše „D. Ztg.": Govor poslanca dr. Matuša kaže jasno, da se morajo Nemci
pripravljati za narodni boj. V sedanjih razmerah je nemogoče, da nemški poslanci vstopijo v češki deželni zbor. Enako pišejo drugi opozicijski listi.
Naučni minister, dr. pl. Gautsch, poslal je moravskemu deželnemu šolskemu svetu ukaz, naj izvedeni šolniki izdelajo načrt, kako bi se ua slovanskih srednjih šolah sistemitčno poučevala nemščina. Deželni šolski svet naj presodi dotične nasvete in jih predlože naučnemu ministerstvu. V ministrovem ukazu se povdarja, da je nemščina na slovanskih srednjih šolah potrebna na občno korist.
Gališki deželni odbor bo deželnemu zboru predložil nasvet, da se ustanovi zaklad v znesku jednega milijona in s tem denarjem izvrši postava o vojaških stanovanjih. Gališka mesta bodo dobila brezobrestna posojila, da zidajo vojašnice.
Na Ogerskem prično se danes volitve v državni zbor in se končajo 26. junija. Povsod je živahno volilno gibanje. Liberalna vladna stranka upa prodreti z vsemi svojimi kandidati.
Tnanje države.
O novih srbskih, ministrih pišejo časniki, da se bodo bolj približali Rusiji, vendar pa tudi z Avstrijo varovali prijateljske razmere. Celo radikalni „Odjek" zatrjuje, da bo sedanja večinoma liberalna vlada ravuo tako prijazna Avstriji, kakor prejšnja uaprednjaška. — Ristič je kot regent za časa kraljeve mladoletnosti in pozneje kot minister pokazal, da ni nasprotnik Avstrije. Razmere med Srbijo in Avstrijo so se shujšale po odstopu grofa Beusta. Ristič je naravnost rekel, da se ne pritožuje o Avstriji, ko je Audrassy vodil vnanjo politiko. Le madjarski ministri, v prvi vrsti Lonyay in Szliivy, so se vtikali brezozirno v srbske zadeve in izpodkopali avstrijski vpliv v sosedni državi. — Ruski krogi so z veseljem pozdravili Rističevo vlado, posebno pa, ker je general Bogičevič začasno prevzel vojuo ministerstvo. To namreč je znamenje, da je tudi Avstrija zadovoljna z novim ministerstvom. Ruski vladni krogi se bodo trudili, da bo nova vlada tudi proti Avstriji lojalno postopala. Ristič, kot izveden državnik, ne bo tako pristransk, kakor je bil Garašanin, ki je hotel biti bolj avstrijsk, kakor Avstrija sama. Ristič je naznanil svojim prijateljem v Peterburgu, da bo ohranil prijateljske razmere z vsemi državami. „Novosti" pa pišejo, da se Ristič ne bo dolgo obdržal ua krmilu, akoravno je narod v večini na njegovi strani, ker bo avstrijska diplomacija izpodkopavala njegov vpliv. — Kar se tiče novih ministrov, stopil je Ristič sedaj že v četrtič v ministerstvo. Milojkovič je Rističev svak in tretjič minister v Rističevein kabinetu. Prvič od 1872 1. do 1873 kot iinančni minister; drugič od 1876 do 1879 minister notranjih zadev, in sedaj mu je Ristič odločil isto službo. Dovršil je svoje nauke v Heidelbergu in je izobražen mož. Vasiljevič je bil z Rističem trikrat v ministerstvu kot naučni minister. Vzgojen je v Rusiji in je Rusom najbolj naklonjen. Anakumovič, novi pravosodni minister, bil je že tudi minister z Rističem. Dokončal je svoje nauke v Heidelbergu. Milosavljevič, minister za narodno gospodarstvo, je zvest pristaš Rističev. Finančni minister Vuič je prvič vstopil v ministerstvo. Do sedaj je bil profesor narodnega gospodarstva na višji šoli v Belemgradu. Svoje nauke je dovršil v Berolinu in v Heidelbergu. Velimirovič, minister za javna dela, je bil inženčr v ministerstvu javnih del in je radikalec. Vsled tega imel je že opraviti s sodnijo in je bil obsojen na sedem let ječe. Leta 1875. je zbežal iz Srbije in se vrnil I. 1879, ko je Piročanac prevzel vlado. Začasui vojni minister general Bogičevič je v sorodu s kraljem in brat srbskega zastopnika na Dunaji. Imenovan je bil generalom letos o priliki petdesetletnice srbske ustaje. Več let je bil načelnik srbskega topničarstva in si je v zadnji vojski pridobil velike zasluge. Vsa armada ga spoštuje.
Riza bej je nagovarjal bolgarsko vlado, naj ne skliče sobranja, ker bi se nemiri zopet pričeli. Vlada pa noče premeniti svojega sklepa u-jn je izrazila željo vnanjim državam, uaj se tudi njihovi zastopniki vdeleže sobranja v Trnovem. —'..Rusija je neki razposlala državam okrožnico gled« bolgarskega vprašanja, v kteri izjavlja, da ne pripozml ne sobranja, ne regentstva. Turčija uaj imenuje nove regente, in ti naj prevzamejo vlado. — Regenti so zopet vprašali princa Aleksaudra, bi li biotel prevzeti bolgarski prestol, ko bi ga izvolilo sobranje. Aleksander jim je odgovoril, da Rusi zasedejo Bolgarijo, ako se on zopet vrne, in to bi bila nesreča za Bolgarijo. Priporočil je regentom, naj volijo druzega kneza. — Sploh pa se regenti ne morejo zjediuiti z ministri, in v kratkem utegnemo slišati o novem prevratu v Bolgariji. Časniki opominjajo regente in ministre, naj opuste osebna nasprotja in delujejo za deželo. Regenti se zanašajo največ na armado, zato potujejo po deželi, (la si pridobe vojake. Mutkurov je še vedno v Plovdivu, Živkov v Varni.
—	Železnica Vakarel-Caribrod še sedaj ni končana; delo napreduje tako počasi, da se bolgarska črta ne bo še odprla to leto. — V Rumeliji pričela se je nova agitacija Rusiji prijazne stranke. Prosili so neki bolgarskega eksarha v Carigradu, naj posreduje, da Rusija prevzame protektorat Bolgarije in Rumelije.
Iz JPeterburga se poroča, da odpotuje ruska cesarska družina v Jalto, kjer je sedaj srbska kraljica. Tudi se zatrjuje, da se v Jalti snidejo meseca julija grški kralj in kraljica, kralj danski, knez črnogorski in knez Karadjorjevič. — Drugo poročilo pa trdi, da odpotujeta car in carica drugi mesec v Fin-laudijo.
Francosko ministerstvo nadaljuje vnanjo in notranjo politiko prejšnje vlade. Radikalni listi vedno napadajo ministre in jih imenujejo „vjetnike desnice", akoravno je večina desuice proti novi vojaški postavi. Radikalci so boje, da s časom pride na krmilo konservativna vlada. Zato je Pavel de Cassa-gnac prigovarjal svojim prijateljem, naj ministerstvu dovolijo še večji kredit, da se obdrži. Vsled tega je bil tudi oportunist Develle izvoljen zborničnim podpredsednikom. Težko stališče pa ima ministerstvo glede Tonkina. Posadka v Tonkiuu napravlja francoski državi mnogo stroškov, vlada bo morala od zbornice zahtevati novo posojilo, akoravno je obljubilo znižati državne stroške. — Ministerski svet je naročil vojnemu ministru, naj ustanovi pet novih konjiških polkov, jednega v Algiru, štiri v Franciji.
—	V Parizu se mnogo govori o odstopu predsednika republiki. Grevy je bil prvič voljen predsednikom 30. januvarija 1879; 28. dec. 1885 je bil zopet izvoljen za prihodnjih sedem let. Odstopiti je hotel že večkrat, sedaj ga pa silijo njegove družinske razmere. Kakor znano, izgubil je njegov zet Wilson nad dva milijona na borzi. To je vznemirilo Grevy-ja. Vsled tega se diplomatični krogi posvetujejo o ujegovem nasledniku. Kot kaudidata se imenujeta v prvi vrsti Frejcinet in Ferry. Nekteri trdijo, da se je o tem Ferry že razgovarjal z desnico v zbornici in onimi tremi skupinami v senatu, ki so nasprotovale Boulangerju. Konservativci se potegujejo za Ferry-ja, ker bi odločneje pobijal skrajne revolucionarje in vzdržaval red v državi. Sicer ni še gotovo, da Grevy odstopi, vendar bi se stranke že prej rade sporazumele o njegovem nasledniku.
Belgijska zbornica je z 81 glasovi proti 41 vsprejela postavne načrte, da se vtrdi meja ob reki Mozi (Maas). Sest poslancev ni glasovalo.
Iz Egipta se poroča, da tudi ondotni mero-davni krogi niso zadovoljni z angleško-turško pogodbo, vendar žele, da se prej ko mogoče vrede po pogodbi razmere v deželi. Upajo še vedno, da bo Evropa potrdila pogodbo, ako se toliko premeni, da Evropa izroči kteri koli državi pravico zasesti Egipt ob času nemirov. Ministerski predsednik Nubar paša pojde v London k petdesetletnici kraljice
slavohlepen, ter je zatoraj gledal, da se sultan vojskuje in kri preliva, kajti samo na ta način je mogel zadovoljiti svojim strastim. On je delal z vsemi silami, da se po sklenjenem miru s Perzijani prenese vojska v Evropo, da namreč odpove mir nemškemu cesarju, ali poljskemu kralju, ali pa celo Benečanom, kajti on je bil tega mnenja, da turško orožje ne sme zarujaveti. V vsaki seji državnega veča je obnovil to vprašanje ter se trudil navzočne za-se pridobiti, da glasujejo za vojsko. Konečno je vendar sultan poprašal za svot muftija (turškega uadsveče-nika) Sekerijo, kaj bi bilo koristneje, mir ali vojska. V prvem divanu zatim je govoril mufti dolg govor, v kojem je odločno zagovarjal mir ter se zagrozil vsim protivnikom njegovim celo s prognanstvom. Sultanu, ki je ta govor poslušal iz postranske sobe, dopadla je ta odločnost muftijeva. Sinan paša pa se je kasneje za to kruto osvetil nad njim. Kakor nam pripoveduje Valvazor (XV. 512), povabil je Sinan paša muftija k sebi na obed ter mu dal popiti zanj pripravljeni strup, vsled kterega je mufti nagloma umrl. Drugi trdijo, da to ni resnično; ali verjetno je pa vendar, saj vemo, kako se je ravnalo in spletkarilo takrat na sultanovem dvoru.
Ko je Sinan paša videl, da za zdaj ne bode mogel vspeti na ta način pri sultanu ter ga nagovoriti na vojsko, pošiljal je pisma Hasauu paši bo-senskemu, s kterimi ga je spodbadal, da začne čim prej vojsko v deželah cesarskih, da dobi on na ta način povod, ter more obdolžiti cesarja nemškega pri sultanu, češ, da jo on prekršil mir, ki je bil to leto (1591) zopet podaljšan na osem let. Hasan paša, ki se je že tako sam od sebe pripravljal na vojsko s Hrvati, je kaj rad čital le-to nagovarjanje velikega vezira ter si ni dal dvakrat reči. On se odloči precej še tistega leta odločno napasti hrvatsko in slovensko deželo. Meseca maja prihrumi namreč s 500 vojaki in 5 malimi topovi, ktere sta mogla po dva konja vleči, na Hrvatsko, kjer je začel ropati po predelih okoli Križevca in Ivauiča. Mesto Gušče-rovec je dal zažgati, ali trdnjavice ni napadel, ker je stala precej visoko. Od tukaj se vzdigue ua Tahijev grad Božjakovino, ker je od nekega pre-bežnika zvedel, da imajo v gradu sicer nekoliko topov, ali uiti zrna smodnika. Precej zapove napasti grad, zarobi zapovednika Lovrenca Radinoviča, a grad sam da zažgati. Osvojil si je še po redu Ra-kovac, Orbovac iu sv. Heleno ter s seboj odvlekel
iz bližnjih vasi velik plen in mnogo sužnjev. Bila bi še veča nesreča zadela Hrvatsko, da ni nastopilo deževno vreme in vsled tega povodnji, ki so konečno Turke prisilile, da so se povrnili proti domu.
Dokler jo Hasan paša tako ropal po Hrvatski, niso med tem naši vojskovodje vse to mirnim očesom gledali, nego so se zbrali, da se osvete nad krvoločnim pašo. Na zapoved Andreja Turjaškega se zberejo Štefan Grasvvein, zapovednik Koprivniški, Juri Labohar in Mihael Sekelj zapovednika Križevska, Albin Grasvvein Ivaniški ter ostali zapovedniki sosednih trdnjav s četami hrvatskimi iu slovenskimi, ki so se vzdignile precej za tem nad Hasana.
Ko je le-ta zvedel, da ga hočejo naši napasti, pusti v močvirji topove, a vojsko razdeli tako, da je šol sam z glavno silo naprej, dočim je za seboj pustil dovoljno število pešcev in konjikov, ki so ga imeli braniti na potu v Bosne. Le-to zadnjo četo dohitč naši pri škofovem Gradcu, ter jo precej napadejo. Kakor je bilo videti, se Turki naših niso preplašili, kajti hitro so se obrnili in v bojni red postavili. Bitka se na to začne. Turkom sta zapovedovala A1 i iu O s m a n b e g. Še med bojom od pravi Osman hitro nekoliko uajbrzih konjikov k
Viktorije in bo skušal v tem smislu pregovoriti Sa-lisbury-ja.
Afganskl emir se ne more več zanašati na svojo armado in bo moral zbežati, ako ga ne bo podpirala Anglija. — Ruski listi poročajo, da Angleži gradč tri bojne ladije na reki Amu-Darja. Rusi so že prej imeli tukaj nekaj ladij, ki so vozile blago po reki do transkaspiške železnice.
Izvirni dopisi.
Iz Gorice, 16. junija. Ko so se bili pretečeno simo zbrali nekteri tukajšnji narodnjaki, ter priznali, da nimamo v našem mestu pravega društva, ktero bi skrbelo za razvedrilo in okrepčilo naše mladine (seveda možke), ktera se žalibog vdd tujemu duhu in vplivu framasonstva in „irredentizma", ogreli so se za novo društvo, ktero so hotli krstiti: „Lovski triumvirat". Dali so se pa vendar prepričati, da bi tako društvo za naše razmere nikakor ne bilo umestno in dolgega obstanka ter so poslušali nasvete bolj izurjenih mož za „Sokolsko društvo" po vzoru naših sosedov, kteremu namen bi bil: spodbujati ter dajati priliko iu navod k pravilni telovadbi. Hrepenenje po takem telovadnem društvu širilo se je bolj in bolj ter je bilo s pozivom na „Sokolsko društvo" 2. febr. t. I. že splošno.
Ne glede na mnoge zapreke, ktere so se nam stavile z zagrizle irredentske stranke in celo pri nekterih sonarodnjakih (kterih peščica se je pa razpršila kakor kafra), lotili smo se ne ravno lahkega in sladkega dela. Meseca aprila kovali smo že pravila, pri kterih gre veliko zaslug gosp. dr. Antonu Gregorčiču. Hvala mu!
28. aprila poslali smo že prošnjo s pravili visokemu c. kr. namestništvu v Trst, od koder smo jih dobili še le 4. junija, iu sicer, ko smo bili že objavili v cenjeni „Soči", da se skliče občni zbor po društvenih postavah od 15. novembra 1867, ker ni bilo v štirih tednih ne duha ne sluha o odposlanih pravilih. Potrdilo pa se tako-le glasi:
Št. 6435. V smislu § 9 postave od 15. novembra 18S7 (mesto 1867 št. 134 drž. zak.) potrdi se, da telovadno društvo „Sokol" v Gorici na podlagi pred-stoječih pravil postavuo obstoji.
V Trstu, 19. maja 1887.
G. kr. namestnik: Pretiš.
Prvi občni zbor skliče po § 9. potrjenih pravil osnovalni odbor še le meseca julija, ker se mora namreč do takrat marsikaj poravnati s c. kr. glavarstvom n. pr. glede društvene obleke itd. Obleke ne spremenimo veliko, kakoršno ima Ljubljanski ali Tržaški Sokol. Pri občnem zboru, kteri se skliče osem dni pred zborovanjem, deloma po okrožnici, po vabilih, prečitajo se potrjena pravila, določi se inesečnina in drugi doneski društvenikov (telovadcev, podpirateljev, pokroviteljev), proračun za prvo leto društvenega delovanja, izvoli se društveni odbor (starosta, njegov namestnik, tajnik, denarničar in trije odborniki); takrat se izvolijo tudi trije pregle-dovalci društvenih račnov in trije razsodniki za mogoče prepire med društveniki ali med društveuiki in odborom. Društveni odbor spolni §§ 13, 14 naših
Hasauu, da mu prijavijo, kako so jih sovražniki na-pali in da se jim bode slaba godila, ako jim on ne prihiti na pomoč. Hasan si malo premisli, potem pa odgovori konjikom, da jim zarad vode in blata ne inore priti na pomoč ter naj zato povedo Osmanu, da naj se podil hitro nazaj k vojski, ako se ne bode mogel držati proti neprijatelju.
Ko so Turki zvedeli, kaj jim je sporočil Hasan ter videli, da jim zares ne dohaja nobeden v pomoč, zgube srce ter se podado v beg. Vsak se je trudil, da čim prej pride k svoji glavni četi. Na tem begu jih je mnogo poginilo nekaj od meča naših junakov, nekaj pa od vode in močvirja. Tudi sam Osman beg je padel; vjetih pa je bilo 72 Turkov, med njimi tudi Mustafa beg, zapovednik konjiče, potem 22 zastav in 100 konj. Naši so oslobodili 400 krščanskih vjetuikov ter odnesli s seboj 120 turških glav kot dokaz sijajne zmage. Od naših vojakov je padel samo eden, dočirn jih je bilo nekoliko ranjenih, ki so pa hitro ozdravili. Tudi Hasanovi topovi so prišli našiin v roke. Hasan je sicer pisal glede njih v Gradec nadvojvodi Ferdinandu, da mu jih povrne, ali ni dobil niti odgovora. (Valvasor XV. 513—514.)
__(Dalje p rili.)
pravil kasneje. Odbor, razsodniki (senatorji) in pre-gledovalci račuuov izvolijo se le za eno leto.
Svest sem si, da pristopijo k temu ravnokar potrjenemu društvu vsi rodoljubi brez razločka stanu in starosti. Saj tudi ne bo nakladalo težkih bremen v doneskih in spolnovanji društvenih dolžnosti po § 6. Pač pa odškodijo lahke dolžnosti društvene pravice, ktere ima vsak društvenik, kakor n. pr. do društvene obleke, da se vdeleži pevskega poduka, ter društvenih veselic in izletov, da pri občnem zboru nasvete stavi, glasuje, voli in volitev sprejme, ter ga društvo po smrti spremlja z društveno slovesnostjo k pogrebu. Telovadci imajo vrhu tega pravico do telovadnega poduka in vaj. Društvo napravi telovadnico, ter bo imelo za svoje namene pevski zbor, ter sčasoma godbo in trobce.
Društvena zastava bo belo-modro-rudeča s črno-rumenim trakom in s sokolom vrh droga. Potrjeno imamo res trobojnico, naj bi se ji le ne zgodilo, kakor neki njeni prednici. Saj še čitalnična zastava, ki je v prejšnjih časih o izrednih prilikah dičila čitalnične prostore od zunaj, vihrala ni več s čitalnice, odkar je nadškof Andrej umrl. Takrat so zagnali podkupljeni tukajšnji barabe in listi hrup, ter so seveda tudi dosegli, da jih ne bode več čitalnična trobojnica. Oe razvije kdo ua zvoniku stolne cerkve (kakor se je pred leti tudi zgodilo) italijansko tri-colore, in če se raztresejo po mestu o kakošnem prazniku mali listki z italijanskimi barvami, opravičujejo tako počenjanje laški časniki, češ, saj so barve ogerske, toraj dovoljene. Pustimo take žalostne spomine. Naj nam ue ostane trobojnica potrjena le na papirji!
Toraj bratje, oklenimo se novega potrjenega društva, ter prizadevajmo si ogreti s tako narodnimi načeli tudi naše sobrate po celi okolici. Takih branikov nam je treba, ki se podpirajo vzajemno, da bi zmagali; in pa krepko se upirali poplavajočemu framasonstvu in lrredentizmu.
Domače novice.
(Presvitli cesar) je podaril za zgradbo nove šole pri sv. Kocijanu na Boču 300 gld.
(Milostljivi knezo-škof Ljubljanski) odpeljali so se danes birmovat na Notranjsko.
(„Slovenske Matice") hišo na Bregu št. 8 je včeraj kupil in jo s 1. julijem prevzame v svojo posest odvetnik g. dr. Ivan Tavčar.
(Učiteljska konferenca v Ljubljani) vršila se je včeraj dopoludne v mestni dvorani. Predsedoval je c. kr. šolski nadzornik g. Hrovath. G. učitelj Furlan je poročal o vprašanji: „lvako naj vpliva šola na spodobno obnašanje šolske mladine zunaj šole."
(Neljub gost) Ko je sinoči tukajšnji šenklavški cerkvenik hotel ob 1/.l10. uri cerkev zapreti, zapazi v neki zaprti in zagrnjeni spovednici človeka, ki se pa le bolj skupaj krči, ko stopi k njemu iu si ga bolj natanko ogleda. Še le, ko ga prihiteča mestna redarja zgrabita za vrat in mu roki zvežeta, da je zaškripalo, d;l vjeti tiček človeški glas od sebe. Kaj ga je napotilo, da si je tii ponočnega zavetja iskal, se ne ve, a da ni nič dobrega nameraval, sluti se iz tega, ker sta ga čvrsta redarja takoj po imenu — Germ poklicala. Moral jim je toraj žo znan biti in sreča velika, da se je zasačil še ob času.
(Z Ljubljanskega grada) šlo je danes 34 kaznjencev na Koroško v Lipo, kjer se bodo pri vrejeuji ondašnjih hudournikov vporabljevali. Ob 7. imeli so v domači cerkvi še sv. mašo s kratkim nagovorom in potem so odrinili po 10. uri po Rudolfovi železnici ua svoje odločeno mesto. Kakor se poroča iz zanesljivega vira, obnašajo se oni kaznjenci, kteri so na enacem delu v Kočah na Koroškem, po vsem prav vrlo v občo zadovoljuost; niti najmanjša pritožba se o njih ne čuje. Prav tako!
(Povozil je) danes ob '/,2. uri popoludne ua Karlovški cesti ravno pred hišo za mestne uboge dolenjski kmet malega otroka, ki jo šel v šolo ali v zabavišče pri sv. Florijanu. Kmet je urno vozil iu prav blizo hišo. Otroče je hotelo zbežati in se vozu umakniti čes cesto: a konj se spne kviško, podere otroka in mu razbije čelo. Ob dveh sta bila že na licu mesta gg. dr. Fux in Iluer. Težko ranjenega otroka so odvedli v bolnišnico. — Nesreče je kriva malomarnost dotičnih starišev, ker malega otroka puščajo samega na cesto.
(Razpisane so učiteljske službe) na dvoraz-rednicah v Blokah in Begunjah, plače 450 iu 400 gld.; druga učiteljska služba na trorazrednici v Zireh, plače 500 gld. in prosto stanovanje; četrta učiteljska služba na štirirazrednici v Oirk-nici, plače 400 gld. in prosto stanovanje. Prošnje do 20. julija c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Logatci. —Na dvorazredni ljudski šoli v Vinici razpisano je drugo učiteljsko mesto z letno plačo 450 gold. in s prostim stanovanjem v stalno name-ščenje. Prošnje naj se vlagajo do 25. junija t. 1. pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Črnomlji. — Na c. kr. izobraževališči za učiteljice v Ljubljani bode se z začetkom šolskega 1. 1887/88. namestila služba otročje vrtnarico za izobrazbo otročjih vrt-naric. Prošnje za to službo (z dohodki euakimi učiteljici ua vadnici) na slavno c. kr. ministerstvo za bogočastje in uk do 10. julija t. I. pri c. k. deželnem šolskem svetu v Ljubljani z dokazi sposobnosti otročje vrtnarice in ljudske ali meščanske učiteljice s slovenskim iu nemškim podučnira jezikom.
(Učiteljske spremembe ua Kranjskem.) Gosp. Luka K a v a I a r, učitelj na Breznici, gre v Rateče (v Radovljiškem okraji). — Gosp. Konrad Mali, začasni učitelj na Dobravi pri Kropi, je za trdno postavljen. — Gospica Janja Miklavčič, učiteljica v Lipaljej vasi na Koroškem, pride za trdno na drugo učiteljsko mesto na Bohinjsko Bistrico na Gorenjskem. — Gospica Friderika E c k e r t, pomožna učitelj ica v Kočevskem mestu, imenovana je delinitivna učiteljica na drugo učiteljsko mesto ravno tii.
(Duhovske spremembe v Lavantinski škofiji.) (3. g. Karol Jaklič, župnik v Špitališču, je v soboto dne 11. junija umrl v 75. letu svoje dobe. Provizor je postal č. g. Ivan Čagran, doslej tam pomožni kaplan.
(Celjska klavnica) bo imela pač težaven porod, kedar uamreč bode; kajti mnogo je v Celji ljudi, ki se ji na vso moč upirajo. V poslednji seji ou-dašnjega obrtnega društva naznanjal je eden odbornikov, da je odšla iz obrtnijskih krogov z 207 podpisi peticija na c. kr. cesarsko namestništvo v Gradec, da bi se nameravana klavnica še ne stavila. Vzrokov za to navedli so več, pred vsem so pa povdarjali, da bi bili stavbarski stroški ravnokar presilni za sedanje mestno premoženje, kar bi gotovo povišalo občinske doklade, ker bi jih moralo. Pa tudi meso bi se vsled tega podražilo. Enako tudi ni pravi prostor — kdo ve kako srečno izvoljen — ob Voglajni, ktera je poleti včasih jako majhna. Kako le bi ta voda zadostno spirala nesnago, če je včasih uiti zadosti ni ne še za druge potrebe, n. pr. ob času suše. Debata je bila živahna, sklepa pa sedaj še nobenega ne.
(Vojake pregledavat) prišel je 14. t. m. zapovednik 3. vojnega kora, feldzeugmeister baron Kuhn, v Ptuj.
(Princu Pavlu Meklenburškemu), ki v Konjicah bolan leži, se je že popolnoma na bolje obrnilo. Mrzlica ga je popustila in sicer tudi je telesna toplota popolnoma ugodna.
(Telegrafno-poštne postaje) izročile so se prometu v Št. Petru v Savinjski dolini, v Preding-u, v Ljubnem iu v Gornjem Gradu dne 11. junija. Služba je dnevno-omejena, t. j. da so ji določene uradne ure za sprejemanje in oddavanje pisem in telegramov.
(Oo. Jezuitje) kupili so si posestvo v Tortoni blizo Reke, kjer si ustanovč samostau, od koder bodo pošiljali misijonarje hrvatske in laške narodnosti v Trst, po Istri in Dalmaciji na misijone. V ta namen odšla sta že dva duhovnika v Piran in Rovinj.
(Koroški deželni odbor) se je jako pohvalno izrekel o delu Ljubljanskih kaznjencev pri urejevanji hudournikov, ter je tudi pohvalno omenjal njihovo pridnost in disciplino, kakor tudi spretnost pazniš-kega osobja. Vsled tega je tudi privolil v povišanje plače, ki jo kaznjenci za tisto vrejevanje dobivajo. Vendar pa je pri tem opomnil, da več kot 70 kr. na dan nobenemu kaznjencu ne more dati.
(Volitve na Hrvatskem) so za opozicijo jako neugodne. Nezavisna narodna stranka prodrla je s svojimi kandidati do sedaj v sedmih okrajih. Stranka prava ima štiri mandate, središče je prodrlo s svojim kandidatom v Sisku, samostalna srbska stranka je propala do sedaj v vseh okrajih.
(Grizenje po drobil |njed] in hitrica.) Ob vročih poletnih dnevih, osobito pa še ob času, ko ljudem novina v hrano služiti pričenja, kaj rado nadleguje ljudi grizenje po čevih (drobu) ali ujed
tor hitrica. Zoper te nadloge ga ni boljšega in gotovega pripomočka, nego je kafrovec (kaferni špirit = Karapfergeist). Naredi si ga vsakdo sam lahko tako-le: Kupi si za kakih 5 do 10 kr. kafre; razdrobi jo in zdevaj skozi vrat v primerno steklenico. Na to kafro nalij potem toliko čistega naravnega špirita (najboljši je vinski cvet — alkohol), da se v njem kafra popolnoma razpusti, in kafrovec je gotov. Odraščenemu človeku, kedar ga je grizenje, ujed ali hitrica napadla, zadostuje 5—S kapljic kafrovca pokapanega na koščeku sladkora (cukra), kar naj toliko časa v ustih žveči, da se sladkor popoluo razstopi iu s slinami dobro pomeša ter potem vse skupaj hitro pogoltne, da neprijetni okus tem preje zgine. Večjim otrokom zadostujejo ob takih prilikah 3—4 kapljice kafrovca. Ako bolezen že prehuda ni, zgine že v nekoliko minutah popoluo; če je pa bo-lezeu prehuda in zdravilo prvikrat še ne pomaga, obuovi se po preteku par ur zopet iu vspeh je gotov. Ob enakih prilikah pri otrocih, kakor tudi pri odraščenih ljudeh obnesel se je kafrovec v teku 14 let sem že v več sto slučajih iu vsakikrat s popolnim vspehom.	(»Novice".)
Razne reči.
— Zgodovinski spomini. Danes, 17. juuija, je smrtni dan M u h a m e d a. Rojen je bil 5. maja 1. 569. v Meki, mestu Arabije. Bil je trgovec in — saujač. Vsako leto se je ločil od človeške druščine ter mesec dni prebival v nekem brlogu ter zatrdoval, da tii dobiva razodenja božja. L. 609 vstal je očitno ter stopil pred ljudstvo kot ustanovnik ali začetnik nove vere. Napravil si je s tem mnogo preganjanja, dokler je moral bežati iz Meke ter je šel v Medino — od tega dneva štejejo Muhamedani svoje letnice. Tii si je pridobil sčasoma mnogo pristašev in privržencev nove vere, tako, da je posleduič zbral celo vojsko ter 60 let star oblegal svoje rojstno mesto Meko iu si ga osvojil. Hitro si je potem pridobil celo Arabijo ter umrl dauašnji dan 1. 632. — Muhamed je učil verovati le v enega Boga; tudi od Kristusa je nekaj čul, ga nekoliko spoštoval ter ea imel za velikega preroka — seveda večji je bil on sam, prvi za Bogom. Njegova vera je zmes pagauskih pravljic, krščanskih resnic in lastnih izmišljij, polna goljufij, laži iu zmot; dovoljuje muogoženstvo ter po-željivost in mesenost podpira, kakor nobena druga vera. Ker je učil zraven še „fatalizem" (če ti je smrt namenjena, umrl boš, greš v vojsko, ali ne), ui čuda, da si je pridobil toliko pristašev ter se njegova zmota-vera tako naglo po svetu razširila.
Telegrami.
Berolin, 17. junija. Državni zbor je vsprejel po dolgi debati v drugem branji predlogo glede županov v Alzaciji in Loreni.
Simla, 17. junija. Okoli 500 mož posadke v Heratu se je vprlo 9. junija. Zvesta armada jih je premagala; okoli 50 jih je mrtvih, drugi so vjeti.
Belgrad, 17. junija. Zastopnik v Peter-burgu, polkovnik Gruio, imenovan je vojnim ministrom.
Tuj fl.
15. junija.
tri Matiču: Amalija Germy, soproga konzula, iz Egipta.
—	Kari Flirbas, inženir, iz Monaka. — vitez Znaimwerth, c. k. stotnik konjiče, z Dunaja. — J. Sluek, kupčevalee, z Dunaja.
—	Oris, Strennor in Reingrubor, trgovci, z Dunaja. — Loser, tovarnar, z družino, iz Budiinpošte. — Hermann Mautner, potovalec, iz Ogerskega. — C. Anton, tajnik, iz Gradca. — Sohonka in Wolf, železnična uradnika, iz Beljaka. — A. Po-ženel, posestnik, iz Bistrice. — Janez Trifona, zasebnik, z soprogo, iz Dalmacije. — Titz, c. k. nadlogar, iz Gorice.
Pri Slonu: pl. llasslinger, c. k. vladni sovetnik, z soprogo, z Dunaja. — Ludovik Oplat, trgovec, z Dunaja. — Ed. Ulock, trgovec, iz Prago. — Dr. Danijol Iiurszky, odvetnik, iz Budimpešto. — Moric Preger, trgovce, iz Budimpešte. — Ig. Nathan, trgovec, iz Kanižo. — Josipina Badovinac, dvornega Bovetnika, soproga iz Zagreba. — vitez Trnsky, c. k. polkovnik, iz Zagreba. — Leopold \Vinklor, trgovec, iz Češkega. — Baron in Schurarc, potovalca, iz Gradca. — F. llofifmann, potovaloc, iz Slavonije. — J. Loskovic, e. k. poštar, z družino, iz Idrije.
—	J. Majer, posostnik, iz Vipavo. — Jožof Močnik, lekar z soprogo, iz Kamnika. — A. Lončarič, posestnik, iz Sele. — G. Nussa, kupčevalee, iz Trsta. — Srečko Hadesicb, trgovoc, iz Trsta. — Franc Korabatcli, trgovec, iz Krka.
Pri Bavarskem dvora: Monsignor \Voigel, prior, iz Dra/.dan.
Pri Avstrijskem caru: Albin llovski, kaplan, iz Brezovice. — J. Baio, učitelj, iz Brozovico. — Marija Merher, po-sostnica z sinom, iz Dolonjevasi. — J. Hodo, kupčevaloe, iz Mirno poči. — J. Sclnvaiger, posostnik, iz Lukoviee. — Frančiška Pakič, zasebnica, iz Ribnice.
Vremensko sporočilo.
g Čas Stanje » 6 --Veter Vreme	5
zraliomeni toplomom	S
opazovanja v min ,)0^ohiju	30 g
17. u. zjut.l 742 44 + 18(5 si. svzli. jasno lfi. 2. u. pop. 739 02 4-25-8 si. svzh. jasno O 00 9. u. zvec. 738 38 +19 4 brezv. oblačno
S tem si usojamo naznanjati ter čast. duhovščino, posebno katehete, opozoriti, da je v Gradci ravnokar izišla in se pri nas dobiva knjiga:
PrnktiHCliCH
Čez dan jasno in vroče, po 7. uri zvečer nevihta na vzh. in nekoliko kapljic dežja, ob dosetih so je šo bliskalo. Srednja temperatura 213° C., za 2-9° nad_normalom.
Dunajska borzo..
(Telegtatično poročilo.i 17. junija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	SI gl.	40	kr.
Sreborna „ 5% „ 100 ., (s 16% davka)	82	.	45	„
4-fc avstr. zlata renta, davka prosta .	112	.	70	„
Papirna renta, davka prosta .	96	.	95	„
Akcije avstr.-ogersko banke .	8i6	.	—	„
Kreditne akcije......283	„	60	„
London .'......126	„	00	„
Srebro.......—	„	—	„
Francoski napoleond......10	„	05	„
Ces. cekini.......5	„	97	„
Nemške marše .	62	„	20	„
Poslano.
Gospodu pl. Trnk6czyju!
Lekarju zraven rotovža v Ljubljani.
Naznanjam Vam sprejem 5 steklenic cveta za konje ali konjskega fluida.*) Ker se je ta od Vas narejen cvet za konje pri zunanjih boleznih pri mojih konjih tako izvrstno obnesel, zasluži da se po časopisih javno razglasi. Srčen pozdrav!
(35)	Anton Krosov ie,
posestnik.
Vrhnika pri Starem trgu poleg Rakeka, 3. jan. 18S6.
Za notranje bolezni pri konjih, goveji živini, prašičih in ovcah, priporoča se pa izkušeni Živinski prah (1 zavoj 50 kr., 5 zavojev 2 gl.) Mnogotere ozdravila pri rabi tega ž i v i n s k e g a p r ah u, kakor njegove dobrodelne lastnosti pri različnih boleznih, pripravilo so živinske zdravnike iu živinorejce do tega, da ta prah za prvo in najvažnejšo zdravilo rabijo ter se priporoča, da ga vsak gospodar pri notranjih živinskih boleznih takoj rabi, sploh da se ta prah zmeraj pri hiši nahaja. Izvrstno se rabi ta živinoredilni prah, ako živina neče jesti, pri krvni molži, kakor tudi za izboljšanje mleka.
Prodaja in razpošilja ga z vsakdanjo pošto lekarna Trnk6czy, zraven rotovža v Ljubljani.
*) Konjski flnid 1 steklenica 1 gl. — 5 steklenic samo 4 gl.
HaiiMlsiii fiir Katcchelen
euthaltend
den„Auszug aus dem grossen Katechismus', mit kurzen AVort- und Saclierklitrnngcn
von	(6)
Er. Franz Oberer.
Knjiga obsega VIII. 412 str. 8°, ter stane gld. 2, po pošti 10 kr. več.
V to stroko spadajočih knjig sicer ne manjka, pa dosedajne izišle so v inozemstvu ter se na avstrijske razmere in katekizme ne ozirajo. Zdaj nam pa podaja gosp. pisatelj knjižico, ktera se z našimi razmerami, ter katekizmom, izišlim v c. k. založbi šolskih knji£ na Dunaji, strinja. V knjižici je katekizem popoluo ponatisnjen.
~ Katoliška Bukvama v Ljubljani. ^
oooooooooooooooooo
Dober postranski zaslužek
od 100 do 300 gld. na mesec si lahko vsakdo brez kapitala in brez vsakoršno rizike pridobi z razpečevali j cm postavno dovoljenih srečk. Ponudbe v nemškem jeziku naj so pošiljajo na glavno menjiško družbo Adler & Comp. v Budapeštu.
Poštne zveze. Odhod iz LJubljane.
V	Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora jo za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob '/,7 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob popoludne poleti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek. 1/95 popoludne poleti, ob 2 pozimi..
sredo, petek in soboto ob '2
Na Ig ob ' jO popoludne poleti, ob 3 po/.imi.
Prihod v Ljubljano.
Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne. Iz Ltikovce vsak dan ob 5. uri 25 min. popoludne. Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popoludne. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne. Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne.